TA HIŠA JE MOJA PA VENDAR MOJA NI
KOROŠKA ANTOLOGIJA
Naj ta knjiga kot priča in izpovedovalka težkega, a notranje bogatega življenja pride v vsako hišo na Slovenskem in v vsako hišo na avstrijskem Koroškem, kjer se govori slovenska beseda.
Naj postane spremljevalka slehernega slovenskega šolarja, srednješolca in odraslega človeka
v
Branko Hofman
Verjeti je treba
Pogosto slišimo zajedljivosti na račun doraščajoče mladine. Približne sodbe. Skeptična mnenja. In primerjave: imeli smo drugačen odnos. Do tega in onega. Tudi do knjig. Danes pa mladini nadomeščajo knjige novi posredovalni mediji od filma do radia in televizije. In to naj bi bilo toliko kot bližnjica do duhovne poplitvenosti, lenobe in konfekcijskega oblikovanja osebnosti.
In v tej intonaciji naprej. Mračno, nespodbudno.
Moralo pa bi zveneti svetlo, igrivo. Že zato, ker brez knjige ni kulture in brez kulture ne more biti izgrajene osebnosti v naši samoupravni družbi.
Ne bom ponavljal misli, da je knjiga mlademu človeku zvesta \ spremljevalka. Pa ne zato, ker ne bi bilo res, temveč ker zveni hudo posplošeno in obrabljeno. Tudi ne bom poudarjal, da je ohranila knjiga kljub vsem civilizacijskim dosežkom našega tehničnega stoletja svoje neizpodbitno mesto pri oblikovanju človekovega duhovnega bistva. To vemo. To dokazujejo knjige, ki izhajajo vsak dan. Pn Številu jih je tudi v slovenskem kulturnem prostoru čedalje več.
Tem splošnim vidikom bi rad postavil konkretnega:
Ali je res mladina brezbrižna do knjige? Ali res ne bere? In če bere, ali sprejema vse brez pridržkov? Kakšen je pravzaprav odnos mladine do knjig?
Na ta in podobna vprašanja bi našli nekaj preverljivih odgovorov v evidencah javnih in šolskih knjižnic pa v poročilih o tekmovanjih za bralne značke. Številke bi povedale marsikaj. Recimo, da med obiskovalci knjižnic prednjači mladina. Povedale bi, da prebere slovenska šolska mladina ogromno knjig za bralne značke. Pa tudi založbe, ki izdajajo mladinsko literaturo, bi lahko dodate k tej statistiki pozitivno bilanco.
A meni, ki sem zaradi relativnih vrednosti malce skeptičen do številk, gre za prepričljivejše dokaze, za ponazoritev, ki bi več in bolj nazorno povedala.
Zadnja leta sem imel mnogo zasebnih in službenih pogovorov s svojimi stanovskimi tovariši, s pesniki, dramatiki, pisatelji. Beseda je tekla o marsičem. Zelo pogosto tudi o odnosu mladine do knjige. Mnogi med njimi, posebno tisti, ki posvečajo svoje delo mladinski književnosti, so mi prepričljivo zatrjevali, da mladina veliko in rada bere, da je silno kritična do knjig. Mojo skepso so zavračali z osebnimi skušnjami in doživetji: pripovedovali so mi o svojih literarnih nastopih po šolah, o zanimanju, ki ga kaže mladina do njihovega dela, o odzivnosti, ki so jih deležne njihove knjige in še o marsičem. Poln koš doživljajskega in anekdotičnega gradiva. Jedro vsega pa je bilo:
Mladina je najhvaležnejši in tudi najbolj kritičen bralec; do knjig se opredeljuje neposredno, elementarno: sprejme ali odkloni, ne pristaja na kompromise. Loči konstrukcijo od pristnega doživljanja, poisti se samo s tistimi osebami in situacijami, ki avtentično potrjujejo ali dopolnjujejo njene skušnje; ljubi nazoren opis, humor, prizore, ki jo fantazijsko vznemirjajo, spoznavno bogatijo in zaposlujejo, pritegne jo dinamična pripoved ali čustven opis — odvisno pač od razvojne stvpnje otrok. Vsi mladinski pisatelji, brez izjeme, so mi zatrjevali, da je zanje največje zadoščenje in priznanje, če otroci sprejmejo njihove knjige za svoje. To se jim zdi tisti edini pravi honorar, s katerim so poplačani za svoje delo.
Ni razloga, da jim nc bi verjeli. Skušnje imajo. Njihova mnenja niso bila potrjena s statistikami in številkami, temveč s pričevanjem bralcev, mladine.. Verjeti je treba.
In če verjamemo to, potem se lahko le nasmehnemo mračnim je-remijadam, češ da je mladina brezbrižna do knjige, da ne bere. Potem nam tudi ni treba biti v skrbeh za usodo knjige, zakaj zavzetost zanjo je tisti temeljni kamen, na katerem stoji kulturna stavba vsakega naroda. Posebno zavzetost mladih generacij.
Nisem obdarjen z lahkotnim zanosom in optimizmom, vendar verjamem, da slovenski knjigi tako dolgo ne bo zapel navček, dokler bo kazala mladina ljubezen do branja, dokler ji bo pomenila notranjo nujo, dokler si bo ob njej bogatila fantazijo, oblikovala estetske in nazorske vrednote.
To velja posebej poudariti ob letošnjem mesecu knjige. Poudariti velja tudi zato, ker so gospodarske težave naših založb precejšnje, ker je slovensko knjigotrštvo izpostavljeno recesivnim vremenskim razmeram, ker so knjige drage in ker je pogosto tudi naša miselnost —- miselnost odraslih — hudo odtujena knjigi, s čimer se ustvarja neustrezna družbena klima za njeno pravilno vrednotenje.
Gre namreč za pogosto zablodo, češ da knjiga in druge kulturne dejavnosti ne sodijo — ali pa sodijo le dopolnilno kot nekakšen okras — f kolesje družbene proizvodnje in da potemtakem ne morejo imeti niti približno take veljave kot industrijsko blago. Taka miselnost kaže prakticistično kratkovidnost tistih bukvalnih razlagalcev gospodarskih mehanizmov, ki ne vidijo dialektične povezanosti med človekom in delom. Če bi naši ekonomisti kdaj izračunali izgube, ki nastanejo zaradi nestrokovnosti, neosveščenosti in nizke kulturne stopnje proizvajalcev, potem bi se bržčas bolj zavzeli, da pride knjiga v tovarno prav tako kot stroj, kot produkcijski material in vse drugo, od česar je odvisna proizvodnja in družbeno življenje samoupravnih kolektivov. Zavzeli bi se dejavno, ne le z besedami in 'i gesli. In ob taki zavvnosti bi odpadle tudi prenekatere težave, ki "danes bremenijo naše založništvo in knjigotrštvo.
A tu velja končati.
Kajti zajedljivosti na račun doraščajoče mladine, češ da je brezbrižna do knjige, se začno prevešati na tisto stran, od koder prihajajo. To pa ni moj namen.
Skupna jugoslovanska pot
Težavno uresničevanje zakona o srednjem izobraževanju na Hrvaškem
Vedno znova ugotavljamo, da sta samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje temeljni izhodišči vseh dejanj in načrtov v naši socialistični družbi. Sta tudi temelj delovanja jugoslovanske skupnosti in edina pot, ki je možna v našem življenju.
Da je to res, je potrdilo tudi posvetovanje, ki je bilo 8. in 9. oktobra v Sarajevu in Mostarju.
Na predlog in pobudo Zveze samoupravnih interesnih skupnosti za osnovnošolsko vzgojo in izobraževanje SR Bosne in Hercegovine je bil organiziran prvi pogovor s predstavniki republiških in pokrajinskih skupnosti za osnovnošolsko vzgojo in izobraževanje. Temeljni namen sestanka je bil utrditi možnosti in upravičenost organiziranja samoupravnih interesnih skupnosti jugoslovanskih republik in pokrajin v ustrezno zvezo. Ni pomembno ime, temveč to, da moramo prav na osnovnošolski stopnji izobraževanja, ki je enotna ustavna obveznost za vse jugoslovanske otroke — kadarkoli je mogoče — enotno in skupno nastopiti in uresničiti jasne smernice iz resolucije X. kongresa ZKJ o socialistični preobrazbi vzgoje in izobraževanja.
Zato je zamisel, porojena v oktobrskih dneh med sarajevskimi pogovori, že v zasnovi čvrsta, ohrabrujoča in — dobrodošla vsem. Predvsem zato, ker nas bo še bolj tesno povezala v trdno jugoslovansko skupnost.
Ne bomo obravnavali podrobnosti prvih pogovorov o tej skupni, jugoslovanski poti, poudarimo pa nekatera mnenja, ki so bila ob tej priložnosti posebej poudarjena:
— Vse republike in pokrajine so se strinjale, naj se ustanovi ustrezna jugoslovanska zveza samoupravnih interesnih skupnosti za osnovnošolsko izobraževanje.
— Pred tem se je nujno treba dogovoriti s Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije, svetom Zveze sindikatov Jugoslavije in z zveznim izvršnim svetom, to je z zveznim komitejem za znanost in kulturo.
— Ustanovitev iniciativnega odbora, način, oblika in čas, do kdaj se bo treba organizirati na zvezni ravni —vse to bo določeno v dogovoru z zvezno konferenco SZDL Jugoslavije ter z republiškimi ali pokrajinskimi konfe-rencamiSZDL in sveti zvez sindikatov.
Menili so tudi, da je treba z organiziranjem skupnosti (v institucionalni in neinstitucionalni obliki — to bo odvisno od družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma) sprejeti nekatere vsebinske smernice, ki so temelj osnovnošolske vzgoje in izobraževanja v Jugoslaviji:
— Še bolj učinkovito kot doslej bo treba izmenjavati mišljenja in izkušnje o delu in organiziranju samoupravnih interesnih skupnosti, o utrjevanju in razvoju delegatskega sistema ter o vrednosti in učinkovitosti meril za doseganje dohodka in osebnih dohodkov.
— Bolj 'organizirano in smotrno se je treba dogovoriti o obveznostih, nalogah in ukrepih za vključitev izobraževalne dejavnosti v združeno delo.
— Temeljito bo treba proučiti in rešiti probleme v vzgojno-izo-braževalni dejavnosti (pedagoški standard, tehnologijo, družbeno, izobraževalno, vzgojno in kulturno vlogo šole, idejnopolitično in marksistično usmerjenost učencev in učiteljev, razne oblike dela učencev in z učenci, materialni položaj prosvetnih delavcev, integracijske procese z vsemi prednostmi in slabostmi, učinkovitost, racionalnost, ekonomičnost, kakovost itn.).
— Najti bo treba najustreznejše rešitve, da bo vzgojnoizo-braževalna dejavnost bolj na široko odprla vrata uporabnikom svojih storitev, to je potrebam združenega dela, občanom in okoljem, v katerih osnovne šole delajo. Le tako se bodo nekateri
pojavi in odnosi temeljito in hitreje spremenili, uresničile se bodo zamisli, zapisane v zakonu o združenem delu.
— Bolj odgovorno je treba opozarjati na možnosti in pravice združenega dela, da po svojih potrebah spremlja in usmerja to, kar še zahteva od osnovnošolske vzgoje in izobraževanja. Materialno in družbenopolitično moramo spodbujati spreminjanje razmer in odnosov na tem področju.
Že te zadeve, skupne vsem jugoslovanskim republikam in pokrajinam, dokazujejo, da potrebujemo skupno jugoslovansko zvezo, ki bo nenehno spremljala in preučevala tokove nadaljnjega razvoja osnovnošolske vzgoje in izobraževanja.
Ustanovljena je že delovna skupina, ki bo poskrbela, da bodo sklepi, sprejeti v Sarajevu in Mostarju uresničeni. Do letošnjega 1. novembra se bo povezala z . zvezno konferenco SZDL, kjer se bodo pogovorili tudi o tej temi.
Za začetek torej velik, a uresničljiv korak, Tak vtis smo dobili ob teh prvih sarajevskih in mostarskih pogovorih o jugoslovanski osnovnošolski vzgoji in izobraževanju.
Za začetek dovolj. Za naprej pa — srečno!
NIKOLA NIKIČ
Poučen primer
Ko je leta 1971 skupščina SR Hrvaške sprejela zakon o srednjem izobraževanju, niso posvečali posebne pozornosti členu, ki pravi, da leta 1976 ne bodo smeli v srednjih šolah več poučevati učitelji z višjo strokovno izobrazbo. Tedaj se je zdelo, da je rok, ko bo moralo biti to določilo uresničeno, še daleč. In vendar sedaj veliko razpravljajo o zakonu o srednjem izobraževanju v učiteljskih kolektivih, sindikalnih organizacijah, strokovnih organih ter v republiškem sekretariatu za prosveto, kulturo in telesno kulturo SR Hrvaške.
Republiški sekretariat za prosveto, kulturo in telesno kulturo je poslal šolam posebno okrožnico, s katero jih opozarja na obveznost in na to, da velja omenjeno določilo zakona o srednjem izobraževanju že od začetka letošnjega šolskega leta. Šole so se .znašle v težavnem položaju. Razpisati je bilo treba prosta delovna mesta tistih učiteljev, ki v preteklem petletnem obdobju niso doštudirali. Šole niso vedele, kako naj rešijo problem teh učiteljev. Obravnavale so ga nekatere temeljne sindikalne organizacije, o njem pa so govorili tudi na konferencah občinskih in medobčinskih odborov Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja ter znanosti SR Hrvaške.
Podeljene nagrade »Partizanski
učitelj«_____________________________
Pred nedavnim so v Novem Sadu svečano podelili letošnje nagrade »Partizanski učitelj«, ki jih podeljujejo v Vojvodini učiteljem za izjemne dosežke v ustvarjalnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Na slovesnosti, ki je bila ob tej priložnosti, je podelil nagrade predsednik skupščine SAP Vojvodine Vilmoš Molnar. Slovesnosti so se udeležili številni družbenopolitični, prosvetni, kulturni in znanstveni delavci iz Vojvodine.
To največje vojvodinsko družbeno priznanje na področju vzgoje in izobraževanja, ki so ga tokrat podelili drugič, so dobili: Ksenija Avra-mesku iz Pančeva, Radovan Grkovič iz Rume, Momčilo Krkljuš iz Novega Sada, Petar Mirič iz Indjije, Nikola Obradovič iz Sremske Mitroviče, dr. Mihailo Palov iz Novega Sada, Djerdj Tot iz Ade, Vida Cuk iz Zrenjanina, pa tudi osnovna šola Vladimir Nazor iz Petrovara-dina, osnovna šola Jovan Jovanovič Zmaj iz Kanjiže in strojni šolski center »Zrenjanin« iz Zrenjanina. V imenu nagrajencev se je za visoko priznanje zahvalil dr. Mihailo Palov.
Znano je, da podeljujejo nagrado »Partizanski učitelj« v spomin na revolucionarni boj in požrtvovalno delo sremskih učiteljev med NOB. V tem času so v tem delu Vojvodine delale partizanske šole, v katerih so bile,pridobljene dragocene izkušnje za organizacijo kulturno-pro-svetnega in vzgojno-izobraževalnega dela v težkih vojnih razmerah.
Dr. PAVLOVIČ
prosvetni lelavec
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktorica in glavna urednica Neža Maurer, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VII.
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 50 din za posameznike, za šole in drage ustanove 80 din. Št. tek. računa 50100-101-16915.
Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643 Po mnenju republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je list ,prosvetni delavec14 prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu).
Tih, prav tih je gozd jeseni... (Foto: Stane Jesenovec)
ŠE VEDNO PREMALO UČINKOVITO
Podatki o razvoju vzgoje in izobraževanja v resoluciji o temeljih politike ekonomskega in socialnega razvoja socialistične avtonomne pokrajine Kosovo za leto 1976 povedo, da v letu 1975 v.tej pokrajini na vzgojnoizobra-ževalnem področju niso dosegli zaželenih uspehov.
Čeprav posvečajo predšolski vzgoji v zadnjih letih več pozornosti, se mreža vzgojnovarstve-nih zavodov v letu 1975 ni bistveno spremenila. V tem letu, pa tudi prej so imeli organizirane oblike predšolske vzgoje samo v desetih občinah, tovrstnih oblik vzgoje in varstva pa je bilo deležnih le 1,4 % predšolskih otrok.
V primerjavi z drugimi kraji v naši državi je na Kosovem v zavodih za usposabljanje zelo malo otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju. Ocenjujejo, da je leta 1975 obiskovalo tovrstne šole približno 350 učencev.
In kako je z izobraževanjem odraslih? Samo v petih občinah so pri osnovnih šolah organizirani oddelki za izobraževanje odraslih — v teh je bilo vpisanih približno 1000 slušateljev, izredno malo pa so za izobraževanje odraslih storile organizacije združenega dela in družbe-
Republišid odbor je zavzel stališče, da noben učitelj ne sme ostati brez dela, in da mnogi izmed njih niso krivi, če niso mogli končati visoke šole ali fakultete. Dogajalo se je namreč, da jim visokošolski zavodi — razen častnih izjem — niso zagotovili niti temeljnih pogojev za študij ob delu, pa tudi denarja ni bilo za nadomestila, potne stroške ob seminarjih in izpitih itn. Poudarjeno je tudi, da ob sprejetju zakona pa tudi kasneje ni bil izdelan sistem ukrepov za uresničitev tega dokumenta. To je pomenilo, da je bil ta del reforme preložen na ramena prosvetnih delavcev; veliko od teh jih je moralo po nalogu v srednje šole, kjer so delali več let. Šele po stališčih republiškega odbora sindikata, ki se zavzema za svoje člane in stvarno ocenjuje razsežnosti problema, so začeli zbirati podatke o številu takih prosvetnih delavcev, sprejeli pa so tudi pobude, da je treba ta problem reševati povsod — z zamenjavo učiteljev osnovnih in srednjih šo|. Pomembno vlogo pri tem imajo sindikalne organizacije in samoupravne interesne skupnosti.
