Opportunities to classify various approaches to the spatial planning of archaeological sites and archaeo- logical parks include competition proposals for the location of the Giant’s Castle (Ajdovski gradec) Ar- chaeological Park in Bohinjska Bistrica, museum administration buildings for the Ferenczy Museum in Szentendre, Hungary with a presentation of the Roman castrum Ulcisia Castra, and proposals for the archaeological site in Šempeter in the Savinja Valley. Spatial transformation of an archaeological site is a decision based on an a posteriori exploration of the archaeological architecture and on an a priori explo- ration of various forms of presentations of archaeological structures. Key words: archaeological park, castrum, roman necropolis, presentation of archaoelogical objects, open-air museum Arheološki parki: primeri zasnov Lučka Ažman Momirski 51 Arheološko najdišče je posledica regresiv-nega1 procesa. Hkrati je celota ostankov stavb, depozitov in artefaktov. Vsi posa- mezni deli najdišča so povezani z vzajemnim sti- kanjem, nalaganjem in križanjem. Ti odnosi so se lahko izoblikovali takrat, ko so predmeti ime- li še kulturno funkcijo, ali takrat, ko so je že iz- gubili.2 Sestavine najdišča niso posledica le oko- liščin njihovega odlaganja in propadanja, ampak tudi pogojev preučevanja najdišča.3 Arheološka najdišča delimo na enkratna, enostavna, in za- pletena, sestavljena. Osnovno vprašanje, na kate- ro naj bi dobili odgovor z raziskovanjem najdi- šča, je, kaj je na najdišču in kakšno je bilo celotno zaporedje dogodkov na tem mestu od začetkov človekove dejavnosti do danes.4 Arheološko naj- dišče prepoznamo v arhitekturnem merilu (gre za posamezno stavbo oziroma njen ohranjeni 1 Regresiven je tisti, ki nazaduje tako glede na kakovost, pozitivnost kot glede na količino, intenzivnost (http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html). 2 Lučka Ažman Momirski, »Arhitektura in arheologija: Razlike in sorodnosti« (PhD diss., Univerza v Ljubljani, 2004), 103. 3 Lev S. Klejn, Arheološka tipologija (Ljubljana: Škuc, 1988). 4 Klejn, Arheološka tipologija. del), v urbanističnem merilu (gre za naselje ozi- roma mesto) in v krajinskem merilu (gre za po- krajinski sklop). V arhitekturi se pojem najdišče ne uporablja v splošnih situacijah, ampak v posebnih prime- rih, ko označuje kraj in prostor, kjer so bili naj- deni arheološki objekti. »Kraj je vedno (arhitek- turni) konstrukt, kar pa je znotraj arhitekturne teorije in raziskovanja pogosto nepriznano/ne- upoštevano dejstvo.«5 Posledično je odnos med stavbo in lokacijo neizogiben ali drugače: lokaci- ja je konstruirana ter v celoti izpolnjena ali neiz- polnjena v arhitekturnem delu. Arheološko najdišče se s prostorskimi preo- brazbami ne srečuje samo v času raziskav na arhe- ološkem najdišču in v času interpretacij, ampak tudi po tem. Materialni dokazi so po predhodni obravnavi izčrpani, preostane pa vprašanje na- daljnjega obstoja najdb. Spremembe fizičnega prostora naj bi bile v primeru arheološkega najdišča skrajno premišlje- ne, posegi pa natančno in racionalno zasnovani: 5 Ažman Momirski, Arhitektura in arheologija, 96. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i ■ l et n ik 2 /2 01 4 ■ št ev il k a 1– 2 52 gre za zahtevne posege v prostor, ki jih usmerja- jo zakoni, listine in konvencije, ter uporabo, ki jo zahteva družba. Bistvo arhitektove aktivnosti pri preobrazbah arheološkega najdišča je izbira oblikovnega izraza z upoštevanjem predhodnih arheoloških raziskav, študij arheološke arhitek- ture, regulativnih in sodobnih družbenih zah- tev.6 Lokacija arheološkega najdišča je pogos- to preoblikovana v arheološki park. Slednji ima kulturno in izobraževalno vlogo in navadno te- melji na razponu med delom parka, ki je name- njen didaktičnim ciljem izobraževanja, in de- lom, kjer poteka znanstveno-raziskovalno delo. Med tovrstne parke prištevamo še botanične vr- tove in arboretume, zoološke vrtove in forme vive (umetniške/kiparske parke). Pregled prostorskih izrazov7 prikaže, da z opredelitvijo lokacije arheološkega najdišča kot arheološkega parka prostorske preobrazbe ar- heološke arhitekture pogosto niso sistematično nadzorovane in usmerjene skladno z arhitektur- nimi izhodišči (čeprav bi zaradi številnih dejav- nikov predvidevali, da