Elektronski varčevalni račun z odlično obrestno mero in brez vezave! ^pVOLKSBANK Več na www.e-obresti.si Volksbank super depoziti samo v novembru z do 4,6 % p.a. V VOLKSBANK SUPER DEPOZITI www.volksbank.si Predsednik paritetnega odbora za slovensko manjšino Bojan Brezigar gost našega dnevnika /3 Dvignimo se! Primorski Ženske obline in druge vrline Aljoša Fonda Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami je priložnost za razmislek o pojavu, ki je glede na statistike dokaj stabilen. V Italiji je število ubitih žensk v resnici celo v porastu. Nasilje nad ženskami je pojav, v katerem se prepletajo psihološki, sociološki in kulturni dejavniki. Po eni strani je odraz nezmožnosti moškega (in v redkih primerih tudi žensk), da se sooči s svojimi čustvi, razume potrebe partnerke in kroti lastno sfero agresivnosti, ki tli v vsakem človeku. Je pa tudi preostanek iz nedavne preteklosti, ko so imele družine patriarhalno ureditev in je bilo samoumevno, da je moški absolutni vladar, ženska pa delavna podložnica. To mišljenje je v nekaterih državah, zlasti v delu muslimanskega sveta, še vedno zelo poudarjeno, kar vpliva tudi na majhen del naših priseljencev. Italija pa (še) ni idilična država, predvsem v primerjavi s severno Evropo. Nasilje za domačimi stenami nikakor ne pojenja, letos pa obeležujemo navsezadnje šele tridesetletnico odprave zločina iz časti, ki je možu zagotavljal omiljeno kazen za umor nezveste žene. Podoba ženske, ki izhaja iz televizije in oglasov, ne pripomore k premostitvi te zaostale miselnosti. Dober del najstnic danes sanja o tem, da bi postale televizijske zvezdice. Tudi to ne pomaga, da so se v zadnjih letih dokopale do parlamentarnih in celo ministrskih stolčkov improvizirane političarke, katerih življenjepis pojasnjuje samo to, da so v tej ali oni televizijski oddaji razkazovale noge ter da so moškemu delodajalcu in strankarskemu šefu stoodstotno podložne in do njih »prijazne«. Na televiziji, a tudi na straneh revij in časopisov, najpogosteje pridejo v ospredje ženske, ki so estetsko privlačne, ali pa so vpletene v kak dogodek iz črne kronike (ali pa odločajo o usodi evra - Angela Merkel je pač skrajen primer ...). Vse ostale, naj bodo še tako sposobne in briljantne, težje pridejo v po-štev. Ko mediji, politika, državne ustanove ali drugi osebki nagrajujejo žensko ubogljivost in obline ter zanemarjajo druge vrline, pripomorejo k obrambi patriarhalnega mišljenja in spodbujajo hierarhično delitev med spoloma. Hierarhija deluje tako, da šibkejši uboga in močnejši ukazuje. Tudi s psihičnim ali celo fizičnim nasiljem, če je to potrebno. dnevnik PETEK, 25. NOVEMBRA 2011 Št. 279 (20.294) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € strasbourg - Kljub pritiskom Francije in Italije na tristranskem vrhu Nemčija nasprotuje spremembi vloge ECB Podpora Merklove in Sarkozyja prizadevanjem Montija gorica - Vrhunec z izročitvijo Bratinove nagrade Francu Giraldiju Nagrajen za vizijo V dvorani predstavniki filmskih ustanov iz FJK in senatorka Tamara Blažina - Nagrada se seli še v Divačo in Trst GORICA - V dvorani travniškega Kinemaxa je režiser Franco Giraldi sinoči prejel letošnjo Nagrado Darko Bratina - Poklon viziji. Izročila mu jo je Mateja Zorn, projektna vodja Nagrade, ob prisotnosti predsednika Kinoateljeja, Aleša Doktoriča, in Majde Bratina, hčerke senatorja in navdihovalca Nagrade, medtem ko so v prvih vrstah sedeli predstavniki filmskih ustanov iz dežele FJK. Med uglednimi gosti sinočnjega vrhunca je bila tudi senatorka Tamara Blažina. Nagrada Darko Bratina se bo jutri selila v Muzej slovenskih igralcev v Divači, v nedeljo pa še v gledališče Miela v Trstu, kjer bodo vrteli Giraldijevo »istrsko trilogijo«. Tam bodo režiserja ponovno počastile vse pomembnejše filmske ustanove iz dežele. STRASBOURG - Nemčija in Francija bosta pripravili predlog sprememb temeljne pogodbe EU, ki pa ne bo vključevala spremembe mandata Evropske centralne banke v smeri reševanja članic območja evra v dolžniških težavah. Tako so napovedali po tristranskem srečanju Italije, Nemčije in Francije. Kljub pritiskom drugih dveh partnerjev, je prevladalo neomajno stališče Nemčije. Merklova in Sarkozy pa sta izrazila polno podporo novi italijanski vladi, reforme, ki jih pripravlja, pa označila kot »impresivne«. Monti je zagotovil, da bo Italija »naredila svojo domačo nalogo«. Na 5. strani SKGZ skrbi finančna stiska v manjšini Na 2. strani Vladimir Nanut zelo ceni Cucchianija Na 4. strani Tržaški pokrajinski svet o nasilju nad ženskami Na 7. strani V Trstu in Tržiču o izbiri študijske poti Na 8. in 15. strani V Sovodnjah hočejo zgraditi nov vrtec Na 14. strani V Gorici izpolnjenih 60 odstotkov popisnic Na 14. strani železarna - Vodstvo družbe Lucchini Delavcem se obeta dopolnilna blagajna POHIŠTVO MOBIL FURIO ARREDAMENTI POHITITE Z UGODNIM NAKUPOM NA NOVE RAZSTAVLJENE KOLEKCIJE OD 20% DO 50% POPUSTA TRST - ULICA GIULIA 38 TEL. 040-0640123 / FAX 040-0640126 2 Sobota, 2. novembra 2011 ALPE-JADRAN / slovenska manjšina - Opozorilo Slovenske kulturno-gospodarske zveze Manjšinske kulturne ustanove so se znašle na robu preživetja Odbornik De Anna je sklical posvetovalno komisijo FJKza Slovence TRST - Slovenska kulturno gospodarska zveza izraža veliko zaskrbljenost zaradi vse večjih težav v zvezi z državnim financiranjem slovenskih organizacij in ustanov. Manjkajoča sredstva (2,5 milijona evrov, oz. polovica letnega prispevka) in njihova do danes nejasna usoda odpirajo resno vprašanje preživetja za marsikatero našo organizacijo. Na vodstvo SKGZ so se obrnile že številne organizacije, piše v sporočilu za javnost, ki nimajo sredstev za redno dejavnost, plače uslužbencev in obvezne socialne dajatve. Nekatere so že stopile do bank za najem kreditov, kar pomeni dodatno breme ob vse bolj negotovi finančni perspektivi. SKGZ je mnenja, da bo že v naslednjih dneh potrebno odločno ukrepati. Časa za besede in obljube ni več. Potrebno je najti primeren pristop, da se celotni organiziranosti zagotovi izhod in zelo hude finančne zagate, za katero naša narodna skupnost ne nosi nobene odgovornosti. tv slovenija »Žbogar kandidat za veleposlanika EU na Kosovu« ' / Krovna organizacija s težavo sprejema dejstvo, da se je »tehnični zaplet« na relaciji državna in deželna adminsitracija vlekel toliko časa in da se ni rešil kljub številnim obljubam pristojnih vladnih organov. Tudi podtajnik na zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica je predsednikoma krovnih organizacij, kot smo poročali, pisno zagotovil, da so težave rešene. Skrajno neresno je tudi prenašanje odgovornosti dosedanje italijanske vlade na Deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino in obratno. Če je šlo le za tehnični zaplet, kako da v desetih mesecih ni bil rešen, se sprašujejo pri SKGZ. Deželni odbornik De Anna je medtem za četrtek, 1. decembra, sklical deželno posvetovalno komisijo. To bo po mnenju SKGZ priložnost, da se preveri, ali obstaja možnost, da Dežela izplača našim organizacijam predujem na manjkajoča sredstva, kar bi omogočilo prebroditev nastale krize. Odbornik De Anna je sklical sejo deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino jedrska energija - Testi za 143 nukleark v Evropski uniji Nujni ukrepi niso potrebni nikjer Slovenija omenjena med najboljšimi Samuel Žbogar arhiv LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je najresnejši kandidat za veleposlanika EU na Kosovu, je včeraj poročala Televizija Slovenija. Z njegovim imenovanjem bi Slovenija dobila prvi visoki položaj v evropski diplomatski službi (EEAS). Če bo izbran, bo Žbogar položaj na Kosovu prevzel konec januarja, ko bo zdajšnjemu začasnemu vodji, ki je iz Italije, potekel mandat. Na MZZ Žbogarjeve kandidature -postopek se je šele začel - ne komentirajo, neuradno pa je dobil nekaj ponudb za službo na Zahodnem Balkanu, je še poročala TV Slovenija. Gre za zelo občutljiv položaj, glede katerega bo unija po poročanju TV Slovenija iskala vsaj tiho soglasje Srbije. Slovenija se že nekaj časa omenja kot država, ki želi položaj vodje delegacije na Kosovu. Kot slovenskega kandidata za vodjo pisarne EU na Kosovu se je sprva omenjalo veleposlanika v Berlinu Mitjo Drobniča. Slovenci v prizadevanjih za imenovanja na najvišje položaje v EEAS doslej niso bili uspešni in jih tako med vodji delegacij še ni. Poleg Slovenije sta brez položaja v skupni zunanji službi le še Malta in Ciper. Slovenski predstavniki so neuspešno kandidirali za nekatere položaje vodij ali namestnikov vodij delegacij EU po svetu, na primer na Zahodnem Balkanu. Med razlogi za neuspešno kandidaturo Slovenije TV Slovenija omenja, da so se kandidati potegovali zlasti za položaje v soseščini, nekateri so slabo opravili pogovor v Bruslju, država ni bila dovolj zavzeta za to, predvsem pa po koncu predsedovanja EU v prvi polovici leta 2008 Slovenija uniji ni znala ponuditi ljudi, ki so pridobili bogate izkušnje. (STA) BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v Bruslju objavila vmesno poročilo o izvajanju stresnih testov za evropske jedrske elektrarne, tudi slovensko. Poročilo pričakovano kaže, da v nobeni od 14 članic EU, ki imajo nuklearke, ni treba uvesti takojšnjih ukrepov za ustavitev dejavnosti, a da so področja, kjer je mogoče izboljšati varnostne ukrepe. Eno od takih področij je čezmejna usklajenost pripravljenosti na izredne dogodke. V primeru jedrske nesreče namreč meje ne obstajajo, zato je pomembno, da države med seboj bolje uskladijo varnostne ukrepe, so pojasnili v Bruslju. Komisija sicer v poročilu ugotavlja, da testi potekajo dobro. Vse države so v roku predložile vmesna nacionalna poročila, ki se precej razlikujejo po obliki, vsebini in stopnji podrobnosti. Med dobrimi primeri so včeraj v Bruslju izpostavili Finsko, med slabimi pa Češko.Poleg Finske sta med dobrimi primeri tudi Slovenija in Švica, je pojasnil direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar. "Nuklearna elektrarna Krško je na vsak način varna in kot kaže v primerjavi z drugimi po Evropi se nimamo česa bati," je poudaril. Po njegovih besedah so bili pre-verjani trije sklopi: vplivi zunanjih dogodkov, predvsem potresa in poplav ali drugih naravnih dogodkov, zmožnost elektrarne zagotavljati električno napajanje in odvod toplote v vseh možnih razmerah ter pripravljenost nuklearke za obvladovanje res težkih nesreč, potem ko enkrat že gre vse narobe. Uprava za jedrsko varnost je sicer od Neka že dobila končno poročilo, ki ni bistveno drugačno od vmesnega. Po Stritarjevih pojasnilih so le dopolnili, kar ni bilo narejeno, ter po- čezsoča, bovec - Jutri 4. Skalarjev dan Dogajanje posvečeno drugemu tržaškemu procesu in Ivanu Ivančiču BOVEC - V Čezsoči in v Bovcu bo v soboto potekal 4. Skalarjev dan, ki ga pripravljata Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske in Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid in Tolmin. Letošnji program, zadnji Skalarjev dan se je odvijal pred tremi leti, je posvečen spominu na tri dogodke, ki so se zgodili pred sedmimi desetletji, in sicer spominu na drugi tržaški proces in ustrelitev Ivana Ivančiča, na prvi oboroženi spopad na Mali Gori ter na ustanovitev OF. Sobotni program se bo pričel v Čezsoči ob spomeniku padlim, kjer bodo ob 14. uri najprej odkrili doprsni kip Ivana Ivančiča. Gre za delo umetnika Milovana Valiča. Ivančič je bil tigrovec, sicer pa tekstilni delavec, obsojen na smrt na 2. tržaškem procesu. 15. decembra 1941 je bil ustreljen na Opčinah. V tigrovski skupini je sodeloval s Ferdom Kravanjo, Mirkom Zornikom in Francem Kavsom. Ivan Ivančič arhiv »Dnevi Petra Skalarja so vsakokrat posvečeni narodnoosvobodilnemu gibanju. Letošnja tema se osredotoča na 2. tržaški proces in na ustrelitev Ivana Ivančiča,« pojasnjuje Marjan Bevk, predsednik društva TIGR Primorske. Nadaljevanje sobotnega programa bo potekalo v bovškem kulturnem domu. V mali dvorani bo ob 16. uri najprej pogovor z novinarko, bivšo poslanko v evropskem parlamentu in članico Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo Mojco Drčar Murko in zgodovinarjem, ambasadorjem znanosti in akademikom Jo-žetom Pirjevcem na temo Rapalska pogodba, Osimski sporazumi, združena Evropa in kaj lahko zgodovina doda k aktualnim odnosom v tem delu Evrope. Ob 19. uri pa bo v veliki dvorani Ite Rine večer zaokrožil kulturni program s Primorskim akademskim pevskim zborom Vinko Vo-dopivec in recitatorji Kluba Mladih Tigrovcev. Pozdravna nagovora bosta imela Marjan Bevk in Rok Uršič, predsednik ZB za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin. (km) danes v gorici Občni zbor SSO GORICA - V kulturnem centru Lojze Bratuž (Gorica, Drevored XX. septembra 85) bo danes ob 16. uri redni občni zbor Sveta slovenskih organizacij, na katerem se bo krovna manjšinska organizacija tudi spomnila svoje 35-letnice. Uvodno poročilo na občnem zboru, ki bo potekal pod geslom Iz zdravih korenin v nove čase, 35 let dela za skupno dobrobit, bo imel predsednik Drago Štoka, ki bo, kot kaže, znova izvoljen na to mesto. Občni zbor bo uvedla pesem zbora Bodeča neža, umestitvi predsedstva kongresa in poročilu predsednika bodo sledili pozdravi gostov, na koncu pa bo razprava, ki se bo končala z volitvami novih vodilnih teles Sveta slovenskih organizacij. ročilo podkrepili z dodatnimi analizami in mnenji neodvisnih strokovnjakov. Uprava zdaj to poročilo pregleduje in zaenkrat, tako Stritar, nima večjih pripomb. Dokončna nacionalna poročila morajo države Bruslju posredovati do konca leta. O vmesnem poročilu bodo 9. decembra razpravljali voditelji članic unije, nato pa se bo januarja prihodnje leto začel skupni pregled strokovnjakov članic unije in komisije. Končno poročilo bo objavljeno junija prihodnje leto. Za stresne teste 143 evropskih jedrskih elektrarn se je EU odločila po jedrski nesreči v japonski Fukušimi. Namen testov je izboljšati jedrsko varnost in preprečiti, da bi se kaj podobnega kdaj zgodilo v Evropi. Testiranje poteka v treh fazah: najprej ocena nuklearnih operaterjev, nato poročila nacionalnih regulatorjev in na koncu skupni pregled strokovnjakov članic unije. Testira se varnost nukleark pred naravnimi nesrečami, kot so poplave in potresi, ter pred nesrečami, ki jih povzroča človeški dejavnik, na primer strmoglavljanje letal. Najbolj sporno vprašanje v pogajanjih o izvedbi stresnih testov je bilo preverjanje varnosti nukleark pred terorističnimi napadi. Ker to ni v delovni pristojnosti nacionalnih regulatorjev, ni del testov, je pa bila vzpostavljena posebna skupina, ki se ukvarja s tem. V testiranju sodeluje vseh 14 članic unije z nuklearkami - Belgija, Bolgarija, Češka, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Nizozemska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija - ter Litva, ki razgrajuje svojo zadnjo proizvodno enoto jedrske energije.(STA) Zaradi darilc osumljen tudi spodbujanja prostitucije PORDENON - Petdesetletnik iz Clauta, ki so ga karabinjerji aretirali zaradi utemeljenega suma spolnih zlorab nad kakimi dvajsetimi mladoletniki, včeraj ni odgovarjal na vprašanja sodnice za predhodne preiskave iz Pordenona. Sodnica Piera Binotto je na zahtevo tožilca potrdila priporni nalog. Izvedelo pa se je, da avtoprevoznika dolžijo tudi siljenja mladoletnikov v prostitucijo. Moški je svojim mladim žrtvam namreč redno poklanjal darila v zameno za spolne usluge, trdijo preiskovalci. Za slednje kaznivo dejanje je pristojno državno tožilstvo tržaškega sodišča za mladoletne. Odvetnik Luca Donadon je povedal, da se njegova stranka trenutno ne zaveda razsežnosti in teže obtožb na njegov račun. Tokrat skušali vlomiti v pošto v Šmarjah pri Kopru ŠMARJE - Vlomilca sta včeraj nekaj pred 3. uro zjutraj skušala vlomiti v pošto v Šmarjah pri Kopru. Pri tem sta sprožila alarm in tako priklicala varnostnika iz Koncerna Sintal, ki je enega od osumljencev prijel. Drugi osumljenec pa je s prizorišča vloma pobegnil z avtomobilom. Toda njegov beg ni trajal dolgo, saj je varnostnik policiji sporočil številke registrskih tablic. Kmalu so ga izsledili in aretirali, so sporočili s Policijske uprave Koper. Pri Murski Soboti zasegli skoraj dva milijona cigaret MURSKA SOBOTA - Murskosobo-ški cariniki so na počivališču Dolinsko pretekli teden v kombiju z madžarsko registracijo našli skoraj dva milijona neprijavljenih cigaret. Blago in vozilo so zasegli, proti vozniku in sovozniku, ki sicer prihajata iz Ukrajine, pa so uvedli postopek o prekršku. Zaradi velike vrednosti tihotapljenega blaga ju je nato prevzela policija.Tržna vrednost zaseženega blaga je ocenjena na 260.000 evrov. Sodeč po dokumentih, ki sta jih predložila voznik in sovoznik, naj bi prevažala nekaj kartonov medicinskih izdelkov. Pri pregledu vozila pa so cariniki namesto tega odkrili 167 kartonov, ovitih v črno folijo, v njih pa 1.901.400 cigaret. Če bi blago prišlo do končnih uporabnikov mimo carine, bi bil proračun prikrajšan za 204.630 evrov, so še zapisali na Generalnem carinskem uradu. ^C_ALPE-JADRAN, DEŽELA_Petek, 25. novembra 2011 3 manjšina - Predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar gost Primorskega dnevnika »Preveč pozornosti proslavam in premalo vrtcem in računalnikom« »Narodna skupnost bi potrebovala forum, ki bi sprejemal za vse obvezujoče sklepe in odločitve« Včeraj je bil gost uredništva Primorskega dnevnika Bojan Brezigar, predsednik paritetnega odbora za slovensko manjšino kroma TRST - »Slovenska manjšina namenja preveč pozornosti proslavam in torej preteklosti, premalo pa prihodnosti,« je prepričan Bojan Brezigar, predsednik paritetnega odbora za slovensko manjšino. Med včerajšnjim srečanjem z novinarskim kolektivom Primorskega dnevnika je dejal, da je paritetni odbor (sedaj se intenzivno ukvarja z izvajanjem vidne dvojezičnosti) v glavnem izčrpal svojo temeljno vlogo. Na spodbudo novinarjev je Brezigar tudi predstavil svoja zelo kritična gledanja na situacijo v slovenski manjšini. Kam je treba: v Rim ali pa v Ljubljano? Tudi po izvolitvi vlade Maria Montija ostaja politična situacija v Italiji zelo negotova, saj gremo v korenito premešanje političnih kart. To se dogaja tudi na koži slovenske manjšine, kot priča velika zmeda, ki je nastala z državnim financiranjem kulturnih ustanov. Za reševanje političnih problemov se hodi v Ljubljano, v Rimu, kjer je treba dejansko reševati vsakdanje administrativne probleme, pa je manjšina premalo prisotna. Paritetni odbor se je v zadnjem času ukvarjal predvsem z dvojezičnostjo (v glavnem gre za cestne table) v občinah Trst ter Dreka in Špeter v Benečiji. V Dreki se vprašanje rešuje (na vidiku je odlok predsednika Dežele), v tržaški občini obstaja zagotovilo nove uprave po novih dvojezičnih tablah in smerokazih tudi znotraj vasi na vzhodnem in zahodnem Krasu ter v Lo-njerju, v Špetru pa trenutno ni politične volje za dodatno dvojezičnost. Paritetni odbor bo moral za naprej razmisliti o razširitvi dvojezičnosti v Gorici (Brezigar je izrecno omenil svetogorsko četrt) ter na območju občine Trst. V Benečiji bodo storjeni veliki koraki, če se bodo uresničile napovedi o novih dvojezičnih oziroma trijezičnih šolah v Tipani, Bardu in Kanalski dolini. Nihče ne nadzoruje izvajanja zaščite Velika pomanjkljivost zaščitnega zakona je, da nihče ne nadzoruje njegovega izvajanja. Paritetni odbor nima te pristojnosti, pomanjkanje nadzora pa je sicer stalnica za italijanski zakonski sistem. Če bo zaščitni zakon kdaj sploh doživel nadgradnjo, pravi Brezigar, bi bilo treba začeti pri šolstvu in pri večjih pristojnostih Dežele FJK. V bodoče bo treba tudi razmisliti o drugačnih pristojnostih paritetnega odbora. Njegovi člani so imenovani od raznih ustanov in institucij, katerim pa med mandatom potem direktno ne odgovarjajo. »Ohlapen dokument •V« | • • za manjšinsko omizje« Brezigar nima najboljših izkušenj sodelovanja s predstavniki slovenske manjšine. Navedel je primer, ko se je nekaj dogovoril s predsednikoma SSO in SKGZ, v paritetnem odboru pa predstavniki krovnih organizacij potem niso zagovarjali stališč Rudija Pavšiča in Draga Štoke, eden od njih pa je celo glasoval proti. Predsedniku paritetnega odbora se je zdel vsebinsko zelo ohlapen dokument krovnih organizacij za t.i. manjšinsko omizje na tržaški Prefekturi, saj je obravnaval le vprašanja finančnih prispevkov in glasbenega konser-vatorija. O tej ustanovi nimamo v manjšini po Brezigarjevem mnenju jasnih pojmov, »saj na koncu izpade, da s konservatorijem hočemo za nekatere profesorje Glasbene matice in centra Emil Komel državne službe in nič več.