Poudariti je treba, da so v nekaterih občinah pravočasno — ne da bi čakali na zadnji rok za uveljavitev tega zakonskega določila — začeli reševati problem
tako, da so organizirali dopol* nilno šolanje učiteljev in zagotovili prehod profesorjev iz osnovnih v srednje šole. Kjer so ravnali tako, je uresničevanje zakona o srednjem izobraževanju veliko lažje.
Sedaj, ko je položaj kar precej zapleten, ugotavljajo in.poudarjajo, da je treba v javnih razpravah mobilizirati prosvetne delavce in njihova združenja, po tudi sindikat, da bodo dejavno sodelovali pri oblikovanju zakonskih predpisov in nasprotovali tistim zakonskim predlogom, ki niso stvarni in bi lahko, brez drugih ukrepov — ogrozili prosvetne delavce, ki imajo že tako slabši materialni položaj kot delavci drugih področij.
Ni dvoma: primer uresničevanja zakona o srednjem izobraževanju je poučen in bo spodbudil k bolj intenzivni dejavnosti prosvetne delavce, ki sami velikokrat ne spoznajo daljnosežnih posledic sprejetih zakonov. Sedaj pa o tem razmišljamo tudi zato, ker se govori, da bo obvezna visokošolska izobrazba tudi za vse učitelje osnovne šole.
Jasno je, da se napake in nedejavnost morajo slej ali prej maščevati; zato moramo delati tako, da jih bo čim manj. Posebno takrat, kadar gre za ljudi. DJORDJE DJURIČ
PREDŠOLSKA VZGOJA V SR BOSNI IN HERCEGOVINI
V	Bosni in Hercegovini je v vzgojnovarstvenih zavodih 4 % otrok, starih od 3 do 7 let. Od vseh 470.000 otrok, starih od 0 do 7 let, jih je v predšolskih ustanovah 11.000. V jaslih je 1.200 otrok, starih do treh let. V 64 občinah imajo 101 vzgojnovar-stveni zavod.
Glede na socialni sestav je v predšolskih ustanovah 41,10 % otrok iz delavskih družin, 37 % je otrok uslužbencev, 3,60 % otrok upokojencev, 3,40 % iz obrtniških družin in 14 % iz drugih.
V	predšolskih ustanovah dela poleg drugega osebja 448 vzgoji-
teljev in 150 zdravstvenih delavcev.
V VOJVODINI:
SPREMENJENO IME PREDMETA TEMELJI MARKSIZMA IN SAMOUPRAVNI SOCIALIZEM Prosvetni svet SAP Vojvodine je sprejel pravilnik o spremembi pravilnika o predmetniku in učnem načrtu splošno izobraževalnih predmetov za mladino in odrasle. Po novem pravilniku se bo ime sedanjega predmeta »temelji marksizma in samoupravni socializem« spremenilo v »temelji marksizma in socialističnega samoupravljanja«.
nepolitične skupnosti.
Na področju osnovnega šolstva si prizadevajo zmanjšati število petrazrednih in šestrazred-nih osnovnih šol in povečati število šol z osmimi razredi. Rednih učiteljev je vedno več, število honorarnih pa se zmanjšuje. Podatki so pokazali, da je obiskovalo osnovno šolo v lanskem letu 288.490 učencev ali 93 % osnovnošolskih otrok.
V srednjih šolah je bilo v šolskem letu 1975—76 vpisanih 57.055 učencev. Prizadevajo si, da bi mrežo srednjih šol prilagodili potrebam gospodarstva in družbenih dejavnosti, toda na tem področju bi bilo treba storiti še veliko več kot doslej.
In še podatki o visokošolskem študiju: predvidevajo, da je na Kosovem sedaj 22.000 rednih študentov in 11.000 študentov ob delu. Letos so ustanovili glasbeni oddelek na akademiji umetnosti, stomatološki oddelek na medicinski fakulteti in drugo stopnjo na vseh pedagoških akademijah.
Sprejeli so ukrepe za izboljšanje življenjskega standarda študentov, povečalo se je število, štipendij in posojil, zgradili in preuredili pa šo tudi več domov za študente. Letos so začeli graditi študentski dom s 500 ležišči, delati pa je začela tudi nova študentska menza.
Končana akcija »Najljubši učitelj«
Deset izbrancev
V akciji »Najljubši učitelj«, ki jo organizirajo republiški in pokrajinski prosvetni listi, Radio Beograd in Praktična žena, smo spoznali ljudi, katerih delo lahko natančno izmerimo le z .-najbolj izpopolnjenimi merili. Spoznali smo delo in življenje tridesetih prosvetnih delavcev in njihova prizadevanja, srečali smo ljudi, ki jim učiteljski poklic v resnici veliko pomeni. Kjerkoli smo hodili, vedno je bila pred nami ista podoba: Učitelj — to so vsi tisti življenjski tokovi, ki vodijo skozi zapleteno vsakdanjost.
Srečanja z ljudmi, ki izžarevajo požrtvovalnost, so bila za nas dragocen navdih, imeli pa smo težko nalogo. Izbrati smo morali deset učiteljev, ki so dosegli več, kot je bilo mogoče. Človek lahko meri in ocenjuje stvaritve, nikdar pa ne more zanesljivo trditi, da je njegova ocena neoporečna. Skupina novinarjev je menila, da je s to akcijo treba dati priznanje res najboljšim delavcem — takim, ki so temeljna moč za ustvarjanje boljše prihodnosti okolja, ki v njem delajo. Znano je, da so ti tudi najbolj priljubljeni. Tega priznanja jim ne more vzeti nihče. In vendar jih je bilo treba izbrati deset.
Ni bilo lahko članom žirije, ki so izrekli zadnjo besedo. Veliko je bilo razmišljanj, dvomov, merjenj dosežkov in ljudi. Na tehtnico uspeha smo dodajali težke razmere, nad vsem tem pa je bil vedno —človek. Vsi bi bili vredni pomembnega priznanja.
Odločitev je sprejeta. Priznanja »Najljubši učitelj« so podelili: Jevti Jankoviču iz Dupljaja, Ljiljani Jokič iz Donje Grabovice, Svetislavu Čubroviču iz Banje, Josipu Šturcu iz Kupusine, Dušanu Guberiniču iz Sovinega Bora, Beriši Ganiju iz Ajvalije, Mirku Javiljaku iz Krivaja, Lazarju Manojloviču iz Slavinoviča, Veljku Mirniču iz Gornjih Borkovičev in Milanu Smokovskemu iz Sandeva.
Predstavljamo vam tudi člane žirije, ki so sprejeli sklep o letošnjih priznanjih »Najljubši učitelj«: Mira Alečkovič, predsednica žirije, prof. dr. Smilja Mičibabič, Gojko Maričič, prof. dr. Slobodan Z. Markovič, Jože Pilo, JusufŠuška, Dušan Vukotič, Novo Vukovič, Maja Kostič, Dimitar Melčev in Djokica Petkovič.
Letošnja priznanja »Najljubši učitelj« so bila podeljena 4. oktobra na slovesnosti, ki je bila v Narodnem gledališču v Beogradu. Med sedemdnevnim obiskom v glavnem mestu so nagrajeni učitelji obiskali osnovno šolo »Branko Radičevič«, pedagoški muzej, narodni muzej in muzej sodobne umetnosti, spomenike na Avali, Narodno knjižnico ter Beograjski grafično-založniški zavod.
DJOKICA PETKOVIČ
Množica jezikov in povezanost sveta
Ali naj se učimo tujih jezikov?
O jezikih, ki jih uporabljajo posamezniki, večje ali manjše skupnosti —bodisi da gre za materinščino, kasneje v šoli ali drugod naučen jezik — obstajajo različna mnenja. Mnogi tarnajo, kakšna škoda je, da ljudje ne govorimo le enega jezika; tako bi se hitreje in bolje sporazumevali na gospodarskem, kulturnem in političnem področju in sploh ob vsakršnih stikih. Zlasti gospodarstvo je dandanes primorano skrbeti za hitre in največkrat dokaj drage prevode. Dobro vemo, kakšni politični spori nastajajo prav zaradi jezikovnih vprašanj.
Rešitev bi bila torej »preprosta«: odpraviti vse razlike in posebnosti in izbrati le en jezik. Toda kateri? In kaj bi s tem dosegli?
Po eni strani praktičnost in morda boljši razvoj na marsikaterem področju, po drugi strani pa izgubo velikih duhovnih bogastev, torej osiromašenje, ki bi se prav gotovo neposredno in posredno slabo zrcalilo pri tem, kar bi se nam zdelo, da smo pridobili.
Posamezni jeziki imajo za predmete in pojave tu in tam enake, včasih podobne, največkrat pa različne izraze; le-ti lahko zrcalijo več odtenkov, so slikovito preneseni od enega pojava na drug pojav, ustvarjajo ponazoritve, ki bolj kažejo zdaj to, zdaj ono lastnost in imajo različne možnosti povezav in novih tvorb. Razvoj posameznih jezikov je dolgotrajen naravni proces, današnje stanje je treba le prav upoštevati, razumeti in uživati.
Kako bi bilo, ko bi rasla na svetu le ena vrsta dreves, ko bi gradili popolnoma enake hiše ali ko bi bili vsi ljudje po zunanjosti in vseh duševnih lastnostih popolnoma enaki?
Še v istem jeziku nas prav pritegne jezikovna pestrost, zanimiva so narečja in celo žargoni, slangi, individualni izbor, slog posameznika. Kakovost pisatelja ali pesnika spoznamo po tem, kakšno zanimivo, kar najbolj samosvoje besedno oblikovanje najde za izpoved ali pripoved, seveda glede na nekatere osnovne norme.
Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš! Ta izrek gotovo pozna vsakdo. Če. ga vzamemo mehanično, je lahko pretiravanje. Znanje je namreč lahko prav različne količine in kakovosti. Torej bi nekateri ljudje šteli za dva, tri ali več ljudi, morda bi bili neke vrste »nadljudje«. Tako preprosto to ni. Tudi z znanjem le enega jezika je lahko človek zelo sposoben. Obvladanje tujih jezikov pa je dandanes gotovo zelo pomembno. Jezikovne skupine si lahko razdelimo in se dopolnjujemo. Zahtevnosti je več vrst in stopenj, raznovrstne dejavnosti potrebujejo tudi posebne usmeritve. Poleg tega obstaja za nekatere jezike več potreb in zanimanja, za druge manj.
Dobri strokovnjaki za posamezne jezike pač največ pomenijo. Sposobnosti in uspešnosti učenja tujih jezikov ne moremo vedno meriti po številu jezikov, ki jih mnogi le za silo ali prav površno »znajo«. Za posamezne poklice in položaje so morda dobrodošli, drugod pa je potrebno poglobljeno znanje. Le-to ima tudi veliko večjo duhovno oblikovalno vlogo za posameznike, poveča kakovost strokovnih in človeških stikov ter uspešnost prenosa vrednot.
Naletimo pa še na kakšen ugovor. Otroci se uče s trudom materinščine, dodatno porabijo še ogromno truda, časa in denarja za učenje najmanj enega tujega jezika (po možnosti več, kot je to npr. na Nizozemskem, v Belgiji in drugod).
Toda vloženi denar in napori se bogato poplačajo z doživljanjem sprememb, ob dopolnitvi enega jezikovnega čuta z drugim. Opazovalne, miselne in slušne ter spominske sposobnosti se povečajo. Tako ustvarjene duhovne vrednote pa koristijo tudi drugod. Več pestrosti in ustvarjalnosti doseže le razgiban človek, lastnosti pa lahko prenaša z enega na drugo področje, tako npr. tudi z jezikovnega na tehnično. Vemo, da so otroci, ki znajo več jezikov, samozavestnejši, miselno bolj aktivni in
dovzetni za to, kar se dogaja v svetu in doma. Ob primernih povezavah z materinščino znajo tuje dosežke tudi bolje in natančneje prenesti v svoje okolje. Poleg iskanja zvočne in pomenske ustreznosti, ugotavljanja natančnih, učinkovitih in lepih zvez gre pri uporabljanju tujega jezika tudi za pogumen nastop z že ustaljenimi in predvsem z vedno novimi izraznimi sposobnostmi. Ob dobrih kontrastivnih in vzpo-rejevalnih metodah in ob primernih vzgojnih vplivih se to močno pozna tudi v znanju in samozavesti pri rabi materinšči-
PREVODI NE ZADOSTE VSEM POTREBAM
Zopet bi morda našli pripombi, da je pač že pri materinščini dovolj priložnosti za pridobitev vseh omenjenih vrednot in da lahko s prevodi spoznamo poglavitne dosežke sveta v domačem jeziku. Na prvo pripombo smo že odgovorili s krajšo razčlembo, ob drugi pa je treba reči, da dobimo s prevodi tako malo tuje literature (saj se le-ta neznansko hitro množi), da bi nas pomanjkanje informacij kaj kmalu pripeljalo v katastrofo. Jn kdo bi navsezadnje sploh prevajal, če se nihče ne bi učil tujega jezika?
Vedno znova se komu utrne misel, kako koristno bi bilo, ko bi imeli na svetu le en jezik. Podpre jo tudi spomin, da del srednjega veka, ko so v Evropi, vladajoči posvetni in cerkveni sloji uporabljali enoten jezik — latinščino — nikakor ni bil kulturno reven.
Ogromne množice ljudstva so takrat pač tavale v temi neznanja, kar je bilo že za tisti čas usodno, danes pa bi pomenilo pogubo. Vzporedno pa so te množice vendarle tudi ustvarjale kulturo jezika in dela ter umetnost. Ko so se posameznim in kasneje vedno več izobražencem »odprle oči« za vse to bogastvo, se je močno spremenil odnos do kulture in posameznih jezikov.
Če je v kulturi jezikov raznih narodov ostalo in se razvija naprej tolikšno bogastvo, zakaj bi ga danes pozabljali ali zametovali?
Zagovorniki le enega jezika imajo za svoje misli in težnje razne motive. Morda želje za popolno povezanost sveta. Vprašanje je samo, kateri jezik naj izberemo. Poznamo izraz »svetovni jezik«. Merilo zanj naj bi
1812 —1863 —1907 — 1976 to so mejniki osnovnega šolstva v Leskovcu pri Krškem, nedavno slovesno odprtje sodobne osnovne šole pa prav gotovo pomeni izpolnitev želja vseh generacij, ki so kdajkoli obiskovale to šolo. Pod vasjo je namreč v dobrem letu dni zrastlo poslopje, ki bo več kot 600 učencem dajalo možnosti za celodnevni pouk. Tu je 24 svetlih učilnic, so pa tudi večnamenski prostori. Do dneva republike pa bo v neposredni bližini zrastla še športna dvorana. V kratkem bodo urejena še druga igrišča in bazen. Celotna investicija klasične gradnje je vsega 43 milijonov, uresničitev pa so omogočili tudi občani s plačevanjem krajevnega samoprispevka. Pred šolo je spominski park z doprsnim kipom narodnega heroja, rojakinje Milke Kerinove, po kateri se bo šola tudi imenovala. Skulpturo je izdelala akademska kiparka Vladka Štoviček, ki poučuje na tej šoli.
(Besedilo in slika: VLADO PODGORŠEK)
bilo število ljudi, ki ta jezik govore, in njih gospodarska ter kulturna razvitost. Večji narodi (seveda ne vedno in ne vsi) so lahko ob ugodnem zemljepisnem položaju, s primernim materialnim bogastvom in uspešno zgodovino ustvarili več. So tehnično in kulturno visoko razviti in imajo mnogo pomembnih ustanov ter obilico literature. Včasih govori isti jezik več narodov. Vse to so znana merila pri izbiri svetovnega jezika. Posamezni narodi se ozirajo še na soseščino, turizem, zgodovinsko povezanost idr. Glede na vsa omenjena'merila v Evropi pač najbolj izbirajo angleščino, ruščino, nemščino, francoščino, španščino, italijanščino.
POMEMBNE DOSEŽKE DAJO TUDI MANJŠI NARODI
Potrebe nas gotovo silijo v to, da spoznamo in prevedemo čim-več dosežkov ustvarjalno bogatih narodov. Če vzamemo številčno sorazmerje znotraj posameznih narodov in vrednost posameznih dosežkov, pa najdemo veliko pomembnega tudi pri manjših narodih. Zato nikakor ne smemo zanemariti ali celo podcenjevati le-teh. Na svetovnih univerzah se učijo študentje najrazličnejše, celo nekatere prav malo znane jezike. Učenje je stvar preučitve, načrtov družbe, potreb posameznih ožjih področij, kultiviranja ljudi in nazadnje čisto individualne vedoželjnosti. Zavest o vrednosti vsa-
Z novim vrtcem še niso rešeni vsi problemi otroškega varstva na Vrhniki (Foto: Stane Jesenovec)
kega jezika pa bi morali prenašati na vse ljudi.
Zlasti pri učenju jezika večjega, razvitega (tudi pompozno se uveljavljajočega) naroda lahko pride včasih ob površnih in slabih vzgojnih vplivih (ki prihajajo od staršev, iz okolja ali celo iz šole) do pretirane, nore težnje za vsem, tudi za slabimi pojavi, ki so povezani s tujejezičnim okoljem. V hujši obliki je to podleganje tujemu šovinizmu, v milejši slepa zaljubljenost, nekritičnost.