so). Zato se, tudi neod- visno od zahtev arheologije (kjer sicer število in dobra ohranjenost artefaktov vpliva na obliko- vanje središč, kot so arheološki parki) in pogos- to mimo usmeritev v konservatorski stroki ter na robu interesa arhitekturne discipline, razvijajo nekatere prostorske oblike, ki so specifične za ar- heološka najdišča/arheološke parke. Arheološko najdišče in njegova ponovna prostorska transfor- macija sta zaradi posebnega pomena pod nadzo- rom pristojnih, navadno konservatorskih služb. Neraziskanost teh pojavov je razumljiva, saj so katalogi s komentarji takšne arheološke arhi- tekture redki,8 študije, ki so bile opravljene, pa vsaka z uporabo drugačnega metodološkega iz- 6 Ažman Momirski, Arhitektura in arheologija. 7 Ažman Momirski, Arhitektura in arheologija. 8 Leta 1986 je izšla prva knjiga z naslovom Konservierte Geschichte? (Ulrich, Weber, 1986) na temo predstavitev arheološke arhitektu- re, ki ji sledi Schmidtova Schutzbauten (1988) in Wiederaufbau (1993), vmes pa izide še Ahrensova Wiederaufgebaute Vorzeit (1991). Sch- midt kot najplodnejši pisec na tem področju leta 2000 izda πe Archa- ologische Denkmaler in Deutchland (2000). V okviru ICOMOS-a in ICAHM-ja zborniki srečanj prispevajo k primerjavi pristopov po celem svetu. hodišča opredeljujejo/ne opredeljujejo posege/- -ov, ki se zgodijo na arheološkem najdišču. Arhitektova in arheologova vloga se v okvi- ru naštetih preoblikovanj dopolnjujeta, vloge di- sciplin so pogosto zamenjane. Predpostavko, da je tema arheologije pomembna v okviru arhitek- ture/arhitekturne prakse, dokazujejo tako števil- ni članki v arhitekturnih publikacijah kot tudi posebne številke arhitekturnih revij, posvečene prav tej temi. »Najboljši dokaz, da se uveljavlje- ni in priznani arhitekti ukvarjajo s tako 'margi- nalnim' problemom (kakor pojmuje arheologijo večina arhitektov), sta dva projekta G. Grassija: (izvedena) restavracija in popravilo (instandset- zung) rimskega teatra v Saguntu v Španiji (1992)9 in projekt restitucije in rehabilitacije (riabilitazi- one) v Brescii v Italiji (2003).«10 Sodobni projekti so sicer še vedno v prete- žni meri nezmožni in zavračajo ustvarjalen di- alog z arheološkimi strukturami tako na nivoju arhitekture kot urbanističnega načrtovanja. Za- vestna odločitev o transformaciji najdb, ruševin, fragmentov naj bo nova priložnost in nov vir (in- spiracije, ...), ki daje projektu nove odgovornosti, nove vloge in drugačno pripovedno dimenzijo.11 Zato so natečajna predloga za lokacijo ar- heološkega parka Ajdovskega gradca v Bohinj- ski bistrici in muzejskih administrativnih stavb muzeja Ferenczy v Szentendreju s predstavitvijo rimskega kastruma Ulcisia Castra (Madžarska) ter predlogi ureditev arheološkega območja v Šempetru pri Žalcu v okviru predmeta Projekti- ranje na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Lju- bljani priložnost za razčlenjevanje raznovrstnih pristopov pri prostorskem urejanju arheološke- ga najdišča. Izbrana metoda Arheologija in arhitektura sta v nekaterih situ- acijah neločljivo povezani. Kljub razlikam, ki obstajajo v metodah in načinih delovanja ene 9 Simona Pierini and Giorgio Grassi, Altstadtprojekte (Basel: Wiese Verlag, 1996). 10 Giorgio Grassi, Teatro romano di Brescia: Progetto di restituzione e riabi- litazione (Milano: Mondadori Electa, 2003); Ažman Momirski, Ar- hitektura in arheologija, 29. 11 Ažman Momirski, Arhitektura in arheologija, 29. st ud ia universitatis he re d it at i 4 | l . a ž m a n m o m ir sk i – a r h eo lo šk i p a r k i: p r im er i z a sn o v 53 in druge discipline, morata med seboj nujno so- delovati. To pomeni, da sta njuni vlogi na treh osnovnih ravneh delovanja na arheološkem naj- dišču prepleteni, in sicer: 1. pri pripravi dokumentacije arheoloških objektov najdišča; 2. pri interpretaciji pridobljenih podatkov ar- heološke arhitekture; 3. pri zasnovi prostorske transformacije najdi- šča. Preobrazbo, tudi prostorsko, razumemo kot proces spremembe določenih atributov sistema, kot je na primer njegova struktura. S tem se spre- mni sam sistem in posledično tudi njegova iden- titeta.12 Prostorske preobrazbe arheoloških najdišč naj bi bile predmet sistematičnega poteka pose- gov in skrbi za pravilno ravnanje z arheološkimi objekti. Pomembnost tako arheoloških