« Brezigar je prepričan, da si je vladno omizje z manjšino v Rimu najbolj želel danes že bivši podtajnik na predsedstvu vlade Gianni Letta, podtajnik na zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica je temu nasprotoval, omizja, ki ga za sedaj ne bo, pa ni hotela niti Dežela. V manjšini Bre-zigar zelo pogreša forum ali organ, ki bi sprejemal za vso narodno skupnost obvezujoče sklepe in ukrepe. »Lepa kulturna prireditev, a v prazni dvorani« Brezigar je zelo kritičen do manjšinske politike na sploh, ki je po njegovem zazrta v preteklost in ne v pri- hodnost. Pogostoma se zadovoljujemo z lepimi kulturnimi prireditvami in se ne oziramo na prazno dvorano, tiskamo številne knjige, se pa nam ne zdi potrebno preveriti, koliko ljudi bo te knjige na koncu sploh prebralo. Slovenska manjšina finančno vzeto ni ravno revna manjšina, ne zna pa smotrno uporabiti denarja. Gost v uredništvu je navedel primer novih otroških jasli v Trstu, za katerih ni denarja, ter premajhno pozornost za izobraževanje mladih npr. tudi na področju računalništva. Druge narodne manjšine v Italiji in v Evropi imajo manj denarja kot mi, a ga bolj smotrno in inovativno uporabljajo. Omenil je pravno službo v manjšini, o kateri se dosti govori, službe pa ni videti na obzorju. Premalo pozornosti posvečamo na splošno slovenskemu jeziku. »Preveč preteklosti, premalo prihodnosti« Brezigar ima vtis, da preveč denarja in energij investiramo v preteklost. Pri tem je omenil proslavo 70-le-tnice Osvobodilne fronte, ki bo v nedeljo 4. decembra v Kulturnem domu v Trstu. Prireditev (vabilo je pravkar dobil) bo več mesecev po aprilski »uradni« obletnici OF in prav na dan parlamentarnih volitev v Sloveniji. V bistvu ponesrečen datum za zamudno praznovanje, je prepričan Brezigar. Povedal je, da s predsedovanjem paritetnega odbora dejansko zaključuje svojo pot na področju javnih zadolžitev ter da ne stremi po kakršnih koli političnih ali drugih funkcijah v Italiji in Sloveniji. S.T. in veliko ponudb! MILJE (TS) - ulica Farnei 40/b, Rabojez TRST (TS) - ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata 4 Sobota, 26. novembra 2011 GOSPODARSTVO podjetništvo - Na tržaški Trgovinski zbornici posvet v okviru programa Imprendero Tveganja in priložnosti ob zamenjavi generacije Prehod družinskega podjetja v roke nove generacije ustvarja posebno vrsto podjetnikov TRST - Študentje in mladi podjetniki, ki so včeraj dopoldne napolnili veliko dvorano tržaške Trgovinske zbornice, so dobili jasnejšo podobo o tveganjih in priložnostih, ki se odpirajo pri generacijski zamenjavi v vodstvu družinskih podjetij. S to menjavo nastaja namreč posebna kategorija novih podjetnikov - otrok, ki prevzemajo vajeti družinskega podjetja, in ravna ti so bili predmet včerajšnjega posveta z naslovom Generacijski prehod podjetja. Srečanje je organiziralo zbornično podjetje Aries v okviru deželnega programa za razširjanje podjetniške kulture Imprendero. V Furlaniji-Julijski krajini nastane letno okrog 20 tisoč novih podjetij, znaten delež novih podjetnikov pa nima menedžer-skih izkušenj za vodenje podjetja. 35 odstotkov od omenjenega števila novih podjetij ustanovijo delavci, tri odstotke gospodinje, 22 odstotkov novih podjetnikov pa prihaja iz vrst vodstvenega ali strokovnega osebja. »Cilj projekta Imprendero je omogočiti potencialnim podjetnikom usposabljanje in dosego znanj, ki so potrebna za izvajanje strategije, na osnovi katere bo podjetje ne samo ostalo na trgu, ampak se tudi razvijalo,« je povedal svetovalec poklicne pisarne Strategia&Controllo Luca Altobelli. Prevzem podjetja od staršev ali drugih sorodnikov ustvarja posebne tip podjetja, ki ima lastne normativne in zakonodajne vidike, o katerih je govoril Gianpie-ro Porcaro, docent za davčno pravo na vi-demski univerzi. V svojem izvajanju je izpostavil vprašanje zaščite družinskega premoženja, ki je ključno med problemi teh novih podjetij, problemi, kot so npr. bojazni in nasprotovanja podjetnikov prve generacije. Poudarek pomenu upravljanja start up podjetja in opredelitev strategije sta bila v središču posega Francesca Lonigra, ki je tudi svetovalec studia Strategia&Con-trollo, temo pa so razvila še pričevanja podjetnikov, ki so uspešno izvedli proces generacijske zamenjave. Tak je primer Trža-čana Luce Furlana, ki upravlja podjetje Centro Revisioni Galilei. Za relansiranje očetove avtomehanične delavnice je izbral novo lokacijo in povečal ponudbo storitev, kar se je izkazalo za zmagovito potezo, ki je ne samo zaustavila hiranje očetovega podjetja, ampak mu je odprla nov razvoj. Usposabljanje in svetovanje po programu Imprendero se bo nadaljevalo tudi v letu 2012, podjetje Aries pa nudi bodočim podjetnikom stalno pomoč in svetovanje na področju marketinga, poslovnega načrtovanja, dostopa do olajšav in obvladovanja normativnih in fiskalnih zadev. Mladi kandidati za podjetnike so napolnili veliko dvorano Trgovinske zbornice kroma banke - Zadovoljstvo na MIB »Enrico Cucchiani je avtentični lider« TRST - Tržaška poslovna šola MIB School of management je izrazila veliko zadovoljstvo ob imenovanju svojega predsednika Enrica Tomasa Cucchianija za novega izvršnega direktorja banke In-tesa SanPaolo. »To je priznanje zaslug enega izmed absolutnih protagonistov mednarodnega poslovnega sveta,« je ocenil znanstveni direktor poslovne šole Vladimir Nanut. »Cucchiani se odlikuje ne samo po svojih velikih sposobnostih in močni poklicni avtoriteti, ampak tudi po avtentični sposobnosti vodenja. V teh letih predsedovanja naši šoli je bil vedno model in vzor za celotno skupnost MIB School of Management in tudi za skupnost mednarodnega me-nedžerskega izobraževanja,« je dodal Nanut. Kot je po soglasno odobrenem imenovanju na seji nadzornega sveta milansko-turinske ban- čne skupine (njena članica je med drugimi tudi slovenska Banka Koper) dejal predsednik Giovanni Bazzoli, so Cucchianija izbrali tudi zaradi njegovih mednarodnih izkušenj, saj si je banka zastavila cilj rasti na tujih trgih. Maurizio Maresca, član generalnega sveta v fundaciji Compagnia di San Paolo, ki skupaj s fundacijo Cariplo kapitalsko obladuje banko, je Cucc-hianijevo imenovanje pozdravil predvsem zaradi njegovih mednarodnih izkušenj, kar je dodana vrednost za banko, hkrati pa je prepričan, da bo nadaljeval delo svojega predhodnika na področju infrastruktur. Predsednik Bazzoli je imenovanje novega pooblaščenega upravitelja v tako kratkem času - od odstopa Corrada Passere, ki je bil imenovan za ministra, je minilo le okrog deset dni - označil za »sinonim trdnosti banke«. Banke v deželi FJK slovenija - Franjo Štiblar v novi številki Gospodarskih gibanj Brez reform lahko tudi Slovenijo doleti »japonsko izgubljeno desetletje« LJUBLJANA - V kakšnih pogojih bodo slovenska podjetja in finančne ustanove gospodarili v letu 2012 ne določajo domače volitve, temveč gospodarske perspektive v svetu, opozarja ekonomist Franjo Štiblar v novi številki publikacije inštituta EIPF Gospodarska gibanja. Avtor v članku povzema v zadnjem času objavljene napovedi mednarodnih ustanov za leti 2012 in 2013 ter ugotavlja, da se ekonomske razmere še ne bodo bistveno izboljšale. Če ne bo bistvenega premika od pasivne v aktivno ekonomsko politiko tako v EU kot v njeni članici Sloveniji, »nas čaka japonsko izgubljeno desetletje«, opozarja. Na pogoje gospodarjenja v majhnem odprtem slovenskem gospodarstvu bodo vplivale gospodarske perspektive v svetu: cene surovin in energije na svetovnih trgih, gospodarska rast in inflacija glavnih trgovinskih partnerjev, nihanje tečajev in obrestnih mer ter kapitala na svetovnem trgu. Nekaj lahko k boljšim pogojem prispeva (oz. jih vsaj ne poslabša) tudi domača ekonomska politika, priznava Šti- Prof. Franjo Štiblar arhiv blar, a dodaja, da mora biti ta aktivna v smeri makroekonomske podpore domači gospodarski rasti in zaposlovanju, ne pa da zgolj pasivno čaka na izboljšanje gospodarskih razmer v svetu. Glede problema brezposelnosti meni, da je potrebna aktivna sektorska politika države, ki bo z lastnimi investicijami omogočila čim večjo in in čim hitrejšo preusmeritev presežka delovnih ljudi iz sektorja industrije v tercialni sektor storitev. Za Slovenijo so to turizem, zdravilišča itn. Kot problem v rasti realnega sektorja izpostavlja tudi varčevanje v strahu pred krizo in redistribucijo dohodka v korist bogatih. Konkretno se to med drugim kaže v premiku industrije iz razvitih držav v države v razvoju, povečanju neenakosti dohodkov in premoženja državljanov ter v varčevanju držav in prebivalstva. V analizi trenutnega gospodarskega položaja Gospodarska gibanja tokrat ugotavljajo, da se je trošenje prebivalstva popravilo, dinamika investicij pa močno poslabšala. Vse slabši rezultati pri gospodarskih partnerjih so končno zmanjšali pričakovano dinamiko izvoza, ki je doslej poganjal gospodarsko aktivnost v predelovalni industriji. Oktobrski podatki kažejo na še močnejša poslabšanja. (STA) TRŽIČ - V celoti vzeto banke v Furlaniji-Julijski krajini kljubujejo krizi, pa čeprav kreditni sistem, tudi lokalni, označujejo svetle in temne točke. Ocena je s posveta deželnega sindikata bančnih uslužbencev Fiba Cisl, ki je bil včeraj v Tržiču. Na njem so povedali, da imajo banke v deželi 4739 zaposlenih, 174 občin pa ima vsaj eno bančno poslovalnico. Banke so dobro zasidrane v lokalnem okolju, vendar je za manjša podjetja dostop do kredita otežen, kot kaže podatek, da podjetja z manj kot 20 zaposlenimi plačujejo v povprečju 6,73-odstotne posojilne obresti. Za srednja in velika podjetja znaša namreč to povprečje 4,45 odstotka. Slovenci vložili v italijanske obveznice 106 milijonov evrov TRST - Slovenske naložbe v italijanske državne obveznice so konec letošnjega septembra dosegle skupno vrednost 106 milijonov evrov; od tega so 80 milijonov evrov investirale banke, 23 milijonov zavarovalnice in tri milijone evrov posamezni slovenski državljani. Tudi donos na slovenske državne obveznice se je medtem dvignil čez sedem odstotkov, tako kot tudi italijanski. Še na začetku letošnjega leta so desetletne slovenske državne obveznice zagotavljale 4,2-odstotni donos. Na tržaški univerzi delavnica o uspešnih spin off podjetjih TRST - Jutri popoldne (začetek ob 14.30) bo v poslopju H na tržaški univerzi simpozij s predstavitvijo primerov dobrih praks pri tehnološkem prenosu Univerze v Trstu in Univerze na Primorskem. Tržaška stran bo predstavila primer spin off podjetij Tecside in DNA-Ana-lytica, medtem ko bodo gostje iz Kopra predstavili uspešno spin off podjetje Evroklon. Predstavitev bo tudi priložnost za izmenjavo izkušenj med obema unoverzama in za razpravo o mreženju. Kot so sporočili organizatorji, je sodelovanje na dogodku brezplačno. EVRO 1.3373 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 24. novembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 24.11. 23.11. ameriški dolar 1,3373 1,3387 japonski jen 103,07 103,37 kitajski juan 8,5159 8,5121 ruski rubel 41,9912 41,9465 indijska rupija 69,5860 70,2480 danska krona 7,4370 7,4387 britanski funt 0,86060 0,86030 švedska krona 9,2440 9,2157 norveška krona 7,8310 7,8185 češka krona 25,693 25,642 švicarski frank 1,2268 1,2305 madžarski forint 309,93 309,60 poljski zlot 4,4905 4,4715 kanadski dolar 1,3964 1,3964 avstralski dolar 1,3697 1,3718 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3570 4,3548 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6987 0,7022 braziljski real 2,4851 2,4682 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4911 2,4997 hrvaška kuna 7,4950 7,4958 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 24. novembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25772 0,50028 0,71222 0,03000 0,05000 0,09750 1,198 1,467 1,695 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.828,67 € 60,23 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 24. novembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,00 IMTTTDCI IDADA (173 -0,44 KRKA 1 1 IKA KOPER 49,90 7 91 +1,84 +0 13 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 167,50 160 20 -4,83 -1 05 TELEKOM SLOVENIJE 62,00 -0,56 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 15,51 AERODROM LJUBLJANA 11,22 DELO PRODAJA 21,00 rrm «in +6,86 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 16,00 Tin -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,526 h/ll iMnTCCT -3 nn +6,85 KOMPAS MTS NIKA 6,00 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI 1 IS IIMBI IANA 10,87 5,25 10,22 -5,48 -0,94 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 260,00 18,01 179 00 -- IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 95,00 11,00 +0,18 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 24. novembra 2011 +°,°3 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,52 65,7 1012 -0,86 -0,45 -0 10 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 0,84 -5,34 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,24 0,26 -4,45 -6,59 -1 24 EDISON ENEL ENI 0,79 2,84 1455 -1,18 -1 36 FIAT FINMECCANICA 3,31 2 91 -5,05 FINMECCANICA GENERALI IFIL 11,35 -3,32 -1,13 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,08 1082 -3,74 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,02 1 88 +2,37 -0,50 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,32 1 42 +2,34 -0,32 +1 07 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,38 +1,35 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,70 29,36 318 +0,57 +1,84 -1 18 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,25 -0,61 TENARIS TERNA 0,77 12,13 +0,06 +1,34 -1 22 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,43 0,03 UNICREDIT 2,72 0,69 +0,59 +2,81 SOD NAFTE (159 litrov) 96,17 $ -1,88 IZBRANI BORZNI INDEKSI 24. novembra 2011 zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 607,63 -1,38 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.749,91 891,50 1.881,42 511,41 891,50 1.984,84 -0,87 +0,16 -0,70 -0,94 +0,16 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 11.257,55 2.166.54 1.161,79 1.102,89 5.428,11 5.127,57 2.860,67 1.668, 845,2 2.090,25 8.165,18 2.677,15 17.935,10 2.397.55 15.699,97 -2,05 -2,25 -2,21 -2,16 -0,54 -0,24 -0,84 -2,51 -0,13 -0,31 -0,40 +0,02 +0,40 +0,10 -2,27 indeks / ITALIJA Petek, 25. novembra 2011 5 strasbourg - Tristransko srečanje Nemčije, Francije in Italije b ■ v« • v • - • Nemčija se ne pristaja na spremembe mandata ECB V spremembi pogodbe EU le tesnejše sodelovanje - Pozitivna ocena prizadevanj Italije STRASBOURG - Nemčija in Francija bosta v prihodnjih dneh predstavili predlog sprememb temeljne pogodbe EU, ki pa ne bo vključevala spremembe mandata Evropske centralne banke v smeri reševanja članic območja evra v dolžniških težavah. To je ena glavnih odločitev, ki so jo napovedali včeraj voditelji evropskih držav po tristranskem srečanju med italijanskim premierjem Mariom Montijem, francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in nemško kanclerko Angelo Merkel. Evropska partnerja sta izrazila polno podporo novi italijanski vladi, reforme, ki jih pripravlja, pa označila kot »impresivne«. Kljub temu pa prisotnost Montija ob Sarkozyju ni bila dovolj, da bi se spričo nemškega nasprotovanja tehtnica prevesila na stran ranljivih članic evrskega območja, ki zahtevajo, da naj Evropska centralna banka (ECB) prevzame vlogo posojilodajalca državam in neomejeno odkupuje državne obveznice članic območja evra v dolžniških težavah. V pogovorih je očitno prevladalo neomajno stališče Nemčije. V Berlinu nočejo, da bi se ECB oddaljila od osnovnega mandata boja proti inflaciji in z neomejenim odkupovanjem državnih obveznic monetizirala dolg ranljivih članic območja evra. Nemčija se boji inflacijskih učinkov takega početja, prepričana pa je tudi, da bi to dalo potuho pred skrbjo za jav-nofinančno disciplino. V luči očitnih razlik v pogledih med Parizom in Berlinom je Sarkozy pripomnil, da skuša razumeti skrajne meje, do katerih je Nemčija pripravljena iti v reševanju dolžniških težav, pri čemer pa bi morali v Berlinu razumeti tudi francoska stališča. Toda predlogi sprememb pogodbe, ki jih bosta Nemčija in Francija pripravili do decembrskega vrha EU, se bodo dotikali zgolj okrepitve gospodarskega upravljanja v območju evra v smeri večje integracije javnofinančnih in gospodarskih politik ter strožjega proračunskega nadzora. Kot je dejala Merklova, bodo spremembe dale jasno vedeti, da mora območje evra narediti korak k fiskalni uniji in tako izraziti naše prepričanje, da morajo biti javnofinančne in gospodarske politike tesneje usklajene, če si države delijo skupno valuto. »V tem okviru bi emisija evrobondov lahko dala pozitiven prispevek,« je k temu pristavil Monti. Več ekonomskih strokovnjakov je sicer povedalo, da sta se Francija in Italija že znašli v zelo težavnem položaju. S hrbtom ob steni se tako zavzemata za bolj ambiciozne ukrepe za reševanje težav območ- Obnovljena evropska vodilna trojka: Merkel, Sarkozy, Monti ansa ja evra, ki jim Nemčija nasprotuje. Ob tem opozarjajo, da se v Berlinu ne zavedajo, da je tudi Nemčija v vse težjem položaju. Prepričani so, da bi le resna zaostritev razmer v evrskem območju, ki bi eksistencialno ogrozila skupno valuto, Nemčijo prisilila v spremembo stališč. So se pa trije voditelji znova zavezali, da bodo storili vse za »za- gotavljanje in ohranitev vzdržnosti evra«. Monti, Merklova in Sarkozy so poudarili, da si želijo močan in stabilen evro, ki bo cenjen v mednarodni skupnosti. Zato bodo storili vse, da ga ubranijo, so zatrdili. Monti je v tej luči zagotovil, da bo Italija izpeljala zastavljeni program javnofi-nančne konsolidacije in strukturnih reform, katerega cilj je zagnati gospodarsko rast in do leta 2013 zagotoviti izravnan proračun. Monti je Merklovi in Sarkozyju včeraj predstavil reformni in varčevalni program in zagotovil, da bo Italija »naredila svojo domačo nalogo«. Ta je zaradi visoke, pa čeprav stabilne, ravni javnega dolga toliko bolj zahtevna. V zadnjih dneh je Monti s svojimi izjavami namigoval, da Italija zaradi trenutnih razmer ni več čisto prepričana v svoje fiskalne zaveze, včeraj pa je skušal razbliniti vse dvome. Nemško-francoski dvojec, ki v zadnjih letih velikokrat ni bil na isti valovni dolžini z nekdanjim premierjem Silviom Ber-lusconijem, je italijanskemu kolegu zagotovil vso podporo, napovedala pa sta tudi, da bosta kmalu obiskala Rim. termini imerese - Fiat opušča obrat in odpušča zaposlene Jeza in obup med delavci Za starejše med njimi Marchionne noče izplačati kritja za socialne blažilce PALERMO - Za 2 tisoč delavcev Fiatovega obrata v Termini Imerese in kakih 500 iz dobaviteljskih podjetij je bil včeraj zadnji dan dela. Z današnjim dnem bodo do 31. decembra v dopolnilni blagajni, potem pa na cesti. Obrat naj bi sicer prevzelo novo podjetje Dr Motor, ki naj bi zaposlilo 1300 delovnih moči, nerešeno pa ostaja vprašanje 650 starejših, ki bi morali v predčasno upokojitev oz. mobilnost. Vodstvo Fiata naj bi, tako kot že v Pomiglianu, plačalo za socialne blažilce, česar pa menda za delavce obrata v Termini Imerese Marchionne ne namerava narediti, češ da je breme preveliko. Ko so včeraj še zadnjič vstopali v tovarno, so bili delavci močno potrti in jezni. Solidarnost in podporo so jim prišli iz-reč državni voditelji sindikatov kovinarjev s tajnikom Fioma Mauriziom Landinijem na čelu. Na skupščini zbrani delavci so napovedali blokado obrata, da bi preprečili izhod zadnjih 500 avtomobilov lancia Y, ki so jih izdelali. Dogajanje je komentirala tudi ministrica za delo Elsa Fornero, ki je ocenila za nedopustno, da veliki obrati, ki so sinonim za industrijsko tradicijo Italije, kar tako zapuščajo državo. V Turinu pa je v torek napovedano prvo soočenje s sindikati po enostranskem Fiatovem preklicu vseh kolektivnih pogodb za 80 tisoč delavcev grupe. Udeležili se ga bodo vsi sindikati, čeprav je Fiom odločen tudi po sodni poti kljubovati pro-tisindikalnim odločitvam, drugi sindikati pa so pripravljeni na dogovarjanje. Protest delavcev pred obratom v Termini Imerese ansa Finmeccanica: upravni svet se bo sestal 1. decembra RIM - Upravni svet Finmeccanice je sklican 1. decembra. Na dnevnem redu je tudi revizija pooblastil upraviteljem. Če se predsednik Pier Francesco Guarguaglini ne bo prej odločil za odstop, s katerim bi se spričo podkup-ninske afere (sam je osumljen davčne goljufije in ustvarjanja črnih skladov za plačevanje odkupnin strankam) odzval na povabilo premierja Maria Mon-tija za »hitro in odgovorno« rešitev, bi v četrtek utegnilo priti do odstopa 4 upraviteljev (na 12), ki jih imenuje za-kladno ministrstvo, s čimer bi izsilili sklic skupščine delničarjev za izvolitev novega upravnega sveta. Guarguagli-ni pa še včeraj ni kazal namena odstopiti in ne daje izjav, razen te, da naj bi ga nihče z vlade ne pozval k odstopu. Senatorji ne bodo več uživali dosmrtnih rent RIM - Tudi senatorji se pripravljajo na pokojninsko reformo. Od prihodnje zakonodajne dobe dalje ne bodo več uživali dosedanjih dosmrtnih rent. Tako je včeraj soglasno sklenilo predsedstvo višjega doma italijanskega parlamenta v skladu s stališči, sprejetimi na plenarnem zasedanju. V kratkem bo podoben ukrep sprejela tudi poslanske zbornica, nakar bosta obe veji parlamenta skupno določili pokojninski sistem, ki bo veljal za bodoče italijanske parlamentarce. Senator Demokratske stranke Benedetto Adragna je izrazil prepričanje, da bodo za člane parlamenta veljala podobna pravila kot za ostale državljane. Tudi oni naj bi se upokojili pri 67 letih starosti, njihove pokojnine pa naj bi se izračunavale na osnovi plačanih prispevkov. Berlusconijeva zgoščenka gre slabo v prodajo RIM - Bivšemu italijanskemu premieru Silviu Berlusconiju tudi na glasbenem področju ne kaže najbolje. Berlusconi je premierski stolček zapustil kot izredno nepriljubljen politik, podoben »uspeh« pa sedaj beleži tudi njegova zadnja zgoščenka ljubezenskih pesmi. Album z naslovom Prava ljubezen je izšel pred tednom dni, prinaša pa 18 ljubezenskih pesmi, ki jih je Berlusconi napisal in zapel s svojim prijateljem, neapeljskim pevcem in kitaristom Marianom Apicello. »Imam en primerek v skladišču, vendar ne vem, ali naj ga dam na police. Nihče razen novinarjev ni pokazal zanimanja zanj,« je dejal eden od trgovcev v Rimu. Tudi v drugi prodajalni z glasbo, ki se nahaja na eni najživah-nejših rimskih ulic Via del Corso, so povedali, da imajo en primerek CD-ja, vendar ga prodajalec na policah ni mogel najti. delo - V glavnem je že sprejeta Ministrica Fornero: Pokojninsko reformo moramo