Te nevarnosti so že davno rodile težnjo, da bi za sporazumevanje med narodi ustvarili umeten jezik. Poznamo več poskusov takih jezikov: interglossa, vola-piik, interlingua, Occidental, so-bresol — vse do esperanta. Slednji se je v nekaterih deželah že močno uveljavil. Gotovo bi moralo biti tudi pri nas več zanimanja zanj. To ne pomeni, da bi s tem zanemarili druge jezike, za posebno uporabo ob raznih priložnostih pa bi bil esperanto praktičen, »neobremenjen« jezik. Njegov razvoj je seveda odvisen od nadaljnje skrbi zanj in od korenin, ki jih bo pognal. Lahko bi našli vedno nove izraze. Čim več ljudi bi ga poznalo, tem bolj bi se lahko bogatil.
Posamezni jeziki pa bodo seveda ostali dalje, saj so zgodovina in sedanjost skupnosti, ki z njimi žive. Zato se jih bodo ljudje učili. Kakšen bo razvoj v daljni prihodnosti, ne ve nihče. Morda bo prevladal en jezik, morda se bodo zaradi vedno bolj izenačenega življenja in podobnih izrazov jeziki zbližali ali združili v enega. Koliko bo pri tem duhovnega osiromašenja ali kako bodo nastajale nove vrednosti, tudi ne moremo napovedati. Vse na svetu pač podlega razvoju, ki ga ustvarjajo naravne in družbene sile, gnane od človeškega uma in volje.
Nekaj pa vendarle vemo že zdaj: Tehnični napredek in materialno bogastvo potrebujeta za nastajanje in smotrno uporabo kar največjo širino človeškega duha. Jezik bo vedno'posegal vanjo in izhajal iz nje. Gotovo ne bo nikoli vseeno, kakšne jezikovne sposobnosti bodo imeli ljudje. Zato je vsak skrben jezikovni pouk danes, pa naj gre za materinščino ali tuj jezik, tudi skrb za duha prihodnosti, kjer bo še bolj pomembno natančno in toplo sporazumevanje, v enem ali več jezikih. Zaradi daljšanja prostega časa bo morda celo več možnosti in zanimanja za posamezne jezike, mrtve in žive, za njihov zgodovinski razvoj, za preteklo in sodobno vlogo ter vrednost.
MIRKO KRIŽMAN
Film
Janis Joplin
Ali hočete razumeti mladino? Ali pa jo hočete razumeti samo toliko, da bi vedeli, kje in kako vplivati nanjo, da bo sledila vaši volji? S tema vprašanjema izzivam bralce pa tudi sebe, kajti prevečkrat se spominjam svoje pretekle in sedanje mladosti, ko sem moral požirati sramotenje vzgojiteljev zaradi svobodnega načina oblačenja, dolgih las in vsakršnega, brezkompromisnega poskusa izražanja svoje rasti, osebnosti in živega bistva —notranje moči. Prevečkrat me je utesnjevala predstava o življenju, ki me je hotela bodisi uniformirati bodisi streti moj doživljajski svet z očetovskimi doktrinami o tem, kaj je življenje. Kot vzgojitelj imam rad mladega človeka, tako da živim z njim in mu odpiram svoje srce. Ljubim moč in ljubezen do vsega bistvenega in navideznega kot mladi ljudje. Oglejte si torej film o Janis Joplin in preskusite svoje živce, svoje nazore in svoje srce. Poskusite odobravati njeno življenjsko pot! Preskusite, ali ste zmožni tolikšnega razumevanja —spoznanja, da vaše norme niso nič drugega kot strah, ki vam ne dopušča, da bi se odprli svetu z vso svojo širino in odgovornostjo, porinjeno na dno zavesti.
Vsi tisti, ki jih zmrazi, kadar slišijo podatke o mladih uživalcih mamil, ki ne morejo prenesti njihovega smisla za ritem in glasbo, ki se čudijo, kako da mladi ljudje ne izražajo nobene lepote in harmonije in življenjske vrednosti, bodo lahko v filmu videli, kolikšen strup civilizacije odraslih, družbenih razmer in zaničevanja osebne ustvarjalnosti mora steči skozi nas, ne da bi natančno vedeli za zdravilo ali za subtilni zdravilni učinek strupa in strupenost zdravila. Janis Joplin odpira svojo notranjost vsem tokovom življenja in v svoji zavesti premaguje človeške predsodke, ki jih je odkrila v sebi in ljudeh in jih nato v eksploziji svojega upora, svoje volje in samovolje, razbija na kosce. V uporu zoper vse se upira tudi sebi. Ko se razbije in uniči, tipa v popolni svobodi za tem, kaj je njena resnična, iskrena volja. Njena glasba je morala biti tako močna, da bi ljudje sprostili svobodo svojih grl in gibov, kajti življenje ne teče samo do pameti, ki je kritična in hladna do vsega, temveč od glave do pet. Kdor to začuti, si bo moral priznati isto divjo norost, nad katero je njegova pamet moralno vzvišena.
Janis je požrla velik zalogaj strupa, ki mu je prepuščen mlad človek. Vsi bi sicer radi mladino odvrnili od tega zalogaja, nihče, razen Janis Joplin, pa nima toliko poguma, da bi ta strup delil z njo in ga okusil. Da je v svetu tako, bomo razumeli, če si delimo sadove in kali, posledice in vzroke. Janis se pokaže takšnajcot je, utelešenje samouničujočega sveta, ki mora v negotovosti in razbijanju utesnjujoče stvarnosti nežno tipati po sebi, da bi našel svoj izgubljeni smisel in se dotaknil človeške odprtosti, topline in odkril sebe. Ali bomo v svetu formalizmov in suhe logike, ozkosrčne zavesti in sebične morale, gojili samo udoben način prilagajanja ali pa tvegali neudoben izlet v prostranstvo človeških možnosti, med katerimi bomo našli nekaj drobnega, toplega in utripajočega kot bistveno in edino možnost.
SAMO SIMČIČ


21. oktobra bodo v Krškem odprli nov otroški vrtec. V vrtcu bodo tudi jasli za najmlajše. Letos bo sprejel 56 malčkov, po dograditvi druge faze pa še 144. Dela opravljajo delavci SGP Pionir, denar zanj pa so prispevali občani, skupnost otroškega varstva, komunalni sklad in delovni kolektivi.
Tretja razstava otroške likovne ustvarjalnosti v Kranju________________________________________
Pod organizacijskim vodstvom Gorenjskega muzeja je aktiv likovnih pedagogov Gorenjske organiziral tretjo razstavo otroške likovne ustvarjalnosti v galeriji Mestne hiše v Kranju. Tokrat razstavlja dela svojih učencev likovni pedagog Kamilo Legat, ki poučuje v osnovni šoli Heroj Bračič v Tržiču.
Prejšnji razstavi sta prikazali predvsem grafiko. Pričujoča razstava pa je postavljena tako, da je večji poudarek na dekorativnosti in dekorativni slikovitosti. Tako nam daje vpogled v širše možnosti likovne vzgoje v osnovni šoli. Razstavljena dela so izdelali učenci petih in šestih razredov. Dela kažejo, kakšen je bil učni smoter in kako so ga učenci uresničili. Te učne smotre nam predpisuje učni program, kot npr.: ne-pestro, komplementarno barvno nasprotje, sorodne barve, različna izhodišča za kompozicijo, odnos med črno-belim in odnos med črno-belim ter sivim. Izbrani motivi ustrezajo postavljenim učnim smotrom: nepestro z motivom zimskega gozda, barvna sorodnost je prikazana v jesenskih pejsažih, barvno nasprotje v maskah, izoblikovanih iz lepen-kastih embalaž itd. Velik del uspeha pri likovni vzgoji otrok pripisujemo dobri izbiri motiva. jJčni smoter želimo doseči čimbolj nevsiljivo in s čim manj težavami. Že pri izboru tehnike dela moramo biti pozorni na motiv, ker ni vsaka tehnika primerna za vsako temo. Še pozornejši pa moramo biti, ko postavljamo motivu učni smoter ali nasprotno. Kamilova razstava je v tem pogledu prav lepo usklajena. Morda bi bilo treba posvetiti še več pozornosti svežini motivov.
Tudi grafični listi so razstavljeni tako, da delujejo dekorativno. Vsak posamezni list pa je kakovosten zaradi ustrezne likovne rešitve, vloženega dela in velike delovne discipline, ki je značilna za Kamilovo šolo.
Razstava je viden kulturen dogodek v našem mestu.
JOLANDA PIBERNIK
čim bolje se
bomo poznali
Le še nekaj časa
Glede na število učencev bi imela osnovna šola Otočec idealne možnosti, da bi uvedli v njej najsodobnejše oblike pouka. Tudi stremljenje učencev in učiteljev je enotno: doseči čim boljši učni in vzgojni uspeh. Starši se strinjajo. A kljub temu ni mogoče še bolj napredovati. Stara šolska stavba in pomanjkanje prostora sta glavna vzroka za to.
Francka Murgelj, predsednica delovne skupnosti: »Najpogosteje smo na sejah delovne skupnosti razpravljali o rešitvi prostorske problematike na naši šoli. V programu za samoprispevek v občini Novo mesto je bila predvidena le dozidava štirih učilnic. S tem se delavci šole in tudi krajani nismo strinjali. Na težave naše šole smo pogosto opozarjali na sejah odborov in skupščine občinske izobraževalne skupnosti in tudi na sejah zbora krajevnih skupnosti v občinski skupščini. Ob pretehtavanju položaja na šoli — 12 oddelkov z 265 učenci in učenkami ima pouk v štirih učilnicah in dveh dodatnih prostorih — so spremenili sklep,- Na Otočcu bomo zgradili novo šolo. Kdaj? Ko bo izdelan načrt za avtomo-
bilsko cesto in skladno z njim tudi urbanistični načrt Otočca.
Vsako leto usklajujemo določila samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest, saj moramo spreminjati število oddelkov in tudi načrte za delovni program šole. To ni prijetno delo, saj nam eno leto učitelji »ostajajo«, drugo leto pa primanjkujejo.
Letos smo naredili bolj kakovosten program dela. Časovno smo opredelili naloge, določili nosilce in vsebino. Celoten program smo tudi denarno ovrednotili. Domenili smo se, kaj je nujno in kaj lahko počaka.«
— So težave z denarjem?
Franc Pavkovič, ravnatelj osnovne šole Otočec: »Denar zagotavlja občinska izobraževalna skupnost Novo mesto. Pravično je razdeljen po šolah. Uvedba dodatnih izboljšav je odvisna od ljudi in njihove prodornosti. Pomembno je, da se pravočasno uvrstimo v letni program občinske izobraževalne skupnosti in seveda ob tem pokažemo, da smo že sami nekaj naredili in da smo pripravljeni delo nadaljevati.«
— Letos ste v nekdanjem kul-
V koprski občini
Zahteven program
Odbor za spremljanje in izvajanje programov graditve in objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva koprske občine je na zadnji seji pregledal, kako se uresničuje program graditve in obnove osnovnih šol ter otroških vrtcev v občini Koper.
Po tem programu naj bi v naslednjih štirih letih zgradili novo šolo na Škofijah, dogradili osnovno šolo v Dekanih, pri osnovni šoli Hrvatini sezidali telovadnico, v Semedeli postavili še eno osnovno šolo za 7 50 otrok, pri osnovni šoli Marezige uredili dodatne prostore, v Semedeli preuredili osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom, izdelali dokumentacijo za preureditev osnovnih šol v Gradišču, Pradah in Šmarju. S sofinanciranjem naj bi v tem obdobju prispevali za gradnjo šole Elvira Vatovec v Strunjanu.
Od osnovnošolskih objektov gradijo od letošnjega julija osnovno šolo v Škofijah. Imela bo 13 učilnic, 5 kabinetov, knjižnico in čitalnico, telovadnico, večnamenski prostor, kuhinjo z jedilnico in upravne prostore. Predvidevajo, da bo šola nared spomladi 1. 1977. Stala bo okrog 20 milijonov dinarjev.
V kratkem bodo začeli preurejati osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom v Semedeli. Dela bodo stala okrog 725 tisoč dinarjev. Pripravljena je tudi vsa dokumentacija za del začetek dograditve osnovne šole v Dekanih. Gradbena dela in oprema bodo stala okrog 7,3 milijona dinarjev.
Hkrati pripravljajo tudi dokumentacijo za gradnjo drugih vzgojnoizobraževalnih zavodov. S. J.
Priprave na celodnevno osnovno šolo
V osnovni šoli v Gornjih Pe-trovcih bodo prihodnje leto — prvi v občini Murska Sobota — imeli celodnevno šolo. Šolo so že nekoliko obnovili, tako da bo bivanje ter delo učencev in učiteljev bolj prijetno. Tudi učitelji omenjene šole se vestno pripravljajo na prehod na celodnevno osnovno šolo. Bili so na strokovni ekskurziji v Dobrovi pri Ljubljani, večkrat pa so se popeljali na spoznavne izlete po ožji in širši domovini. Naročili so tudi idejne načrte za zunanje rekreativne objekte (igrišča za rokomet, košarko, odbojko in med dvema ognjema, manjši plavalni bazen), ki bodo rabili učencem, mladini in odraslim.
Nova šola v Litiji
Na Graški Dobravi so zgradili novo osnovno šolo, v katero bo hodilo 700 litijskih osnovnošolcev. Zgradili so jo s prispevki litijskih tovarn in s samoprispevkom občanov. Ima 18 učilnic, kabinete in druge prostore. Pouk v njej se bo začel sredi prihodnjega meseca.
turnem domu uredili telovadnico in ob njej igrišče.
»Res je. Denar za gradnjo in ureditev igrišča smo zaprosili lani. Dela so stala 1,30 milijona dinarjev. Telesnokulturna skupnost občine Novo mesto je prispevala 240 tisoč din, občinska izobraževalna skupnost 200 tisoč, kulturna skupnost 50 tisoč din, zavarovalnica (prejšnji dom je pogorel) 150 tisoč din, drugo pa krajevna skupnost. Krajani smo dve leti plačevali 1-odstotni samoprispevek za izgradnjo doma.«
— Kako sodeluje šola s krajevno skupnostjo?
»Dobro. Sem član sveta krajevne skupnosti. Ker so v njem predvsem kmetje, tako kot v vsej krajevni skupnosti, sem se bal, da ne bo take pripravljenosti za ureditev telovadnice in igrišča.
• Na podeželju dajo ljudje navadno prednost cestam, vodovodu, elektriki. Njihovo ravnanje pa je dokazalo, da se je tudi na tem področju že mnogo spremenilo. Šola se krajanom oddolži z mnogimi kulturnimi in drugimi prireditvami. Tudi pri pripravi le-teh nam pomagajo. Najpogosteje se pomudita pri nas Jože Bega in Franc Kirn. Želimo, da bi bilo še več takih neutrudnih sodelavcev.«
— Osnovna ovira za uvedbo sodobnejšega pouka na vaši šoli so nemogoči prostori za delo.
»To potrjujejo tile podatki. Šolska stavba je bila zgrajena leta 1865, leta 1933 je dobila prizidek, nato pa je bilo še ravnateljevo stanovanje predelano v majhni učilnici. Šola ima zbornico, pisarno, shrambo za učila in prostor na podstrešju, v katerem imamo malo šolo. Edino, kar je primerno, sta kuhinja in jedilnica.
Pouk je v dveh izmenah. Prične se ob 7. uri za učence višjih razredov in se konča ob pol petih popoldne, ko se poslovijo od šole učenci nižjih razredov.«
Podaljšanega bivanja ni. Pionirski odred Franc Becele ima svoje dejavnosti lahko le v zgodnjih jutranjih urah ali zvečer. Učence in učenke to sicer ovira pri delu, kljub temu pa imajo več krožkov, sodelujejo pri Župančičevi bralni znački, tekmovanju za Vegova priznanja, pripravijo številne pohode ob spomenikih NOB itn.
Pravijo, da bodo v sedanjih razmerah sicer lahko zdržali še nekaj časa. Toda, hudo jim je, ker s tem prekinjajo razvoj, ki je bil dosežen v preteklih letih. Učenci in starši so doumeli, da brez znanja ne gre. Da je tudi v šoli vredno sodelovati v pionirskem samoupravljanju in se pripravljati na življenje.
»Sodoben pouk,« je poudaril ravnatelj, »bo mogoč le v novi šoli. Radi bi imeli celodnevno osnovno šolo. Ko bodo gradili šolo, pa bo treba misliti tudi na otroški vrtec.«
STANE JESENOVEC
Predstavljamo vam slovenske celodnevne osnovne šole
Večkrat pogledamo na uro
OSNOVNA ŠOLA KOKR-ŠKEGA ODRED A KRIŽE je z učenci od 1. do 4. razreda 13. septembra prešla na celodnevno osnovno šole. Za nekaj nad 200 učencev se je končalo obdobje, ko so po končanem pouku nosili domov aktovke in jih je doma v popoldanskih in večernih urah čakala še skoraj polovica šolskega dela. Učencem osnovne šole Križe se prične pouk ob 7.10 ter konča ob 14.15. Nova organizacija pouka, sodobnejši način dela in primernejša razporeditev dela omogočajo, da učenci opravijo vsa šolska dela v dobrih sedmih urah. Na sliki:	del
osnovne šole v Križah.
MARIJA ZUBOVlC, UČITELJICA 2.b: »Ker je učiteljev premalo, smo si razdelili predmete in dolžnosti tudi ob prostem času, kosilu, interesnih dejavnostih. V svojem razredu poučujem slovenščino ter spoznavanje narave in družbe, v 2. a ter 2. b pa likovni pouk. Skrbim za prosti čas v obeh oddelkih in pripravo učencev svojega razreda za kosilo.
Taka razporeditev pouka in zadolžitev je primerna. Učiteljem ostane toliko časa, da lahko v šoli, v kabinetih, uredimo vse za pouk. Zadovoljni smo, da smo pred prehodom na celodnevno osnovno šolo dobili nekatere pomožne prostore, v katerih lahko povsem izrabimo čas, ki ga prebijemo v šoli. Tudi za nas se konča šolsko delo ob 14.15. Na sliki: Učiteljica Marija Zubovič (levo) pomaga razdeljevati kosilo
7«a iippiipp in nrpnkp 2. h.