najdi- šč kot objektov je hierarhična in odvisna od iz- jemnosti glede na različne kriterije (ohranjenost, način poselitve, ...). Vprašanja, ki se pojavljajo pri transformaci- ji arheološkega najdišča v arheološki park, lahko povzamemo tudi iz konkretnega primera moti- vov, o katerih so se pri oblikovanju arheološke- ga parka spraševali v nemškem Kemptnu (We- ber, 1991). Kam torej usmeriti usmeriti strokovne in druge moči pri zasnovi arheološkega parka:13 (1) v arheološko spomeniško varstvo, ki je prav v 80. in 90. letih 20. stoletja varovanje in oh- ranitev zgodovinskih dokumentov v tleh morala sprejeti za svoj prvobitni cilj; (2) k zelo splošnemu, večplastnemu regionalne- mu in nacionalnemu interesu, ki ga zanima- jo predvsem muzejske prezentacije arheolo- ških spomenikov; (3) k arheologiji kot znanosti? Preobrazbe na arheološkem najdišču naj bi bile nadzorovane, zato je mogoče sistematič- no spremljati njihov razvoj in potek in ugotavlja- 12 Igor Toš, »Arhitektura in sistemologija« (PhD diss., Univerza v Ljubljani, 2003). 13 Ažman Momirski, Arhitektura in arheologija, 217. ti njihov položaj oziroma stanje in si prizadevati za pravilno ravnanje. Različni avtorji opredelju- jejo načine ohranjanja in pojme, ki to ohranja- nje označujejo, drugače in na temelju različnih izhodišč,14 nas pa na tem mestu arheološko naj- dišče zanima predvsem kot lokacija brez ideolo- škega spomeniškovarstvenega predznaka in vrste njenih oblikovnih prostorskih preobrazb. Takšna načela preobrazb, ki so hkrati me- todološka osnova za členjenje lastnosti izbranih primerov, so poimenovana kot:15 - vizualna konfekcija, - varovalne strehe, - analogon, - simulacija, - nova arhitektura. Vizualno konfekcijo določa način prikaza arhitekture, sredstva za zajemanje arhitekture pri tem ostajajo vedno bolj ali manj enaka. To so navadno planimetrični prikazi – načrti. Čedalje bolj jo dopolnjujejo ali spreminjajo nove tehno- loške možnosti in predstavitve najdišča v kiber- netskem prostoru, kjer se odvija simulacija po- datkovnega prostora/najdišča. Glavni motiv za gradnjo varovalnih objek- tov nad arheološkimi najdišči ali njihovimi deli je nevarnost uničenja in njihovega hitrega propa- da, če niso zadovoljivo zaščiteni pred zunanjimi vplivi. Ločimo lahko tri tipe varovalnih objek- tov: začasne varovalne ponjave, lahke varovalne strehe in varovalne hiše. Analogon (to je podoben objekt) nasta- ne pod vplivom arheološke znanstvene metode. Gre za izdelavo modelov arheološke arhitekture v merilu 1 : 1. Motiv za izvedbo analogona je za- dovoljevanje zahtev in želja javnosti. Trendu lah- ko sledimo od sredine 19. stoletja naprej. Simulacija označuje pristope, ki zavestno prikazujejo arheološko arhitekturo/prostor s približki realne podobe nekdanjega objekta ali 14 Karl Friedrich Gollmann, Arhitektur und Archälogie: Schutz von an- tiken Ausgrabungen: Habilitationsschrift (Graz: TU Graz, 1987); Peter Fister, Obnova in varstvo arhitekturne dediščine (Ljubljana: Partizan- ska knjiga, 1979). 15 Ažman Momirski, Arhitektura in arheologija. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i ■ l et n ik 2 /2 01 4 ■ št ev il k a 1– 2 54 območja. Gre za prikaz izmišljenega kot resnič- nega, kar ponazarjajo primeri t. i. strukturnih, okoljskih in navidezno analognih predstavitev. Situacije, v katerih se razvija nova arhitektu- ra, lahko opredelimo v okviru dveh sklopov: (1) neposrednega ali posrednega prevzemanja oblik arheološke arhitekture in (2) načrtovanja nove arhitekture brez upoštevanja »starega« ali na- sprotno, v simbiotični relaciji. Primeri zasnov arheoloških parkov Ajdovski gradec v Bohinjski Bistrici Na izbrani lokaciji natečaja za Arheološki park Ajdovski gradec v Bohinjski Bistrici ob potoku Belca do izdelave predloga zasnove ni bilo od- kritih arheoloških objektov. Izbrana parcela na- mreč ni bila umeščena na območje Ajdovskega gradca, ki je vzpetina nad desnim bregom reke Save Bohinjke vzhodno od Bohinjske Bistrice, kjer je locirano arheološko najdišče iz starejše že- lezne dobe in poznega rimskega obdobja. V Pre- šernovi pesnitvi Krst pri Savici je Ajdovski gra- dec kraj zadnjega bojevanja med Črtomirjem in Valjhunom. Razlog za poselitev Bohinja v zadnjem de- setletju 7. stoletja pred našim štetjem je bilo pri- dobivanje železa, kar potrjujejo