pospešiti RIM - Pokojninska reforma je v glavnem že bila sprejeta, zdaj gre za to, da nekoliko pospešimo njeno izvajanje. Tako je povedala nova ministrica za delo Elsa Fornero, ko je včeraj nastopila na letni skupščini vsedržavne konfederacije obrtnikov (CNA). Ministrica je tako napovedala pospešeno raztegnitev sistema izračunavanja pokojnin na osnovi plačanih prispevkov (in ne na osnovi plač zadnjih delovnih let), pospešitev dviganja upokojitvene starosti za ženske, ki so zaposlene v zasebnem sektorju, ter pospešeno dviganje zneska starosti in delovne dobe na 100. Sicer pa je ministrica v svojem govoru poudarila tudi potrebo po odgovornejšem upravljanju z javnimi sredstvi in po pravičnejši porazdelitvi bremen gospodarske in finančne krize. Fornerova se je ne nazadnje zavzela za liberalizacijo raznih poklicev in služb, vendar ob skrbi za varnost na delovnih mestih, ki je v Italiji še vedno zelo pomanjkljiva. Elsa Fornero ansa parlament - Manj privilegijev za »kasto« V poslanski zbornici zaradi varčevanja slabša hrana RIM - Tudi poslanci ne bodo ube-žali posledicam strogih varčevalnih ukrepov vlade premiera Maria Montija, ki naj bi Italijo rešili pred finančnim zlomom. Med drugim se bodo morali odpovedati svoji restavraciji, v kateri so si lahko doslej po zelo ugodnih cenah privoščili najrazličnejše gurmanske dobrote. Elegantni »Ristorante« v palači Montecitorio, sedežu poslanske zbornice v Rimu - v njem so lahko poslanci in njihovi sodelavci na primer naročili testenine s sardelami za 1,60 evra ali goveji carpaccio za 2,76 evra - bo namreč sedaj zamenjala enostavna samopostrežna restavracija. Jedilni list dosedanje restavracije je, potem ko je bil avgusta objavljen na spletu, povzročil ogorčenje med Italijani. Na Facebooku je nastala skupina, ki je odločno protestirala proti »kasti nedotakljivih«, na spletu pa so se začeli množiti seznami različnih poslanskih in senatorskih ugodnosti. Zastonj so si lahko med drugim privoščili obisk pri frizerju, potovanja z letalom, službene avtomobile, vstopnice za kino in gledališče ter celo ure pri psihoterapevtih. A to se bo očitno spremenilo, saj jim bodo v okviru varčevalnih ukrepov odvzeti številni privilegiji. Brezplačno bodo lahko poslej leteli le še med Rimom in svojim krajem prebivališča, za vsa ostala potovanja bodo morali plačati. Samo s tem naj bi poslanska zbornica privarčevala dva milijona evrov letno. Število službenih vozil bo občutno zmanjšano. Kot je nedavno napovedal predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, bo spodnji dom italijanskega parlamenta v naslednjih treh letih skupno privarčeval 110 milijonov evrov, podobni ukrepi pa čakajo tudi zgornji dom parlamenta, senat. Montijeva vlada namerava zmanjšati tudi število članov parlamenta - senatorjev naj bi bilo po načrtih vlade le še 250 in ne več 315, članov poslanske zbornice pa namesto sedanjih 630 le še 250. pokopi - Ponudba za petičneže Alarm proti kraji krst in nagrobniki z ekrani za digitalne in videoposnetke RIM - Podjetje za izdelovanje pogrebne opreme Art Funeral iz Caravaggia pri Bergamu je te dni predstavilo alarmni sistem za krste in žare, namenjen opozarjanju policije na poskuse izkopavanja posmrtnih ostankov iz grobov. Inovacija je odgovor na nekaj primerov ukradenih trupel, s katerimi se je v zadnjim času soočila Italija. »Opravka imamo s fobijo pred krajami trupel,« je umestnost predstavljene inovacije, ki na podlagi zaznavanja vibracij beleži poskuse kraje krst in žar, opravičil vodja Art Funeral Paolo Ime-ri. Inovativen sistem je podjetje simbolično poimenovalo Mike (okrajšava za besedno zvezo "oprema za nadzor prekrškov in iskanje rešitev" v angleščini), ki pa obenem spominja tudi na primer pred letom dni umrlega televizijskega voditelja Mikea Bongior-na, katerega truplo so januarja ukradli iz groba. Za preprečevanje podobnih primerov v prihodnje naj bi poskrbel sistem Mike, s pomočjo katerega bodo klicni centri v kre-matorijih in pogrebnih zavodih lahko nadzorovali dogajanje pod površjem grobov. Po oceni Imerija bo enoletna naročnina na storitev predvidoma stala od 1000 do 3000 evrov. V ponudbi podjetja Art Funeral, ki očitno želi ostajati v stiku s časom, pa so sicer tudi nagrobniki, opremljeni z ekrani za digitalne fotografije ali videoposnetke. Slednji naj bi bili trenutno posebno priljubljeni med premožnejšimi strankami, ki imajo družinske grobnice, a Imeri meni, da imajo tovrstni nagrobniki velik potencial tudi za druge uporabnike, saj stranke pri odločitvi zanje privarčujejo na marmorju, graverskih delih in svečah. (STA) 6 Petek, 25. novembra 2011 APrimorski r dnevnik 1 Ulica dei Montecchi 6 "^If^ll b tel. 040 7786300 |)o) l L fax 040 772418 trst@primorski.eu železarna - Pooblaščeni upravitelj družbe Lucchini Calcagni se je v Trstu srečal s sindikati Proizvodnja znižana za 20% Dopolnilna blagajna za vogalom Calcagni: Povpraševanje se je zmanjšalo, iščemo novega delničarja - Poziv javnim upravam Vodstvo škedenjske železarne je zmanjšalo proizvodnjo litega železa za 20 odstotkov. To ni vsekakor odvisno od finančnega stanja v grupaciji, pravijo pri družbi Lucchini, ampak od manjšega povpraševanja na svetovni ravni, zaradi katerega so v Evropi že ustavili 14 plavžev. Proizvodnja bo zmanjšana vsaj do konca januarja. Če se ne bo povpraševanje kmalu ponovno povečalo in bo treba proizvodnjo še zmanjšati, pa se bodo za nekatere delavce odprla vrata dopolnilne blagajne. To je povedal pooblaščeni upravitelj družbe Lucchini Marcello Calca-gni, ki se je na sedežu tržaške Confin-dustrie včeraj dopoldne sestal s stanovskimi organizacijami Cgil, Cisl in Uil ter drugimi panožnimi sindikati. Cal-cagni je v zvezi s škedenjsko železarno poudaril, da je rešitev v preusmeritvi industrijske dejavnosti obrata. Lito železo naj bi še proizvajali, toda na okolju prijazen način. Razvile bi se logistične dejavnosti, v tem okviru pa bodo delovali tudi družba Elettra, podjetje Sertubi in druge povezane dejavnosti. To je bogastvo, ki pripada temu ozemlju, je poudaril Calcagni, po mnenju katerega morajo zato Rim, Dežela FJK in lokalne uprave posvečati veliko pozornost tej problematiki. Glede splošnega stanja v grupaciji pa je Calcagni napovedal, da išče družba Lucchini novega delničarja oziroma novega strateškega partnerja, ki bo pomagal skupini poiskati globalno rešitev za izhod iz težkega položaja. Partnerja nameravajo dobiti do najkasneje junija leta 2012. Iskali bodo morebiti tudi ločene rešitve, glede pač na značilnosti posameznih obratov. Škedenjska železarna in obrat v Piom-binu sta npr. popolnoma različna. Sindikati so v pričakovanju na načrt, ki naj bi ga družba Lucchini predstavila v začetku decembra, sklicali skupščino, ki v ponedeljek v škedenjski železarni. Deželna vlada, je povedal Umberto Salvaneschi v imenu panož-nega sindikata Fim-Cisl, pa mora čim prej sklicati deželno omizje o škedenj-ski železarni. Sicer sindikati že več mesecev zahtevajo od deželnega predsednika Renza Tonda, da skliče omizje, vendar se Tondo na vabilo še ni odzval. A.G. Družba Lucchini bo proizvodnjo litega železa v škedenjski železarni znižala za 20 odstotkov kroma dežela - Deželni odbornik Riccardi Na obalni cesti verige niso obvezne Za vožnjo na obalni cesti, ki je sestavni del državne ceste št. 14, ni več obvezno imeti verig v prtljažniku ali uporabljati zimskih pnevmatik. Kot vselej v zadnjih letih pa bo zimska oprema še naprej obvezna na gorskih cestah dežele Fur-lanije-Julijske krajine in na avtocestah v deželi FJK. To je izid srečanja, na katerem so se včeraj na pobudo deželnega odbornika za prevoze Riccarda Ric-cardija sestali predstavniki družb FVGStrade, Autovie Venete, Autostrade per l'Italia in Anas. O odločitvah, ki so jih sprejeli na srečanju, je nato Riccardi poročal v deželnem svetu, v katerem je odgovoril na vprašanje deželnih svetnikov Italije Riccardo Riccardi vrednot Pietra Colussija in Ljudstva svobode Piera Camberja, Maurizia Buccija in Piera Tononija. Iz varnostnih razlogov svetujemo vsekakor vsem, ki na vozilih nimajo zimskih gum, da imajo v prtljažniku verige, je še poudaril Riccardi. zdravstvo Prava zmeda glede usode okenc CUP Usoda okenc za rezervacijo zdravstvenih storitev CUP je popolnoma nejasna. Lastniki lekarn so to službo več let nudili brezplačno, pred kratkim pa so zahtevali, naj bo ta služba proti plačilu. Zdaj se je razširila vest, da bodo za rezervacijo lahko poskrbeli neposredno družinski zdravniki. Rezultat je, da je združenje lastnikov lekarn Federfarma prekinilo službo CUP. Razloge bodo podrobno obelodanili danes na tiskovni konferenci. Protestirala je tudi tržaška sekcija družinskih zdravnikov FIMMG, ker so po besedah njihovega predstavnika Trenta že tako prepolni dela. Poleg tega se mora zdravnik posvečati pacientom, in ne birokraciji. popis Popisovalci prihajajo odslej tudi na dom Po končani prvi fazi je 15. popis prebivalstva ta teden stopil v novo fazo, ko bodo popisovalci začeli nabirati vprašalnike po domovih. Obenem bodo vprašalnike posredovali tistim, ki popisnih pol niso dobili. Popisovalci bodo imeli posebno razpoznavno izkaznico, na kateri bodo njihova fotografija, ime in priimek. Na izkaznici bosta tudi podpis občinskega funkcionarja in žig občine. Če popisovalec izkaznice ne pokaže, jo lahko zahtevamo. Popisovalec, ki bo dvignil vprašalnik, bo izdal tudi ustrezno potrdilo. Vprašalnike bo vsekakor še naprej mogoče izpolnjevati na spletni strani Istata, na kateri je bilo doslej izpolnjenih že 6,1 milijona pol. Sploh je bilo do zdaj oddanih skoraj 16 milijonov vprašalnikov. Od teh je bilo 37,3 odstotka oddanih prek spleta, v poštnih uradih so oddali 32,3% odstotka popisnih pol, v občinskih središčih pa 30,4 odstotka. Dosedanji podatki dokazujejo, da se spleta največ poslužujejo v južni Italiji, medtem ko se v srednji in severni Italiji večinoma odločajo za poštne urade in občinska središča. Po 20. novembru je torej še mogoče oddati popisne pole. V občinah z do 20 tisoč prebivalci bo treba oddati vprašalnike najkasneje do 23. decembra, v občinah z od 20 do 150 tisoč prebivalcev do 31. januarja leta 2012, v občinah z več kot 150.000 prebivalci pa do 29. februarja leta 2012. Spomnimo naj, da je odziv na popis obvezen in so predvidene globe od 200 do 2.000 evrov. Sicer je v Italiji izpolnjene vprašalnike vrnilo 70 odstotkov družin. Najbolj aktivni so bili v deželi Furlaniji-Julijski krajini, v kateri se je popis že skoraj zaključil. Sledijo Dolina Aoste, v kateri so izpolnili 87 odstotkov vprašalnikov, Lombardija (79,2%) in Piemont (75,9%). Najslabše so se doslej odrezali na Siciliji (57,1%), v Kalabriji (58,4%) in v Laciju (59,9%). A.G. nabrežina - Primarne volitve v levi sredini Mariza Škerk in Gotter kandidata demokratov Mariza Škerk in Roberto Gotter bosta kandidata Demokratske stranke na januarskh primarnih volitvah, na katerih bo devinsko-nabrežinska leva sredina izbrala svojega županskega kandidata. Njuni imeni bodo člani občinske sekcije DS najbrž potrdili na skupščini, ki bo v četrtek, 1. decembra. Obstaja velika možnost, da bo kandidatura Škerkove doživela tudi podporo Slovenske skupnosti, ki v tem primeru naj ne bi imela svojega kandidata na primarnih volitvah. Svojega kandidata na notranjih volitvah bo predstavila Stranka komuni- Roberto Gotter stične prenove (govori se o Adrianu Fer-folji), v dvomu pa je kandidatura Mau-rizia Rozze iz vrst stranke SEL Nichija Vendole. V javnosti se je v prejšnjih dneh pojavilo tudi ime podjetnika in predsednika nabrežinskega jusa Walterja Pertota, ki bo morda na primarnih volitvah sodeloval kot neodvisni kandidat. Zmagovalec ali zmagovalka primarnih volitev leve sredine se bo na majskih občinskih volitvah pomeril z županskim kandidatom desne sredine, ki bo skoraj gotovo aktualni podžupan Massimo Romita. veliki trg - Včeraj okrog 6.30, ko še ni bilo občinskih uslužbencev Na tržaškem županstvu zgodaj zjutraj odpadel omet Včeraj zgodaj zjutraj, najbrž okrog 6.30, se je s stropa nad stopniščem pri glavnem vhodu v tržaško županstvo odlepil večji kos ometa in padel na stopnice. Vratarjev in občinskih uslužbencev še ni bilo v službi. Prispeli so gasilci, zjutraj je steklo čiščenje kroma / TRST Petek, 25. novembra 2011 7 pokrajinski svet - Izredna seja ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami Ženske najpogosteje žrtve nasilnih mož Poročila centra GOAP, projekta Stella Polare in tržaške kvesture ter dolga razprava Današnji mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami je žal še vedno zelo aktualen. V Italiji je bilo v lanskem letu ubitih 127 žensk, kar za 6,7 odstotka presega podatek iz leta 2009. Samo v štirih odstotkih primerov so bili storilci neznanci, največ nasilja je v družinskem okolju. Na pobudo predsednika tržaškega pokrajinskega sveta Maurizia Vidalija in predsednice Pokrajine Trst Marie Terese Bassa Poro-pat so bile na včerajšnjem izrednem zasedanju pokrajinskega sveta predstavnice komisije za enake možnosti ter zastopnice centrov in združenj, ki se ukvarjajo s tem problemom, pa tudi predstavnik Kvesture. Predstavnica tržaškega centra za voj proti nasilju GOAP Tatjana Tomi-čic je navedla vrsto podatkov. Od leta 1999 do julija letos se je na ta center obrnilo 2098 žensk, v zadnjih letih jih je približno dvesto na leto. 134 žensk s 116 otroki pa je v tem obdobju dobilo v centru zatočišče, in sicer v tajnem stanovanju, kjer jih nasilneži ne morejo najti. V zadnjih devetih letih je bilo 87% žensk, s katerimi je imel opravka GOAP, doma iz tržaške občine (1320 žensk), kar odraža demografski položaj v pokrajini. 48 žensk je bilo iz Milj, 23 iz devinsko-nabrežinske, 10 iz zgoniške, 9 iz dolinske in 5 iz repentabrske občine. Žrtve nasilja so v 32% primerov po rodu iz tujine, med storilci pa imajo tujci polovični, 16-odstotni delež. Žrtve so najpogosteje stare od 31 do 50 let, so poročene in imajo otroke. Nasilneži so v glavnem njihovi možje ali pa nekdanji partnerji. Pia Covre, predstavnica odbora za pravice prostitutk, je opisala projekt Stella Polare za pomoč ženskam, ki so žrtve izkoriščevalcev. V enajstih letih so imele opravka s 129 ženskami, 87 od teh je uspešno zaključilo program, danes imajo stalno bivališče in službo. 16 žensk pa se je raje vrnilo v domovino. Pokrajina Trst je v zadnjih 12 letih obema ustanovama (GOAP in Stella Polare) odstopila prostore, v katerih so uredili sprejemna centra. Funkcionar tržaške kvesture Leonardo Boido je spomnil, da je mobilni oddelek leta 1999 ustanovil posebno enoto, ki preiskuje primere nasilja nad ženskami in mladoletniki. Poudaril je, da so za uspešnost preiskave ključnega pomena informacije, ki jih policistom nudijo znanci in vsi, ki poznajo zgodbo, pa tudi učitelji vpletenih otrok. Zato je prvi stik z žrtvijo nasilja bistven, večinoma se s tem ukvarja osebje zdravstvenih služb. Glavna težava pa je v tem, da se dober del žensk ne obrne na organe pregona. Žrtve se namreč bojijo partnerjevega maščevanja. Sledila je avdicija številnih združenj, od Doma žensk (Pokrajina ga je ustanovila leta 2009) do zveze italijanskih žensk UDI (Ester Pacor je poudarila, da je nujno potrebno zagotoviti izvajanje zakonov in zanesljive obsodbe brez olajševalnih okoliščin, ker ženske drugače ne bodo zaupale institucijam) in Foruma tržaških žensk. Pisateljica Cinzia Lacalamita, avtorica knjige L'uo-mo nero esiste, je po eni strani očitala institucijam, da se s to temo ukvarjajo samo ta teden, po drugi pa se je tako kot še mnoge zgražala nad tem, da nekateri mediji povzdigujejo lik domnevnega morilca Giuseppeja Consoleja, ki je nazadnje postal junak rumenega tiska. Razvila se je daljša razprava med pokrajinskimi svetnicami in svetniki. Maria Monteleone (DS) je dejala, da je Italija sicer omikana država, na tem področju pa prihaja do kratkega stika. Podobnega mnenja so bile njene koalicijske kolegice, kar pogumen pa je bil nastop Paola Polidorija (SL), ki je »proti obrednim posegom« dejal, da ne smemo pozabiti na primere nasilja nad moškimi, s tem pa je žel neodobravanje večine prisotnih. Giorgio Rossi (Lista Dipiaz-za) je bil manj jasen, ob nasilju nad ženskami je naštel še druge oblike nasilja, pri tem pa je vpletel vojno v Libiji, vsiljevanje davkov podjetnikom in celo »nasilje sodstva nad državljani«. Štefan Čok (DS) mu je odvrnil, da je nasilje močna beseda, ki jo moramo uporabljati previdno, saj jo v drugače razvodenimo. Nadja Debenjak (DS) je predlagala, naj se tudi to temo obravnava z območnimi načrti, saj je ustvarjanje mreže realna potreba. Na koncu je predsednica Bassa Po-ropat poudarila, da se Pokrajina Trst ukvarja s to temo skozi vse leto, z zadovoljstvom (in sarkazmom) pa je ugotavljala, da je tudi opozicija, ki je svoj čas ovirala financiranje nekaterih združenj, tokrat istim osebkom naklonjena. Do-nedavna predsednica komisije za enake možnosti Eloisa Cignatta (več ur je potrpežljivo sedela z dojenčkom v naročju) je podala obračun dela zadnjih petih let, nova predsednica Mirta Čok pa je predstavila nove članice komisije, ki so pravkar začele z delom in kot prvo podprle načrt za opismenjevanje tujih državljank. (af) Pokrajinski svet med včerajšnjimi avdicijami kroma Kombi za pravice žensk Članice pokrajinske komisije za enake možnosti bodo jutri s kombijem obiskale vseh šest občin tržaške pokrajine, kjer bodo na vrsti krajša srečanja z župani, drugimi upravitelji in domačinkami ter domačini. Cilj novoimenova-ne komisije je vzpostaviti takojšen stik s prebivalci in nuditi koristne informacije, postojanke so namenoma v gosto obiskanih krajih, npr. pred trgovinami in bari. Kombi bo krenil ob 9. uri s Trga Vittorio Veneto proti Velikemu trgu, ob 9.15 bo na Trgu Granatieri sestanek s tržaškim županom. Med 10.15 in 10.45 bo komisija pred supermarketom Co-nad v Sesljanu in v središču Sesljana (Občina Devin-Nabrežina), od 11. ure do 11.30 bo kombi ustavljen pri centru Lanza (Občina Zgonik). Repentabrska občina bo prišla na svoj račun med 11.45 in 12.15, ko bo srečanje pri Baru G na Fernetičih. Sledili bodo še postanki na Opčinah (od 12.30 do 13. ure na Ška-venci), v dolinski občini (ob 13.30 pred supermarketom pri Domju) in Miljah (ob 15. uri na Trgu Marconi). Na miljskem Trgu Marconi je v teh dneh na ogled razstava Voci nel silen-zio (Glasovi v tišini), ki jo je predstavila miljska občinska odbornica za enake možnosti Laura Marzi. ulica carducci Znesel se je nad avtom bivše partnerke Policija je imela v sredo ponoči opravka z nasilnim moškim, ki so ga zaradi hude opitosti in zdravstvenih ter psihičnih težav hospitalizirali. Tržačan G. D. B., star 36 let, se je z avtomobilom peljal po Ulici Carducci, ob njem je sedela prijateljica. Nenadoma je zagledal parkirano vozilo svoje nekdanje partnerke in pobesnel. Z vzvratno prestavo je večkrat namerno trčil v avtomobil, pri čemer je poškodoval še eno vozilo. Prestrašena prijateljica, ki je bila z njim v avtu, se je odločila, da pokliče policijo. Policisti so na prizorišču zbrali osebne podatke, moški pa ni hotel opraviti alkotesta. Zmerjal jih je, upiral se je tudi na kvesturi. Tam je celo ugriznil policista v prst, poleg tega pa je s peresom pisal po steni kvesture. Bil je hudo zmeden, omenil je celo samomor, zaradi česar so policisti poklicali službo 118. Moškega so zaradi znakov akutne vinjenosti hospitalizirali, v bolnišnici pa so ugotovili, da ima počeno vranico. Policija ga je ovadila in zasegla avtomobil. Razpečevalec je že pripravil kovček Policisti mobilnega oddelka so odvedli v zapor 38-letnega Tržača-na G. M., ki mora prestati tri leta in osem mesecev zaporne kazni zaradi vpletenosti v trgovino z mamili. Bil je na tem, da pobegne, prijeli so ga v bližini stanovanja. Julija 2006 so rocolski policisti v okviru preiskave o trgovini z drogo preiskali stanovanje na Katinarski cesti, kjer je živel G. M. Našli so 20 gramov hašiša in precizno tehtnico ter ga pridržali. Nekaj mesecev pozneje je bil vpleten v drugo preiskavo, tokrat v zvezi s preprodajo heroina. Spet so ga odvedli v tržaški zapor. Tokrat ga je nalog državnega tožilstva doletel zaradi dokončne obsodbe. Moški se je po obsodbi pripravljal na odhod iz Trsta, v zadnjih tednih se je zatekel k prijatelju. V sredo zjutraj se je odpravil domov, kjer je pripravil kovček in odšel, na cesti pa so ga čakali policisti. Knjiga o čustvih v marketingu Marketing, komunikacija in ne-vroznanost imajo skupni imenovalec: čustva. Za učinkovit in ino-vativen marketinški pristop morajo podjetja spremeniti odnos do trga in potrošnikov in monolog spremeniti v dialog. O tem in še marsičem bo danes ob 18. uri govor v knjigarni Minerva (Ul. san Nicolo 20), kjer bodo ob 18. uri predstavili knjigo Marketing emozionale e neuro-scienze (založba Egea). Avtor je sociolog in marketinški izvedenec Francesco Gallucci, z njim se bo pogovarjal Luciano Tedeschi. Predstavitev knjige fotografij Luce Quiaie V Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXXIII) bodo danes predstavili knjigo Le nuove soli-tudini. Gre za fotografsko knjigo Luce Quiaie, ki ga v Trstu poznamo predvsem kot režiserja gledaliških in plesnih perfomar-mansov. Na predstavitvi, ki se bo pričela ob 17. uri in jo bo povezovala Lara Komar, bodo sodelovali tudi Riccardo Maranzana, Ugo Pierri, Iago Corazza in Andrea Francescut. www.primorski.eu1 okusi krasa - Tudi po uradnem izteku Okusov Krasa se predstavitve nadaljujejo Kraške dobrote teknejo tudi starejšim Organizatorji uspelega socialno-družabnega dogodka so Pokrajina Trst, Slovensko deželno gospodarsko združenje, AMICO in Televita Po uradnem