NA OSNOVNI ŠOLI KRIŽE SO VESELI, da so pri občinski izobraževalni skupnosti Tržič in koordinacijskem odboru za uvedbo celodnevne šole razumeli njihove potrebe in zahteve. Tudi primerno urejena kuhinja in jedilnica omogočata, da se učenci v šoli bolje počutijo. Dva dni so potrebovali, da so se delavke v kuhinji, učiteljice in otroci navadili razdeljevati kosilo. Sedemdesetim razdeliti kosilo v 10 minutah, ni majhno opravilo. Vedo, da je le ob primernem redu mogoče tudi v kratkem času veliko narediti.
Za vsako minuto, prebito v Soli
ZA VSAKO MINUTO, PREBITO V ŠOLI vedo, kaj jodo delali. Tako so nam rekli učenci 1. do 4. razreda celodnevne osnovne šole Križe. Pri pouku radi sodelujejo, učna snov se jim zdi bolj zanimiva kot nekdaj, trudijo se pri samostojnem učenju. Nekateri imajo pri tem še težave. Predvsem v 3., in 4. razredu so se učenci že dodobra privadih reda »prejšnje šole«. Vse preveč so lahko podaljševali čas, potreben za pisanje domačih nalog in učenje. Zato je čas v celodnevni osnovni šoli natančno določen. Za tiste, ki še niso spoznali njegovega pomena, je mno-
Prosti čas ter interesne dejavnosti šele dobivajo pravo podobo. Če je lepo vreme, preživijo učenci prosti čas v naravi. Sprehodi, razne igrice in tekmovanja z žogo so med posebno priljubljeni. Otroci vedo veliko povedati o prijetnih dogodkih iz šolskega življenja. Pomembno je tudi, da so učitelji z otroki več, kot so bili nekdaj.
Precej učencev višjih razredov se je prijavilo, da bodo vodili razne krožke. Veliko je tudi zanimanje za dramsko folklorno skupino, recitatorsko sekcijo, lutkarstvo in ročna dela. Učenci postajajo v prostem času gasilci, taborniki, planinci. Učitelji upajo, da bodo dobili tudi nekaj zunanjih sodelavcev.
UČITELJICE MAJDA ZUPANČIČ (4. i/, IVICA GRADIŠEK (2. a), OLGARENER (1. b) (na sliki), Zinka Primožič (l.a) in Cilka
Ribnikar (2tr) so stvarno primerjale svoje nekdanje delo in delo v celodnevni osnovni šoli. Navdušene so nad sedanjo organizacijo pouka. Tudi to, da je treba sedaj večkrat pogledati na uro, jih ne moti. Pravijo, da jim je ljubše, ker imajo le dva ali tri predmete in učijo v več razredih. Ugotavljajo, da niti učencev 1. razreda ne moti njihovo menjavanje.
Niso pa zadovoljne z zunanjo pomočjo pri pripravah na pouk. Potožile so, da njihovim predstavnicam niso hoteli na šoli, ki so jo obiskale in kjer imajo celodnevno osnovno šolo že dobro leto, pokazati priprav in jih povabiti na ogled poteka pouka.
Ni jim tudi prav, da morajo same izdelovati toliko učnih pripomočkov. Zakaj svetovalci pogosteje ne skličejo učiteljev celodnevnih osnovnih šol, se z njimi pogovore in skupaj pripravijo potrebnih učil. Papir in matrice niso poceni, pa tudi tipkanja in razmnoževanja gradiva učitelji niso najbolj vešči.
Pogrešajo literaturo o celodnevni osnovni šoli. Ne morejo razumeti, zakaj mora vsaka šola zase iskati iste stvari. Zakaj niso celodnevne osnovne šole bolje povezane in o vsem bolje obveščene.
Razen »ogiedovalnih« obiskov si žele več pomoči, predvsem na metodičnem področju. Vsak nasvet olajša delo, ga plemeniti in pomaga izboljšati dosežke.
Besedilo in slike:
STANE JESENOVEC

tem bolje bomo dcldll
oo-o
Serija televizijskih oddaj Socialistično samoupravljanje
Skupščinski sistem, avtonomija
V seriji televizijskih oddaj o socialističnem samoupravljanju, ki so jih pripravila televizijska središča iz vseh naših republik, so prispevali sodelavci izobraževalne redakcije ljubljanske televizije še oddajo o skupščinskem sistemu. O njem nam govori sekretar družbenopolitičnega zbora skupščine SRS Marko Herman.
Skupščinski sistem, ki se uveljavlja pri nas, je s svojo razvejanostjo in delegatskimi odnosi Pogoj za izvajanje procesa odmiranja države in njenih funkcij. Tako uresničujemo zamisel, ki so jo že klasiki marksizma in vodi do smotrov: »oblast v rokah delavcev« in »vsi smo upravljavci«. V sistemu skupščin na različnih ravneh se uveljavlja in prihaja do izraza samouprava kot celosten Proces.
V oddaji nas avtor seznani z občinsko skupščino, njenim sestavom in delom, z mestno skupščino, skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, z republiško in zvezno skupščino.
Razprave in razmišljanja o delegatskem sistemu vsebujejo šte-yilni dokumenti, ki smo jih sprejeli (sklepi X. kongresa ZKJ, Vil. kongresa ZKS, ustava, zakon o združenem delu in drugi). Poleg teh svetujemo še tale dela: Bistvo našega samoupravnega sistema, izšlo pri Novih vidikih Zavoda za šolstvo SRS leta 1974 (več avtorjev).
Delegatski in skupščinski sistem, izdala rep. konferenca SZDLS leta 1974, napisal Marko Herman.
Komuniciranje in informiranje v delegatskem sistemu, izdala republiška konferenca SZDLS leta 1974, napisal Lenart Šetinc.
SOCIALISTIČNA AVTONOMNA POKRAJINA
Oddaja je zanimiva in poučna, saj bolj malo poznamo problematiko socialistične avtonomne pokrajine. Sodelavci novosadske televizije so pripravili oddajo v barvah.
V njej zvemo, da je avtonomija pokrajine stopnja samostojnosti nekega teritorialnega območja. S pravnega vidika je avtonomija še dokaj nov pojem,
ki ga bodo morali še proučevati. Nova ustava je dala našima avtonomnima pokrajinama še večjo samostojnost in s tem ne le večje pravice, temveč tudi večjo odgovornost za razvbj pokrajine in za razvoj naše celotne samoupravne socialistične družbe.
Socialistična avtonomna pokrajina Vojvodina ima dve posebnosti: v njej živi več narodnosti, je pa tudi »največja žitnica Jugoslavije«. Zaradi tega posvečajo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah tema vidikoma veliko pozornost. V oddaji zvemo, kako se jim je posrečilo uresničiti enakopravnost narodnosti, ki žive pri njih. Govorniki v oddaji nam bodo pripovedovali v svojem materinem jeziku, v madžarščini, romunščini, slovaščini. Tudi odgovornost za čim boljšo in čim uspešnejšo kmetijsko proizvodnjo je velika in se je v pokrajini zavedajo. Temu so posvetili vse svoje moči. Zagotoviti hrano za vse državljane, ni majhna naloga.
O takšnih in podobnih posebnostih, ki so narekovale ustanovitev dveh socialističnih avtonomnih pokrajin v Socialistični republiki Srbiji pripoveduje več oddaja, ki smo jo tokrat le bežno predstavili. Kdor želi podrobneje študirati in spoznati to problematiko, naj seže po Ustavi SR Srbije, SAP Vojvodine in SAP Kosova z ustavnimi zakoni za izvedbo ustave. Izšla je leta 1974 pri Uradnem listu.
ENAKOPRAVNOST NARODOV IN NARODNOSTI
Oddaja, ki so jo posneli v novosadskem televizijskem študiju, nas seznanja z zelo zanimivo in aktualno problematiko. Naše manjšine, ki žive onstran meje,
nimajo takšnega položaja kot tiste, ki žive na našem, jugoslovanskem ozemlju. Enakopravnost narodov in narodnosti pri nas predstavlja pravi izraz bratstva in enotnosti kot velike pridobitve naše revolucije. Socialistična avtonomna pokrajina Vojvodina sodi med narodnostno najbolj pisana območja naše domovine. Prav zaradi tega je oddaja, ki so jo tam posneli, zelo zanimiva. V tej avtonomni pokrajini se namreč uresničuje formalno v resnici enakopravnost naših narodov in narodnosti. Položaj narodnostnih manjšin je urejen celo z ustavnimi določili in je torej naša pravica in dolžnost. -
V oddaji, ki je pestra tudi zato, ker v njej spregovore sodelujoči v svojem materinem jeziku, zvemo na koncu, da je nadaljnji razvoj naših samoupravnih socialističnih odnosov del našega življenja in naša potreba. Bratstvo in enotnost naših narodov je nasledstvo, ki ga moramo ohranjati in spoštovati. S tem ohranjamo revolucionarne tradicije in hkrati gradimo svojo lepšo in svetlejšo prihodnost.
Zaradi tega so v socialistični avtonomni pokrajini Vojvodini enakopravni narodi in narodnosti, in sicer na vseh področjih življenja, dela in ustvarjanja. Vsakemu narodu zagotavljajo pravico do jezika, kulture, zgodovinskih in drugih znamenitosti. Zato lahko ustanavljajo različne organizacije in uresničujejo druge z ustavo določene pravice in dolžnosti. V socialistični avtonomni pokrajini Vojvodini so enakopravni tako sr-bohrvatski kot hrvatskosrbski in madžarski, slovaški, romunski ter rusinski jezik in njihove pisave.
Literatura: Stipe Šuvar, Nacionalno in nacionalistično, izdano v Splitu, Marksistični center 1974
Sperans, E. Kardelj: Razvoj slovenskega narodnega vprašanja
SONJA TRAMŠEK
Akcija za uspešen študij
50 razrednih učiteljev iz Celja
Letošnjega septembra je v Celju diplomirala petdeseta učiteljica na oddelku za razredni pouk. Za splošne slovenske razmere je to seveda malo, toda za oddelek, v katerega se je letos vpisala šele šesta generacija študentov, je to lep delovni uspeh.
Oddelek za razredni pouk je pričel delati v Celju v študijskem letu 1971—72, ko se je vpisalo 23 študentov. Ustanovili so ga na pobudo občine, zavoda za šolstvo in pedagoške akademije Maribor. Delati je začel kot deta-širani oddelek akademije brez Ustreznih svojih prostorov, brez svojega osebja in sploh s hudimi težavami. Bil pa je nujno potreben, saj se je že takrat pokazalo, kako zelo primanjkuje razrednih učiteljev tako v rednih oddelkih kot v oddelkih podaljšanega bivanja. Ugotovitev, da bodo občine z načrtno kadrovsko politiko obdržale svoje občane — študente doma, se je izkazala za uspešno, saj zdaj večina izmed petdesetih diplomantov dela v domači regiji in so zapolnili vsaj nekaj vrzeli, ki so bile tu in tam že grozeče.
Razvoj mreže osnovnih šol s celodnevnim bivanjem otrok, razvoj oddelkov podaljšanega bivanja in naravni odliv zahtevajo vse več učiteljev razrednega pouka z višjo izobrazbo, pa tudi z visoko. Za vse to pa celjski oddelek ne bo mogel usposobiti dovolj učiteljev, saj dela za potrebe osmih občin celjskega območja in delno še za Posavje in Zasavje. Zato je bila nujna usklajena akcija vseh zainteresiranih za razvoj pedagoškega šolstva od začetka usmerjenega izobraževanja dalje. Vpis v pedagoški šolski center Celje je zadnja leta
tako spodbuden, da lahko pričakujemo tudi na oddelku za razredni pouk povečano število študentov.
Celjski oddelek, kot tudi mariborska akademija si vse bolj prizadevata uresničiti smotre sodobnega višjega in visokega šolstva, ko naj bi se v študiju uveljavilo leto za leto, ko naj bi torej deklarirani dveletni študij trajal res dve leti, štiriletni pa štiri. Tako prehaja šola s prvim letnikom pri nekaterih predmetih v kurzni sistem. S tem bodo imeli študenti razporejene obveznosti prek vsega študijskega leta in jih bodo lahko sproti opravljali. Doslej so namreč imeU večino izpitov po končanih predavanjih v maju. Treba pa je poudariti, da so celjski študenti že doslej (z organiziranim delom) končali vse študijske obveznosti, razen diplome, do sredine julija. To velja seveda samo za najbolj prizadevne in vztrajne in samo za zadnja leta.
V prve tri študijske skupine se je vpisalo 76 študentov, diplomiralo pa jih je doslej 47, kar predstavlja približno 62%. Kljub temu, da je nekaj študentov izstopilo ali pa so se zaposlili pred končanim študijem, šola s takim odstotkom ne more biti zadovoljna. Zato namerava sklicati vse tiste, ki še niso diplomirali, na posvet, kako končati študij. Akcija za uspešno študiranje pa traja že dalj časa in tako se je letos v drugi letnik vpisalo vseh lanskih 28 študentov.
Že dalj časa je bila pričujoča želja, da bi organizirali tudi izredni študij. Tako je TOZD (razredni pouk letos razpisal tudi izredni študij v Celju; prijavilo se
je okrog 30 učiteljev. Skupina bo pričela delo že ta mesec.
Oddelek v Celju dela šesto leto in ima zdaj že ugodne prostorske in materialna možnosti za delo, še vedno pa se bojuje s hudimi kadrovskimi težavami. Za 25 predmetov ima oddelek le tri redno nameščene učitelje, vsi drugi pa prihajajo iz Maribora ali pa honorarno sodelujejo učitelji celjske regije.
Mariborska pedagoška akademija se je v preteklem študijskem letu samoupravno reorganizirala, tako da ima sedaj dve temeljni organizaciji združenega dela (razredni in predmetni pouk) in delovno skupnost skupnih služb. Celjski oddelek je v TOZD sazredni pouk, vendar pa se želi osamosvojiti v samostojno TOZD, brž ko bo za to dovolj učiteljev. Že ob sedanji organizaciji pride zadostitev samoupravnih pravic in dolžnosti do mnogo večje veljave kot ob prejšnji organiziranosti. Pomanjkljiva je še predvsem povezava celjskih študentov tako z mariborskimi kot s samoupravnimi organi. Velika krajevna oddaljenost in drugi pogoji to onemogočajo. Z organizacijo samostojne TOZD v Celju pa bodo prišli bolj kot doslej do veljave pri samoupravi tudi študenti in predstavniki družbene skupnosti celjskega območja.
TOZD razredni pouk ima v svoji dejavnosti poleg izobraževanja učiteljev za razredni pouk tudi izobraževanje vzgojiteljic na stopnji višje šole. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo tak oddelek odprt tudi v Celju, če se bodo ustrezni dejavniki za to dovolj zavzeli.
JOŽE LIPNIK
IZLETI V TUJINO ZA 29. NOVEMBER____________________________
•	BUDIMPEŠTA - odhod 27. XI. (3 dni), cena 1.180 din
•	SAN MARINO - odhod 27. XI. (3 dni), cena 850 din
•	DUNAJ - odhod 27. XI. (3 dni), cena 1.100 din
•	LIECHTENSTEIN - odhod 27. XI. (3 dni), cena 1.195 din
•	M0NAC0 - odhod 27. XI. (3 dni), cena L490 din
Informacije in prijave: Viatorjeve turistične poslovalnice po vsej Sloveniji.
VIAT0R LJUBLJANA
VIATO R
Zakaj se učiteljske zbornice praznijo?
Alfonz Groman
Različnim polemikam o zaskrbljujočem odhajanju učiteljev iz prosvetnih vrst želim dodati nekaj razmišljanj o sedanjem položaju in vrednotenju vzgojnoizobraževalnega dela.
Beg učiteljev ni samo problem v Pomurju, je pa v tej pokrajini posebno boleč. Po podatkih organizacijske enote zavoda SRS za šolstvo v Murski Soboti je kar 34 prosvetnih delavcev leta 1976 zapustilo učilnice in si poiskalo nova delovna mesta v gospodarskih organizacijah, upravi in drugje. Kje naj iščemo vzroke za tolikšno zapuščanje učiteljskih vrst? Seveda jih je več in se med sabo prepletajo. Najpogostejše pa vendarle kaže poudariti: prenizki osebni dohodki, premajhne možnosti za napredovanje, slabe delovne razmere, neurejene stanovanjske razmere in vedno večje zahteve družbe do učitelja osnovne šole.
Pogosti so očitki prosvetnim delavcem, da niso več idealisti, da gledajo vse skozi denar. Menim, da se s takim mnenjem ne moremo strinjati, če imamo v mislih prosvetnega delavca, ki je predvsem na vasi še zmeraj ena od gonilnih sil razvoja. Minili so sicer časi, ko je moral biti učitelj kmetijski svetovalec, pisati različne prošnje in pritožbe; skratka, biti začetek in konec vsega v kaki zakotni vasi. Še vedno pa učitelj dejavno sodeluje v gasilskih vrstah, v krajevni samoupravi in vseh družbenopolitičnih organizacijah. Še vedno ga vodi entuziazem.
Biti entuziast in idealist (s tem seveda ne mislim na svetovni nazor!) pa je zares težko v času hitrega naraščanja življenjskih stroškov in ob osebnih dohodkih, ki ne dosegajo slovenskega poprečja.
V ilustracijo naj navedem samo tale zaskrbljujoč podatek: učitelj — začetnik, s končano pedagoško akademijo za razredni pouk dobi za svoje delo 3.000 dinarjev, administratorka s končano dveletno administrativno šolo pa 3.500 dinarjev. Komentar res ni potreben!