najdbe z železom bogate žlindre, številne sledi talilnih mest, mate- riali peči in žlindra.16 Prav na Ajdovskem grad- cu naj bi bilo jedro halštatske poselitve, pa tudi »železarski obrat« (kovačnice, talilnice železa) v rimskem obdobju. Naselbina je bila varovana s poznoantičnim obrambnim zidom.17 Opravljeni so bili poskusi taljenja, pridobivanja in kovanja železa po starih postopkih.18 Zasnova parka vsebinsko in oblikovno te- melji na razponu med delom arheološkega par- ka, ki je namenjen predvsem didaktičnim ciljem izobraževanja (muzej, predavalnica, območje zgodovinskih delavnic), in delom, kjer poteka znanstveno-raziskovalno delo (znanstveno-razi- 16 Ivo Janez Cundrič, Pozabljeno bohinjsko zlato (Slovenj Gradec: Cerdonis, 2002). 17 Mija Ogrin, »Ajdovski gradec,« in Projekt Arheološki park Ajdovski Gradec, ed. Klemen Langus (Bohinj: Lokalna turistična agencija Bohinj, 2003), 9. 18 Cundrič, Pozabljeno bohinjsko zlato. skovalni center s knjižnico, večji prostor za raz- stave, predavanja, organizacija strokovnih sre- čanj, delavnice za eksperimentalno arheologijo). Oba dela arheološkega parka povezuje pot, ob kateri so lokacije vedno drugega programa/ved- no druge predstavitve arheoloških objektov.19 Arheološki parki so sicer navadno urejeni na najdiščih in situ, kjer pogosto, predvsem zara- di didaktičnih motivov, stojijo grajeni modeli v merilu 1 : 1. Slednji ponazarjajo stavbe v preteklo- sti. Takšne rekonstrukcije so idealne oblike nek- danjih stavb ali kar idealni tipi. Ker pa Arheolo- ški park Ajdovski gradec v Bohinjski Bistrici ni lociran na najdišču, vključuje druge vsebine, kot je na primer eksperimentalna arheologija. Eks- perimentalna arheologija je posebna zvrst arhe- ologije, ki uporablja rekonstrukcijo kot del svo- je (znanstvene) metode. Gre za poskus preveritve hipoteze o načinih preživljanja in tehnologije v preteklosti. Poskus, ki naj bi hipotezo potrdil ali zavrgel, se prične z rekonstrukcijo.20 Podoben pristop je t. i. zgodovina v živo. Taka predstavi- tev temelji na participaciji občinstva, ki se sooča z nekim zgodovinskim obdobjem s pomočjo em- patije. Zgodovinske delavnice so zlasti primerne za zbujanje motivacije in interesov otrok, ki skozi izdelovanje replik in predmetov pridobivajo zna- nje o kulturi v protozgodovini, prazgodovini in zgodovini. Rimski kastrum Ulcisia Castra in muzejske administrativne stavbe muzeja Ferenczy v Szentendreju (Madžarska) Kastrum Szentrendere, ki je bil ob nastanku poi- menovan Ulcisia Castra in kasneje preimenovan v Castra Constantia, je bil rimski vojaški tabor, zaradi nadzora mejnega območja lociran ob pa- nonskem limesu.21 Trapezoidni tabor je bil v ve- likosti 134 m x 205 m zgrajen na ploščadi, ki se 19 Lučka Ažman Momirski, »Urbanistična, arhitekturna in idejna rešitev arheološkega parka Ajdovski Gradec,« in Projekt Arheološki park Ajdovski Gradec, ed. Klemen Langus (Bohinj: Lokalna turistič- na agencija Bohinj, 2003), 45–9. 20 Lučka Ažman Momirski, »Imaginariji arheoloških objektov« (graduate thesis, Univerza v Ljubljani, 1993). 21 Éva Maróti and János Kalmár, »Materials, Structure of the Walls and Buildings‘ Periods of the Roman Aged Ulcisia Castra (Szen- tendre) Military Camp,« Építőanyag 59, no. 2 (2007): 30–5. st ud ia universitatis he re d it at i 4 | l . a ž m a n m o m ir sk i – a r h eo lo šk i p a r k i: p r im er i z a sn o v 55 je spuščala proti Donavi, v obdobju Domicijana/ Trajana22. Izkopavanja tabora so potekala vse od sredine 19. stoletja do danes in še niso zaključe- na. Izmed štirih kastrumskih vhodov (Porta decumana na severozahodu, Porta praetoria na jugovzhodu, Porta principalis dextra na jugoza- hodu) so izkopali tri. Prehodi skozi vrata so bili enosmerni, vrata pa so imela na vsaki strani še stolp. Debelina kastrumskega zidu ni bila enako- merna, na severovzhodnem vogalu obzidja so iz- kopali v obliki črke U grajen stolp. Na središč- ni lokaciji ob Via principalis in Via praetoria se je nahajala Principia. Najdišče danes ni dostopno za javnost, razen v zahodnem delu tabora, kjer je na nekdanjem območju vhoda v kastrum urejen lapidarij. 