izteku ltošnjih Okusov Krasa so na sporedu še drugi dogodki, ki spadajo v nadaljevalno dogajanje prireditve. Prejšnji teden je prišlo do obiska operaterjev Okusov Krasa v pršutarni Kras v Še-puljah in v kleti Vinakras v Sežani, v sredo pa je bila predstavitev knjige 10 let dobrot - Po poteh Okusov Krasa v Ljubljani ob odprtju knjižnega sejma. V torek je bilo zdaj že tradicionalno srečanje, ki ga Okusi Krasa s pomočjo Pokrajine Trst namenjajo starejšim občanom iz vse pokrajine. Tokrat so bili gostje iz občinskih dnevnih centrov zdravstvenega zavoda ASS in domov za starejše iz Milj, Nuova Villa Iris iz Doline, Flora 2, iz Starega mesta in Pončane na obisku v dolinski občini, v spremstvu prostovoljcev društev Rari Nantes, potapljačev, alpincev in Rdečega križa, v koordinaciji zadruge AMICO in Televita, ki za Pokrajino izvajata projekt Argento vivo in provincia. Dolinski podžupan Antonio Ghersinich in podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc sta goste pozdravila na komaj obnovljenem boljunskem trgu Gorici, nato pa so se odpravili k Oti. Mitja Ota je orisal uspešno zgodbo istoimenske pekarne, od none »kru-šarice«, ki je nosila kruh v Trst, do nepozabnega očeta Dragota in mame Meri ter sedanjega rodu (z bratom Alešem), ki je uvedel proizvodnjo kakovostne čokolade. Kar so seveda vsi radi pokusili. Skupina bolj pogumnih pa se je podala do bližnje ribogojnice Edi-ja Zobca, očeta Alda in družine, ki z vodo Glinščice napajajo svoje evropske in ameriške losose in proizvajajo tudi cenjeno pivo za lastno turistično kmetijo. Boljunec predstavlja s svojim starim delom čudovit naravni vhod v dolino Glinščice. Gostje so se nato po ozkih borštanskih uličicah in vijugasti poti skozi živordeče in zlate jesenske barve pripeljali do Jezera in gostilne Pri vodnjaku, ki se ponaša z enim najlepših razgledov v sinjino doline Glinščice. Tukaj jih je o naravnih lepotah in dobrotah poučil oljkar in vinar Rado Kocjančič, ki je dal v pokušnjo komaj rojeno novo olje. Podpredsednik konzorcija Tergeste DOP je povedal, kako se v Bregu vse do Milj, na Čelu in Dolgi Kroni, kjer ima sam domačijo, trudijo pridobivati kakovostno olje, vino in druge pridelke. Tajnik SDGZ Davorin Devetak je povedal, da so podatki o vseh kmetijah, gostilnah, trgovinah in pekarnah, kjer so v prodaji ti proizvodi, na spletni strani Okusov Krasa www.triesteturismo.net. Podžupanu Ghersinichu, Kocjančiču in tajnici zadruge Amico Riti Breveglieri je izročil knjigo Okusov Krasa, gostitelj Pier Paolo Gu-stini pa je ponudil v pokušino domači pršut, pance-to in suhe mesnine, po katerih slovi gostilna, Vidali-jev sir in izvrstne sladice mame Olimpije. Udeleženci degustacije Okusov Krasa za starejše občane v gostilni Pri vodnjaku kroma 8 1 0 Petek, 25. novembra 2011 TRST / pokrajina - Informativna pobuda Jaz vem kaj več o tem 2 na Pomorski postaji Mladi, pri izbiri šole ne zapadajte stereotipom! Na Tržaškem 15 višjih srednjih šol in 40 učnih smeri - Ponudbo predstavile tudi slovenske šole Nižješolci, pri izbiri višje srednje šole oz. poklicnega zavoda ne zapadajte stereotipom in govoricam ter dobro premislite o vzgojno-izobraževalni ponudbi posameznih šol, ki je na Tržaškem zelo bogata. To je poziv, ki je izšel iz včerajšnje popoldanske pobude Pokrajine Trst z naslovom Jaz vem kaj več o tem 2, ki je potekala na tržaški Pomorski postaji, namenjena pa je bila čim bolj popolni in dobri informaciji o ponudbi šol in zavodov za poklicno izobraževanje v tržaški pokrajini. Pobude, ki je s tem naslovom že drugič potekala na Pomorski postaji, se je udeležilo veliko dijakov, ki letos obiskujejo tretji razred nižje srednje šole in bodo zato morali v začetku prihodnjega leta izbirati nadaljnjo študijsko pot, in njihovih staršev, ki so iskali informacije pri stojnicah posameznih šol v veži Pomorske postaje. S svojimi stojnicami so sodelovale tudi slovenske šole - Licej Franceta Prešerna, Humanistični in družbeno-ekonomski licej Antona Martina Slomška, Tehniški zavod Žige Zoisa in Izobraževalni zavod Jožefa Stefana - na stojnici, ki je bila namenjena zavodom za poklicno izobraževanje, pa je bilo tudi informativno gradivo socialnega podjetja Ad formandum. Mnogi pa so se podali še v bližnjo dvorano Oceania, kjer so prisluhnili posegom številnih govornikov o pomenu pravilne izbire višješolskega študija, široki ponudbi učnih smeri na Tržaškem in zaposlitvenim perspektivam ter najbolj iskanim poklicnim figuram, o čemer so ob moderatorju Andru Merku-ju govorili predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, odbornica za šolstvo Adele Pino, ravnatelja Gianfranco Angeli in Daniela Bigotti, funkcionarka Deželnega šolskega urada za Furlanijo Julijsko krajino Cesira Militello, izvedenka Deželne agencije za delo Grazia Sartor, predstavnica pokrajinske šolske opazovalnice Francesca Pedron in vodja Deželnega centra za usmerjanje v Trstu Manuela Astori. Tako so obiskovalci izvedeli, da na Tržaškem deluje petnajst višjih srednjih šol (enajst z italijanskim in štiri s slovenskim učnim jezikom), ki skupno ponujajo kar štirideset možnih učnih smeri (deset na li-cejih, dvajset na tehničnih in deset na poklicnih zavodih - ni pa rečeno, da bodo vse zaživele, saj bo vse odvisno od števila vpisanih dijakov). Gre za bogato ponudbo, ki jo mora nižješolec pred izbiro vzeti v po-štev, je bilo rečeno: poznati mora pravilnike nedavne višješolske reforme, dobro je, da si prebere informacije o vzgojno-iz-obraževalni ponudbi šol, upošteva naj izkušnje in nasvete, razmisliti pa mora tudi Svojo ponudbo so predstavile tudi slovenske višje srednje šole kroma o lastnih resničnih interesih in nagnjenjih ter poznati trenutno stanje glede zaposlovanja. S tem v zvezi je Trst še vedno srečen otok v primerjavi z ostalo deželno stvarnostjo, večina ljudi je še vedno zaposlena na področju storitev in trgovine (zlasti so tu prevozi, gostinstvo, finančne storitve idr.). Na tem področju bo tudi v prihodnje največ povpraševanja, pri čemer le dobrih 26 odstotkov podjetij načrtuje, da bo v prihodnje zaposlovalo. Drugače je informacije o višješolski ponudbi na Tržaškem mogoče dobiti tudi na priložnostnem dvojezičnem itali-jansko-slovenskem videoposnetku, ki so ga včeraj tudi predvajali, in na USB ključ-ku, ki so ga delili udeležencem. Srečanje na Pomorski postaji pa je tudi predstavljalo uvod v obdobje dnevov odprtih vrat, ki bodo na višjih srednjih šolah potekali v decembru letos in januarju prihodnje leto. Glede tega so že znani datumi dnevov odprtih vrat na nekaterih slovenskih šolah: na liceju Prešeren bosta 2. decembra med 18. in 20. uro in 15. januarja 2012 med 10. in 12. uro, na zavodu Zois pa 16. decembra med 17. in 20. uro ter 17. decembra med 9. in 12. uro. 16. in 17. decembra bosta tudi dneva odprtih vrat podjetja Ad formandum: 16. decembra bo med 15.30 in 18.30 v gostinskem učnem centru na Fernetičih, 17. decembra pa med 9. in 13. uro na sedežu podjetja. Pobudo bodo ponovili 20. in 21. januarja na istih lokacijah in z istim urnikom. (iž) CONTRADA - Od drevi do 4. decembra Ponovitve lanske uspešne uprizoritve Adriano Giraldi in Maria Grazia Plos v uprizoritvi L'aberrazione delle stelle fisse, ki so jo lani odigrali v malem gledališču dei Fabbri poklon - Ob 1 50-letnici rojstva Itala Sveva Približati pisatelja sodobnemu človeku Tržaška občinska uprava je v sodelovanju s številnimi sodelujočimi pripravila pester niz dogodkov -19. decembra odprtje razstave Razstave, koncerti, predstave, okrogle mize, literarni natečaj in filmske projekcije so prireditve, ki bodo v Trstu potekale ob 150. obletnici rojstva pisatelja Itala Sveva (1861-1928). Pri počastitvi Sve-vovega rojstnega dne so se Občini Trst pridružile številne javne in privatne ustanove. Namen prireditve je znova približati tržaškega pisatelja ljudem. Želimo si, da bi pester koledar prireditev pritegnil mlade ljudi, ki bi na ta način lahko spoznali pomen Sveva, zaradi katerega je italijanska literatura prepoznavna v svetu, je na včerajšnji predstavitvi pobude izpostavil občinski odbornik za kulturo Andrea Mariani. Zaslužnost in pomen Itala Sveva, čigar pravo ime je bilo Ettore Schmitz, bodo organizatorji pobude izražali med decembrom in marcem, ko se bodo zvrstile žanrsko raznolike prireditve. Pomemben dogodek bo odprtje razstave 19. decembra v palači Gop-čevic, ki jo bo v sodelovanju z drugimi institucijami pripravil Museo Sveviano. Kuratorji so razstavo naslovili U.S. Ultima Sigaretta. Italo Svevo in dober namen, v njenem sklopu pa bodo obiskovalci lahko spoznali tudi, kakšne so bile kadilske navade v obdobju, ko je živel Svevo. Ta razstava, ki jo bodo odprli prav na dan, ko je bil pisatelj rojen, bo na ogled do 1. aprila prihodnje leto. K programu praznovanja se bo priključil tudi muzej Revoltella, kjer bo na ogled razstava Svevo in umetniki. Razstava bo analizirala odnos med Svevo in umetniki, ki so bili njegovi sodobniki. Svevo je prijateljeval z umetniki, kot so Umberto Veruda, Arturo Fittke, Guido Grimani, Arturo Rietti in z drugimi. Razstavo bodo odprli 19. decembra zvečer, uradni otvoritvi v Revoltelli pa bo sledila še igra Italo Svevo genero letterario. V zastavljenem programu so tudi prireditve, ki se bodo zgodile januarja, februarja in marca prihodnje leto. 14. januarja bodo predstavili literarni natečaj, v sklopu katerega bodo lahko mladi razglabljali o Svevovi moderni podobi, je včeraj razložila prof. Cristina Benussi. Na sporedu bodo tudi okrogle mize, na katerih bodo strokovnjaki obravnavali različne teme. 17. januarja bo v palači Gopčevic konferenca z naslovom Un poeta racconta Una vita, ko bo Lui-gi Nacci bral prvi Svevov roman, Una regista racconta Senilita pa bo naslov drugega srečanja, ki bo na sporedu 24. januarja, na njem pa bo Sabrina Morena brala odlomke iz Svevovega drugega romana. Oba srečanja se bosta začela ob 18. uri. Zanimiva pa bo tudi konferenca 31. januarja, ko bo Beppe dell'Acqua povezoval srečanje z naslovom Uno psichiatra rac- conta La coscienza di Zeno. Gre torej za niz literarnih srečanj, v sklopu katerih bo Svevov opus predstavljen skozi prizmo režiserke, pesnika in psihiatra. Podobna srečanja bodo na sporedu tudi februarja. Zanimiv pa bo tudi niz filmskih projekcij. Skupno si bodo filmofili lahko ogledali 8 filmov, pod katere so se podpisala velika režiserska imena. 26. januarja ob 21. uri bodo v avditoriju muzeja Revoltella projecirali film Woodyja Allena Deconstructing Harry. Do konca prireditve bodo zavrteli še fime Federica Fellinija, Luisa Bunuela, Charlieja Chaplina, Franca Giraldija in drugih režiserjev. Gre torej za razvejan program prireditev, s katerimi želimo izkoristiti priložnost, da bi se Svevo še bolje zasidral v mislih Tržačanov, je včeraj dejal odbornik Mariani, direktor Mestnih muzejev za zgodovino in umetnost Adriano Dugulin pa je poudaril, da je celoten program nastal v režiji tržaških kulturnih ustanov. Svevove prireditve ob 150-letnici rojstva se bodo poslovile 31. marca, ko bodo nagradili zmagovalce literanega natečaja, za glasbeno kuliso pa bo poskrbel glasbenik Cristiano Rossi, ki bo igral na Svevovo violino. Naj kot zanimivost povemo, da to glasbilo hrani muzej Itala Sveva v Ul. Madonna del Mare 13. (sč) Včeraj danes Danes, PETEK, 25. novembra 2011 MARTINA Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.26 - Dolžina dneva 9.09 - Luna vzide ob 7.29 in zatone ob 16.34 Jutri, SOBOTA, 26. novembra 2011 KONRAD VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,8 stopinje C, zračni tlak 1028,5 mb raste, vlaga 50-odstotna, veter 50 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja s sunki do 98 km na uro, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 13 stopinj C. [13 Lekarne Do sobote, 26. novembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 625264), Ul. Belpoggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638854). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti DIZ J. STEFAN sporoča, da bo v ponedeljek, 28. novembra, roditeljski sestanek. Od 17. 00 do 18.30 bodo staršem predavali predstavniki poštne policije o nevarnostih uporabe interneta, nato bodo individualne govorilne ure. H Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah št. 22 d. Vabljeni! Tel. št.: 040-299453. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni! Loterija 24. novembra 2011 Bari 23 27 69 13 31 Cagliari 24 11 40 59 83 Firence 42 26 8 79 14 Genova 29 15 75 90 40 Milan 5 49 28 35 2 Neapelj 6 65 32 2 86 Palermo 90 37 33 69 58 Rim 44 31 30 85 32 Turin 68 20 66 39 89 Benetke 2 62 24 29 88 Nazionale 74 50 66 48 4 Super Enalotto Št. 141 3 33 62 69 75 79 jolly 2 Nagradni sklad 2.484.658,32 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 35.823.465,26 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 5 dobitnikov s 5 točkami 74.539,75 € 1.036 dobitnikov s 4 točkami 359,74 € 38.803 dobitnikov s 3 točkami 19,20 € Superstar 73 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 35.974,00 € 169 dobitnikov s 3 točkami 1.920,00 € 2.672 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.968 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 40.756 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 25. novembra 2011 9 vabi na potopisno predavanje Petre Stipanič Prostovoljno potepanje po Indiji danes, 25. t.m., ob 20.30 na sedež ACLI v Miljah, ul. Frausin 9 U Kino ¿i Čestitke Dragi LILJANI ob njenem prazniku želimo obilo zdravja, sreče in zadovoljstva v nadaljnjem življenju. Za njeno požrtvovalnost se ji lepo zahvaljujemo ter ji navdušeno pojemo Bog vas živi. ŽPS Trebče in vsi, ki jo imamo radi. S Izleti Knjižnica P. Tomažič in tovariši Skd Tabor Prosvetni dom Opčine DANES, 25. novembra 2011, ob 20.30 predstavitev knjige METAMORFOSI ETNICHE I cambiamenti di popolazione a Trieste, Gorizia, Fiume e in Istria 1914-1975 Prisoten bo avtor Piero Purini, knjigo bo predstavil zgodovinar Aleksij Kale Ü3 Obvestila AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Miracolo a Le Havre«. CINECITY - 16.10, 18.05 »Disney's - Il Re Leone 3D«; 20.00, 22.15 »Immortals 3D«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 20.20, 21.00, 22.00 »The Twilight saga - Breaking dawn«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Anc-he se e amore non si vede«; 16.10, 18.50, 21.40 »Real steel«; 16.30, 19.00, 21.30 »Happy feet 2 - 3D«; 16.00, 18.10 »Happy feet 2«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »One day«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 17.30 »Il cuore grande delle ra-gazze«. GIOTTO MULTISALA 2 - 19.00, 20.40, 22.20 »La kryptonyte nella borsa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Anonymous«; 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Scialla!«. KOPER - KOLOSEJ - 18.10, 20.00 »Le kako ji to uspe?«; 16.10 »Oropaj bogataša«; 21.20, 23.10 »Paranormalno 3«; 21.50, 23.40 »Sanjska hiša«; 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 17.00, 19.10 »Vesele nogice 2 - 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 15.05, 17.05 »Winx club 3D (sinhro.)«; 18.35, 20.55, 23.15 »Oropaj bogataša«; 18.20 »Tin Tin 3D«; 19.20, 21.05, 21.40, 23.25, 23.59 »Nesmrtni 3D«; 15.30, 18.00, 20.30, 23.00 »Jutranja zarja - 1. del«; 19.05, 21.15, 23.25 »Stanje šoka«; 16.50, 18.50, 20.50, 22.50 »Le kako ji to uspe?«; 15.00, 16.10, 17.10 »Vesele nogice 2 - 3D«; 16.00 »Vesele nogice 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Anche se e amore non si vede«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tower Heist colpo ad alto livello«; Dvorana 3: 16.45, 18.30, 20.15 »Happy feat 2«; 22.15 »Il Re leone 3D«; Dvorana 4: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Real Steel«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.15, 22.10 »Anche se e amore non si vede«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Real Steel«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.15 »Tower Heist - Colpo ad alto livello«; Dvorana 5: 16.45, 18.30 »Happy Feet 2«; 20.15, 22.00 »Scialla!«. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI organizira v nedeljo, 27. novembra, ogled knjižnega sejma v Ljubljani. Na razpolago je še nekaj prostih mest za avtobusni prevoz. Za podrobnejše informacije tel. št. 340-1434351 (Helena). Pohitite! KRUT obvešča, da je za izlet 10. in 11. decembra na božične sejme v evropsko mesto Milan na razpolago še 5 mest. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. SPDT vabi svoje člane in prijatelje na tradicionalni izlet v neznano, ki bo v nedeljo, 11. decembra. Odhod avtobusa ob 8. uri iz trga Oberdan in ob 8.20 izpred hotela Danev na Opčinah. Za informacije in prijave lahko pokličete na tel. 338-4913458 (Franc) ali pa 040220155 (Livio). SKUPINA 85 in Slovenski klub prirejata predstavitev del IL TEMPO DEI KIM IM Franca Cecottija m JUS NABREŽINA obvešča svoje člane, da se bo začelo organizirano čiščenje in pobiranje suhljadi na Brščicah in sicer od nogometnega igrišča do stolpa Liburni-ja. Čiščenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje pod nadzorstvom in koordinacijo odbornikov Upravnega sveta. Vsakdo, ki bi želel sodelovati pri čiščenju, pobiranju suhljadi in drv, se mora telefonsko ali osebno prijaviti: Igorju tel. 3476849308, Milivoju tel. 349-5289593 in Sergiju tel. 348-9007199, ki bodo tudi nudili podrobnejše informacije. TAI CHI CHUAN - vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob ponedeljkih od 20.00 do 21.30 v večnamenskem središču Mitja Čuk, Re-pentabrska 66. Info na tel. 040-212289, info@skladmc.org. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. št. Valentina 340-5814566, www.skbrdina.orgwww.skbrdina.org. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA vabi na potopisno predavanje s projekcijo fotografij »Prostovoljno potepanje po Indiji« danes, 25. novembra, ob 20.30 v dvorani združenja ACLI (ul. Frausin 9) v Miljah. Predavala bo Petra Stipanič. MARTIN STREL danes, 25. novembra, se bo ob 19. uri predstavil v salonu umetnosti v gostišču Ambasador v Lokvi svetovno znani plavalec rek, ultramaratonec Martin Strel, ki je bil s svojimi dosežki večkrat zapisan v Guinesovi knjigi rekordov. Pripovedoval bo o svojih razburljivih podvigih pri premagovanju največjih rek na svetu, tudi Amazonke. O njem je napisana knjiga in posnet film. Pridružila se mu bo priznana in priljubljena slovenska glasbenica Tinkara Kovač. NARAVNI OBRAZNI LIFTING - informativno srečanje o tečaju organizira SKD Igo Gruden danes, 25. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Srečanje bo vodila Maša Pregarc. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo izšel v decembru. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite v občinskem tajništvu še danes, 25. novembra. PRAZNOVANJE SV. ANDREJA v Treb-čah: devetdnevnica do 30. novembra. Med tednom sv. maše ob 18.00 s priložnostnim razmišljanjem in molitveno uro. Danes, 25. novembra, po maši nastop skupine Uopenska mularija; sobota, 26., ob 20.30 nastop godbe Viktor Parma; nedelja, 27., ob 10.00 poje Openski moški pevski zbor; sreda, 30.00, ob 18. slovesna maša z ljudskim petjem. Vljudno vabljeni. SKD LONJER-KATINARA organizira »Delavnice o sanjah«. Preko vodene dramatizacije v skupini bodo udeleženci lahko odkrili nekaj več o sebi in o dinamikah, ki jih vodijo v vsakdanjem življenju. Delavnice bo vodil psiholog in psihoterapevt dr. Iztok Spetič in bodo potekale danes, 25. novembra, ter v petek, 9. decembra, od 18. do 20. ure v prostorih ŠKC v Lo-njerju. Prijave in informacije na tel. št. 366-3625523 ali iztok.spetic@tin.it. SKUPINA 85 IN SLOVENSKI KLUB vabita danes, 25. novembra, v Narodni dom, Ul. Filzi 14, s pričetkom ob 18. uri na predstavitev del »Il tempo dei confini« Franca Cecottija in »Un'epoca senza ri-spetto« Franca Pappucia. Ob prisotnosti avtorjev, bosta o delih spregovorila Patrizia Vascotto in Giancarlo Bertuz-zi, predsednik Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK, ki je deli izdal. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 25., in v torek, 29. novembra, redna IIEPOCA SENZA RISPE1T0 Fulvia Pappucia Ob prisotnosti avtorjev bosta spregovorila Patrizia Vascotto in Giancarlo Bertuzzi. Vabljeni danes, 25. novembra 2011, v Narodni dom, ulica Fllzl 14. Pričetek ob 18. uri pevska vaja na sedežu na Padričah ob 20.45. V petek, 2. decembra, ob 17. uri pa odhod avtobusa za nastop, ki bo v Postojni ob 19. uri. ŠC MELANIE KLEIN obvešča da bo danes, 25. novembra, urad odprt od 11.00 do 13.00. 45-LETNIKI DOLINSKE OBČINE se bomo srečali na družabnosti v soboto, 26. novembra, ob 20. uri, v gostilni na Pesku. Kdor se še ni prijavil naj pokliče tel. št.: 040-228606 (Nataša). KNJIGA TE IŠČE! SDD Jaka Štoka prireja v Kulturnem domu na Proseku Miklavžev knjižni sejem v soboto, 26. novembra (17.00-19.30) in v nedeljo, 27. novembra (16.00-19.00). V nedeljo bo ob 16.30 pravljična urica. KRUT obvešča, da je prosto še eno mesto za tečaj Reiki 1. stopnje, ki se bo odvijal 26. in 27. novembra, na sedežu krožka. Podrobnejše informacije na tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, organizirata za otroke, ki obiskujejo osnovne šole, bivajoče v treh občinah, v soboto, 26. novembra, dve delavnici in sicer v Briščikih, št. 77 (Občina Zgonik), v prostorih KRD Doma Bri-ščiki - Okrasne živalice, ter v Naselju Sv. Mavra, št. 124, v Sesljanu, od 15.00 do 18.00 - Okraski na steklu. Vstop prost. AŠD SK BRDINA Obvešča člane in tečajnike, da če se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte do 27. novembra, bodo lahko izkoristili določene ugodnosti. Informacije: Sabina tel. št. 348-8012454. BIVŠI ČLANI AMATERSKEGA ODRA JAKA ŠTOKA se bomo dobili v nedeljo, 27. novembra, ob 18. uri, v društveni gostilni na Kontovelu, za veselo družabnost ter na obujanje starih spominov. Tel. št.: 3343539564 (Dario) ali 328-018787 (Egon). DEKANIJSKI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV TRŽAŠKE ŠKOFIJE se bo zbral v nedeljo, 27. novembra, ob 16. uri v Mari-janišču na Opčinah za pregled opravljenega dela, razmislek in načrtovanje bodočih pobud. V DOMU JAKOBA UKMARJA V ŠKEDNJU bo v nedeljo, 27. novembra, ob 16.30 nastopil »čarodej Vikj«. Zabaval bo otroke in odrasle. Prijazno vabljeni! DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINSKA UPRAVA sporoča občanom, da bo urad za splošni popis prebivalstva od ponedeljka, 28. novembra, odprt za javnost s sledečim urnikom: ponedeljek 9.0012.00 in 15.00-17.30; torek 9.00-12.00; sreda 9.00-12.00 in 15.00-17.30; četrtek 9.00-12.00; petek 9.00-12.00. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 28. novembra, na debatni večer o Zaščitni klavzuli na Primorskem. Sodelujejo Barbara Jejčič, dr. Anton Prosen ter Miha Pagačar. Pe-terlinova dvorana, ulica Donizetti 3, ob 20.30. KD PRIMAVERA- POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči - zimski sol-sticij in mitologija«, ki bo v ponedeljek, 28. novembra, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtkinja dr. Lucija Lorenzi. Za podrobnejše informacije in prijave pokličete tel. št. 347-4437922. SKD LIPA prireja v ponedeljek, 28. novembra, ob 19. uri v Bazovskem domu srečanje z diplomiranim bioterapev-tom Jurico Manestarjem, ki bo predaval o načinih zdravljenja s pomočjo bio-terapije. Sledila bo demonstracija. Vljudno vabljeni! AKCIJE IN RE-AKCIJE - V prostorih kulturnega društva Le Vie del Blu v Ul. sv. Frančiška 15 bodo 29. novembra ter 6. decembra potekala srečanja o dinamikah v partnerskih zvezah in spolnosti, namenjenih tako parom kot posameznikom. Vodila jih bosta psihologa in psi-hoterapevta dr. Nada Berce in dr. Iztok Spetič. Za prijavo in informacije lahko pokličete na 366-3625523 ali 3313345339, po e-mailu pa na iztok.spe-tic@tin.it ali nadaberce@yahoo.it. FOTOVIDEO TS80 vabi člane in prijatelje na društveno večerjo v petek, 2. decembra, ob 19.30 v agriturizmu na Krasu. Obvezna prijava do 29. novembra, na tel. št. 329-4128363 Marko ali 339-1536990 Luka. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini, ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za izreden prispevek za leto 2012 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do srede, 30. novembra. Info v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina 102, tel. 040-2017370. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri; sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SKD KRASNO POLJE Gročana,Pesek in Draga toplo vabi na miklavževanje v soboto, 3. decembra, ob 19.30 v prostorih srenjske hiše v Gročani. Nastopili bodo otroci domačega društva z igrico »Volk in nekaj kozličkov« v priredbi in režiji Barbare Gropajc. Angelčki bodo zbirali majhna darila v sredo, 30. novembra, od 20.30 do 21.30 v srenjski hiši v Gročani. Za informacije: 338-1934244. SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v letu 2011/12. Prošnjo oddajte v nabiralnik sedeža srenje do 30. novembra 2011. Istega dne ob 20.30 bo na sedežu srečanje vseh zainteresiranih. 50-LETNIKI S KRASA se dobimo v soboto, 3. decembra, ob 20. uri na večerji v kmečkem turizmu v Trnovci. Potrdi prisotnost na te. št.: 333-8031351. KRUT obvešča člane, da na sedežu redno deluje posvetovalna ambulanta s fizio-terapevtskimi storitvami. Nujna predhodna najava! Pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 14. januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: info@skdevin.it ali pa na 335-8180449 (Erika). 0 Prireditve NUMIZMATIČNO DRUŠTVO VALVASOR vabi na ogled razstave »20-letnica denarne osamosvojitve Slovenije«, ki je v prostorih Zadružne kraške banke. Ogled je možen vsak dan razen ob sobotah, med delovnim urnikom banke. SKD TABOR, V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: danes, 25. novembra, ob 20.30, v sklopu 40-letnice postavitve spomenika padlim na Opčinah predstavitev knjige »Metamorfosi etniche - I cam-biamenti di popolazione a Trieste, Go-rizia, Fiume e in Istria 1914-1975«. Prisoten bo avtor Piero Purini, knjigo bosta predstavila zgodovinar Aleksij Kalc in založnica Alessandra Kersevan. SPLETNA JEZIKOVNA SVETOVALNICA v okviru projekta Jezik-Lingua: predstavitev bo v torek, 29. novembra, ob 17.45 v Narodnem domu v Trstu. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, vabi na razstavo in ponudbo ročnih izdelkov Predbožični čar. Otvoritev v četrtek, 1. decembra, ob 20. uri. Glasbena kulisa: Egon Tavčar. Urnik: petek, ponedeljek in torek 15.00-19.00, sobota in nedelja 10.0013.00. Zaključek v torek, 6. decembra. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled likovne razstave VZS-CEO Mitja Čuk: »Lutke nas spremljajo v svet pravljic« do 2. decembra. Proseška ul. 131, Opčine. KRD DOM BRIŠČIKI vabi v petek, 2. decembra, ob 20.30 na koncert »Joplin Ragtime Orchestra«, dirigira Livio Lauren-ti. Koncert se bo odvijal v društvenih prostorih v Briščikih, št. 77. Toplo vabljeni! SEKCIJA VZPI EVALD ANTONČIČ-STO-JAN IN SKD VESNA vabita na predstavitev knjige »Tito in tovariši«, ki bo v petek, 2. decembra, ob 20. uri v kulturnem domu Alberta Sirka v Križu. Delo bo predstavil avtor, dr. Jože Pirjevec. SKD BARKOVLJE v sklopu sejma obvešča da bo v petek, 2. decembra, od 15. ure dalje, razstava in ponudba domačih sladic. Od 17. do 19. ure pa bo tudi delavnica za odrasle z izdelavo cvetja pod mentorstvom Martine Felicjan. Za delavnico je nujno vpisati se na tel. št.: 3387845845. PESEM JESENI 2011 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo odraslih Ponosni smo na svojega predsednika in nepogrešljivega sodelavca Marija Maverja ob prejemu Schwenterjeve nagrade za založniško dejavnost! Čestitamo mu vsi pri Slovenski prosveti in Društvu slovenskih izobražencev Včeraj je na Primorski fakulteti v Kopru diplomirala iz medijskih študijev Mateja Clarici Z njo se veselimo in ji želimo srečno in uspešno naprej. ŠKD Cerovlje Mavhinje zborov, ki bo v soboto, 3. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu. DENIS NOVATO IN MUZIKANTJE EVROPE - v nedeljo, 4. decembra, ob 18.00 v Športnem kulturnem centru v Zgoniku. Nastopili bodo: Ansambel Sašo Avsenik, Slakovi pevci Fantje s Praprotna, Ansambel Navihanke, Kraški muzikanti, Zauberschwung Quintett in Denis Novato. Koncert prireja Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. SKGZ IN ZSKD prirejata Proslavo ob 70-letnici Osvobodilne fronte in 20-letnici samostojnosti Slovenije, v nedeljo, 4. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Režija Boris Kobal, scenarij Marij Čuk, slavnostna govornica Alenka Flo-renin. Sodelujejo člani ansambla SSG Ni-kla Petruška Panizon in Romeo Gre-benšek, združena moška zbora Vasilij Mirk s Proseka in Vesna iz Križa, dirigent Rado Milič, harmonikarska spremljava Jari Jarc. ZSKD prireja drugo Revijo otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD in gostov v sredo, 7. decembra, ob 20.30 v Občinskem gledališču G. Verdi v Miljah. Vljudno vabljeni člani, prijatelji in ljubitelji mladih in plesa! L. Mali oglasi DIJAKINJA VIŠJE ŠOLE pomaga pri učenju angleščine srednješolcem in bieniju višje šole. Informacije: 040-208002. GOSPA SREDNJIH LET z dolgoletnimi izkušnjami išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Tel. št. 327-9969360, v večernih urah. MAJHEN VRT v bližini Grljana prodam. Tel. št.: 349-3328198. PO UGODNI CENI PRODAM dva kompletna okna 115x83 cm. Tel. št. 040225655, v večernih urah. PRODAJAM KAKE po 1,50 evrov na kg. Tel. št.: 320-1861260 (ob uri kosila). PRODAM kromatično harmoniko 102 basov pigini convertor 42/b. Klicati ob večernih urah tel. št.: 347-7953436. PRODAM GORILNIK (bruciatore) na kurilno olje. Tel. št. 338-5098764. PRODAM seat ibiza 1400, letnik 1999. Tel. št. 040-44631. V DOLINI dajem v najem večji prostor. Tel. na št. 348-5913170. V RICMANJIH oddamo v najem delno opremljeno hišo, 100 kv.m., s tremi sobami, kuhinjo, dnevno sobo, dvema kopalnicama in dvoriščem. Tel. št.: 3398767384 (v večernih urah). Prispevki Ob 10. obletnici smrti dragega očeta Antona Floridana darujeta Uccia in Zdenko z družinama 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na drago Danico Vidmar vd. Malalan daruje Lidia z družino 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na drago Marino Alberti darujeta Mira in Sonja 30,00 evrov za SKD France Prešeren iz Boljunca. Draga MICHELA, tvoj nasmeh bo vedno ostal v naših srcih. Iskreno sožalje svojcem. Družini Bandi in Palcich 1 0 Petek, 25. novembra 2011 TRST / tržaška knjigarna - Avtobusni izlet Na kavo s knjigo tokrat v Ljubljano » Ljubljansko« srečanje je bilo v kavarni Maximarketa Srečanje Na kavi s knjigo, ki ga vsako sredo dopoldne v Tržaški knjigarni pripravljajo ZTT, založba Mladika in TK, se je v sredo preselilo v Ljubljano, kjer se je začel 27. Slovenski knjižni sejem. Poln avtobus Tržačanov se je dobre volje napotil v meglo odeto Ljubljano, kjer bo v naslednjih dneh bogata sejemska dejavnost ponudila bogat program, ki med drugim obsega Debatne kavarne, Založniško akademijo, Forum za obiskovalce in Šolski knjigosled. Redni obiskovalci sredinih literarnih matinej v Tržaški knjigarni so se v Ljubljano odpravili v zgodnjih jutranjih urah. Ob 11. uri je bilo na sporedu "ljubljansko" srečanje Na kavi s knjigo, ki je potekalo v kavarni Maximarketa, gostji matineje pa sta bili pisateljici Tatjana Kokalj in Jana Kolarič, ki sta pred nedavnim pri Mladiki objavili roman Zima z ognjenim šalom. Srečanje je povezovala Nadia Roncelli, pisateljici pa sta povedali marsikaj zanimivega. Med drugim sta razložili, kako poteka pisanje romana s štirimi rokami. Slušatelji so izvedeli, da bi bilo štiriročno pisanje skorajda nemogoče, če ne bi imeli svetovneg spleta. Avtorici romana sta si namreč tekst izmenjavali preko e - pošte. Roman Zima z ognjenim šalom pa ni njun prvi skupni roman. Tatjana Kokalj in Jana Kolarič sta že sodelovali v preteklosti, saj sta leta 2008 napisali roman Draga Alina, draga Brina. Prijetno kramljanje je potekalo ob kavici, ki so jo tržaškim gostom punu-dili TK, ZTT in založba Mladika. Po koncu srečanja so se nekateri izletniki odpravili na sejem, ne le po nove knjige, ampak tudi po znanje in poznanstva, nekateri pa so se odločili za obisk jesenske Ljubljane. Odlično obi- skan izlet ljubljanskega knjižnega sejma se je končal v popoldanskih urah, ko se je skupinica tridesetih izletnikov napotila proti Trstu. Pot domov sta spremljali dobra volja in odlično razpoloženje, kar je organizatorjem srečanj Na kavi s knjigi predstavljalo spodbudo za organizacijo podobnih "kulturnih" izletov. Po besedah Ilde Košuta iz Tržaške knjigarne so si obiskovalci literarne matineje oddahnili ob pisani Gostji matineje sta bili pisateljici Tatjana Kokalj in Jana Kolarič, srečanje je povezovala Nadja Roncelli f. bobo besedi in ob tolikšni beri novih in dobrih knjig. Odličen odziv s strani naših obiskovalcev je vsekakor dobra popotnica za organziacijo podobnega izleta prihodnje leto, ko bo na sporedu nova izdaja knjižnega sejma, je še povedala naša sogovornica in dodala, da bo naslednje srečanje v Tržaški knjigarni na sporedu prihodnjo sredo, ko bodo predstavili zbirko koledarja Goriške Mohorjeve družbe. (sč) miela - Raz/seljeni S fotografijo proti diskriminaciji istospolno usmerjenih moških in žensk Do 2. decembra je na ogled razstava Obsojenci (Les condamnes) francoskega fotografa Philippea Castetbona kroma bazovica - Nedeljska prireditev v ŠC Zarja Uzem'se cajt je vžgal občinstvo Koncert MePZ Lipa iz Bazovice je pravzaprav izvenel kot pripoved zgodbe o 15-letnem delovanju - Že od nastanka zbor vodi Tamara Ražem POHIŠTVO ZAPIRA DESIGN bivši FORM ARREDAMENTI DEJAVNOST ZADNJI MESECI RAZPRODAJE POPUSTI do KRMIN TUDI PISARNISKO POHIŠTVO Ob NEDELJAH ODPRTO od 16.00 do 19.00 ure ULICA VINO DELLA PACE 36b INFO 0481 630 257 Pevci in Danijel Malalan na nedeljski prireditvi kroma Nedeljski celovečerni koncert MePZ Lipa iz Bazovice je bil nekaj več kot en dober in pester nastop domačega zbora. Več kot poldrugo uro se je kot na ekranu odvijala petnajstletna zgodba te mešane pevske skupine, ki jo od vsega začetka neprekinjeno vodi domačinka, pianistka in pedagoginja Tamara Ražem Locatelli. Celo predstavo je spremljalo geslo »Uzem'se cajt«, ki je opominjalo prisotne na potrebo po angažiranosti, da se naše navade in naša slovenska kultura ohranijo na teh tleh. Prisotni so sledili prijetni veselici, ki bi jo eksperti za komunikacijo označili kot tipičen primer veščine poznane kot »story telling« ali iskanje dialoga s pomočjo pripovedovanja svoje enkratne zgodbe. In petnajstletna zgodba tega zbora se je odvijala v prijetnem »crescendo« ob prepričanem ploskanju poslušalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano športnega centra Zarja in celo njene stranske hodnike. K uspehu tega dogodka so pripomo- gli razni dejavniki vpleteni v organizacijo. Zbor je intonančno dobro in z zaželenimi interpretativnimi prijemi brez posebnih težav odpel kar 19 skladb raznih avtorjev, ki so na kakšen način spremljale in zaznamovale dejavnost tega zbora od leta 1996 dalje. Pokazal je tudi svoje igralske sposobnosti kot ironičen animator pri izvajanju nekaterih hudomušnih skladb, kot je bil venček barkovljan-skih narodnih, kjer se fantje in dekleta iščejo in prepirajo, vendar tudi strastno ljubijo. Nekaj nekdanjih pevcev in pevk, prisotnih v dvorani, se je pridružilo nastopajočemu zboru, da so skupaj zapeli Vrabčevo Zdravljico. Doma pripravljen povezovalni tekst je dal prefinjenemu voditelju Danijelu Malalanu priložnost, da s svojo vsem dobro znano igralsko profesionalnostjo popestri pevski večer s pripovedovanjem Zgodbe o Lipi. Ob tej priložnosti so podelili Gallusove značke, ki jih Javni sklad R Slovenije za kulturne dejavnosti preko Zveze slovenskih kulturnih društev iz Trsta namenja posebno zaslužnim pevkam in pevcem. Čestitke so izrazili Tatjana Križmančič, predsednica SKD Lipa, Živka Persič, pokrajinska predsednica Z SKD in bazo vski župnik Žarko Škerlj, ki se je v verzih zahvalil zboru tudi za njegovo pomoč pri cerkvenih obredih. Dirigentka Tamara se je javno zahvalila svojim pevcem in vsem prijateljem in simpatizerjem za zaupanje in posebno »dragi in dragoceni« Nori Jankovič za njeno strokovno glasbeno svetovanje. Voščila so izrazila tudi slovenska društva s Tržaškega in iz Slovenije, ki so se slavja udeležila s svojimi predstavniki. Za gran finale, pravi žabji bakanal, je zadone-la pesem Žabe, medtem ko je na prizorišče vdrl plešoči žabji par v smaragdno bleščeči in z lokvanji posejani preobleki, ki je navijaško povzdigoval »oblačke« z napisom Živijo MePZ Lipa. (L.V.) / MNENJA, RUBRIKE Petek, 25. novembra 2011 1 1 ŽARIŠČE Pravica do študija? Da, toda ... David Bandelj Pogled, sicer le televizijski, na množico študentov, ki so v teh dneh okupirali Filozofsko fakulteto v Ljubljani, me je navdal z mešanimi občutki. Ne da bi kaj veliko sledil organizaciji protesta, sem se povezal z znanci, ki tam študirajo. Ti so mi bolj ali manj izrazili občutek, da je protest vzklil iz precej nejasnih razlogov. A ne glede na strinjanje ali ne-strinjanje slehernega izmed nas/vas s protestom ali njegovim načinom, je pa vendarle treba opozoriti, da očitno nekaj v sistemu ne deluje in da to, kar je danes univerza (slovenska, italijanska, evropska ...) ni tisto, kar se zdi, da je. Da se razumemo: pravica do študija je nedotakljiva, vsakomur bi naj bila dana in vsakdo se lahko izobražuje po svojih zmožnostih, potrebah, darovih, nadarjenosti ipd. Toda tukaj se sistem malce zalomi. Bolonjska reforma (ki ni slaba, a je le kompromis, tako kot demokracija, ki je najboljši izmed možnih načinov vladanja, toda daleč od tega, da bi bil dober) je odprla vrata univerz najbolj široki možni populaciji in s tem ni nič narobe. A dejstvo, da po relativno lahki poti prideš ne le do diplome, temveč tudi do najvišje stopnje izobrazbe, je lahko varljivo. S to reformo se namreč ustvarja velik presežek kadra, ki ostane dejansko neuporaben. Svoj čas je npr. doktorat znanosti dosegla le manjšina študentov, ker so verjetno pametno razmišljali, da ne bo prostora za toliko PhDjev, ki bodo čez leta le »doktor- ji brezposelnosti«. Reforma univerze je bila potrebna, vendar malce prenagljena. Če slednja ne hodi z roko v roki z reformo sistema dela in zaposlovanja, tvegamo, da bomo hipe-trofirani v določenih resorjih družbe in obubožani v drugih. V dveh besedah: potrebujemo več polagalcev ploščic kot doktorjev znanosti . Povprečna kvaliteta univerze je izredno padla v zadnjih petnajstih letih in za to nosijo del krivde vsi udje sistema, od študentov prek profesorjev do ministrov. Večja sproščenost in sintetičnost študija omogoča posameznim študentom, da sami lahko poglobijo stvari, ki jih bolj zanimajo, mimo vodstva profesorjev. Minimalni kriteriji pa so preveč minimalni, da bi zadostovali za ustvarjanje kvalitete. Profesorji več kot toliko ne morejo zahtevati, ocenjevanje se prilagodi večini in ni več motivacije, da postaneš »dober« študent. Isto je s sistemom napredovanja profesorjev, za katerega so pogoji čisto mimo kvalitete, ampak prisegajo le na kvantiteto in to je seveda zelo narobe. Morda bi nova univerza morala pripraviti večino študentov za primerno mesto v družbi v okviru njihovega poklica. To bi lahko storila z večjo selektivnostjo ne pri vpisu ali še slabše, s šolnino, ki bi študij potem znižala na raven čistega kapitalizma, temveč s stalnim monitoriranjem rasti posameznih študentov prek študija, izpitov, preizkusov, nalog, preverjanj. Če določenih pogojev kvali- tete študent ne doseže, mu je pač onemogočena pot do diplome. Kruto? Ja, ampak je edini način, da dosežemo ravnovesje. S primernim sodelovanjem sveta izobraževanja s svetom zaposlovanja, bi morda družba dobila drugačno podobo in bi tisti, ki študirajo, ob koncu imeli perspektivo, tisti, ki bi raje izbrali pot dela, brez univerzitetne izobrazbe, pa bi s kvaliteto dosegali rezultate, ki bi jih v kolektivni zavesti ne postavljali v manjšo pozicijo vrednosti ob diplomiranih in univerzitetno specializiranih ljudeh. Občutek namreč imam, da je ves ta naval na univerze le posledica dejstva, da je tisti, ki je bil »študiran«, nekoč res nekaj veljal, ostali pa so bili le raja, primerna za tlako. Posledice tega mišljenja pa imamo zdaj na dlani. To je tako destruktivna tradicija, ki če bi jo znali malce bolj jemati s pametjo, bi nam koristila, ne škodovala. Danes smo pa prišli do tega, da si po končanem študiju le suženj sistema, ki nič ne da na kvaliteto. Pa imaš pravico do študija . No, o vsem tem bi se dalo spregovoriti na kakšnem javnem forumu, ki bi omogočal več pogledov in posledično tudi boljšo rešitev. Najbolj napačno je, da se zadovoljimo s sistemom, ki ga imamo, ker se potem ideje za napredek in inovativnost ob rojstvu že kastrirajo s tistim prevečkrat slišanim: »Ah, kaj bomo spreminjali, saj ni nujno, da bi bila sprememba boljša .« Lahko začnemo že tukaj in zdaj. KULINARIČNI KOTIČEK Pa zapojmo eno po francosko! Letni čas je postal kar se da primeren za krepke jedi, saj se je že pošteno ohladilo. Tako sem se odločil, da vam posredujem nekoliko bolj zamuden recept, ki je značilen za francosko podeželsko kuhinjo, postal pa je slaven po vsem svetu, ko ga je pred petdesetimi leti v svoji knjigi Mastering the Art of French Cooking, zelo podrobno opisala slavna Julia Child. O njej so snemali tudi film Julie&Ju-lia, v katerem je glavno vlogo odigrala Meryl Streep. Jed je po vsem svetu znana kot »boeuf bourguignon« in zanjo potrebujemo 160 g slanine, poldrugi kilogram govedine, 2 zajetna korenčka, 1 čebulo, 2 stroka česna, 2 žlici moke, tri četrt litra rdečega vina, oljčno olje, sol, poper, pol litra goveje juhe, žlico paradižnikovega koncentrata, 2 vejici timijana, 2 lovorova lista, 20 čebulic, 4 žlice masla, 2 vejici peteršilja, 450 g šampinjonov. Slanini odstranimo kožo in jo narežemo na rezance, ki jih skupaj s kožo kuhamo v vreli vodi približno 10 minut. Slanino odcedimo, jo posušimo in damo na stran. Pečico segreje-mo na 230 stopinj. V ognjevarni posodi na žlici olja na hitro prepražimo slanino, nakar jo odstranimo. V isti posodi dobre segrejemo olje in maščobo, ki jo je spustila slanina in na njej prepražimo govedino, ki smo jo na-rezali na večje kocke in dobro obrisali s kuhinjskim papirjem, tako da porumeni z vseh strani. Najbolje je, če meso popečemo le nekaj kosov naenkrat. Posamezne kose mesa shranimo na toplem. Korenje razrežemo na palčke, čebulo na kolobarje in pustimo, da se pražijo v maščobi, v kateri smo pražili slanino in meso, ki ju sedaj spet damo v posodo, solimo in popramo in pomokamo, dobro premešamo in porinemo za 6-10 minut v segreto pečico. Vmes še enkrat premešamo. Po desetih minutah vzamemo posodo iz pečice, znižamo temperaturo na 160 stopinj, na meso in zelenjavo pa dolijemo toliko vina in juhe, da bosta pokriti. Dodamo paradižnikov koncentrat, strt česen, lovor, vejico timijana in pustimo, da zavre. Posodo pokrijemo in jo vrnemo v pečico, ki naj bo sedaj na 160 stopinj, in pustimo, da se počasi kuha dve in pol do tri ure. Jed naj vre kar se da šibko. Sedaj se lahko lotimo čebulic, ki jih vržemo na vroče maslo in pustimo, da se 10 minut pražijo, vmes previdno premešamo, nakar prilijemo kozarec juhe, solimo, dodamo dišav-nice in pokrijemo. Kuhamo, dokler se čebulice ne omehčajo in tekočina izhlapi. Preostanejo še gobe, ki jih narežemo na lističe in vržemo na vrelo maslo, vendar malo naenkrat, sicer bodo spustile preveč tekočine. Posodo večkrat potresemo, da se gobe ne sprimejo. Šampinjone sproti jemljemo iz posode in dodajamo druge. Meso vzamemo iz pečice in ga odstranimo iz posode, omako pa damo na štedilnik in jo prekuhamo, da se dodobra zgosti. Vse, kar smo skuhali (omako, meso, čebulice in gobe) stresemo v isto posodo in na kratko zavremo. Ponudimo najraje s slanim krompirjem. Dober tek! Ivan Fischer ljubljana slovenija - V zbirnih centrih se kopiči embalaža Na 0?led,„ L, Komunalna podjetja napovedujejo razstava barbik .. r **.