Pred leti so na nekatere odročne šole vabili učitelje s posebnimi dodatki za težke delovne razmere. Zaradi pomanjkanja denarja so tudi ti dodatki večinoma splahneli. Sprašujem: ali učitelj, ki mora do svojega delovnega mesta pešačiti po blatnem kolovozu, ki uči v dveh izmenah in nima organizirane prehrane, res dela v enakih razmerah kot tisti, ki živi v mestu, se v šolo pripelje z avtobusom in je deležen vseh dobrin civilizacije!?
Vsi prosvetni delavci se še živo spominjamo govora predsednika CK ZKS Franca Popita, v katerem je izrazil željo, naj se vrnejo tisti učitelji, ki so zapustili šole. Dosedaj še ni čutiti takega vračanja. Predvsem zato, ker zelo različno obravnavajo učitelje v posameznih občinah, pa še med posameznimi šolami so velike razlike. To, kar je ponekod učiteljeva učna obveznost, je drugod kot zunajšolska dejavnost posebej plačano in podobno.
Zavedamo se, da sta vzgoja in izobraževanje temelj za nadaljnji družbeni in ekonomski razvoj. Je potem res potreben potres, da se zrušijo gradovi in samostani, v katerih danes poučujemo, in da začnemo šele potem razmišljati o tako potrebnih gradnjah novih šol? Predvsem bi se morala »stresti« tudi zaostala miselnost.
JANEZ KONKOLIČ
Sredi uspešnega dela je nenadoma preminil Alfonz Groman. Vsi, ki smo ga poznali in ljubili, smo onemeli ob sporočilu, da je umrl ta vrli in vsestranski človek.
Živel je v težkih razmerah, toda kot odličen učiteljiščnik in nato izredno razgledan učitelj je bil kos težavam. Zato je bil pri delu vedno zelo uspešen; bodisi kot učitelj, ravnatelj ali pomočnik ravnatelja. Sodeloval je v samoupravnih organih in raznih družbenih in družbenopolitičnih organizacijah.
Nekdaj je imel velik ugled med svojimi sošolci, ker je bil zelo načitan, pozneje pa med svojimi kolegi in v okolju, kjer je delal. Ljubil je knjige in glasbo, bil je pevec v raznih zborih in če je bilo potrebno, tudi diri-gent.
Njegova ljubezen do domovine se je pokazala zlasti v najhujših časih. Vodila ga je po domovini in po svetu, bojeval se je v hudih razmerah, kot prekomorec in vodja kulturne skupine VII. korpusa. Sodeloval je pri osvoboditvi radijske postaje Ljubljana in pri izvedbi prvega partizanskega kulturnega programa, uro pred prihodom naše prve vlade r Ljubljano.
Po vojni ni utegnil dosti potovati in planinariti, saj je imel izredno ve ■ liko dolžnosti, vendar se je vsake počitnice nekajkrat povzpel na Julijce ali Kamniške. Lepota naših gora mu je vedrila duha, ljubezen do njih in
narave pa je spodbujal tudi v svojih učencih.
Njegova nenadna smrt je najbolj prizadela vse, ki jih je kdajkoli poučeval, kolege in znance, saj smo z njim izgubili nepozabnega prijatelja.
JANEZ ZORKO
Viktor Volk
Viktor Volk, dolgoletni profesor na postojnski gimnaziji, se je rodil pred devetinosemdesetimi leti (23. 9.1887) pri Betegarjevih v napredni-kmečki družini na Suhorju v sončnih Brkinih.
Po osnovni šoli je nadaljeval šolanje na klasični gimnaziji v Ljubi}, ni in ga končal l. 1908. Njegov priljubljen predmet je bila zlasti matematika, poučeval pa je tudi kemijo, fiziko in biologijo.
Službo je začel v Knežaku, naslednje leto pa je poučeval v Dolenji vasi pri Senožečah. Potem se je zaposlil na postojnski meščanski soli. Leta 1914 so ga vpoklicali v avstrijsko vojsko, še isto leto pa je postal ujetnik srbske vojske. V pozni jeseni L 1915 se je udeležil težkega pohoda srbske vojske čez albanske gore do morja. Tu so ga zopet ujeli in odpeljali na otok Asinaro pri Sardiniji, od tod pa v Francijo. V Franciji je organiziral stavko ujetnikov, ki so živeli in delali v težkih razmerah, zato so ga obsodili na pet let prisilnega dela. Jeseni 1.1919 so ga pomilostili. Vrnil se je v rodne Brkine, kjer ga je čakalo novo razočaranje — italijanska okupacija. Medtem se je zaposlil na meščanski šoli v Postojni, kjer je sodeloval tudi pri dramskem društvu in v orkestru. Narodno zaveden se je z vsemi možnimi sredstvi, predvsem pa s slovensko besedo bojeval proti fašizmu in potujčevanju. Fašističnim oblastem je bil trn v peti, zato so ga hotele premestiti v notranjost Italije. Uprl se je in leta 1928 pobegnil v Jugoslavijo. Zaposlil se je na meščanski šoli na Rakeku. Tam je sodeloval pri Sokolu, hkrati pa se je organiziral moralno in materialno pomoč slovenskim zamejskim učiteljem.
Ko je prišel ha Rakek, je našel zvezo z raznimi naprednimi poklicnimi tovariši in sodeloval tudi z nekaterimi predvojnimi komunisti kot npr. s Francem Kimovcem-Žigo in drugimi.
Po zlomu stare Jugoslavije je bil med prvimi člani Osvobodilne fronte; zato so ga fašisti že junija l. 1941 aretiraliin odvedli v interne. :ijo. Od tu se je po kapitulaciji Italije vrnil v partizanske Brkine.
Čeprav bolehen in izčrpan, se je predajal mlademu rodu in poučeval
kot partizanski učitelj.
Po osvoboditvi ga zopet srečamo v postojnski gimnaziji kot profesorja in vzgojitelja mlade generacije v svobodni domovini, žejni pouka v materinščini. Poučeval je v redni, večerni in oficirski gimnaziji. Kot velik prijatelj vseh, ki so se želeli izobraževati, je še vedno našel kakšno urico časa, da je pomagal dijakom, ki so delali in se učili v takratnih težkih povojnih razmerah.
V petinštiridesetih letih nesebičnega dela je spoznal zelo veliko mladih ljudi. Tudi kasneje so bili veseli srečanja z njim, saj so si imeli še vedno mnogo povedati in se česa spominjati.
Letošnjega 28. septembra smo se poslovili od tega velikega človeka, učitelja-humanista.
LOJZE MASLO
CENTER SREDNJIH ŠOL DOMŽALE
razpisuje prosta delovna mesta:
—	učitelja telesne vzgoje, P
—	učitelja telesne vzgoje ter obrambe in zaščite, P
—	učitelja strokovnih predmetov na ekonomski šoli, dipl. oec. Delovna mesta so razpisana s polnim delovnim časom za nedoločen čas;
—	učitelja slovenščine, P, za polovični delovni čas, za določen
čas;	v	v v
—	učitelja zgodovine, P, za polni delovni čas za določen čas.
Stanovanj ni.
Ponudbe z dokazili o strokovni usposobljenosti in življenjepisom sprejema tajništvo 15 dni po objavi.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Nastop dela po dogovoru.
OB 50-LETNICI SMRTI
PESNIK S KRASA
Kam bi s frazami, dragi govornik!
Spravite fraze v muzeje.
Vaše besede morajo imeti trenje, da zgrabijo srca človeška.
Dvaindvajset let mu je bilo, ko mu je smrt zaustavila korak. Bori s Krasa so se poslovili od pesnika, ne da bi jim bil do konca izpel pesem ljubezni, pričakovanja, upora in življenja. Tihi poet, čigar volja do življenja je bila močnejša kot smrt, zakaj svojo pesem je prelil za rodove. Srečko Kosovel. Nerazumljivo je, kako silno življenje je strnil v svojih dvaindvajsetih letih in ga vtisnil v pesmi. In kako močno hrepenenje po življenju, po viziji srečnega sveta, po socialno pravični družbi je odsevalo iz njega. V slutnjah smrti so se porajale pesmi. Da bi prelil v zvok besede vse, kar mu je pomenilo življenje. Kajti neizprosno se je zavedal:
Rahlo se potapljam v nemo globino, v črno temino široke noči.
V razponu neipočno silovitega hrepenenja po življenju, ko ga je preraščala mrena neustavljive zavesti smrti, se v njem še burneje pretakajo vrelci sinjine in črnine noči. Kljub obupu nemoči je v njem živ utrip:
Ena je groza, ta groza je biti: biti — sredi kaosa, sredi noči, iskati izhoda in slutiti, da rešitve ni in ni.
In ko je smrtni dih zaznamoval pesnika, da je kriknil »nočem umreti«, ga je smrtni boj z življenjem utrudil do hrepenenja po umirjenju:
Te tvoje oči bi se rade zaprle,	.
čutiš hrepenenje po temi, ki vse ozdravi, ki vse utolaži, kako bi se v grobu spočile te oči 'a vekomaj...
Prihajamo, da uničimo mehanizme. Človek — stroj bo uničen.
Plakatirajte:	ČLOVEK —
STROJ bo uničen!
Kosovelov esej Umetnost in proletarec se nesporno navezuje na Cankarjevo predavanje Slovensko ljudstvo in slovenska kultura. V bistvu gre za zelo sorodno kontinuiteto nekaterih temeljnih misli: v socializmu mora biti kultura integralni del družbe in.last vseh. Kosovel se zaveda tako pomena in vloge umetnika kot pomena in vloge umetnosti v novi družbi, pa naj gre za neposredno izpoved ali posredno izraženo misel. O umetniškem ustvarjalcu je povedal:
Poet, rojen z bolečino iskanj, kot veter išče svoje smeri, da se razvihari, da se umiri, da premeri neskončnost sanj.
Ko je Kosovel prisluškoval sebi, je v bistvu prisluhnil vsakemu posamezniku in je razodel spoznanja brez solipsističnega artizma, kakor v bistvu v svoji poeziji nikoli ni zašel v hermetičnost ali ekskluzivnost. Prav gotovo se mu je življenje razodevalo pod težo splošnih in osebnih navzkrižij, njegovo spoznanje pa je kljub osebnemu izkustvu obče:
Pisal sem Ti: Ce je življenje prekletstvo, je le za tistega, ki ne pozna ljubezni, za tistega, ki jo išče zaman, za tistega, ki jo je izgubil.
Razdalje od neposrednega časa do vizije kakor da so bile pesniku daljne — ob izgorevajoči želji po novem človeku in novem svetu — ob izgorevanju njegovega življenja. Kakor da ne zmore z baržunasto besedo in z lirično melodijo premostiti razdalj in zadeti v živo brezbrižnega človeka, odtod ostra resnost ob sarkazmu in brezobzirnem posmehu. Nikoli ni razumel klišejev, kalupov in praznine, ki se skriva za njimi, zato je živo priklical življenjsko stvarnost v kontrastih:
1a vendar je Kosovel lirik življenjskih širin in novih obzorij. In tihi : Krasa. Krasa s samotnim sozvočjem svojevrstne lepote, pokraji-n -i mu vliva življenjske sokove, ga navdaja z domačnostjo in son-
Sam grem po dolini kraški, kadar vanjo jutro sije in se morje zdrave sile v mlado dušo mi razlije.
Svet trde pokrajine in trdega dela, svet preprostih besed. Pokrajina Kosovelovih borov. Pa ga lahko prevzame zlata tišina kraške vasi in se zna prepustiti samoti, niso mu tuje ne sanje ne svečano tiha razpoloženja:
Tihe so zlate večerne /. 'me, koder se ustavimo, tiho _ v luči večernega sonca, drevesa v zlatu bleščijo.
Pa se je zgodaj zavedel: ni le lepo in domače na Krasu, zakaj starka Beda prepreda sivino obupa revščine. Iz impresije barv in vonjive narave, iz razpoloženjskega mehkega pridiha vznikne simbol pokončnih borov in topolov v burji časa in razmer, kar se razvihari v pesnikov nemir in nemirno vizijo narodne in socialne ogroženosti:
Od tod ga vodi spoznanje, ki ne more biti naključno:
Čim več zamolčanih, zatrtih mnenj, tem silnejši svit avreol pokolenj.
Odtod tudi zavest, da prinaša upor žrtve, neizbežnost žlahtnega žrtvovanja pa je nuja revolucije in spreminjajočega se sveta; zato poziv:
Zatorej z menoj v ta svet volkov, kdor na poti umre, pot mu da blagoslov.
Ekstaza umirajoče Evrope je prvo znamenje umiranja starega sveta. Hkrati z umiranjem preživelega ga spremlja skrb, da ne bi človeštvo zastalo,-preden bi pognalo brstje univerzalne vizije svetlega, sončnega sveta; zato sledi odločen poziv:
Skozi sivino trdih razmer, glej, ne izgreši svetle smeri v melanholiji, v dušeči temi, vzpni se kot ogenj preko ovir!
O dogmatiki, o doktrinarji, o čudni, prečudni kritiki, o vi bledi otroci razuma!
A jaz krvavim sredi srca
in vem, kaj se pravi živeti sredi sivih cest, v praznem srcu bolest, in predno izrečeš svojo besedo, umreti.
Satira zoper narejenost in nepristno v človeku in družbi se prelije v resno in ostro posmehljivo razodetje:
Ali verujemo vsak v neblazirano resnico, ki jo živimo?
Kaj moda, kaj je evropejstvo in človečanstvo. BITI.
Kosovel se je zavedal utrujenosti civilizacije, ki je brez srca in duhovno prazna, zato kliče po neoskrunjeni besedi in k tistemu, kar lahko predstavlja skupnostno idealiteto, kot vrednote. Odtod misel:
Eno je vroče: žeja Pravice in Odrešitve.
Eno je sveto: Preprosto in Pristno.
Videl sem bore rasti v nebo. Stoike mirne skozi ognje sonc. Videl sem že požar, ki jih bo požgal.
komajda trenutek srečnega razpoloženja; iz osirotele revščine Krasa se dvigne spoznanje do univerzalnih razsežnosti: svet je s tečajev; socialna in družbena navzkrižja so se izkristalizirala v razkroju preživelega, ko je treba pripomoči k novemu, za vse ljudi odrešujočemu in pravično sprejemljivemu. Sprva se v pesniku vije zavest kaotičnega časa in razmer:
Ta strašni čas, neurejeni čas poplavlja z nemirom iskanje vse naše, vse naše smeri lomi in ubija nam sanje.
Zločin — zakrament, zakrament je zločin, bolest je z ljubeznijo speta; oropana tiha svetišča so src, kot da so zakleta, prekleta.
In v nemiru kaotičnih protislovij išče pesnik rešitve, odtod pa zra-steta silovita moč in zavest, da pripada ljudstvu in ljudstvom, tistim, ki z žuljavimi rokami nemo vsak dan delajo za vsakdanji kruh. Ob tem prerojenem iskanju se zave, kako mora vsak človek najprej spoznati resnico o svetu — ta pa naj dozori v žlahten sadež vsem ljudem, ki imajo skupne cilje:
Veliko moraš pretrpeti,
prijatelj, da le-to spoznaš;kdor hoče ljubiti, živeti, ta mora ubiti v srcu laž.
V viziji socialističnega spoznanja, v veri v slutečo bližino prihajajočega časa odrešitve in uresničitve skupnih idealov je pesnik poln odločnosti, nemira in brezkompromisne volje, ki jo razpotegne na slehernega, zakaj veličina pričakovanih idealov kot vizionarne trdnosti socialistične skupnosti sveta mu potisočeri korak in pospeši odločnost dejanja:
A sedaj je treba borbe v nas, borbe, svete borbe, ne miru, treba, da spoznamo svoj obraz in da izpovemo: Mi smo tu!
Nedvoumno je Kosovel izražal svoje cilje, odkrito in dosledno je kot pesnik in človek razodeval tisto, kar je preraslo v skupne napore. Taka spoznanja so mu kakor svečana svetloba neskaljenih idealov:
Delo, to je naša etika, umetnost je naša religija: religija največjih človeških lepot, gledano iz perspektive duše, a naš politični cilj je socializem.
Lahko se je izpovedal metaforično, kljub temu pa je Kosovelova misel gladka in jasna v vsebinski razsežnosti. Veliko je moral premišljati o prihodnosti, o viziji socialističnega sveta, kjer bo posameznik zraščen s skupnostjo in bo odločal, prispeval k skupnim naporom. Zbal se je, da bi se človek zmehaniziral, odtujil, stehnokratiziral, postal robot; odtod njegova odločnost, ne zoper moderno civilizacijo, ampak zoper brezdušno, tehnokratsko, uničujoče okolje brezobzirno zmehaniziranega sveta, ki je brezčuten do človeka, kajti Kosovelu je prav človek alfa in omega smiselnegiTdejanja, zato pravi:
Občudovati je treba krhkega poeta, ki ga je smrt tako zgodaj zaznamovala, a je v sebi nosil toliko življenja. Kakor da bi polnost življenjskih razsežnosti in kipeče hlepenje po živem in lepem izzvalo smrt. Ob vseh krizah, ki so pretresale svet in pesnika, pa je Kosovel ohranil optimizem, optimizem, ki je vera v človeka, zaupanje v prihodnost, kljub senci smrti, ki ga je začela zagrinjati. Zato je zapisal: •
Nova kultura: človečanstvo.
Nova politika: človečanstvo.
Nova umetnost: za človeka.
Presenetljivo širok razpon v Kosovelovi tematiki preseneti še tako zahtevnega bralca. Še bolj presenetljivo pa je, kako pozno smo odkrivali Kosovelovo izročilo. Se danes ne poznamo v neokrnjeni celoti vse literarne zapuščine, čeprav je njegov pesniški delež pred nami. In ta je sredica njegovega ustvarjanja. Krize in dvomi mu niso prizanesli, ob opojni lepoti sta sledili samota in težka pot do spoznanja: spoznanja o sebi, o življenju in smrti, o družbi in viziji, o ciljih in poteh, toda vedno je bil predan človeku. Prav to ga dviga, ga prevzema, da ohranja optimizem v skupni človeški spoznavnosti:
Naš pogum je trpeti, preboleti temo, z novo silo živeti, z novo lučjo.