22 Domicijan – rimski cesar od 81 do 96 n. št., Trajan – rimski cesar od 98 do 117 n. št. Natečajni predlog uveljavlja raznovrstne ureditve znotraj (na lokaciji arheološkega najdi- šča) in zunaj arheološkega parka: - izdelavo modela v merilu 1 : 1 zahodnega in južnega zidu rimskega tabora z vsemi sestav- nimi deli zidu, kot so južna in zahodna vra- ta ter vogali tabora v obliki črke U; - izdelavo modela 1 : 1 severnih in vzhodnih vrat tabora; - izvedba natančnega poteka Vie Praetorie in Vie principalis/Vie decumane skozi tabor; - izdelavo modela 1 : 1 stavbe Principie; - ohranitev stavb v dvodimenzionalni tlo- risni predstavitvi severno in južno od Vie praetorie; - ohranitev stavb v dvodimenzionalni tlorisni predstavitvi severno in južno od vhodnih vrat; Slika 1. Tloris zasnove »znanstvenega« dela arheološkega parka Ajdovski gradec v Bohinjski Bistrici (Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič). st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i ■ l et n ik 2 /2 01 4 ■ št ev il k a 1– 2 56 - ponazoritev rastra anonimne zazidave znot- raj tabora južno od zahodnega dela Vie pra- etorie z lesenimi platoji, namenjenimi za dodatne – rekreativne, razvedrilne – dejav- nosti; - pokrit muzejski del z najdbami in situ ter razstavo ostalih premičnih arheoloških objektov; - obnovljeno vilo Waczek s programom čajni- ce ob južnem zidu tabora; - zunanji amfitetater za namen prireditev v jugovzhodnem delu tabora; - taverno Limes v severnovzhodnem delu ta- bora; - ureditev glavnega trga s stopniščem pred za- hodno fasado tabora; - ureditev muzeja, kulturnega središča, raz- stavnega prostora in administrativnih stavb na zahodni strani arheološkega najdišča. Glavni dostop v arheološki park je urejen s severnozahodne strani z Muzejskega trga. Slika 2. Sheme predstavitve rimskega kastruma Ulcisia Castra (Madžarska) (Lučka Ažman Momirski). Rimska nekropola v Šempetru v Savinjski dolini Prvo rimsko grobišče v Šempetru z veliki- mi grobnicami iz pohorskega marmorja je bilo odkrito v letih 1952–1956. Načrtna izkopavanja so v letih 1964–1965 odkrila drugo šempetersko grobišče s šestimi tipi grobov na neposrednem južnem robu regionalne ceste skozi Šempeter in severno od ob izkopavanjih odkrite rimske ceste Emona–Celeia.23 Predvidoma naj bi zahodno grobišče Savi- nja poplavila okrog leta 166 n. š.24 Nagrobniki so ostali prekriti s prodom in so se zato tudi dobro ohranili. Tako je bilo tako mogoče anastilozno sestaviti štiri grobnice: Vindonijevo grobnico (iz obdobja predvidoma konec prvega ali začetek drugega stoletja.), grobnico Spektacijev (sodi v čas vlade Marka Avrelija (161–180) ali pa že v ob- 23 Stane Gabrovec, ed., Arheološka najdišča Slovenije (Ljubljana: Sloven- ska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za arheologijo, 1975), 290–91. 24 Gabrovec, Arheološka najdišča, 291. dobje vlade Septimija Severa (193–211)), grobni- co Sekundinov (verjetno iz prve polovice tretjega stoletja) in grobnico Enijcev (iz zgodnje antonin- ske dobe, časa pred nastopom cesarja Marka Av- relija (161).25 Računalniška tridimenzionalna predsta- vitev rimske ceste z nagrobniki je virtualni pri- kaz dejanskega prostora v rimskem času. Gre za primer virtualne arheologije oziroma digitalne- ga arheološkega muzeja26 ali avtentične rekon- strukcije.27 Virtualni prostor rekonstruira fizič- 25 Irena Lazar, »Vindonijeva grobnica,« Pokrajinski muzej Celje, accessed Januar 31, 2013, http://www.pokmuz-ce.si/sempeter/vin- donijeva_grobnica.htm; Irena Lazar, »Grobnica Enijcev,« Pokra- jinski muzej Celje, accessed Januar 31, 2013, http://www.pokmuz- -ce.si/sempeter/grobnica_enijcev.htm; Irena Lazar, »Grobnica Sekundinov,« Pokrajinski muzej Celje, accessed Januar 31, 2013, http://w w w.pok mu z-ce.si/sempeter/grobnica _seku nd inov. htm; Irena Lazar, »Grobnica Spektacijev,« Pokrajinski muzej Ce- lje, accessed Januar 31, 2013, http://www.pokmuz-ce.si/sempeter/ grobnica_spektacijev.htm. 26 Ažman Momirski, Arhitektura in arheologija, 217. 