« ■ ■■ in lego kock tožbe proti prevzemnikom odpadkov Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je do nedelje odprta največja evropska razstava barbik in lego kock. Lutka Barbie je najbolje prodajana igrača vseh časov. Po statističnih podatkih po celem svetu lutko prodajo vsake tri sekunde. Lego kocke pa imajo svoje korenine v Billundu na jugu Danske, kjer je Ole Kirk Christiansen leta 1932 ustanovil mizarsko delavnico za izdelovanje lesenih igrač. Približno 15 let kasneje je za izdelovanje igrač začel uporabljati plastiko, leta 1949 pa razvil prototip lego kocke, ki se je skozi leta spreminjala do oblike, znane danes. Beseda lego je kombinacija danske fraze leg in godt, ki pomeni "igraj dobro". V Sloveniji se bojijo sindroma Neaplja arhiv PISMA UREDNIŠTVU Pojasnilo Igorja Gabrovca Primorski dnevnik je včeraj na 2. strani objavil članek v zvezi z razpravo ob sprejetju deželnega zakona, ki odpre pot sprejetju ustavnega zakona za znižanje števila deželnih svetnikov v FJk. Tako kot kolegi iz vrst Mavrične levice in DiPietrove stranke sem tudi podpisani v imenu Slovenske skupnosti (in z razliko od kolegov Ds) glasoval proti sprejetju zakona in to tudi jasno napovedal in utemeljil s tem, da zmanjšanje števila poslancev brez istočasnega izglasovanja zajamčenega zastopstva slovenske manjšine posredno niža možnosti izvolitve in torej zastopanosti predstavnikov slovenske narodne skupnosti v deželnem parlamentu, saj je slednja prepuščena le vsebinam volilnega zakona, ki se lahko, kot vemo, pogosto spreminja. Toliko v dolžnostno pojasnilo in da ne bi izpadlo, da sem se po načelnem protestu naposled pokoril stališču večine. Igor Gabrovec, deželni svetnik SSk PRIPIS UREDNIŠTVA: Pojasnilo jemljemo na znanje, čeprav samo z drugimi besedami ponavlja tisto, kar je bilo že napisano v poročilu. Res pa ni bilo izrecno zapisano, da je svetnik Gabrovec glasoval proti zakonu. Toda bilo je poudarjeno, da je v svojem posegu opozarjal na nevarnosti za- m kona, zato si vsak človek zdrave kmečke pameti težko predstavlja, da bi tisti, ki na tak način govori o zakonu, tak zakon lahko podprl ali pa se ob glasovanju vzdržal. Pojasnilo dolinske sekcije SIK V zvezi s poročilom z zadnje seje dolinskega občinskega sveta, posvečene parkiriščem na boljunški Gorici, Stranka komunistov (SIK) poudarja, da se ne prepoznava v polemiki svetnika Igorja Ote, ki se je od levosredinske večine distanciral in se pridružil desničarski opoziciji na lastno pest, ne da bi nas o tem seznanil, pač pa podpira stališča odbornice Tatjane Turco, ki je prav tako izvoljena na listi Zveze levice. Tatjana Turco je načrt in predlog podprla, saj že leta sledi dogajanju in je sodelovala na vseh zadevnih posvetovanjih. Pa tudi sicer v SIK menimo, da je bilo okoli Gorice dvignjenega preveč prahu po nepotrebnem in netenje polemik ne prinaša večjih sprememb, pač pa kvečjemu služi nabiranju točk za prihodnjo volilno kampanjo, ki bo šele čez nekaj let. SIK, Dolina V sežanskem centru za zbiranje odpadkov se že mesec in pol kopiči embalaža. V kotu leži 100 ton plastike različnih vrst, v zabojnikih pa 50 ton papirja in 10 ton stekla. Razlog za to je v tem, da prevzemne družbe, ki bi morale po dogovoru z ministrstvom za okolje in prostor (MOP) odpeljati embalažo, tega ne počnejo. Eni trdijo, da so svoje deleže za letos že napolnili, drugi hočejo dodatna plačila. Vlasta Kukanja, ki na Komunalno stanovanjskem podjetju Sežana vodi enoto gospodarskih javnih služb, je povedala, da papir in steklo odvažajo, plastična embalaža pa ostaja. »Očitno ne gre dobro v prodajo. Mi na teden napolnimo 12 do 14 zabojnikov s 30 kubičnimi metri prostornine, od začetka oktobra pa smo prevzemnikom uspeli predati štiri ali pet zabojnikov na teden.« V podobnih težavah kot sežanska je še 30 komunal po državi. »Po naši oceni še vsaj 14 dni ne bo mogoče vzpostaviti reda, saj je odpadkov že 10 tisoč ton. Za zadnje trimesečje skupaj to pomeni 25 tisoč ton,« je pojasnil direktor zbornice komunalnega gospodarstva Leon Behin. »Je pa nekoliko nerazumljivo, da so komunale zaradi odličnega dela z občani kaznovane na tak način.« Kako prisiliti prevzemnike, ki na leto od proizvajalcev - ti pa seveda od uporabnikov -poberejo 12 milijonov evrov embalažni-ne, da bodo izpolnili svoje obveznosti. Po pravni praksi izpred dveh let samo s tožbo, ki jo posamezne komunale vložijo zoper prevzemnike. »Verjetno bomo morali to storiti,« je na vprašanje, ali bodo tožili, odgovorila Vlasta Kukanja. »Primer je pokazal, da je to lahko uspešna pot.« »Takrat je komunalno podjetje tožilo prevzemno družbo, ki ni hotela odvažat embalaž. Sodišče je v zelo kratkem času izdalo odredbo in družbi naložilo, naj prične z odvozom takoj (v treh dneh), sicer bo za vsak dan kaznovana z globo. Kljub pritožbi je sodišče vztrajalo na svojem in razmere so se potem uredile,« je primer opisal Leon Behin. Vendar taka pot rešuje samo nujne primere. Dolgoročna rešitev je sprememba sistema, pravijo na MOP, čeprav do sedaj še niso ukrepali. Pravijo pa, da intenzivno iščejo rešitev, kar pomeni, da razmišljajo spremeniti področno zakonodajo in ustanoviti državno družbo, ki bo skrbela za red pri ravnanju z embalažo. Vprašanje je samo, kdaj se bo to zgodilo. »Mi delamo po najhitrejšem postopku, vendar imajo prevzemne družbe okoljevar-stvena dovoljenja do konca leta 2012 in zato moramo to upoštevati,« je povedala generalna direktorica Direktorata za okolje Barbara Avčin Tržan. »V tem času pa bodo morale družbe in komunalna podjetja skleniti dogovor o odvozu embalaže, saj obveznosti družb veljajo do 31.12. Zato ne more nihče reči, da je svojo nalogo že opravil. Za embalažnino, ki jo poberejo prevzemne družbe, mora biti delo opravljeno 100 odstotno. Ugovor, da je cena embalaže nizka in da so v finančnih težavah, ne vzdrži, da je delo opravljeno na pol. Zato morajo vse tri družbe do konca leta opraviti svojo nalogo.« Svoje ukrepe napovedujejo tudi na inšpektoratu za okolje in prostor, kjer za nastale razmere krivijo komunalna podjetja in prevzemnike. Zato napovedujejo intenzivne kontrole. »To pomeni, da bomo preverjali, ali se redno odvaža in ali se z embalažo ravna ustrezno,« je napovedala glavna inšpektorica Aleksandra Velkovrh. »V primeru, da ne bo tako, bomo izrekali globe vsem. Na ta način želimo doseči, da se bosta strani dogovorili in bo prevzemanje steklo.« Leto 2011 se zaključuje. Državljani bomo še naprej pridno ločevali odpadke, tudi zato, ker smo se sistema komaj navadili, komunalne čistile ekološke otoke in odlagale embalažo v svoje zbirne centre. Ali bodo tudi prevzemne družbe opravile svoj del naloge ali se nam lahko zgodi sindrom Neaplja. Dejstvo je namreč, da se količine ločeno zbrane embalaže iz leta v leto povečujejo. Irena Cunja 12 Četrtek, 24. novembra 2011 KULTURA / 27. slovenski knjižni sejem - Do nedelje v ljubljanskem Cankarjevem domu V Debatni kavarni tudi o morju in identiteti Danes skupna tiskovna konferenca slovenskih založb iz Italije - Več zanimivih debat Na ljubljanskem knjižnem sejmu se lahko najmlajši bralci srečajo tudi s svojimi literarnimi junaki matej kerec benetke - Razstava sodobne umetnosti v palači Fortuny Na beneški razstavi TRA na ogled preko 300 eksponatov Ljubljanski Cankarjev dom so v teh dneh dobesedno preplavile knjige. V pritlični sprejemni dvorani in prvem oziroma drugem preddverju mrgoli razstavljavcev, na desetine založnikov z neverjetno ponudbo knjig za vse žepe in okuse. Vstop na sejem je brezplačen, možen pa bo do nedelje, vsak dan med 9. in 20. uro. Med razstavljavci so tudi slovenske založbe iz Italije. Goriška Mohorjeva družba se predstavlja s Celjsko in Celovško Mohorjevo v pritličnih prostorih Cankarjevega doma; skupaj so včeraj predstavile tudi svoje knjižne zbirke za leto 2012. Goriška zbirka (o kateri smo v prejšnjih dneh že poročali) predvideva ob tradicionalnem Koledarju še Pravljice za bele zimske dni Helene Jovanovič in zbornik o slovenski Istri Brazde s trmuna - 15 let. V prvem preddverju (v neposredni bližini Debatne kavarne) pa se na stojnici Slovenska knjiga v Italiji predstavljajo založbe Mladika, Novi Matajur in Založništvo tržaškega tiska. Tu je na primer mogoče dobiti najnovejšo Mladikino knjigo Zima z ognjenim šalom, ki sta jo napisali Tatjana Kokalj in Jana Kolarič (pred leti sta štiriročno napisali že posrečen roman Draga Alina, draga Brina), pesniško antologijo letošnjega Prešernovega nagrajenca Miroslava Košute (Drevo življenja) in veliko drugega. Zadruga Novi Matajur predstavlja svoje otroške in mladinske knjige (na primer novo zbirko receptov Škrobek kuha), ZTT pa kar nekaj knjig, ki so pravkar prišle iz tiskarne; na primer Misliti s telesom (slovenski prevod knjige dvojice Tolja&Specciani), dvojezično pesniško zbirko Maje Gal Štro-mar, ki jo spremlja tudi zvočna knjiga Tinkare Kovač, turistični vodnik Kako lep je Trst (in majice z napisom I V Trst). Med res številnimi dogodki za bralce vseh starosti, ki jih do nedelje ponuja ljubljanski knjižni sejem, naj omenimo vsaj današnjo tiskovno konferenco vseh slovenskih založb iz Italije (ob 11. uri), ob 18. uri pa predstavitev najnovejše knjige Cirila Zlobca Vse daljave niso daleč (sodelujeta tudi Primož Čučnik in Miran Košuta). Tržaško obarvan del jutrišnjega sporeda v Debatni kavarni pa predvideva ob 16. uri okroglo mizo Slovenski Italijani ali italijanski Slovenci?, ki jo bodo sooblikovali Devana Jovan, Boris Gombač in Ace Mermolja. Ljubitelji poezije bodo prišli na svoj račun uro pozneje ob srečanju z naslovom Ali poezija ob morju lahko ohrani v svojih mrežah slovenstvo?; sodelujejo Majda Artač, Marij Čuk, Miroslav Košuta, Ace Mermolja, Boris Pangerc in Bruna Pertot. Znani nominiranci za nagrado modra ptica Na Slovenskem knjižnem sejmu so razglasili nominirance za književno nagrado modra ptica, ki jo podeljuje Mladinska knjiga. Nominirani so romanopisci Evald Flisar za Dekle, ki bi raje bilo drugje, Stanka Hrastelj za Igranje, Nataša Konc Lorenzutti za Kavo pri dišečem jasminu, Vinko Mo-derndorfer za Balzacov popek in Zoran Šteinbauer za Izgubljeni gozd. Komisija je na letošnji natečaj prejela 67 romanov 35 avtoric in 30 avtorjev; dva avtorja sta poslala dve deli. Nagrajenca bodo razglasili 5. januarja 2012. Poleg denarne nagrade v vrednosti 12.000 evrov, kar je najvišja nagrada v Sloveniji za posamezno književno delo, bo delo dobilo tudi naziv spomladanska četrtletna zvezda v vseh knjigarnah Mladinske knjige. Akcija Knjiga za vsakogar škodi trgu? KUD Apokalipsa je v okviru sejemske Debatne kavarne sprožila pomisleke o akciji Knjige za vsakogar, ki se kljub koncu projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjiga letos nadaljuje. O tej temi so razpravljali direktor in odgovorni urednik mariborske založbe Litera Orlando Uršič, glavna urednica založbe Studia Humanitatis Neda Pa-gon ter Primož Repar in Stanislava Re-par iz založbe KUD Apokalipsa. Strinjali so se, da se manjši in srednji založniki pri tej akciji čutijo diskrimi-nirane, vendar so se, kot je dejala Pa-gonova, zaradi svojega programa in naklad, ki redko presegajo 400 izvodov, »po lastni pameti« izločili. Tako kot so pred leti slovenske bralce nagovorile časopisne akcije prodajanja knjig, za katere se ni izkazalo, da bi škodile tekoči produkciji, tudi za akcijo Knjige za vsakogar tega ni mogoče reči. Toda dejstvo je, da je prodaja knjig zaradi manjše kupne moči padla in takšna akcija ne pripomore k izboljšanju, je svoje odklonilno mnenje o njenem nadaljevanju utemeljil Ur-šič. Reparju pa se med drugim zdi sporno, da akcija poleg infrastrukture, kot so prodajna mesta, ponuja tudi subvencije kljub temu, da že polovica prodanih izvodov omogoča zaslužek. V pogovor je posegel tudi direktor javne agencije za knjigo Slavko Pregl, ki je poudaril, da Knjige za vsakogar predstavljajo zgolj tri odstotke slovenske založniške produkcije ter da se normalna prodaja knjig zaradi njih ni zmanjšala. Ob tem je še opozoril, da zbornica založništva ne združuje vseh založnikov, prav tako ne društvo, zato je »težko imeti enotne poglede na stvari«. (STA) V beneški Palači Fortuny do 27. novembra poteka razstava z naslovom TRA.Edge of becoming (TRA.Prag nastajanja). Pobuda, nastala v sodelovanju med ustanovo beneških mestnih muzejev in Vervoordt Foundation, nadaljuje s pristopom in z duhom preteklih uspešnih razstavnih projektov Artempo (2007), Academia (2008) in In-finitum (2009). Tako kot pretekle razstave se tudi TRA.Edge of becoming predstavlja kot estetska in intelektualna izkušnja, ki namerava spodbuditi gledalca h gledanju sveta skozi umetnost. Več kot tristo eksponatom, ki so premišljeno razporejeni po nadstropjih palače, je dodeljena naloga obravnavanja transverzalnega vpliva različnih dejavnikov kot so prostor, zgodovina, ustvarjalna dediščina in univerzalna izkušnja. Naslov razstave TRA je bil izbran zaradi svojih neštetih pomenov. Če besedo zrcalno obrnemo, lahko beremo art - umetnost. TRA lahko upoštevamo kot predlog, katerega pomen je »v sredini« in »v notranjosti«, istočasno pa tudi evocira nekaj, kar gre »onstran« ali pa »naprej«. Izraz TRA je tudi splošno rabljen v mnogih besedah sanskrt-skega jezika, kot na primer mantra, tantra, yantra. TRA namreč pomeni sredstvo oziroma orodje. Tako dobesedni prevod izraza mantra je »sredstvo ali pa prenašalec misli« oziroma misleči človek. Beseda tantra označuje starinski sistem znanja, ki povezuje vesoljsko in seksualno energijo. Yantras pa so znaki oziroma grafične strukture, ki opravljajo vlogo prevodnikov energetskega zdravljenja. Beseda TRA vzpostavlja tudi razmer- je med idejo očiščevanja preko obredne ter ustvarjalne preobrazbe. Ob tem še predstavlja prostor med dvema dimenzijama ter poudarja trenutek prehajanja, v okviru katerega se soočamo z novimi izkušnjami. V tem smislu se TRA poveže z japonskim pojmom »ma«, ki označuje praznino, prostor med dvema predmetoma. Podnaslov razstave, Edge of becoming, namiguje torej na praznino, ki vodi k zmožnostim energije-moči. Postavitev tudi tokrat ne sledi kronološki razvrstitvi in predvideva interakcijo med arheološkimi predmeti in starinskimi slikami ter modernimi in sodobnimi deli mednarodno priznanih in slavnih avtorjev. Gre se za dela velikih mojstrov kot anonimnih avtorjev iz različnih krajev in obdobij. Med eksponati srečamo prostorske in video postavitve, slike, risbe, grafike, kipe, predmete za navadno rabo in ponovno uporabljene predmete. Takšna raznolikost spodbuja k številnim možnostim odnosov in povezav, ki sežejo onstran vizualnega. Med prisotnimi avtorji naj omenimo na primer Marino Abramovič, Kazua Shirago, Fernanda Légerja, Alberta Burrija, Feliceja Ca-soratija, Francisca Goyo, Paula Kleeja, Wa-sillija Kandinskyja, Antonia Tapiesa, Gio-vannija Battistija Piranesija, Jannisa Kounel-lisa, Emilia Vedovo, Romana Opalko, Sebastiana Matta, Gerharda Richterja, Marka Rothka. Poudariti velja, da nekateri razstavljajo dela, ki so nastala nalašč za to priložnost. Razstavo v beneški Palači Fortuny si je mogoče ogledati do 27. novembra, od 10. do 18. ure. Štefan Turk Nuovi rimedi per la miopia Bugo Pop-rock Universal Records, 2011 Kdor je v nedeljo zvečer bil v gledališču Miela, je prisostvoval izrednemu nastopu italijanskega glasbenika Cristiana Bugattija, bolje znanega s psevdonimom Bugo. Bu-go je obiskal Trst v sklopu krajše glasbene turneje, s kate- ro želi predstaviti svoj zadnji glasbeni izdelek Nuovi rimedi per la miopia. To je že osma plošča osemintridesetletnega italijanskega kantavtorja, sestavlja jo deset komadov za približno štirideset minut glasbe. Vse kaže, da želi Bugo tudi s tem novim glasbenim izdelkom nadaljevati trend, ki ga je začel že s prejšnjim Contatti. V bistvu se je glasbenik odločil za bolj pop-rock melodije, ki jih pa pogosto obogatijo elektronski efekti. Bugota je glasbena kritika večkrat primerjala ameriškemu pevcu in glasbeniku Becku. Oba sta namreč na originalen način spajala rock, funky in pop glasbo z elektronskimi efekti. Dober primer tega glasbenega spajanja so na primer komadi Casalingo, Il sintetizzatore, C'e crisi in Nel giro giusto. Z novo ploščo Nuovi rimedi per la miopia se je Bu-go odločil za bolj konvencionalno glasbo, ki pa vsebuje še vedno dobro mero glasbene izvirnosti. Prvi komad Non ho tempo je prijetna rock pesem, s posrečenim refrenom, ki bo prav gotovo žela uspehe na koncertih. Drugo E ora respiro sestavljajo bolj pop ritmi, medtem ko je single I miei occhi vedono neke vrste folk-pop ljubezenska balada. Naslednja Il sangue mi fa vento spominja na starejše uspešnice, electro-pop komad z akustično kitaro, medtem ko je La salita bolj lahkotna rock pesem. Tudi pesem In pieno stile 2000 je dober electro-pop komad, medtem ko se z balado Comunque io voglio te Bugo spet posrečeno ukvarja z ljubezenskim motivom. Na koncu je še čas za vesoljsko electro skladbo La-mentazione nr 322 in zaključno, umirjeno Citta Cada-vere. Nuovi rimedi per la miopia je v glavnem dobra plošča, s katero se je Bugo nekoliko umiril, a brez skrbi, prepričani smo, da bo to le kratka pavza! Rajko Dolhar / SVET Petek, 25. novembra 2011 13 egipt - Opravičil se je za smrti protestnikov Vrhovni vojaški svet potrdil reden potek volitev Demonstranti pa vztrajajo na kairskem trgu Tahrir in zahtevajo sestop vojske z oblasti KAIRO - Vrhovni vojaški svet, ki je po februarskem strmoglavljenju Hosnija Mubaraka prevzel oblast v Egiptu, se je včeraj opravičil za ravnanje policije, ki je v minulih dneh terjalo življenja najmanj 35 protestnikov, več kot 2000 ljudi pa je bilo ranjenih. Demonstracije, katerih cilj je vzpostavitev civilnih oblasti, se sicer nadaljujejo. "Vrhovni vojaški svet izraža svoje obžalovanje in globoko opravičilo za smrti mučencev iz vrst lojalnih sinov Egipta med nedavnimi dogodki na trgu Tahrir," je v izjavi zapisal svet. Obenem je izrazil so-žalje svojcem ubitih po vsej državi, napovedal preiskavo nasilja in kazenski pregon odgovornih ter obljubil pomoč družinam ubitih in ranjenim, tudi s postavitvijo poljskih bolnišnic na Tahrirju. Opravičilo sledi torkovemu nagovoru vodje vrhovnega vojaškega sveta, maršala Huseina Tan-tavija, ki je med drugim obljubil, da bodo predsedniške volitve izvedli do sredine prihodnjega leta. A demonstrantov, ki opozarjajo, da se razmere od Mubarakovega padca niso spremenile, in zahtevajo takojšnjo vzpostavitev civilnih oblasti, s tem ni zadovoljil. Poleg tega je bil tarča kritik, ker ni niti omenil nasilja in smrtnih žrtev protestov. Zaradi nasilja, ki od sobote spremlja proteste na kairskem trgu Tahrir in tudi drugod po državi, so sicer zaskrbljenost že izrazile številne zahodne države, ZN pa so obenem pozvali k neodvisni preiskavi "prekomerne sile", ki naj bi jo proti protestnikom uporabili policisti. Ti so med drugim večkrat uporabili solzivec in gumijaste naboje, protestniki pa jim očitajo tudi uporabo pravega streliva, kar sicer policija zanika. Množični protesti na Tahrirju, epicentru februarske 18-dnevne vstaje proti Mubaraku, se medtem nadaljujejo, o nasilju pa so znova poročali predvsem z ulice Mohamed Mahmud, ki povezuje trg z bližnjim poslopjem notranjega ministrstva. Demonstranti zahtevajo takojšen sestop vojske z oblasti. Vse bolj je videti, da bodo demonstracije zasenčile tudi prve parlamentarne volitve po strmoglavljenju dolgoletnega Mubara-kovega režima, ki se bodo predvidoma začele v ponedeljek in naj bi trajale več mesecev. Vojaški svet je včeraj na novinarski konferenci v Kairu, ki jo je sklical skupaj z državno volilno komisijo, znova izključil možnost preložitve volitev. Kot so poudarili člani sveta, želijo odgovornost čim prej predati izvoljeni civilni vladi, zato so se odločeni držati zastavljenega urnika in kljub nemirom v zadnjih dneh čim prej izvesti volitve. (STA) Množica na kairskem trgu Tahrir ansa sirija - Sankcije Arabska liga Damasku dala čas še do danes KAIRO - Zunanji ministri držav članic Arabske lige so Sirijo včeraj pozvali, naj do danes vendarle podpiše dogovor, s katerim bo dovolila prihod mednarodnih opazovalcev, ki bodo na terenu spremljali nasilno dogajanje v državi. Če Damask tega ne bo storil, bo liga na sobotnem zasedanju glasovala o uvedbi zagroženih gospodarskih sankcij proti Siriji. To je povedal generalni sekretar Arabske lige Nabil al Arabi. Zunanji ministri so v skupni izjavi po srečanju tudi sklenili, da bodo o svoji odločitvi glede morebitnih sankcij obvestili generalnega sekretarja ZN in ga ob tem tudi prosili, naj "podpre prizadevanja Arabske lige za rešitev kritične situacije v Siriji". V soboto se bo tako sestal poseben odbor Arabske lige, pristojen za gospodarske zadeve, da bi glasoval o uvedbi gospodarskih sankcij, če Damask ne bo pristal na zahtevo Arabske lige po napotitvi mednarodnih