In če je razdalja petdesetih let od pesnikove smrti zaznamovana kot dolga pot do spoznavanja pesniškega izročila, pa je spoznanje spontano in brez poveličevanja: velik poet malega naroda. Živo poetično izročilo. Svežina povednosti in lepota svojevrstnega lirizma. Široka poezija in nenavadno bogat artizem. Poezija, ki ji ostajamo dolžniki.
I.	G.
RADIO IN ŠOLA
Radio in predšolski otrok___________________________
( -------------------------------------------------\
To je eden izmed prispevkov iz knjige Razvijajmo sposobnosti predšolskega otroka (II. ponatis). Druga, dopolnjena izdaja bo namreč izšla ob koncu letošnjega leta, izdala pa jo bo Zveza prijateljev mladine. Za objavo prispevka Leopoldine Plut, 'ti bo v tej knjigi nov, smo se odločili zaradi aktualnost' problematike.
Prispevek bo objavljen v dveh delih.
1. TEHNIKA JE SPREMENILA OTROKOVO ŽIVLJENJSKO OKOLJE
Življenjsko okolje otrok se je v zadnjih desetletjih močno spremenilo. Otroka obkrožajo številni tehnični predmeti: gospodinjski aparati, gramofoni, magnetofoni, radijski in televizijski sprejemniki, avtomobili •td., ki so postali nepogrešljivi v našem življenju. Verjetno bi v Sloveniji težko našli družino, ki ne bi imela vsaj enega od naštetih predmetov. Vsa ta tehnika je tako vtkana v naše vsakdanje delo in življenje, da bi si ju težko Predstavljali npr. brez pralnega stroja, radia ali televizije. Kar Pomislimo, kakšni problemi nastanejo, če dan ali dva nimamo električnega toka. Seveda daje to spremenjeno okolje otroku v njegovem najbolj občutljivem obdobju svoj pečat. Med prvimi besedami, ki jih otrok spregovori, je poleg besede mama slišati tudi avto, zija (televizija) itd. Že ^noletni otrok z ročicami pokaže, kako vozi avto, tri in štiriletni otroci pa so že pravi strokovnjaki za prepoznavanje avtomobilov na cesti. Še bi lahko naštevala primere, iz katerih je razvidno, da na malčke močno vpliva spremenjeno okolje. Toda, kakšni so ti vplivi?
a) Tehnična sredstva vplivajo na otroka posredno, to je prek organizacije našega življenja v družini in tudi širši skupnosti. Poglejmo si samo življenje v družini! Nič več ne peremo dolge ure po pralnicah, ne kurimo štedilnikov vsak dan, da bi si skuhali itd. Doma brnijo gospodinjski aparati, ki se jih otrok sprva boji. Drugačna organizacija domačega dela pušča staršem več časa za ukvarjanje z otroki ali pa za dodatno zaposlitev. Otroci si že v. ^anem otroštvu pridobijo obnašanje, ki smo ga mi osvojili šele kot odrasli. Kar poglejmo nji-
hovo igro! Pred časom sem opazovala tri deklice, ki so se igrale mame. V trenutku so spekle torto in mi razložile, da je zato tako hitro gotova, ker so delale z »mikserji«. V igri so telefonirale, prale s pralnim strojem, sušile pa kar s sušilnim. Prav gotovo taki vplivi na predšolskega otroka ne ostajajo brez posledic za oblikovanje njegovega mišljenja, čustvovanja in podobe o svetu.
b) Tehnična sredstva morejo na otroka vplivati tudi neposredno, to je prek vsebin, ki jih posredujejo in jih otroci sprejemajo slušno in vidno ali na oba načina hkrati. Med taka tehnična sredstva sodijo sredstva množičnega obveščanja: knjige, časopisi, radio, televizija in film. Večkrat slišimo površne ocene, da kako sredstvo slabo vpliva na otroka. To pa ni tako. Kadar ocenjujemo vpliv tega ali drugega sredstva, moramo upoštevati več vidikov, in sicer:
—	vsebino, ki jo posreduje;
—	življenjsko ozračje, ki ga soustvarja njegovo delovanje v otrokovem okolju;
—	možnosti, ki jih ima, da ob določeni vsebini razvija’ otrokove sposobnosti.
Na otroka lahko npr. škodljivo vpliva prikazovanje nasilja v filmu, predolgo gledanje televizije, tako da ne ostane dovolj časa za igro in stike z vrstniki ali škodi očem itd. Nobeno sredstvo samo po sebi ne škoduje otrokovemu razvoju, posebno, če otrok odrašča v urejenem družinskem okolju.
2.	RADIO JE ŠE VEDNO PRIČUJOČ V NAŠEM ŽIVLJENJU, TUDI V ŽIVLJENJU OTROK
Ko se je rodila televizija, so bili ljudje očarani nad tem »čudežem« in so dolge ure presedeli pred televizijskim zaslonom.
Opustili so številne druge dejavnosti, kot npr. obiskovanje kina, branje knjig in tudi poslušanje radia. Po nekaj letih pa se je navdušenje nad televizijo poleglo. V zadnjih letih se je spet okrepilo zanimanje za »stari, pozabljeni« radio. Nekatere redke raziskave in'številni članki opozarjajo, da radio ni za staro šaro in mu pripisujejo posebno vlogo tako na zabavnem, informativnem in še posebno na vzgojnoizobraževal-nem področju. Zakaj? Ali ni televizija tisto idealno sredstvo, ki lahko nadomesti vse druge? Ne, ni, bi se glasil odgovor. Televizija zmore s svojimi značilnostmi marsikaj, vendar ne vsega, kar za otroka lahko naredijo knjiga, radio ali njegova neposredna udeležba v igri. Zato je pomembno, da spoznamo lastnosti vsakega medija, ki mu je otrok izpostavljen in ocenimo njegov pomen.
Čeprav je radio zelo pomemben v našem življenju, ga slabo izrabljamo za razvijanje sposobnosti vseh otrok, še predvsem pa predšolskih. Na radio smo se tako navadili, da ga največkrat sploh ne opazimo več. Vsako gospodinjstvo ima radijski sprejemnik, nekatera celo več kot enega. (V Sloveniji je približno 550.000 gospodinjstev in 533.045 prijavljenih radijskih sprejemnikov. Podatki službe za študij programa RTV Ljubljana, dec. 1975.)
Tudi program je zelo razvejan. Prvi, drugi in tretji program, programi lokalnih postaj in programi tujih radijskih postaj, ki jih ni težko dobiti z izpopolnjenimi radijskimi sprejemniki. Programi za šolarje, oddaje za ljubitelje zabavne in klasične glasbe itd. Človek more izbirati in se odločati, kakšno oddajo bo poslušal.
V svetu je opaziti, da se je poslušanje radia v zadnjih nekaj letih spet povečalo, pri nas pa tega ža sedaj še ni opaziti. Ljudje, ki so zaposleni, imajo malo časa, zato poslušajo radio medtem ko opravljajo druga dela — vozijo avto, pospravljajo stanovanje, likajo itd. Če pogledamo podatke o tem, koliko ljudje poslušajo oddaje na radijskem pro-' gramu, potem bomo videli, da posluša nekatere oddaje več sto tisoč ljudi v Sloveniji, kar je veli-
Urška (Foto: France Modic)
ko. Kdo ne pozna oddaj: V nedeljo zvečer, Kmetijski nasveti, Nedeljsko športno popoldne itd.? Med priljubljenimi oddajami so tudi nedeljske otroške radijske igre.
In zakaj naj bi bil radio kot sredstvo zanimiv in dragocen za otroke in razvoj njihovih sposobnosti, bi lahko kdo vprašal in še dodal, da otroci niso tako zaposleni kot njihovi starši, da bi morali delati, hkrati pa poslušati radio. Z vzgojnega vidika so za razvoj sposobnosti pri predšolskem, kasneje pa tudi pri šolskem otroku pomembne druge lastnosti, s katerimi radio posreduje razne vsebine. Katere?
3.	POSLUŠANJE JE SPOSOBNOST, KI JO MORAMO OBLIKOVATI PRI PREDŠOLSKEM OTROKU
Radio je sredstvo, ki daje sporočila prek zvočnih signalov. Ce želimo sporočilo sprejeti, moramo poslušati zvočne signale in jim dati pomen. Znati poslušati
pa lil laivu piCjJIUNlU, K.UI NC ZU1
na prvi pogled. Tu bi poslušanje lahko primerjali z opazovanjem in slišanje z videnjem. Otrok lahko sliši različne zvoke, drugo pa je, kaj mu pomenijo. Kadar otrok posluša, daje pomene vsebinam, seveda v skladu s svojimi izkušnjami in sposobnostmi. Ker je med slišati in poslušati velika razlika, lahko govorimo o kvalitetah posldšanja. Te pa so pri ljudeh redke. In prav zaradi pomanjkanja teh lastnosti je med ljudmi, med starši in otroki ali učitelji in učenci veliko nesoglasij. Sposobnost kakovostnega, zbranega in občutenega poslušanja moramo otroku privzgojiti, tako kot druge, saj mu ni dana z rojstvom. Sposobnost poslušanja začnemo pri otroku razvijati že zelo zgodaj s pripovedovanjem zgodbic in pogovarjanjem. Kasneje v predšolskem obdobju to lastnost lahko razvijamo tudi s pomočjo radia. Poslušanje ima več kvalitet. V nadaljnjem besedilu bomo omenili samo dve, za kateri se zdi, da sta za kasnejši
otrokov razvoj zelo pomembni:
—	zbrano, koncentrirane poslušanje in
—	občuteno poslušanje.
Pri navajanju na zbrano poslušanje vadimo otrokovo koncentracijo, ki je nepogrešljiva za kasnejše uspešno delo otroka v šoli. Ko otroku beremo ali pripovedujemo zgodbico, nas lahko vsak trenutek prekine, kaj vpraša. Če pa posluša radio, tega ne more, ker 'sicer izgubi nit dogajanja. Zato se mora potruditi, da bo oddajo ves čas poslušal. Petletni ali šestletni otrok pogosto ne zmore prvič poslušati vse oddaje, ki tiaja več kot pet ali deset minut. Zato moramo starši in vzgojitelji otroka na poslušanje navajati in mu že vnaprej zbuditi zanimanje za poslušanje, tako da bo otrok vztrajno poslušal do konca. Seveda bomo usmerili otroka v poslušanje tistih oddaj, ki so mu namenjene in prilagojene njegovim sposobnostim, razumevanju jezika in koncentraciji, ki jo majhen otrok zmore.
4.	RADIJSKA GOVORICA SE RAZLIKUJE OD GOVORICE TELEVIZIJE
Ni dovolj, da otroka navajamo na zbrano poslušanje, ki je pomembno za razvoj miselnih procesov, kakršne lahko spodbudi poslušanje kake oddaje, temveč moramo otroka navajati tudi na občuteno poslušanje, ki je predvsem pomembno za čustveno doživljanje otroka. Če se z majhnim otrokom pogovarjamo, bo-po naši mimiki, kretnjah in barvi glasu kmalu spoznal, kaj čutimo, kakšno je naše razpoloženje. Če otrok posluša radio, bo moral zaznati čustveno dogajanje iz zvočnih signalov, ki jih lahko sliši. Vsako sredstvo pa ima svoj način sporočanja, svojo govorico. Tudi radio. Televizija sporoča gledalcem sporočila prek slike in zvoka, radio pa samo prek zvoka. Otroka moramo opozoriti na posebnosti pri posredovanju vsebine in ga naučiti, kako naj sprejme sporočilo in ga sporoča naprej. Ker si otrok npr. predstavo o čustvenem dogajanju ustvarja samo po zvoku, ga moramo opozoriti na različne zvočne signale, ki so značilni za določeno čustveno razpoloženje. Tako se bo otrok naučil razlikovati, kdaj so ljudje, ki govorijo, žalostni, kdaj veseli, kdaj vedoželjni in kdaj zaskrbljeni. Ko se otrok vživi v posredovano vsebino, jo osvoji najprej čustveno in šele potem miselno. Tako je ustvarjena vez med tistim, ki posreduje in tistim, ki sprejema; pravimo, da je bila ustvarjena komunikacija, ki je smoter vsakega množičnega občila, tudi radia.
+ + + + +
ARMADA SMO VSI
Pomembna zakona
Nedotakljiva in neodtujljiva pravica in dolžnost slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti, delovnih ljudi in občanov Socialistične republike Slovenije je varovati in braniti neodvisnost, teritorialno neokrnjenost in z ustavo določeno družbeno ureditev Socialistične repubbke Slovenije in Socialistične federativne repubbke Jugoslavije.
Delovni ljudje in občani imajo pravico in dolžnost, da aktivno sodelujejo v pripravah na splošni ljudski odpor, da se usposabljajo za obrambo in zaščito ter pravico, da se jim v okviru sistema in obrambnih načrtov zagotovijo pogoji za usposabljanje in za udeležbo v oboroženem boju in drugih oblikah odpora.
Zadnje dni preteklega meseca so delegati zbora občin in zbora 2druženega dela skupščine SRS na temelju določil slovenske nstave sprejeli zakon o ljudski obrambi ter zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih 2adevah.
Sprejeta zakona sodita med najpomembnejše normativne Predpise, sprejete po ustavi. Po-nienita razčlenitev in konkreti-2acijo določil ustave o ljudski obrambi ter družbeni samozašči-b, varnosti in notranjih zadevah. . Politično izhodišče zakonov so Skušnje in pridobitve revolucije 'n NOB, razredna usmerjenost nase socialistične samoupravne nružbe in oblast delovnih ljudi, no bo omogočilo bolj kako-v°stno podružbljanje varnosti in obrambnih priprav.
299. člen, Ustava SRS
Zakon o ljudski obrambi v svojih 225 členih obravnava celotno področje ljudske obrambe. V njem je zajeto vse, kar zadeva ljudsko obrambo v miru, v neposredni’ nevarnosti ali vojni ter način pomoči, reševanja in odpravljanja posledic naravnih in drugih hudih nesreč. Značilnost zakona je tudi izrazita prepletenost z družbeno samozaščito.
V središče sta postavljena delovni človek in občan. Težišče obrambnih priprav delavcev je v temeljnih organizacijah združenega dela, vseh občandv pa v krajevni skupnosti. Določila novega zakona izključujejo dosedanjo dvotirnost priprav. Temeljne in druge organizacije in skupnosti so dolžne povezovati svoje obrambne priprave s pripravami v krajevni skupnosti. Za
izvajanje obrambnih priprav se v krajevnih skupnostih ustanavljajo odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Svet krajevne skupnosti je v miru odgovoren za obrambne priprave, v vojni pa vodi splošni ljudski odpor na svojem območju. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih lahko imenuje tudi ulične odbore, pododbore,
★ ★ ★
komisije, pa tudi v posameznih vaseh in zaselkih se lahko odločijo za ustanovitev le-teh.
V TOZD, OZD in samoupravnih interesnih skupnostih ustanovijo delavski sveti oziroma delovne skupnosti odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, v katere so delegirani predstavniki družbenopolitičnih organizacij, poslovodnih organov, poveljniki enot civilne
zaščite, po potrebi pa tudi drugi.
V občini ima svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito večje pristojnosti kot prej. Sprejema obrambni načrt, v katerega vključi vse dejavnike ljudske obrambe in družbene, samozaščite na območju občine.
Ker se je ob nekaterih naravnih nesrečah v polpreteklem obdobju pokazalo, da na temelju sporazumevanja in dogovarjanja ni mogoče vedno hitro in kakovostno zbrati in dati pomoči, omogoča zakon o ljudski obrambi tudi mobilizacijo ljudi in sredstev, ki so potrebni za pomoč, reševanje in odstranjevanje posledic nesreče. Neposlušnost v takem primeru je zakon prekvalificiral iz prekrška v kaznivo dejanje.
Ženske imajo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite enake pravice in dolžnosti kot moški. Že dosedaj je veliko deklet in mladih žena v enotah teritorialne obrambe in civilne zaščite, vendar pa jih bo treba vključiti še več. (Foto: Stane Jesenovec)
NAJPREJ SAMOZAŠČITA
Dobro organizirana samozaščita je pomembna sestavina obrambne pripravljenosti. Vanjo so vključeni vsi mladi, ženske, delovni ljudje, občani. Družbena samozaščita mora prerasti v neločljivo sestavino družbenopolitičnega in samoupravnega življenja in delovanja, po načelu: bolje preprečiti kot zdraviti. Vprašanje varnosti morajo imeti vedno pred očmi vsi samoupravni organi v OZD ter SIS, kakor tudi vse družbenopolitične organizacije, društva in družbenopolitične skupnosti. Le s stalno dejavnostjo bomo lahko zmanjšali strah pred večjimi naravnimi in drugimi nesrečami, ker bodo ob njih vsi deležni takojšnje organizirane pomoči in zaščite.
Revolucionarna novost na področju samozaščite je uvedba narodne zaščite. Pod istim imenom so bile ustanovljene ustrezne skupine že leta 1941. V vaseh so opravljale mnoge naloge, varovale so premoženje ljudi, po potrebi pa se tudi spopadale s sovražnikom.
Z narodno zaščito, ki jo uvaja zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, dobivata naš varnostni sistem in naša družbena samozaščitna dejavnost najširšo množično osnovo. Zakon nalaga vsaki TOZD in krajevni skupnosti, da obvezno ustanovi narodno zaščito kot samozaščitni instrument te skupnosti in delovnih ljudi v njej. Delala bo po programih in načrtih, ki jih bodo pripravili odbori za ljudski odpor in družbeno samozaščito v TOZD in krajevnih skupnostih.