27 Or Ettlinger, The Architecture of Virtual Space (Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 2008), 112. st ud ia universitatis he re d it at i 4 | l . a ž m a n m o m ir sk i – a r h eo lo šk i p a r k i: p r im er i z a sn o v 57 no lokacijo, ki je obstajala v preteklosti, z veliko stopnjo natančnosti izgleda arheološkega objek- ta oziroma arheološkega prostora. To sicer ne po- meni, da je tovrstna rekonstrukcija povsem re- snična vse do najmanjše podrobnosti. A celoten rezultat ponuja prepričljivo izkušnjo opazovalcu, da lahko sprejme avtentičnost prikaza, ki odra- ža (arheološki) čas in kraj predstavitve. Modeli rimskih nagrobnih spomenikov v primeru arhe- ološkega parka Šempeter v Savinski dolini niso obdelani samo na abstraktni ravni, ampak teme- ljijo na podrobnih arheoloških dokazih. Sčaso- ma lahko tovrstna predstavitev postane celo na- zornejša kot spomeniki sami, saj slednji zaradi izpostavljenosti atmosferskim vplivom propada- jo, kljub temu, da so preko zime začasno zaščite- ni pred padavinami. Postavitev varovalne hiše za arheološke spo- menike na zahodnem delu arheološkega parka, kjer danes še vedno prosto stojijo, ni problema- tična, saj tu ni izzivov, ki se pojavijo zaradi locira- nja varovalne hiše neposredno nad antične zido- ve. Kljub temu je mogoče pričakovati kar nekaj konservatorskih problemov pri umeščanju spo- menikov v prostor oziroma načrtovanju kom- pozicije prostorov, predvsem zaradi izpostavlje- nosti parcele južni orientaciji. Varovalna hiša lahko preraste v manjši muzej, ki ga sestavlja del z originali na severni strani stavbe, južna stran pa tvori nekakšen ščit pred prevelikimi tempe- raturnimi vplivi. Pri taki postavitvi spomeni- ke lahko ovija »polžja lupina«, ki ne prepušča svetlobe, ali pa so osvetljeni z dnevno svetlobo samo s severne strani in so njihove silhuete vidne tudi z regionalne ceste. S konservatorskega sta- lišča še ugodnejši je predlog, kjer so spomeniki predstavljeni vsak v svojem zaprtem prostoru, ki so med seboj sicer v pritličju povezani, in osvet- ljeni z vrha posameznega stolpa. Streha je obliko- vana kot zelena površina oziroma park na stre- hi. Nekoliko delikatnejša je umestitev varovalne hiše – muzeja v vzhodni del arheološkega parka. Predlog postavitve muzeja južno od rimske ces- te vpeljuje lok poti preko arheološkega najdišča, ki se dvigne visoko nad ohranjene temelje rimske nekropole. Na fasadi muzeja se zrcali silhueta v Slika 3. Računalniška tridimenzionalna predstavitev rimske ceste z nagrobniki v Arheološkem parku Šempeter v Savinjski dolini (Mato Blatančić). st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i ■ l et n ik 2 /2 01 4 ■ št ev il k a 1– 2 58 notranjosti predstavljenih spomenikov, višinski gabarit pa spoštuje hierarhično prednostno po- dobo nekdanjega trškega središča Šempetra. Predstavljene zasnove arheoloških parkov z oceno (kritiko) Projekt, ki se imenuje Arheološki park Ajdovski gradec, ni arheološki park (ker ni urejen »in situ«) pa tudi ne (samo) muzej, saj so Cundriče- vi poskusi dragocena oblika eksperimentalne ar- heologije, ki jo je potrebno nujno vključiti v na- črtovano središče. V primeru Ajdovskega gradca lahko govorimo o muzeju na prostem. Slednji je priljubljena oblika ureditve krajine z arheološki- mi objekti. Prvotno je bil muzej na prostem ure- jen tako, da so bili na enem mestu zbrani izključ- no izvirni objekti, ki so bili na svojem prvotnem mestu ogroženi in ki so v muzeju na prostem našli svoje novo domovanje. Gre torej za preme- Slika 4. Koncept varovalne hiše rimske nekropole v Arheološkem parku Šempeter v Savinjski dolini (Alja Shaar). ščene objekte, katerih obstoj je bil drugače ogro- žen.28 Izhodiščne terminološke nejasnosti v pro- jektni nalogi natečaja zato že na samem začetku onemogočajo doseganje ambiciozno zastavljene- ga cilja, da Arheološki park Ajdovski gradec pos- 28 Ažman Momirski, Imaginariji arheoloških objektov. tane impulz podobnih postavitev parkov v Slo- veniji. V primeru muzeja na prostem je oblikova- nje (ureditev) slik, besedil in modelov, ki posre- dujejo predmet predstavitve, odločilnega pome- na za razumevanje arheoloških objektov. Jasnost in odličnost interpretacijskega razmišljanja po- st ud ia universitatis he re d it at i 4 | l . a ž m a n m o m ir sk i – a r h eo lo šk i p a r k i: p r im er i z a sn o v 59 gojuje tudi jasnost in odličnost displeja podat- kov.29 Varovalne hiše ščitijo izkopanine, šele z nji- hovim izrazom analogona oziroma s tovrstno re- konstrukcijo obiskovalci resnično dobijo vtis vo- lumna in arhitekture originalne stavbe. Izvedeni primeri modelov arheološke arhitekture so sicer dosegli dva vrhunca: prvega sredi 19. stoletja in drugega v drugi polovici 20. stoletja.30 Poleg avtentične rekonstrukcije v virtu- alnem