opazovalcev. Morebitne sankcije bi lahko zajemale ustavitev letov iz arabskih držav v Sirijo, prekinitev sodelovanja s sirsko centralno banko in zamrznitev premoženja sirske vlade v državah članicah Arabske lige. Zunanji ministri 22-članske organizacije naj bi se nato v nedeljo v Kairu ponovno sestali, da bi odločali o uvedbi sankcij. Na včerajšnjem zasedanju ministrov so "trdo linijo" do Sirije zagovarjali Katar, Savdska Arabija in generalni sekretar Arabske lige al Arabi. Alžirija in Oman sta bila do Sirije bolj popustljiva, medtem ko se je Libanon odločil, da omenjenih sankcij proti Siriji ne bo podprl. To je ob robu zasedanja ponovil libanonski zunanji minister Adnan Mansur. V Siriji se sicer nasilje nad nasprotniki režima predsednika Bašarja al Asada kljub ultimatu 22-članske arabske organizacije nadaljuje. Vladne sile so včeraj med drugim obstreljevale območja v nemirni provinci Homs. Znova poročajo tudi o mrtvih in ranjenih. Arabska liga je oblastem v Siriji minulo sredo postavila ultimat, ki predvideva takojšnjo zaustavitev nasilnega zatiranja proti-režimskih protestov in sprejetje načrta lige za napotitev misije opazovalcev v državo. V nasprotnem primeru Siriji, katere članstvo je liga nedavno zamrznila, grozijo dodatne gospodarske sankcije. Ultimat je liga postavila, potem ko nasilje al Asadu zvestih sil nad protestniki ni pojenjalo, čeprav je Damask že 2. novembra sprejel načrt Arabske lige za rešitev krize v državi. Damask je sicer na Arabsko ligo naslovil zahteve po vrsti sprememb tega načrta, češ da kršijo suverenost Sirije, ki pa jih je liga zavrnila. Po podatkih ZN je bilo od začetka protestov marca v krvavem nasilju v Siriji ubitih več kot 3500 ljudi. (STA) palestinci - Mašal in Abas zgladila spore Hamas in Fatah naj bi začela novo poglavje sodelovanja KAIRO - Palestinski predsednik in vodja gibanja Fatah Mahmud Abas in vodja rivalskega Hamasa Haled Mašal sta po včerajšnjih pogovorih o uresničitvi dogovora o spravi v Kairu poudarila, da sta vzpostavila novo partnerstvo med organizacijama. Njegov cilj je konec delitve med Gazo in Zahodnim bregom. Po večurnih pogovorih sta palestinska voditelja novinarjem povedala, da sta zgladila nesporazume in začela novo poglavje odnosov med Fatahom in Hamasom. "Arabskemu in muslimanskemu svetu zagotavljamo, da smo obrnili nov list v partnerstvu v zvezi z vsem, kar se tiče palestinskega ljudstva," je novinarjem dejal Mašal. Abas pa je dodal, da med njima ni več nobenih razlik ter da bodo sodelovali kot partnerji ter s skupno odgovornostjo. Predstavnik Fataha Azam Al Ahmed je povedal, da se je pogovor med voditeljema osredotočal na pogoje, pod katerimi bi lahko uresničili dogovor o spravi. "Vse strani, ki so maja podpisale dogovor o spravi, bodo povabljene, da prispevajo še zadnji razmislek ter ga začnejo udejanjati in se premikati v smeri konca razdelitve ter k novim volitvam," je dejal Ahmed. V pogovoru sta se voditelja dotaknila tudi vprašanja premirja na Zahodnem bregu in Gazi z Izraelom, ustanovitve začasne vlade, reforme Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) ter možnega datuma volitev, so povedali predstavniki obeh organizacij. Po številnih dvomih o resničnem zbližanju obeh palestinskih organizacij, ki so sledili sklenitvi dogovora o spravi, je včerajšnji pogovor ponovno vlil optimizem za nadaljevanje spravnega procesa med obema organizacijama in poenotenje palestinskega ljudstva. Fatah in Hamas sta se razšla junija 2007, ko je Hamas po več dnevih spopadov prevzel nadzor nad območjem Gaze in od tam pregnal privržence Fa-taha. Vse odtlej so palestinska ozemlja lo- čena na dva dela. Včerajšnji sestanek voditeljev v Kairu je njuno prvo srečanje od sklenitve dogovora o spravi maja letos. Na včerajšnji dogovor med Fata-hom in Hamasom se je ostro odzval izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki si želi, da Abas "prekine proces sprave s Hamasom". Zadržano so se odzvale tudi EU in ZDA, ki ne nameravajo sodelovati s palestinsko vlado v kateri bo tudi Hamas, dokler ta ne bo priznal Izraela, se odpovedal nasilju in spoštoval vseh predhodnih izraelsko-pale-tinskih dogovorov. Predstavnik Hamasa Izat Al Rišk je stališče EU in ZDA označil kot obžalovanja vredno. Po njegovem mnenju si ZDA in EU želijo da Palestinci ostanejo razdeljeni, saj jim lahko tako vsiljujejo svoje diktate. V mestu Ramala na Zahodnem bregu pa je kakih 200 ljudi javno izrazilo podporo sporazumu in vzklikalo, da "morajo tisti, ki se srečujejo v Kairu, nazaj prinesti enotnost". (STA) Fitch Portugalski znižal oceno na raven visoke tveganosti London - Bonitetna hiša Fitch je včeraj znižala bonitetno oceno Portugalske z BBB- na BB+. S tem je ocena te članice območja evra, ki prejema mednarodno finančno pomoč, pristala v območju, ki označuje visoko stopnjo tveganosti. Razlogi za znižanje so v nestabilnih javnih financah, visoki zadolženosti gospodarstva in slabih gospodarskih obetih. Medtem je včerajšnja splošna stavka, ki so jo zaradi bolečih rezov v proračunu za leto 2012 sklicali portugalski sindikati, ohromila javni promet in povzročila zamude na letališčih. Gre za izraz ogorčenja in nezadovoljstva ljudi z varčevalnimi ukrepi, ki jih je v proračun za prihodnje leto v zameno za 78 milijard evrov težko mednarodno finančno pomoč vključila nova vlada pod vodstvom premiera Pedra Passosa Coelha. Srbski minister ni izključil nove vojne za Kosovo BEOGRAD - Srbski notranji minister in vodja koalicijskih socialistov Ivica Dačic je po včerajšnjem incidentu na severu Kosova, v katerem je bilo poškodovanih 21 pripadnikov Natove misije Kfor, vzbudil pozornost z izjavo, da ne more nihče v Srbiji trditi, da zaradi Kosova niso pripravljeni začeti tudi vojne. Kot je menil Dačic, je z vidika regionalne varnosti potrebno "ravnotežje strahu". Kosovski premier Hashim Thaci mora po njegovih besedah vedeti, da bi se Beograd ob morebitnem napadu na kosovske Srbe odzval s povračilnim napadom. "Srbija ga (napada) ne bi mogla le mirno gledati," je poudaril za srbski dnevnik Press. Skoraj polovica Američanov V« • I v vt živi na robu revščine NEW YORK - Zadnja raziskava organizacije Wider Opportunities for Women (WOW) je na podlagi podatkov iz leta 2009 ugotovila, da 45 odstotkov vseh Američanov živi na robu uradne revščine, kar pomeni, da ne morejo poravnati vseh osnovnih življenjskih stroškov. Predsednica WOW Donna Addkin-son je sporočila, da bi to moral biti alarm kongresu in drugim politikom v Washingtonu, ki se ukvarjajo predvsem sami s seboj in krčenjem proračunske porabe, pri čemer želijo krčiti programe za pomoč najbolj socialno ogroženim. Plače v ZDA ostajajo na ravni tistih iz 70. let prejšnjega stoletja, stroški življenja pa so krepko porasli in niti polna zaposlitev za 25 odstotkov Američanov ne zadostuje za kritje vseh najnujnejših življenjskih stroškov, kot so stroški za stanovanje, hrano in zdravstvene storitve. (STA) maroko - Po ustavnih spremembah, ki so omejile monarhovo oblast Na današnjih predčasnih parlamentarnih volitvah se zmaga obeta zmernim islamistom RABAT - V Maroku bodo danes predčasne parlamentarne volitve, na katerih bi lahko slavila zmerna islamistična opozicijska Stranka prava in razvoja (PJD). Pričakovati pa je nizko volilno udeležbo, tudi zaradi poziva k bojkotu, ki ga je na volivce naslovilo Gibanje 20. februar, ki je zraslo iz pro-tirežimskih protestov. Za razpis volitev leto dni pred rednim rokom so se stranke dogovorile, potem ko so na referendumu 1. julija sprejeli nekatere ustavne spremembe. Spremembe je v luči vala protestov v arabskem svetu predlagal sam kralj Mohamed VI., z njimi pa je nekoliko omejil svojo oblast. Čeprav predvolilne ankete v tej severnoafriški državi niso dovoljene, poznavalci ocenjujejo, da bi na volitvah, na katerih bo 13 milijonov volilnih upravičencev izbiralo med kandidati več kot 30 strank, lahko zmagala opozicijska Stranka prava in razvoja (PJD). Ta je na zadnjih volitvah leta 2007 postala druga najmočnejša stranka v parlamentu s 47 poslanci. Tokrat pričakuje, da bo v 395-članskem parlamentu dobila več kot sto sedežev, zmaga pa bi ji prvič omogočila vstop v vlado. Stranka PJD se je sprva osredoto-čala na socialno-verska vprašanja, kot so nasprotovanje prodaji alkohola in poletnim glasbenim festivalom, nato pa je pozornost preusmerila na vprašanja, ki zadevajo širši krog volivcev, kot so boj proti korupciji in visoka stopnja brez-poslenosti. V primeru zmage bo morala oblikovati koalicijsko vlado, saj volilni sistem ne omogoča, da bi kaka stranka dosegla absolutno večino v parlamentu. Tako morajo stranke vedno oblikovali vladne koalicije. Njena glavna tekmica je Koalicija za demokracijo, ohlapen blok osmih strank, ki podpirajo monarhijo. V njej je tudi Stranka verodostojnosti in sodobnosti (PAM), ki jo je leto dni po zadnjih parlamentarnih volitvah ustanovil Fuad Ali al Hima. Ta velja za kraljevo desno roko. Z 52 poslanci najmočnejša stranka v sedanjem parlamentu, Neodvisnost (Istiqlal) premiera Abasa El Fasija, ki vodi vlado od oktobra 2007, je prav tako močna tekmica, saj je ena najstarejših in najbolj uveljavljenih strank v državi. Volitve bodo tudi preizkus za Gibanje 20. februar, ki je nastalo spontano med pro-tirežimskimi protesti in je pozvalo k bojkotu petkovih volitev. V gibanju se združujejo raznorodne skupine aktivistov, od radikalnih islamistov do levičarjev in študentov. Gibanje je že nasprotovalo novi ustavi, ker ohranja koncentracijo moči v rokah kralja in peščice izbrancev. K bojkotu volitev pa je pozvalo, ker bodo po njenem mnenju zgolj dale legitimnost nedemokratičnemu režimu, ne bodo pa prinesle sprememb na področju razširjene brezposelnosti in korupcije. Mnogi volivci so že napovedali, da se volitev ne bodo udeležili, saj ne verjamejo, da si bodo poslanci prizadevali za izboljšanje njihovega življenja. Volitve v državi je sicer že doslej zaznamovala visoka volilna abstinenca, saj se je na primer zadnjih parlamentarnih volitev leta 2007 udeležilo le 37 odstotkov volivcev. Po ocenah poznavalcev bodo oblasti storile vse za zagotovitev visoke udeležbe, ki bi dala verodostojnost ustavni reformi in ugled odzivu te ustavne monarhije na proteste. Kralj je namreč napovedal spremembe ustave 9. marca, samo 17 dni po tem, ko je v Maroku na tisoče ljudi na protestih zahtevalo zmanjšanje njegovih pristojnosti. To so bili največji protirežimski protesti v državi v nekaj desetletjih, vendar sta bili obe strani dokaj zadržani, tako da se niso razvili v nasilje kot v nekaterih drugih državah v regiji. Spremembe ustave je julija podprlo kar 98 odstotkov volivcev. V skladu z njimi so nekaj kraljevih pristojnosti prenesli na parlament in premiera, kljub temu pa kralj ostaja uradni voditelj države in vojske ter verski vodja, imenuje pa tudi veleposlanike in diplomate. Novo pa je, da premiera imenuje kralj iz stranke, ki zmaga na parlamentarnih volitvah. Potek volitev bo nadziralo 4000 domačih in tujih opazovalcev. Ne glede na to, kdo bo zmagal, pa politično življenje v Maroku ne bo več, kot je bilo doslej, poleg sprememb ustave tudi zaradi prihoda mladih v politiko. Kar 87 odstotkov nosilcev volilnih list še ni sedelo v poslanskih sedežih, 45 odstotkov kandidatov pa je mlajših od 45 let. Vesna Rojko (STA) 1 4 Petek, 25. novembra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu sovodnje - Na travniku za Kulturnim domom Zgradili bodo nov vrtec, denar morajo šele dobiti V novem poslopju bosta delovali dve sekciji - Prenova stavbe v Rupi prehud zalogaj Nov vrtec nameravajo zgraditi na travniku za sovodenjskim Kulturnim domom fotod.r. V Sovodnjah so se odločili za gradnjo novega otroškega vrtca; zanj zaenkrat imajo na razpolago zemljišče za sovo-denjskim Kulturnim domom, šele dobiti pa morajo potrebna finančna sredstva in sprožiti upravni postopek. »Nov vrtec je za sovodenjsko občino prepotrebna struktura, zato smo sklenili, da se lotimo iskanja finančnih sredstev in načrtovanja novega poslopja,« pojasnjuje sovodenjska županja Alenka Florenin in poudarja, da so o gradnji novega vrtca razmišljali, že preden so se pojavile težave s poslopjem v Rupi, ki so ga iz varnostnih razlogov zaprli pred začetkom letošnjega šolskega leta in tamkajšnji vrtec preselili na sedež civilne zaščite na Vrhu. »Nov vrtec bi morali zgraditi ne glede na težave v Rupi, saj je tudi poslopje v Sovodnjah precej dotrajano in ne odgovarja današnjim potrebam,« poudarja županja Alenka Florenin in pojasnjuje, da bosta v novem vrtcu v Sovodnjah delovali dve sekciji. Po njenih besedah bi ne bilo mogoče graditi dveh novih vrtcev na občinskem ozemlju, zato so se odločili, da bodo zgradili eno poslopje, v katerem bodo lahko sprejeli šestdeset otrok. »V novem vrtcu bosta delovali dve ločeni sekciji, tako da za učno in neučno osebje ne bo sprememb,« razlaga županja in napoveduje, da se bodo glede načrtovanja nove stavbe dogovarjali z ravnateljstvom Večstopenjske šole Doberdob, saj želijo, da bi poslopje čim bolje odgovarjalo svojemu namenu. »Travnik za Kulturnim domom je edina možna lokacija za gradnjo javne stavbe v Sovod-njah. Drugih parcel enostavno nimamo, saj je gradnja na območju ob osnovni šoli onemogočena zaradi bližine avtoceste,« pravi županja in pojasnjuje, da bodo finančna sredstva za gradnjo vrtca (za kar bo okvirno potreben vsaj en milijon evrov) prosili deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Pred začetkom gradnje avtoce- ste Gorica-Vileš so s sovodenjske občine pozivali deželno vlado, naj jim finančno pomaga pri preureditvi območja nad avtocestnim predorom, zdaj pa je po besedah županje glavna prioriteta gradnja novega vrtca. Na občini že razmišljajo tudi, čemu nameniti poslopji v Sovodnjah in Rupi, ki sta bili doslej namenjeni vrtcema. »V Sovodnjah bi dobilo svoje mesto nekaj občinskih uradov, saj smo na županstvu precej na tesnem. Za Rupo preverjamo razne možnosti, a že sedaj si upam trditi, da ne bomo uspeli ohraniti današnje podobe poslopja. Prestrukturiranje treh nadstropij predstavlja prehud zalogaj, zato je med raznimi možnostmi tudi porušenje strehe in prvega nadstropja, tako da bi ohranili le pritličje, ki bi ga uporabili v druge namene,« pravi županja Alenka Florenin in napoveduje, da se bo o gradnji novega vrtca prihodnjo sredo pogovorila s starši otrok iz sovodenjske občine. (dr) gorica - Občina računa na evropski sklad Pisus Za trg v Podturnu in stolniški dvor načrt je, a še ni denarja Goriški občinski odbor je včeraj sprejel sklepa, na podlagi katerih bosta vloženi prošnji za prispevek za obnovo Trga sv. Roka v Podturnu in Dvora sv. Hilarija pred stolno cerkvijo. V obeh primerih bodo zaprosili za sredstva iz evropskih skladov Pisus (»Piani integrati di sviluppo urbano soste-nibile« oz. Integrirani načrti za traj-nostni razvoj urbanega okolja), v okviru katerih ima dežela Furlanija-Julijska krajina za programsko obdobje 20072013 na razpolago 20 milijonov evrov. Za obnovo Trga sv. Roka v Pod-turnu goriška občina potrebuje en milijon evrov. Načrt za obnovitveni poseg je septembra letošnjega leta pripravil uslužbenec goriškega občinskega tehničnega urada Maurino Meden; sestavljen je iz štirinajstih elaboratov, ki predvidevajo obnovo celotnega območja pred podturnsko cerkvijo. Z goriške občine pojasnjujejo, da trg ni bil nikoli deležen celovite obnove, dosedanji posegi so bili med sabo nepovezani, zdaj pa je zaradi dotrajanosti cestišča in pločnikov skrajni čas za prenovitveni poseg. Pri pre- kvalifikaciji območja bodo posebno pozornost namenili potrebam pešcev, saj želijo, da bi trg služil tudi svoji so-cializacijski vlogi. V okviru posega bo poskrbljeno tudi za novo razsvetljavo, za ureditev zelenic in postavitev nove urbane opreme. Za temeljito prenovo Dvora sv. Hilarija pred stolno cerkvijo v mestu je občina zaprosila za prispevek 1.730.000 evrov. Načrt za prekvalifikacijo območja je pripravil arhitekt Lino Visintin; v njem je predvidena ureditev prehoda iz občinske palače na dvor in preko njega do ceste, ki vodi proti goriškemu gradu. Načrt vključuje tudi gradnjo zasebnega podzemnega parkirišča, ki bi bil odprt javnosti, ter ureditev območja med tamkajšnjim vrtcem in poveljstvom mestnih redarjev. K pripravi načrta je s svojimi predlogi glede območja pred cerkvijo sodelovala tudi goriška nadškofija, načrtovalec pa je zlasti upošteval, da območje že dolga leta ni doživelo celovite prenove. V novem načrtu je trg na novo urejen, kar se tiče prehoda vozil, parkirnih mest in zelenic. Laščakov obelisk na trgu v Podturnu gorica - ISTAT Oddanih šestdeset odstotkov popisnic V goriški občini je bilo doslej izpolnjenih preko šestdeset odstotkov popisnih pol, ki so jih občani prejeli v okviru ljudskega štetja državnega statističnega zavoda ISTAT. 20. novembra je zapadel prvi rok za oddajo popisnic, tako da je prejšnji teden zbirni center na goriškem županstvu doživel množičen obisk. »Vsak dan se je pri popisovalcih zglasilo veliko občanov, povečan obisk smo beležili še v ponedeljek in torek, to se pravi takoj zatem, ko je zapadel rok za oddajo popisnic,« pravi pristojni občinski odbornik Sergio Cosma in pojasnjuje, da bodo popisne pole v zbirnem centru na županstvu in v uradu za stike z javnostjo na vogalu med ulicama Morelli in Garibaldi sprejemali po sedanjem urniku še nekaj časa, tako da bodo lahko tudi zamudniki oddali svojo popisno polo. Kot znano se mora popis v občinah, ki imajo od 20 do 150 tisoč prebivalcev, zaključiti do 31. januarja prihodnjega leta, vsekakor pa z županstva pozivajo zamudnike, naj čim prej izpolnijo in vrnejo svojo polo. Od 60 odstotkov oddanih popisnih pol jih je bilo približno 10 odstotkov izpolnjenih preko spleta z domačih računalnikov, za ostalih 50 odstotkov pa so poskrbeli popisovalci, ki so v zbirnem centru na licu mesta ob pregledu papirnatih obrazcev podatke vložili v splet. To jim je omogočilo, da so takoj preverili morebitne napake in pomanjkljivosti ter s pomočjo popisanih občanov odpravili nepravilnosti. Doslej je tako zbirni center skupno obiskalo okrog devet tisoč občanov, največjo gnečo pa so beležili ves prejšnji teden. Popisne pole je bilo mogoče oddati tudi v poštnih uradih, kjer naj bi doslej prejeli med deset in trinajst odstotkov po-pisnic. V zbirnem centru na goriškem županstvu pričakujejo, da jim bo v kratkem poštno podjetje pripeljalo nekaj zabojev izpolnjenih popisnih pol, ki jih bodo morali pregledati in njihovo vsebino vstaviti v spletne obrazce. V prihodnjih tednih se bodo popisovalci skušali postaviti v stik z vsemi, ki doslej popisnih pol še niso oddali. Med drugim bodo obiskali tudi domove za starejše občane in bolnišnice, kjer bodo interesentom pomagali pri izpolnjevanju svojih popisnih pol. Za oddajo izpolnjenih popisnic je na voljo zbirni center na županstvu, ki bo še nekaj časa odprt od ponedeljka do četrtka med 8. in 17.30, ob petkih med 8. in 12.30 ter ob sobotah med 9. in 12.30. V zbirnem centru so tudi popisovalci z znanjem furlanščine in slovenščine, ki so na razpolago občanom za izpolnjevanje pol v slovenskem jeziku. Okence v uradu za stike z javnostjo na vogalu med ulicama Garibaldi in Morelli je odprto od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30. Kdor potrebuje katerokoli pomoč, lahko kliče na telefonsko številko 0481-383680. Popisna pola OB 30-LETNICI KULTURNEGA DOMA V GORICI JUBILEJNA SLOVESNOST »ROKOVANJE KULTUR« Po zamisli Petra Gergoleta in Valterja Sivilottija Slavnostni govornik dr. Boris Peric Nastopajo: orkester »ArsAtelier« in solisti Martina Feri, Elsa Martin, Tatjana Mihelj, Alice Pozzetto, Bojan Kovic, Manuel Soban, Robert Cotič in Karolina Černic Nedelja, 27. november 2011, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass 20). Info in predprodaja vstopnic: Kulturni dom Gorica - tel. 0481 33288 / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 26. novembra 2011 15 tržič - Go Orienta v občinski galeriji in beneški palači S prikazom šole usmerjajo nižješolce na študijsko pot Svojo ponudbo predstavljajo tudi slovenski višješolski zavodi iz Gorice Nižješolci se seznanjajo s ponudbo slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice bonaventura ronke-sabliči Okoljevarstveni pohod po trasi hitre železnice Združenje Legambiente prireja pohod po trasi hitre železnice; potekal bo v nedeljo, 27. novembra, začel se bo v Ronkah in zaključil pri Sabličih. Zbirališče bo ob 9.30 na parkirišču pred ronškim letališčem, od koder se bodo udeleženci napotili v smeri kraških vzpetin za Ronkami in Tržičem, kjer je načrtovana trasa hitre železnice. Zaključek pohoda bo pri Sabličih, kjer načrt hitre železnice predvideva gradnjo predora, zaradi katerega je prihodnost malega slovenskega zaselka doberdob-ske občine resno ogrožena. »S sprehodom želimo na terenu opozoriti na škodo, ki bi jo povzročila gradnja hitre železnice na goriškem Krasu,« poudarjajo iz krožka združenja Legambiente, ki je bil februarja vključen v postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za gradnjo hitre železnice. Naravovarstveniki so takrat seveda opozorili na izredno velik učinek na okolje hitre železnice, zaradi česar odločno nasprotujejo njeni gradnji in se zavzemajo za boljšo uporabo sedanje proge. Pohod bo trajal celih sedem ur, vendar ne predvideva težjih vzponov. Ob zaključku bodo priredili večerjo v bližnjem agriturizmu. Za informacije je na voljo Moreno Baccichet (tel. 043476381 ali 340-8645094). Nižješolcem iz goriške pokrajine nudijo tudi letos pomoč pri izbiri višješolske smeri na sejmu Go Orienta, ki se je včeraj začel v beneški palači v Ulici SantAmbrogio in v občinski galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour v Tržiču. Na salonu, ki bo trajal še danes in jutri, je svoje stojnice uredilo trinajst višjih srednjih šol iz vse goriške pokrajine, med katerimi so seveda tudi slovenski zavodi iz Gorice. Svojo ponudbo tako predstavljajo klasični, humanistični in znanstveni licej ter poklicni zavod za trgovske in turistične dejavnosti Ivan Cankar, industrijski tehnični zavod Jurij Vega in trgovski tehnični zavod Žiga Zois; včeraj so stojnice slovenskih višjih srednjih šol obiskali učenci nižje srednje šole iz Doberdoba, ki so jim o značilnostih posameznih zavodov spregovorili sami dijaki, za dodatna pojasnila pa so bili seveda na voljo tudi profesorji. »Nižješolcem želimo predstaviti ponudbo posameznih šol na čim bolj privlačen način, obenem pa predstavlja salon le eno izmed pobud, ki jih prirejamo v okviru usmerjanja. Nižješol-ci so že obiskali goriški višješolski center, v prihodnjih mesecih pa bodo imeli še nekaj priložnosti za spoznavanje višješolske ponudbe v slovenskem jeziku,« pojasnjujejo višješolski profesorji, ki bodo danes skupaj s svojimi dijaki gostili učence nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice. Na včerajšnjem odprtju tridnevnega salona usmerjanja so bili prisotni tudi tržiška občinska odbornica Mariella Natural, pokrajinska odbornica Bianca Del-la Pietra in deželni odbornik Roberto Molinaro, saj je ravno dežela eden izmed pokroviteljev prireditve. Po njihovih besedah je salon usmerjanja še kako koristen, saj je za nižješolce izbira višješolske smeri ključnega pomena za njihovo študijsko-poklicno pot in osebnostno rast. gorica - Ob dvojni obletnici dve razstavi likovnih del Roberta Faganela Oboževalec narave Robertu Faganelu pripada posebno mesto med likovnimi umetniki iz našega prostora. Verena Koršič Zorn, ki je sinoči s kritiško besedo pospremila odprtje razstave Fa-ganelovih slik v galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž, je o njem dejala: »Sodi v generacijo umetnikov, ki je po koncu druge svetovne vojne prispevala k ponovni oživitvi in rasti umetnostnega ustvarjanja na skrajnem robu slovenske zemlje, ki je bil po svetovnem spopadu dodeljen Italiji in prepuščen novim izzivom ... V svoje slikarstvo in s tem tudi v slovensko umetnost je vnesel širino in veli-kopoteznost svetovnih obzorij, ki sta bili podarjeni le nekaterim slovenskim umetnikom, živečim v tujini, v naravno še neokrnjenih deželah: že pred več desetletji, ko so bile razmere neprimerne za take podvige, se je kot mlad ustvarjalec odpravil na daljše nenavadno potovanje s strastjo iskalca drugačnih načinov življenja, nenavadnih motivov, drznih barvnih prepletov in svetlobnih odbleskov.