STANE JESENOVEC
IzberiteMedNovimiKnjigami
Ta hiša je moja, pa vendar moja ni
Priznati moramo, »da je ta slovenska ustvarjalna beseda, ki se je skoraj čudežno porodila po več kot polstoletnem premolku, že doslej pokazala jasno življenjsko moč.« Tako je med drugim zapisal v sklepu uvodnih besed dr. Matjaž Kmecl, ki je izbral in uredil pesmi in prozna besedila za antologijo sodobne slovenske literature na Koroškem s svojevrstnim naslovom »Ta hiša je moja, pa vendar moja ni«. To Kmeclovo trditev brez dvoma potrjuje tudi veliko zanimanje za knjigo na nedavni tiskovni konferenci v slovenski knjigarni »Naša knjiga« v Celovcu. Knjigo so izdali: Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, klub Mladje iz Celovca in Mladinska knjiga, ki jo je uvrstila v svojo redno knjižno zbirko »Kondor«.
Antologija koroške poezije in proze, čeprav skromna po svojem obsegu, prav gotovo o pravem času prihaja v slovensko javnost tostran in onstran meje. Nam doma bo kot nadvse koristno dopolnilo k dovolj široko obravnavanemu »koroškemu vprašanju« v naših sredstvih javnega obveščanja, še veliko več pa bo knjiga pomenila našim koroškim rojakom, ki se zavedajo, da je eden izmed temeljev, na katerih sloni njihov boj za narodnostne pravice, prav njihova kulturna ustvarjalnost.
Dr. Matjaž Kmecl v spremni besedi k antologiji temeljiteje, kot je to v antologijah v navadi, seznanja slovenskega bralca z zgodovinskim ozadjem sodobnih vprašanj slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, za tem pa s slovensko literarno tradicijo. Med drugim poudarja, da je bil sredi prejšnjega stoletja Celovec prvo središče slovenskega kulturnega življenja. Nato seznanja bralca z nadaljevanjem te tradicije pred drugo svetovno vojno, med njo, takoj po njej in zlasti še z literaturo, ki nastaja na Koroškem v zadnjem času. Vsi avtorji in pomembnejše publikacije imajo v tem delu tudi literarno-kritično oznako.
Antologija sodobne slovenske literature na Koroškem predstavlja skupno 19 koroških slovenskih pesnikov in pisateljev, ki so zastopani s 44 pesniškimi in 17 proznimi besedili. Urednik knjige je razdelil gradivo na štiri vsebinsko samostojne razdelke: Novi bukovniki (zastopajo jih Neža Strojnik, Katarina Miklav in Anton Haderlap), Tik pred drugo vojno (Hani Weiss in Maks Sorgo), Nova slovenska lirika (Milka Hartman, Anton Kuchling, Valentin Polanšek, Miško Maček, Niko. Darle, Gustav Januš, Stane Wakounik in Andrej Kokot), najobsežnejši zadnji razdelek knjige pa zajema novo slovensko pripovedno prozo (Karel Prašnik-Gašper, Mirko Kumer, Metod Turnšek, Anita Hudi, Florjan Lipuš in Janko Messner).
Koroška antologija » Ta hiša je moja, pa vendar moja ni« zajema vse, kar je vrednejšega v sodobni slovenski književnosti na Koroškem, pohvalo zanjo pa brez dvoma zasluži tudi Mladinska knjiga, ki jo je uvrstila v priljubljeno zbirko »Kondor«, namenjeno predvsem, naši dorašča-joči mladini.
JOŽE PREŠEREN
Prijateljev zbornik
Za stoletnico rojstva Ivana Prijatelja je Slovenska matica izdala Prijateljev zbornik kot skupinsko delo z različno vsebinsko usmeritvijo. Kakor je pred leti dvoje knjig Prijateljevih študij in razprav razgrnilo izbor njegovega strokovnega in znanstvenega dela s področja književnosti in estetike, tako sedanji zbornik odkriva naravo Prijateljeve lite-rarnoznanstvene in esejistične dejavnosti in usmeritve. Čeprav ostajajo mnoga vprašanja odprta, pa prinaša Prijateljev zbornik toliko novosti, da ne bo mogel mimo te publikacije nihče, ki mu je blizu bogat delež li-terarnoznanstvenega dela I. Prijatelja. V zborniku so osvetljeni tudi: njegovo delo, metodologija, pogledi, raznoteri prijemi ipd. Anton Slodnjak je predstavil Ivana Prijatelja med slovstvenimi zgodovinarji svoje dobe, kar osvetljuje metodološke in vsebinske tipičnosti posameznikov (Kidrič, Žigon, Grafenauer) v primeri s Prijateljem. .
Urednik zbornika Štefan Barbarič je prispeval troje del: v Srečanju in soočenju je podal pregledno vsebino o Prijateljevem delu in odmevih nanj. Temelji Prijateljevega literarnega nazora spadajo med najvidnejše dosežke zbornika. Tu ugotavlja polarno komplementarnost v Prijateljevi literarnometodološki praksi: intuitivno in kritično-racionalno, preverljivo. Prijateljevo delo je dinamično, s težnjo po novih vrednotah in kultiviranju širših ljudskih slojev. Barbaričeva študija o Prijateljevi mladostni leposlovni prozi osvetljuje tisto delo, ki ostaja pri Prijatelju ponavadi v ozadju in ni znano širšemu krogu.
Jože Pogačnik je raziskal primerjalno načelo v Prijateljevi literarno-raziskovalni praksi, kar se dopolnjuje z Barbaričevim proučevanjem. Pogačnik ugotavlja eklekticizem literarnoraziskovalnih prijemov v razponu totalnosti metode in ustvarjalnosti prijema. Prijatelj se je zavedal, da »zaradi delovanja znanstvenikov in umetnikov stopa svet v vedno nova razmerja do resničnosti«. To je dalo Pogačniku trdna oporišča za navedbo pomena primerjalne metode. Joža Mahnič je razpravljaj o Ivanu Prijatelju in slovenski moderni, pri čemer je sledil nalogi, da na temelju gradiva dožene Prijateljevo človeško razmerje do štirih modernistov in njegovo znanstveno presojo te umetnosti.
O Ivanu Prijatelju in ruski literaturi je spregovoril Franc Zadravec in ugotovil, da lahko marsikatero estetsko sestavino v Prijateljevem delu dojamemo ob upoštevanju njegovega razmerja do ruske književnosti 19. in 20. stoletja. Zedtan Jan je razčlenil izhodišča v pregledu Slove-načke književnosti in je glede na prejšnje razpravljalce na to temo vidno izpopolnil spoznanja o Prijateljevem razumevanju literarne evolucije, literarnih tokov in ob sociološkem upoštevanju pojavov. Marja Boršnikova pa je od memorativnosti prešla k odkrivanju razmerja Prijatelj — Tavčar.
Dušan Moravec je analiziral Prijateljevo dramaturgijo in teatrologi-jo. Ob koncu najdemo Bibliografijo dr. Ivana Prijatelja, ki jo je sestavila Boža Pleničar. Za lepo knjižno opremo je poskrbel Marijan Tršar.
Alma Sodnikova
Izbrani filozofski spisi
Natis iz filozofskega dela dr. Alme Sodnikove, pomeni oddolžitev tej univerzitetni profesorici ki je prva med Slovenci začela proučevati domače in tuje dosežke filozofije. Spričo dejstva, da Slovenci do razpada Avstro-Ogrske nismo imeli ne svoje univerze ne razvite filozofske tradicije, je tem dragocenejše delovanje profesorice, ki si je zadala nalogo, da načrtno odkriva in tolmači filozof e, ki so s svojo miselnostjo vplivali na sodobnike svojega časa in bili tudi kasneje upoštevani. Dr. F. Jerman je uredil Izbrane filozofske spise in jih razdelil natri poglavja. Napisal je tudi spremno besedo, ki osvetljuje življenje in delo dr. Sodnikove. Posebno dragocen, a hkrati tudi najmanj znan bo bralcu 3. del, kjer so razen Rudžera Baškoviča vključeni malo znani slovenski misleci iz pretekle dobe. Knjigo je preprosto opremil Marijan Tršar.
Privajanje in usposabljanje otroka doma
Zveza društev za pomoč duševno prizadetim osebam Slovenije je izdala avgusta priročnik za starše, ki imajo zmerno in teže duševno prizadetega otroka. Priročnik je izšel kot posebna številka glasila zveze Naš zbornik.
Skoraj bo deset let, odkar je zveza izdala knjižico z naslovom To zmore tudi moj otrok. Ker pa je bila knjižica kmalu razprodana in je bilo popraševanje po njej vedno večje, se je uredniški odbor Našega zbornika odločil, da pripravi novo publikacijo na podlagi novih izkušenj in dognanj na tem področju.
Skupina specialnih pedagogov z .večletnimi izkušnjami na področju obravnavanja mentalno teže prizadetih otrok je pripravila ustrezno gradivo kot priporočilo, kakšne dejavnosti so primerne in učinkovite za privajanje in usposabljanje otroka v domačem krogu. Tako je vsebinsko gradivo plod skupinskega dela (nastalo za okroglo mizo), temelječega na naših izkušnjah in dognanjih; zato je toliko bolj dragoceno. Ob tem gradivu pa bodo vznikle še nove ideje, s katerimi bodo starši in strokovnjaki dopolnili delo skupine.
Delo avtorjev Irene Fister, Antona Kotarja, Alenke Koželj, Manice Štukl-Kurilo in Marije Lipužič je bogato in s posrečenimi risbami ponazorila Marija Smolej, uredil pa ga je Martin Mencej.
Že teme poglavij: zaposlitev s papirjem, uporaba Škarij in striženje, nizanje, natikanje, vlaganje, igra s priložnostnimi predmeti, nakupovanje igrač, igre z vodo, slikanice, modeliranje, barvanje, šivanje, prepletanje, sprehodi v mesto in naravo, skrb za samega sebe, privajanje na domača opravila, govorna vzgoja našega otroka, kažejo, da je gradivo obdelano celostno in prikazano sistematično po težavnostnih stopnjah. S tem je zapolnjena vrzel, ki so jo starši že dolgo čutili, publikacija pa bo prav tako dobrodošla in uspešno rabila vsem strokovnim delavcem, ki obravnavajo mentalno teže prizadeto mladino, pa tudi drugim vzgojiteljem, ki se med svojim rednim delom srečujejo s to mladino, predvsem vzgojiteljem v mali šoli in razrednikom elementarnih razredov redne osnovne šole.
Publikacijo naročite pri Zvezi društev za pomoč duševno prizadetim osebam SR Slovenije, Ljubljana, Samova 9. Cena: 15,00 din.
M. M.
Degen - Kralj
Strojepis II
V lanskem Prosvetnem delavcu smo brali, da bi morali tudi učitelji znati strojepis, saj je treba »pogosto pisati matrice, obvestila, kontrolne naloge itd.« Tako je zapisal tedaj avtor v svojem sestavku.
Ta, dovolj utemeljena želja me spodbuja, da opozorim na izid učbenika STROJEPIS, II. del, ki sta ga napisali dolgoletni učiteljici daktilo- 1 grafije Božena DEGEN (Maribor) in Hilda KRALJ (Ljubljana). Učbenik je izšel te dni pri založbi MLADINSKA KNJIGA v Ljubljani, v -lični opremi in formatu A 4 in je prvi te vrste pri nas —po smrti našega \ vodilnega strokovnjaka na področju stenodaktilografije prof. Rudolfa Rakuše (1970).
V metodičnem pogledu ustreza učbenik učencu, učitelju in samouku, \ sicer pa je namenjen izpopolnjevanju v tehniki tipkanja.
Posebej je treba opozoriti na Navodila za oblikovanje korespon- j denčnih izdelkov in primere, ki sta jim namenjeni skoraj dve tretjini uč- \ benika. To poglavje pouči uporabnika pisalnega stroja, kako se obliku-jejo posamezni poslovni dopisi, pogodbe, sklepi, odločbe, vabila in , razni zapisniki. Torej gre za učbenik, ki je hkrati tudi priročnik za j dnevno prakso. Skratka: priročnik, ki ga bo vesel praktik in učitelj stro- | jepisja pa tudi učitelj dopisja ali administracije.
Viri, povečini tuji in najsodobnejši, ki jih navajata avtorici na koncu učbenika, zagotavljajo, da smo s to knjigo dobili Slovenci priročnik za sodobno oblikovanje vsakdanjih strojepisnih sestavkov. Zaradi tega zasluži učbenik našo pozornost, avtorici in založba pa priznanje. GUSTA V GROBELNIK,
Ekonomski šolski center Celje
Začetek ali konec, foto grafika-triptih, 1976, Enver Kaljanac
Izbira študija_________________________________________________
Nenehni razvoj znanosti, tehnike in tehnologije zahteva vedno nove profile strokovnjakov v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Zato , so bili ustanovljeni nekateri novi visokošolski zavodi, oddelki in študij- > ske smeri, dane so bile večje možnosti za izbiro študija po končani srednji šoli.	r
Hkrati z demokratizacijo visokošolskega izobraževanja so se izboljšale možnosti za študij, predvsem za učence strokovnih šol in šol za de- I lovske poklice. S tem se je izboljšal tudi socialni sestav študentov.
V sodelovanju med visokošolskimi zavodi, prosvetnimi organi in službami za poklicno usmerjanje in samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje je izšla knjiga »Izbor študija na fakultetima, akademi- . jama, visokim i visim školoma u SR Hrvatskoj«.	■
Ta priročnik in vodnik za učence zadnjih razredov srednjih šol, njihove starše in učitelje je pripravil in uredil inž. M. Rotar, svetovalec za_ šolsko in poklicno usmerjanje. Priročnik je izšel pri založbi »Izdavački zavod Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti« v Zagrebu.
Knjiga »Izbor študija« je pregled sistemskih, organizacijskih in strukturnih sprememb pri posameznih visokošolskih zavodih, zato bo tudi širšo javnost seznanila s Sedanjimi razmerami v našem visokem šolstvu.
Priročnik še posebej opozarja na možnosti in pogoje vpisa za redni študij in študij ob delu. Uporaben bo tudi za kandidate iz organizacij združenega dela, ki žele dopolniti svojo splošno in strokovno izobrazbo s študijem ob delu — v skladu s sodobnimi zasnovami permanentnega izobraževanja.
Nove strokovne knjige___________________________________
Paul Lengrand: Uvod u permanentno obrazovanje. Beograd, Beo-gradski izdavačko-grafički zavod 1976. 29. novembra la.
Vladimir Djordjevič: Društveno koristan i proizvodni rad učenika. Beograd, Prosvetni pregled 1976. Čika Ljubina 18 — 20.
Harry Maddox: Kako naj se učim. 2., prenovljena izdaja. Ljubljana, Univerzum 1976. Parmova 39.
Zdravko Neumann: Psihologija telesno prizadetih. 2., popr. izd. Ljubljana, Filozofska fakulteta 1976. Aškerčeva 12.
u
NAŠ PRAVNIK SVETUJE
9?	II
Ve
Vzgojiteljica
Sem vzgojiteljica z več kot Petletno delovno prakso, brez strokovnega izpita. Delam na ljubljanskem območju in vodim <iva oddelka. Zanima me, kolikšen je osebni dohodek po pravniku temeljne izobraževalne skupnosti in koliko mi pripada bot vodji? Hvala za odgovor! —
K R.
ODGOVOR:
Čeprav ostajate anonimni, pa vendarle pojasnilo in nasvet: opravite strokovni izpit in preberite vaš domači pravilnik o delitvi OD. Kolikor vemo, ljubljanska TIS nima pravilnika, o katerem govorite, kajti delitev OD opravljate na zavodu, kjer delate popolnoma neodvisno in samostojno.
To je vaša ustavna pravica Nihče vam od zunaj nima pravice povedati ali zapovedati, ko-Ifeo vam za vaše delo pripada, kajti le delovna skupnost lahko presodi kakovost in obseg vašega dela
Težje delovno mesto
ODGOVOR:
Kakor je znano, se odmeija med boleznijo denarno nadomestilo od poprečja osebnih dohodkov bolnika, ki jih je imel v preteklem koledarskem letu, preden je nastopil bolniški dopust. V nadomestilu je torej vsekakor zajet tudi dodatek za težje delovne pogoje, če je bolnik seveda prejemal ta dodatek že v prejšnjem koledarskem letu. Zato bolni učitelj v tem primeru ne bo oškodovan, razen toliko, kolikor so bili celotni prejemki v lanskem letu nižji od letošnjih. — dr. LS.
Dodatek
VPRAŠANJE:
Kot predmetna učiteljica sem med svojim službovanjem večkrat menjala delovno mesto, bodisi po službeni dolžnosti, bodisi po svoji želji Tako bom - s prekinitvami - dosegla v kratkem 10 let službovanja na sedanji šoli, kjer pa sem ponovno nameščena šele tri leta. Ali mi pripada dodatek za stalnost za 10 let, kolikor jih imam skupaj na sedanji šolij čeravno s prekinitvami? (F. Z.)
ODGOVOR:
delovni organizaciji nepretigo-ma toliko časa, kolikor teijajo določila samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke. Sicer pa vam je treba pogledati samo v vaš samoupravni sporazum o delitvi sredstev za osebne dohodke: takoj boste videli, kako si je vaša delovna skupnost - katere članica ste tudi vi - uredila ta dodatek. Ne moremo dajati obveznih napotil, temveč lahko izrazimo le svoje mnenje, rešitev pa najdete v vašem samoupravnem sporazumu. Če ta ni docela jasen — posebno glede nepretrganosti službovanja na isti šoli za pridobitev pravice do dodatka za stalnost — ga bo treba dpol-niti. Za to pa je zopet pristojna vaša delovna skupnost. V vaši delovni skupnosti tudi lahko poskusite uveljaviti svoje poglede na bistvo dodatka za stalnost, kakor ga razlagate v pismu. - dr. LS
Povečanje osebnega dohodka glede na minulo delo
ZA PRAZNIK REPUBLIKE POCENI ODDIH V ZNANIH HOTELIH
VIATOR LJUBLJANA
Referendum v Šmarju pri Jelšah
Obisk v Predosljah
Celodnevno osnovno šolo Josip Broz — Tito v tem kraju so letošnjega oktobra obiskali predstavniki Zavoda SRS za šolstvo. Ob spremstvu predstojnika Zavoda za šolstvo — organizacijske enote Kranj, Lojzeta Malovrha in ravnatelja šole Marjana Kneta so si ogledali delo na šoli, se pogovorili o njihovih poldru-goletnih izkušnjah, uspehih in težavah. Šola v Predosljah je orala ledino na področju celodnevnega šolstva na Gorenjskem. Lani in letos so se ji pridružile
tudi šole v Kranjski gori, Žirovnici, Križah in v Begunjah.