prostoru se pojavljajo tudi pojmi, kot sta prosta rekonstrukcija31 in »poustvarjena« rekonstrukcija. Prva je virtualno mesto, ki rekon- struira fizični prostor v preteklosti s kombinaci- jo uporabe arheološke dokumentacije in umetni- ške svobode. Avtor loči dve glavni obliki proste rekonstrukcije: spekulativno in stilizirano. Spe- kulativna rekonstrukcija se nanaša na primere, v katerih virtualni prostor predstavlja fizični pros- tor v preteklosti, kjer so arheološki podatki pre- malo natančni oziroma jih je premalo. Arheolo- ški podatki so dopolnjeni z umetniško svobodo zato, da bi temu dejstvu navkljub ustvarili vir- tualni prostor in ga izkusili kot resnični fizični prostor. Stilizirano se nanaša na primere, kjer je na voljo dovolj arheoloških podatkov za rekon- strukcijo fizičnega prostora, virtualni prostor pa je izdelan kot kombinacija arheoloških podatkov in očitne umetniške svobode. Rezultat je virtu- alni prostor, ki se jasno nanaša na fizični čas in prostor ter ponuja interpretacijo tega prostora, ki je poudarjeno različna od zgodovinskega dej- 29 Ažman Momirski, Arhitektura in arheologija. 30 Ažman Momirski, Arhitektura in arheologija. 31 Ettlinger, The Architecture of Virtual Space, 112–16. stva. »Poustvarjena« rekonstrukcija je virtualni prostor, predstavljen kot rekonstrukcija fizične- ga prostora v preteklosti, čeprav v preteklosti tak prostor nikoli ni obstajal. V arheoloških parkih se pojavljajo poseb- ne prostorske postavitve, kot na primer situa- cije, kjer je arheološki objekt v horizontalnem merilu razviden samo iz določene višinske dis- tance, ptičje perspektive, kot bi gledali fotogra- fijo iz zraka. Pri dvodimenzionalnih arheoloških objektih je samo tloris tisti, ki arheološkemu naj- dišču daje neko razpoznavno, čitljivo prvino. Arheološki park je zbirka različnih modelov predstavitve – to najbolje dokazuje projekt rim- skega vojaškega tabora na Madžarskem. Zaključek Pogoste trditve arhitekturnih teoretikov, da je arhitekturna raziskava mogoča samo po izku- stvu (zgrajene arhitekture) in ne vnaprej (pred izgradnjo arhitekture), v primeru načrtovanja arheoloških parkov niso upravičene. Arhitekto- va vloga pri urejanju prostora arheološkega naj- dišča temelji na vključenosti v raziskovanje ar- heološkega gradiva in interpretacije tega gradiva (raziskovanje a posterióri), oboje pa je osnova za razumevanje arheološkega in sedanjega pros- tora. Nujna je natančna a prióri raziskava vseh različnih oblik predstavitev arheoloških objek- tov v posameznem primeru arheološkega najdi- šča in na teoretskih osnovah temelječa odloči- tev o kompoziciji izbranih preobrazb. Prostorska transformacija arheološkega najdišča je torej na raziskavo naslonjena odločitev, ureditev arheo- loškega parka pa izrazito interdisciplinarno delo. Slika 5. Muzej rimske nekropole v Arheološkem parku Šempeter v Savinjski dolini (Roni Kolar). st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i ■ l et n ik 2 /2 01 4 ■ št ev il k a 1– 2 60 Summary Archaeological sites are often transformed into archae- ological parks. Reviews of the spatial design of such transformations show that specific designs are devel- oped in archaeological parks in order to present archae- ological sites. These phenomena remain unstudied. Ap- proaches to the spatial regulation of archaeological sites and archaeological parks are classified based on an ex- amination of the competition proposal for the Giant’s Castle (Ajdovski gradec) Archaeological Park in Bohin- jska Bistrica, the museum administration buildings of the Ferenczy Museum in Szentendre, Hungary with a presentation of the Roman castrum Ulcisia Castra, and proposals for the archaeological site in Šempeter in the Savinja Valley. Five categories of transformation meth- odology were used for classification. The interpretation presented as visual confection determines how the ar- chitecture at the site or in the virtual space is repre- sented. Various types of protective roofs are built over places of discovery. An analogue is an architectural ar- chaeological model built at a 1:1 scale. Simulation de- notes approaches that consciously show archaeological architecture and its environment with approximate rep- resentations of former buildings or areas. The new archi- tecture can directly or indirectly refer to archaeological architectural forms, or it can be created in a symbiot- ic relationship, disregarding the old. No archaeologi- cal structures were discovered at the selected competi- tion location for the Giant’s Castle Archaeological Park next to Belca Creek in Bohinjska Bistrica. In this case, the form for presenting archaeological structures better suits an open-air museum, which includes experimen- tal archeology or »living history.« Ulcisia Castra was a Roman military camp along the Pannonian limes. The camp has been partially excavated. The proposal for the archaeological park includes presentation of a 1:1 scale model, new architecture, an interpretive presentation, and other features. The Roman necropolis in Šempet- er is an extremely important archaeological monument. Accurate documentation allows a three-dimensional computer display, which will eventually become even more illustrative than the monuments themselves as they deteriorate because of weathering. It is therefore necessary to place the gravestones under a protective roof or in a small museum. Evaluating the concepts pre- sented for archaeological parks draws attention to the conceptual mismatch between the terms archaeological park and open-air museum, the importance of clear and high-quality graphic display data, the peak periods of archaeological architectural 1: 1 scale-model construc- tion, a number of definitions of the presentations of ar- chaeological objects in virtual space, and the particular spatial situations found in archaeological parks. Quali- tative spatial transformation of an archaeological site is based on both a posteriori research on former archae- ological architecture that is only ruins today and a pri- ori exploration of various ways to present archaeologi- cal structures. Viri in literatura Ažman Momirski, Lučka. »Imaginariji arheo- loških objektov.« Graduate thesis, Univer- za v Ljubljani, 1993. Ažman Momirski, Lučka. »Urbanistična, arhi- tekturna in idejna rešitev arheološkega par- ka Ajdovski Gradec.« In Projekt Arheolo- ški park Ajdovski Gradec, edited by Klemen Langus, 45–9. Bohinj: Lokalna turistična agencija Bohinj, 2003. Ažman Momirski, Lučka. »Arhitektura in ar- heologija: Razlike in sorodnosti.« PhD diss., Univerza v Ljubljani, 2004. Cundrič, Ivo Janez. Pozabljeno bohinjsko zlato. Slovenj Gradec: Cerdonis, 2002. Ettlinger, Or. The Architecture of Virtual Space. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 2008. Fister, Peter. Obnova in varstvo arhitekturne de- diščine. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1979. Gollmann, Karl Friedrich. Arhitektur und Ar- chälogie: Schutz von antiken Ausgrabungen: Habilitationsschrift. Graz: TU Graz, 1987. Gabrovec, Stane, ed. Arheološka najdišča Slove- nije. Ljubljana: Slovenska akademija zna- nosti in umetnosti, Inštitut za arheologijo, 1975. Grassi, Giorgio. Teatro romano di Brescia: Pro- getto di restituzione e riabilitazione. Mila- no: Mondadori Electa, 2003. Klejn, Lev S. Arheološka tipologija. Ljubljana: Škuc, 1988. st ud ia universitatis he re d it at i 4 | l . a ž m a n m o m ir sk i – a r h eo lo šk i p a r k i: p r im er i z a sn o v 61 Lazar, Irena. »Vindonijeva grobnica.« Pokra- jinski muzej Celje. Accessed Januar 31, 2013. http://www.pokmuz-ce.si/sempeter/vin- donijeva_grobnica.htm. Lazar, Irena. »Grobnica Enijcev.« Pokrajin- ski muzej Celje. Accessed Januar 31, 2013. http://www.pokmuz-ce.si/sempeter/grob- nica_enijcev.htm. Lazar, Irena. »Grobnica Sekundinov.« Pokra- jinski muzej Celje. Accessed Januar 31, 2013. http://www.pokmuz-ce.si/sempeter/grob- nica_sekundinov.htm. Lazar, Irena. »Grobnica Spektacijev.« Pokra- jinski muzej Celje. Accessed Januar 31, 2013. http://www.pokmuz-ce.si/sempeter/grob- nica_spektacijev.htm. Maróti, Éva and János Kalmár. »Materials, Structure of the Walls and Buildings‘ Pe- riods of the Roman Aged Ulcisia Castra (Szentendre) Military Camp.« Építőanyag 59, no. 2 (2007): 30–5. Ogrin, Mija. »Ajdovski gradec.« In Projekt Ar- heološki park Ajdovski Gradec, edited by Klemen Langus, 9–11. Bohinj: Lokalna tu- ristična agencija Bohinj, 2003. Pierini, Simona. Giorgio Grassi: Altstadtprojek- te. Basel: Wiese Verlag, 1996. Toš, Igor. »Arhitektura in sistemologija.« PhD diss., Univerza v Ljubljani, 2003.