Prešolanje otrok
Deset učencev šestega in dvanajst učencev petega razreda z osnovne šole Vinski vrh so 1. oktobra prešolali na osnovno šolo Slivnica pri Šentjurju. Tako bodo imeli ti otroci bolj kakovosten pouk in si pridobili več znanja, kot bi bilo to mogoče doseči pri prejšnjem kombiniranem pouku. Z učenci je prišla tudi učiteljica.
VPRAŠANJE:
Prosimo za pojasnilo, ali pripada učitelju med bolezenskim dopustom dodatek za težko delovno mesto, ki ga prejema sicer tedno, tudi med počitnicami.
Od zdravnika smo namreč oddaljeni približno 10 km in moramo najeti prevozno sredstvo, če hočemo priti do njega To pa so precejšnji stroški, zato ne bi bilo pravilno, da nam odtrgajo prav med boleznijo, ko denar najbolj potrebujemo, dodatek za težko mesto. (Kolektiv Podružnične šole Telče)
r	——
Dodatek za stalnost naj spodbuja delavce, da ostanejo čim dlje časa na isti organizaciji združenega dela, v vašem primem torej na vaši sedanji šoli. S tem ko menjajo službeno mesto, delavci večkrat postavijo v težak položaj svojo organizacijo združenega dela, ki si mora iskati novih kadrov, da zapolni nastale vrzeli. Velikokrat takšnih kadrov — posebno enakega ali podobnega profila - sploh ne dobi in se znajde v velikih težavah. Zato menimo, da gre dodatek za stalnost tistim delavcem, ki so bili zvesti svoji
N
VPRAŠANJE:
Prosimo za vaše mnenje: S katerim terminom se prično izplačevati višji osebni dohodki po izpolnitvi pogoja delovne ali službene dobe - ali z mesecem, v katerem je dopolnjena zahtevana doba ali šele s prihodnjim letom po letu, v katerem je izpolnjen pogoj delovne dobe (M.P.)?
ODGOVOR:
Povečanje osebnega dohodka glede na minulo delo (službena in druga pokojninska doba) gre od prvega dne prihodnjega meseca po tistem mesecu, v katerem je delavec izpolnil pogoj službene ali pokojninske dobe. — dr. LS
V prvem samoprispevku v občini Šmarje pri Jelšah so od 1972 do 1976 zbrali 13,187.869 dinarjev. Denar iz tega samoprispevka so v krajevnih skupnostih Rogatec, Stojno selo, Dobovec in Donačka gora namenili za gradnjo osnovne šole v Rogatcu, ki jo bodo začeli graditi.
S L januarjem 1977 naj bi v tej občini uvedli drugi samoprispevek. O njem bodo glasovali občani 21. novembra. Program tega samoprispevka daje prednost izgradnji šol ter otroških vrtcev. Z zbranim denarjem bi zgradili osnovno šolo Rogatec, Bistrica ob Sotli, podružnično šolo v Kostrivnici in šolo v Rogaški Slatini, ki postaja premajhna.
^ KOMPAS
JUGOSLAVIJA
S KOMPASOM ZA DAN REPUBLIKE PO DOMOVINI IN TUJINI
—	SKOZI BOSNO IN DALMACIJO, 4 dni,
avtobus, odhod: 27. XI.	cena: 1.380din
—	PO POTEH AVNOJ, 3 dnf, avtobus, odhod
27. novembra	cena: 890 din
—	MEDULIN, 5 dni, avtobus, odhod: 26. XI. cena:	890 din
—	PARMA, 3 dni, avtobus, odhod: 27. XI. cena: 1.180din
—	PADOVA—SAN MARINO, 2 dni, avtobus,
odhod: 28. XI.	cena: 665 din
—	FIRENZE—SIENA—PIŠA, 4 dni, avtobus,
odhod: 27. XI.	cena: 1.695 din
—	RIM, 5 dni, avtobus, odhod: 25. XI.	cena: 1.840din
—	MUNCHEN, 3 dni, avtobus, odhod: 28. XI. cena: 1.300din
—	PRAGA, 4 dni, avtobus, odhod: 27. XI. cena: 1.600 din
—	BUDIMPEŠTA, 3 dni, avtobus, odhod: 28. XI. cena: 1.200 din
—	DUNAJ IN GRADIŠČANSKA, 3 dni, avtobus,
odhod: 28. XI.	cena: 1.200 din
—	SMUČANJE V STUBAJSKI DOLINI, 5 dni,
avtobus, odhod: 26. XI.	cena: 1.950 din
—	ZAHTEVAJTE ZELO PESTER IZBOR NAŠIH POTOVANJ Z LETALI!
—	VČASU PO SEZONI OD16.OKTOBRA1976bO20. APRILA 1977 DAJEMO UČENCEM OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL, ŠTUDENTOM, UPOKOJENCEM IN ČLANOM ZVEZE BORCEV OD PONEDELJKA DO ČETRTKA POSEBEN POPUST ZA AVTOBUSNE PREVOZE.
CENA ZA PREVOŽENI KILOMETER JE:
SPREMEMBA PROGRAMA RADIJSKE ŠOLE
V dogovoru z avtorjem, prof. Stankom Červekom, smo spremenili vrstni red oddaj iz biologije. Tako bo 16. in 17. novembra na sporedu PRST namesto TRAVNIKA.
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE
odbor za medsebojna razmerja delavcev TOZD osnovna šola Biba Rock Šoštanj
razpisuje prosto delovno mesto
—	učitelja zgodovine in zemljepisa
za nedoločen, poln delovni čas
Kandidati naj vložijo vloge z dokazili o izobrazbi v 15 dneh od dneva razpisa na odbor za medsebojna razmerja delavcev VIZ
—	TOZD osnovna šola Biba Rock Šoštanj.
Setra-Mercedes 50 sedežev,	9,50 din
Setra-Mercedes 46 sedežev	9,00 din
Mercedes 33 sedežev,	8,50	din
—	PREPRIČAJTE SE, DA SMO NAJCENEJŠI!
—	ZA ŠOLE SKLEPAMO CELOLETNE POGODBE!
—	INFORMACIJE DOBITE V NAŠIH POSLOVALNICAH!
—	KOMPAS, poslovalnica Ljubljana, Miklošičeva 11, tel. 327-761
—	KOMPAS, poslovalnica Ljubljana, Titova 12, tel. 24-611
—	KOMPAS, Avtopark, Celovška 206, tel. 57-550
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD ZAGORJE OB SAVI
razpisuje prosta delovna mesta:
—	učitelja razrednega pouka na šoli Šentgotard, za določen čas
—	učitelja razrednega pouka na šoli Senožeti
—	specialnega pedagoga, PRU za delo na posebni osnovni šoli od 1. XI. 76. — 30. VI. 77.
—	učitelja razrednega pouka za celodnevno osnovno šolo v Kisovcu, za določen čas.
Rok prijave na razpis je 15 dni od dneva objave.
Po potresu v šmarski občini tako zelo prizadeto šolstvo si je končno le opomoglo. Lahko rečemo, da so najvažnejši problemi odpravljeni. Skorajda v vseh večjih pa tudi nekaterih manjših krajih stoje nove šole, v katerih na splošno zadovoljstvo otroci že nabirajo znanje. Pri tem bi radi še enkrat znova poudarili solidarnost naših ljudi, brez katere teh objektov ne bi bilo. Zadnja v vrsti novih šol na Šmarskem, šola na Kristan vrhu, bo dograjena. Sedaj urejajo njeno zunanjost, pričakujemo pa lahko, da bodo otroci pred novim letom že zasedli svoja mesta. (Foto: M. Strašek)
Trideset let glasbene šole v Ajdovščini_____________
Glasbena šola v Ajdovščini praznuje v šolskem letu 1976-77 trideseto leto svojega delovanja. V teh letih je doživljala vse značilnosti razvoja — tako kot marsikatera šola na Slovenskem — od skromnih začetkov do solidnih dosežkov.
Prizadevanja kolektiva za kakovostno duhovno preoblikovanje mladega človeka spremlja družba z razumevanjem, čeravno vseh problemov ni mogoče rešiti čez noč. Sodobni čas, ki daje veljavo materialnim dobrinam, prav gotovo vpliva na občasno nerazumevanje za pomen in smisel duhovne rasti mladih ljudi. Kljub temu lahko rečemo, da je v našem družbenem življenju vedno več prizadevanja za dvig kulturne ravni mladine.
Kolektiv glasbene šole si prizadeva predvsem razvijati najrazličnejše oblike individualnega in skupinskega dela. Na nastopu ob koncu lanskega leta so se predstavili gojenci iz oddelkov za klavir, harmoniko, kitaro, flavto, blok flavto, klarinet in trobento, sodelovalo pa je tudi sedem različnih ansamblov. Res da so nekateri šele na začetku poti, zagotovo pa bodo dosegli tudi bolj kakovosten vzpon. Gojence postopoma preusmerjamo iz oddelka za klavir in harmoniko k pihalom, trobilom in kitari. Zato se veča tudi število teh oddelkov.
Gojenci in učiteljski kolektiv prispevajo vedno večji delež h kulturnemu življenju v občini. Šola goji stike skoraj z vsemi vzgojnoizobraževalnimi zavodi in sodeluje pri njihovih kulturnih programih. Večji je tudi stik z družbenimi organizacijami in kolektivi. V zadnjem času sodelujemo tudi z JLA. Upamo, da se bo sodelovanje v prihodnje še okrepilo. Poleg internih šolskih nastopov so imeli gojenci dva javna nastopa, ki sta bila zelo dobro obiskana. Tudi snemanje za radio Koper potrjuje napredek v kakovosti, otroški pevski zbor je nastopil na revijah v Desklah in Sežani, harmonikarski ansambel pa je sodeloval na tradicionalni reviji v Idriji. V naslednjem šolskem letu pripravlja otroški zbor skupaj z mladinskim zborom osnovne šole Aj davščina samostojen koncert. Glasbena šola je za mladino osnovnih šol organizirala edini mladinski koncert v minulem letu. In vendar lahko rečemo, da naše delo »uradno« še ni dovolj priznano.
Razumljivo je, da problemov tudi pri nas ne manjka. Kljub temu, da je star trideset let, zavod nima lastne dvorane, prostore bi bilo treba temeljito preurediti, izogniti se bomo morali višjim šolninam. Toda to je že širši slovenski problem, ki ga bo morala reševati vsa družba.
J. Ž
N
J
Inteb
THA&E
TOZD Zastopstvo IBM 61000 Ljubljana Moše Pijadejeva 29
vam iz programa zastopstva tvrdke IBM priporoča
IN SVETUJE	'
■ IBM elektronske stavne stroje, primerne za hišne tiskarne;
■	IBM električne pisalne stroje z vrtljivo glavo, ki vam omo-
goča pisanje z različnimi vrstami in velikostmi črk;
■	IBM avtomatske pisalne stroje s spominom, ki vam ob mno-
go manjšem vlaganju zelo povečajo'delovni učinek;
■	IBM kopirne aparate za hitro razmnoževanje gradiva in fo-
tografij ter izdelavo ofset matric;
* IBM diktirne naprave za snemanje in reprodukcijo (prenosne in namizne).
Ob nakupu poskrbimo za namestitev naprav in strokovni pouk o ravnanju s stroji.
Zahtevajte naš obisk in ponudbo! Naš predstavnik vam bo dal podrobnejše informacije.
šžfp
LJUBLJANA

1.	IZLET V NEZNANO
nedelja 17.10.1976 cena din 170.-
2.	Tridnevni izlet na otok KRK
namestitev v hotelu HALUDOVO v Maiinski (ogrevan bazen, savna, izleti, piknik) 22. do24.10.1976
3.	Strokovno potovanje v MUNCHEN
»ELEKTRONIKA ’76«
24. do 27.11.1976
4.	MARTINOVANJE v Slovenskih Goricah
štajerske specialitete 14.11.1976
5.	štiridnevno potovanje
DUNAJ - PRAGA
ogled gledališke predstave
27. do 30 11.1976
6.	ENODNEVNI IZLET
GORICA - TRST torek 30.11. 1976.
Nudimo rent-a-car vozila' z voznikom ali brez in prodajamo letalske vozovnice |NEX-ADRIA.
Informacije in prijave:
SAP Ljubljana
TOZD »TURBUS,« Titova 38, tel.: 313-902, 315-342

30% POPUSTA
ZA ŠOLSKE SKUPINE
Letošnjo jesen in zimo organizira Viator za šolske skupine prevoz z modernimi turističnimi avtobusi - s 30% popustom.
Od najrazličnejših možnosti vam predlagamo 4 relacije, za katere objavljamo tudi cene za avtobusni prevoz:
GORENJSKA:
Ljubljana - Kranj - Tržič - Begunje - (pod Dobrčo) - Vrba (skozi Breznico) - Jesenice - Gozd Martuljek (hotel ŠPIK kosilo) -Kranjska gora - Planica - Tamar - Martuljek - Bled - Ljubljana
Dyane 6
AVTOMOBIL
Z OBČUTKOM ZA VARČNOST
%
Motor: 602 ccm Moč: 32 KM/DIN
Poraba: 6,1 1/100 km Maksimalna hitrost: 120 km/h
GORIŠKA:
Ljubljana - Vrhnika - Logatec - Godovič - Črni vrh - Col - Ajdovščina - Nova Gorica - Solkan (kosilo hotel SABOTIN) - Dornberk - Branik - Štanjel - Razdrto - Ljubljana
BELA KRAJINA:
Ljubljana - Ivančna Gorica - Muljava - Žužemberk - 6oteska -Crmošnjice - Semič - Črnomelj - (kosilo v Črnomeljskem gradu) - Vinica - Metlika - Novo mesto - Ljubljana
V
SLOVENSKA KOROŠKA:
Ljubljana - Kamnik - Gornji grad - Nazarje - Topoiščica - Šoštanj - Velenje - Slovenj Gradec - Ravne - Kotlje (kosilo hotel RIMSKI VRELEC) - Mežica - Črna - Dravograd - Slovenj Gradec - Arja vas - Trojane - Ljubljana
GORENJSKA: cena avtobusa (iz Ljubljane!
GORIŠKA: cena avtobusa (iz Ljubljane)
BELA KRAJINA: cena avtobusa (iz Ljubljane)
KOROŠKA: cena avtobusa (iz Ljubljane)
-	44-sedežni: 2.150 din
-	46-sedežni: 2.250 din
-	49-sedežni: 2.450 din
-	44-sedežni: 2.330 din
-	46-sedežni: 2.430 din
-	49-sedežni: 2.650 din
-	44-sedežni: 2.500 din
-	46-sedežni: 2.600 din
-	49-sedežni: 2.850 din
-	44-sedežni: 3.300 din
-	46-sedežnl: 3.420 din
-	49-sedežni: 3.730 din
Če se odločite za katero od teh relacij, imajo skupine v enem izmed naših hotelov aii restavracij tudi kosilo (juha. glavna jed s prikuho, solata, sladica ali kompot) po 25 din.
Informacije dobite v Turistični ag.enciji Viator Ljubljana, Trdinova 3, telefon: 314-544 in v vseh njenih poslovalnicah ter TOZD JESENICE - Potniški promet, telefon (064) 81-953.
TOZD BELA KRAJINA - ČRNOMEU - Potniški promet, telefon(068) 76-035
TOZD POTNIŠKI PROMET PREVALJE, telefon: (062) 85-177.
VIATOR LJUBLJANA
VA
VIATOR
J
rrfVtf®'' V, vrf'eS°ri \c\S^° ' uadO< se QO'J0"'	^
o^' '5Wer,°	\ sr0VJfcO<sV'' art\ \n '\ese°'f,0^ '\e W-'eie °T	^uvsV«
V-oN'0°’,2aO ^u0° e0od^eVn ^ po^a*'dag°9' p špo^®'	. .aot>a^e ^ jel^°'
^eno^,6Wno^v,ne
vane9aW
ft
I
* *
KREDITNA BANKA K O P E R, ki ima dolgoletno tradicijo poslovanja z denar jem, prirej a v oktobru-mesecu varčevanja - s slovenskimi poslovnimi bankami in sama [prek rtv in tiska informativne oddaje o narodno gospodarskem pomenu varčevanja.
Banka posveča še posebno skrb varčevanju občanov in njihovim potrebam. Zato imajo občani, ki varčujejo pri njej, veliko možnosti, da:
odpirajo in nalagajo svoje prihranke na dinarske in devizne hranilne vloge ter na devizne in tekoče račune —+ najemajo potrošniška posojila	3^
dobijo iz namensko privarčevanih sredstev posojila za zidavo in nakup stanovanj
—+ najemajo posojila za razvoj in posodobitev svojih gospodarskih dejav-nosti
—* uporabljajo bančne storitve.
Ob svetovnem dnevu varčevanja čestita KREDITNA BANKA KOPER vsem svojim in drugim varčevalcem!	’‘^t|

KREDITNA
BANKA
KOPER
P0'0®'0"	aeo™" "
?od\e"eP