« Ključ za razumevanje razstavljenih del - 55 olj na platno iz obdobja 1987-2009 - pa smo našli v naslednjih kritičarkinih besedah: »Z leti se je njegovo oko izostrilo, ni se več zadovoljilo z zunanjo podobo vidnega sveta: obrnilo se je navznoter in začelo opazovati veličino in nepredvidljivost narave iz drugačne perspektive. Iz tega se je rodil umetnik, ki mu narava pomaga pri izpovedovanju tudi lastnih občutij in razmišljanj.« Že bežen sprehod po pritličju in prvem nadstropju galerije bo obiskovalcu razodel, da Faganel slika s svetlobo in barvami, ki pa bo- do pozornega gledalca prevzele do takšne mere, da se bo znašel v njihovem objemu. »Z neukrotljivo barvno paleto - tako Verena Kor-šič Zorn -, spleteno v harmonijo tonskih in svetlobnih efektov, pripoveduje o naravi, o življenju v njej in z njo kot njen večno zaljubljeni oboževalec ... Z ekspresionistično vizijo in včasih skoraj apokaliptičnim zanosom trže iz narave podobe, ki se ga najbolj dotaknejo: včasih se lirično zazre v vodne gladine, zastrte z mrežo vodnega rastlinja, motiv, s katerim se je hranila vrsta slavnih impresionistov in sim-bolistov. Spaja se z življenjem obiskanega kraja in ljudi in mimogrede, nevsiljivo pripoveduje o njihovi vsakdanjosti, o delu, religioznosti, ustaljenih opravkih.« Razstava okrona intenzivno leto za umetnika, ki letos obeležuje 70-letnico življenja in 50-letnico likovnega ustvarjanja. Njemu in zbranemu občinstvu je sinoči dobrodošlico izrekla predsednica centra Bra-tuž, Franka Žgavec, glasbeni točki pa sta podarila gojenca šole Emil Komel, pianistka Urška Kumer in Aleš Lavrenčič, ki je s presenetljivim temperamentom in klavirsko spremljavo očeta Hilarija izzval bučen aplavz publike in pohvalne besede Roberta Faganela, ki je tudi sam v mladosti diplomiral iz violine, potem pa so njegovo na lirične note uglašeno dušo osvojile barve in svetloba. Njegovo dvojno obletnico bodo počastili z odprtjem še ene razstave, in sicer v torek, 29. novembra, ob 18. uri v Galeriji Ars na Travniku, kjer bodo na ogled olja manjšega formata in akvareli. (ide) Franka Žgavec, Roberto Faganel in Verena Koršič Zorn na sinočnjem odprtju razstave v galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž; na ogled bo do 9. decembra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, dalje pa še do 20. januarja ob prireditvah in po domeni bumbaca gorica-nova gorica - Nova »spominodajalska« akcija v nekdanji carinarnici Na meji Album mesta Tokrat zbirajo aktualne fotografije - »Kljub temu, da ni več fizične meje, mesti žal živita z obrnjenima hrbtoma eno proti drugemu« Nekdanja carinarnica, sredi ceste pa ovira V okviru projekta Kinokašča - Arhiv spominov in pozab bo Kinoatelje pripravil novo »spominodajalsko« akcijo na nekdanjem mejnem prehodu na Erjavčevi-Ška-brijelovi ulici, že tretjo zapovrstjo. Po spovednici za tihotapce leta 2007 in ordinaciji spomina v 2009, bo letos, spet po dveletnem premoru, prišel na vrsto Album mesta. »Tokrat zbiramo aktualne fotografije Gorice in Nove Gorice, zato pozivamo občane obeh mest, da nam v petek, 9. decembra, od 15. do 21. ure na nekdanji mejni prehod prinesejo fotografije,« vabi Anja Medved iz Kinoateljeja. Dogodek bo potekal v prostorih nekdanje carinarnice, ki je za mnoge občane predstavljala travmatično točko pri prehodu meje. Carinikov in policistov v njej že nekaj let ni več, tam pa še vedno ostaja točka, ki pomeni stik med obema mestoma. »Nova Gorica in Gorica sta sicer dve mesti, a živita na istem prostoru. To je neka fantastična, izjemna situacija, ki bi se je morali bolj zavedati in ovrednotiti. Še vedno pa ti dve mesti, kljub vsemu, da ni več fizične meje, žal živita z obrnjenima hrbtoma eno proti drugemu. Namen Ki-noateljeja je tudi ta, da išče priložnosti, da pride do stika med obema mestoma,« pojasnjuje Medvedova. Razlika med tokratno in prejšnjimi akcijam je ta, da se njeni pobudniki tokrat ne ozirajo v preteklost, temveč želijo zbrati fotografije Nove Gorice in Gorice danes. »Tehnična dovršenost fotografije ni pomembna. Zanima nas predvsem čustven odnos prebivalcev obeh mest do nečesa, kar jim je ali zelo všeč ali jih moti ali se bojijo, da bo izginilo ... Želimo izvedeti, kako mesto živimo prebivalci. Tako Nove Gorice kot Gorice,« dodaja sogovornica. Nekdanja carinarnica se bo tako za en dan spremenila v snemalni studio in sprejemnico, kjer bodo skenirali fotografije v papirnati obliki ali jih presneli z digitalnih medijev - USB ključkov, CD-jev ... Nato bodo z vsakim darovalcem posneli intervju o tem, zakaj se je posnel in izbral določeno fotografijo. Vse skupaj bodo shranili v digitalnem arhivu, iz fragmentov dobljenega materiala pa bodo ponovno posneli krajši dokumentarec. »Namen tega projekta je prav v tem, da postanejo ti posnetki darilo, ki ga meščani obeh mest darujejo prihodnjim bodočim rodovom. Nekaj podobnega kot družinski album, ki se prenaša v naslednje generacije,« razmišlja Anja Medved. Projekt je nastal v sodelovanju z Videmsko univerzo in s podporo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter novogoriško mestno občino in Krajevno skupnostjo Nova Gorica. (km) 16 2 0 Četrtek, 24. novembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / ajdovščina - Cesarjevo koncesijo prejeli pred 450 leti Še vedno stojijo nekdanje fužine Odprli razstavo, izdali zgibanko in uredili učno pot ob Hublju Poleg bogate kulturne in naravne dediščine ima Ajdovščina tudi zanimivo preteklost na področju splošne gospodarske in posebej industrijske dejavnosti, ki je velik razmah dosegla zlasti ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ko je kraj ob reku Hubelj veljal za eno pomembnejših gospodarskih središč na Goriškem. Pomemben mejnik na poti gospodarskega razvoja je 16. stoletje, ko so nedaleč od izvira Hublja postavili prve fužine, peči za pridobivanje železa. Pred 450 leti, 12. novembra 1561, je cesar Ferdinand izdal koncesijo za dva plavža ob Hu-blju in na Vodicah. Začela se je dejavnost na področju pridobivanja in predelave železa in jekla ter kasneje bakra, ki se je nadaljevala z bolj ali manj uspešnimi obdobji do prve polovice 19. stoletja. Obletnico so Ajdovci obeležili pred kratkim, 12. novembra, v mladinskem hotelu Pale, nedaleč od kraja, kjer so sredi 16. stoletja, na osnovi cesarjevega patenta (koncesije), postavili prvi plavž in kjer še danes stojijo, delno obnovljeni, objekti nekdanjega fužinar-skega središča, ki je ostalo zapisano tudi v krajevnem imenu. Prizadevanja za pridobitev koncesije za postavitev fužinarskega obrata ob Hublju so se začela že kakšno desetletje pred zgoraj navedeno letnico, vendar so bili vsi poskusi neuspešni. Verjetno so se koroški in kranjski železarji zbali konkurence, posebej še iz obrata, ki bi deloval zelo blizu Benetk in drugih obmorskih mest, ki so bila glavni odjemalci železarskih izdelkov. To lahko posredno razberemo iz listine, ki potrjuje pravico glede odprtja plavžev, vendar nalaga tudi vrsto obveznosti glede plačevanja prispevkov, mitnin, cestnin itd, tudi v primerjavi s tem kar plačujejo kranjski in koroški železarji. Že proti koncu 16. stoletja so nastopile prve težave, vendar se je dejavnost v kasnejših desetletjih in stoletjih ohranila. Bila so bolj ali manj uspešna obdobja, nekajkrat se je zamenjalo lastništvo. Ob fužinarstvu se je razvijala tudi kovaška obrt. Rudo za pridobivanje železa - li-monit - so kopali v rudniku Napredalo, nad Vodicami, kjer so se do danes ohranili sledovi te dejavnosti. Količine pridobljenega železa niso bile velike, saj tudi rudnik in zaloge rude niso bile bogate. Polizdelke so v kovačijah predelovali v žeblje, kmetijsko orodje, orožje in različne izdelke, tudi za potrebe rudnika živega srebra v Idriji. V drugi polovici 18. stoletja so na Fužinah začeli pridobivanje in predelavo bakra. Že v 17. stoletju je ob Hublju stala tudi velika papirnica (lastniki so bili Lanthieriji), o čemer piše J.V. Valvazor, največji razvoj industrije pa se je zgodil v 19. in začetku 20. stoletja, ko so ob Hublju postavili tudi elektrarno, ki je nadomestila dotedanje izkoriščanje pogonske moči vode. Na slovesnosti ob 450-letnici fužin je o pomenu železa (svetovna proiz- www.primorski.eu1 Stanislav Bačar, glavni sooblikovalec razstave, in obnovljeni plavži na Fužinah V.K. vodnja železa in jekla znaša 1,5 milijarde ton) in železarstva, spregovoril profesor Jakob Lamut, medtem ko je ajdovski župan Marjan Polšak naglasil pomen izkustva in znanja ter stalnih prizadevanj za inovacije, kar je v preteklosti omogočalo premagovanje občasnih težav in ki lahko pomagajo tudi za izhod iz današnje gospodarske krize. O pri- gorica - 30 let Trijezično rokovanje V nedeljo v Kulturnem domu V nedeljo bo osrednja prireditev ob 30-letnici Kulturnega doma iz Gorice. Glasbeni dogodek s trijezičnim naslovom »Rokovanje kultur -La cultura in una stretta di mano - Le culture in tune strente di man« bo povsem v skladu z zgledno prakso medkulturnih povezav, ki jih Kulturni dom omogoča in so že obrodile vrsto žlahtnih sadov. Zamisel za prireditev je nastala v dialogu med Petrom Ger-goletom in dirigentom Valterjem Si-vilottijem, ki sta tudi režiserja. Na odru bo izvajalce spremljal orkester ArsAtelier iz Gorice, ki se zaradi svoje »mešane« sestave spaja s trijezičnim konceptom prireditve. Na pobudo Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v njem igrajo glasbeniki z obeh strani goriške meje, dalje s Tržaškega, Videmskega in iz Benečije ter z različnih glasbenih šol (center Komel, Glasbena matica, Glasbena šola Nova Gorica). V orkestru nastopajo mladi in perspektivni, včasih tudi že priznani poustvarjalci; med njimi so Peter Gus, Aleš La-vrenčič, Joahim Nanut, Ambra Cos-sutta, Noemi Cristiani, Tina Grego, Ema Krizsik in Aleksandar Paunovič. Orkester bo spremljal nastope šestih pevcev, ki so tudi odraz našega prostora: slovensko manjšino v Italiji bodo zastopali Martina Feri iz Trsta, Bojan Kovic iz Sovodenj in Manuel Soban iz Jamelj, novogoriško glasbeno sceno Tatjana Mihelj, italijansko in furlansko pa Alice Pozzetto iz Gorice in Elsa Martin iz Furlanije. Poezije bo prebiral Robert Cotič, napovedovala bo Karolina Černic. Skupaj bodo predstavili glasbene in literarne darove umetnikov-prijateljev Kulturnega doma. Prireditev, ki se bo začela ob 18. uri, bo nekonvencionalna, ob treh jezikih jo bo zaznamoval mladosten glasbeni utrip. Predprodaja vstopnic poteka pri blagajni Kulturnega doma (tel. 0481-33288). pravah na proslavo dogodka ter o pobudah, ki jih bodo skušali uresničiti v prihodnje, je spregovoril Stanislav Bačar, ki je, skupaj s sodelavci, veliko truda vložil tudi v pripravo zanimive razstave, ki so jo sočasno odprli v mladinskem hotelu. Na razpolago obiskovalcem je tudi zgibanka Fužine 450 let, urejena pa je tudi zanimiva učna pot ob Hublju. (vk) gorica - Levica, ekologija in svoboda Del Ponteja imenovali za koordinatorja Paolo Vizintin Goriški občinski krožek stranke Levica, ekologija in svoboda (SEL) ima novega koordinatorja. To je Paolo Del Ponte, ki je 6. novembra »tekmoval« na primarnih volitvah leve sredine za določitev županskega kandidata v Gorici. Del Ponte je bil soglasno izvoljen na sredinem zasedanju občinskega krožka, ki je potekalo v Kulturnem domu. Poleg novega koordinatorja so bili v ožji strankin odbor imenovani občinski svetnik Livio Bianchini, mladi članici Carmela Pa-risi in Anna Ricchiuti ter predstavnik slovenske narodne skupnosti Damjan Nacini. Z izvolitvijo Del Ponteja zapušča krmilo strankinega krožka Paolo Vizintin, ki je bil na koordinatorsko mesto začasno imenovan na začetku oktobra, potem ko so zamrznili članstvo dotedanjega koordinatorja Fernanda De Sarna, ki je zaradi kršenja statuta pod disciplinskim postopkom državnega vodstva stranke. Med sredinim zasedanjem so poleg tega analizirali potek primarnih volitev in spregovorili o pripravah na občinske volitve, ki bodo prihodnje leto. »Ocena primarnih volitev je pozitivna, Paolo Del Ponte saj smo se volivcem predstavili v zelo težkih razmerah. Do oktobra ni bila sklicana niti ena seja članov, vodstvo je bilo zelo vprašljivo zaradi nespo-štovanja pravil krožka in pravic vpisanih. 117 zbranih glasov tako ne predstavlja slabega rezultata, sploh smo zadovoljni nad mnenji glede sposobnosti, korektnosti in ugleda našega kandidata,« pravi Vizintin, ki je zadovoljen, da je zdaj v krožek zapihal svež zrak, saj se je v stranko vključilo veliko novih članov. »V prihodnjih tednih se bo pričela priprava programskih smernic za občinske volitve, ki bodo prihodnje leto. Veliko pozornost bomo namenili zlasti mladim, brezposelnim in vsem tistim, ki nimajo socialne in zdravstvene zaščite,« poudarja Vizintin in napoveduje, da bo stranka SEL z vsemi svojimi močmi podprla župansko kandidaturo Giuseppeja Cingolanija in si bo prizadevala za uveljavitev leve sredine. Vizintin za zaključek z zadovoljstvom ugotavlja, da se je v SEL vključilo tudi več Slovencev, in razlaga, da ima goriški krožek levičarske stranke tudi svojo spletno stran www.selfederazionegorizia.it. (dr) jamlje - Proslava ob 70-letnici OF ■ ■ I • v • ••• ■ • • Mlajši generaciji predajajo dediščino osvoboditeljev V večnamenskem kulturnem centru v Jamljah je v soboto potekala proslava ob 70-letnici Osvobodilne fronte (OF), ki sta jo organizirala sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje in domače društvo Kremenjak; pobudo je dala predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev iz Gorice Vesna Tomsič. Uvedla je Kremenjakova predsednica Bruna Visintin, ki je poudarila, da si z mladimi odbornicami in odborniki prizadevajo prenašati vrednote Narodnoosvobodilnega boja (NOB) na mlajše generacije, zato da ne bodo tonile v pozabo. Glede na dejstvo, da so jameljski večer v glavnem obli- JU Recital partizanskih pesmi so pripravili mladi domačini (zgoraj); udeleženci proslave (levo) bumbaca kovali mladi, lahko ugotavljamo, da dediščina odporništva ne bo zamrla, je naglasila govornica. Za njo je pozdravil predsednik sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje Jordan Semolič. ki se je sodelujočim na proslavi zahvalil. Prisotne so s pozdravom nagovorili še nekateri gostje večera, in sicer predstavnik Območnega združenja borcev za vrednote NOB iz Prvačine gospod Al- bert Gregorič, predsednik pokrajinskega združenja VZPI-ANPI Paolo Padovan in doberdobski župan Paolo Vizintin. »Slovenija kot država se ni rodila leta 1991. Njen nastanek sega daleč nazaj v čas, v politično delovanje OF, ki se je brez oklevanj vključila v širše delovanje AV-NOJ-a.« Tako je svoj govor začel osrednji govornik na večeru, tajnik VZPI-AN- PI Dol-Jamlje Patrik Zulian. Povzel je nastanek in delovanje OF ter podčrtal dejstvo, da je v štirih letih od ustanovne seje bila sposobna postaviti ljudsko vlado 5. maja 1945 v Ajdovščini. »Res je, da so se ljudje spontano mobilizirali in delovali v protifašističnem duhu. Ne smemo pa pozabiti, da taka spontanost ne bi bila dovolj brez močne in enotne organizacije, ki bi moči vodila in usmerjala,« je podčrtal govornik in dejal, da so se z analizo stanja in akcijskim programom KPS globalno strinjali tako levi sokoli kakor krščanski socialisti in kolektiv kulturnikov. Iz tega so nastale temeljne točke OF, od katerih je prva bila takojšen oborožen spopad z okupatorji. Zulian je še dodal, da pod udarci fašistične propagande in notranje kolaboracije je bila enotnost ogrožena, vendar je izvršni odbor OF z Dolomitsko Izjavo dokončno utrdil enotnost fronte, ki je nato neomajno zdržala do osvoboditve. Večer je z glasbenimi točkami popestril harmonikar Matej Emili, ki pri društvu Kremenjak že nekaj let pridno in uspešno vadi diatonično harmoniko pod vodstvom profesorja Andreja Gropajca. Mladi domačini Martina in Ivan Semolič, Sara in Marko Vizintin ter Jasmin Legiša so pripravili in režirali recital partizanskih pesmi različnih avtorjev: citirali so Iga Grudna, ki je med vojno okusil ječo in taborišče, Karla Destovnika Kajuha, ki je pisal take pesmi, ki so izraz vseh ljudi, ki so bili mladi med vojno in so verjeli v smisel boja in upora, Maričko Žnideršič, ki podoživlja v svojih pesmih tragiko svoje generacije in njeno hrepenenje in razočaranje, Edvarda Kocbeka, ki živo opisuje dneve, ko so leta 1944 gorele Mavhinje, pa še Cerovlje, Med-ja vas, Vižovlje, Mačkovlje in Komen, dalje Jožeta Tovornika, Petra Levca in Lily Novi, ki so tudi sami na koži okusili vojno. Jameljski večer so zaključili s predstavitvijo videozapisa, ki ga je pripravila odbornica društva Jasmin Legiša. Posnela je razne dokumente in slike, ki so jih dali na razpolago odborniki in člani domače sekcije VZPI-ANPI. Posnetke je obrazložil Patrik Zulian. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 26. novembra 2011 17 Glasbeni večer v Mirnu Jutri ob 19. uri bo v župnijski cerkvi sv. Jurija v Mirnu glasbeni večer, ki ga ob 100-letnici rojstva skladatelja Paula Johna Siflerja prirejata kulturno društvo Stanko Vuk Miren-Orehovlje in mirenska župnija. Organist iz ljubljanske stolnice, sicer domačin Gregor Klančič bo na orglah izvajal Sif-lerjeve skladbe. V cerkvi bo na ogled tudi razstava, ki jo je pripravil novo-goriški Pokrajinski arhiv o ameriškem rojaku, organistu, zborovodji in skladatelju Paulu J. Siflerju in njegovem očetu Ivanu Kacinu, izdelovalcu orgel, harmonijev in pianinov, ki je nekaj časa imel obrt na Placuti v Gorici. Izdelal je tudi orgle v mirenski cerkvi, kjer bo potekal jutrišnji koncert. (km) Prašni delci odpihani Veter zadnjih dni je odpihal prašne delce PM10 v Gorici, njihova koncentracija je tako padla pod zakonsko dovoljeno mejno vrednost. Omejitev in prepovedi zato niso uvajali. Ni plačal bencina V sredo se je na bencinski servis v Solkanu pripeljal voznik osebnega avtomobila tipa Ford escort iz Italije in na-točil za 50 evrov goriva. Zatem je prišel do vrat lokala, se obrnil, sedel v avto in speljal s servisa, ne da bi poravnal računa. (km) Nesreča zaradi hitrosti Na križišču za šempetrsko bolnišnico se je v sredo pripetila prometna nesreča. 51-letna italijanska državljanka je vozila za drugim avtomobila v smeri Rožne Doline, ko se je le-ta zaradi vozila pred njim, ustavilo sredi vozišča. Z manevriranjem v levo se je voznica hotela izogniti prometni nesreči, a je pri tem trčila v nasproti vozeči avtomobil, v katerem se je poškodoval 41-letni voznik. (km) DS izbira kandidata Tudi v Zagraju bo Demokratska stranka izbrala svojega županskega kandidata za občinske volitve na primarnih volitvah, ki bodo po vsej verjetnosti 18. decembra. Na njih se bosta volivcem predstavila dosedanja županja Elisabetta Pian - ki je pripravljena na tretji županski mandat - in Dario Meani, ki je do pred kratkim predsedoval občinskemu krožku Demokratske stranke. Diskriminacija delavcev Občinski tajnik Komunistične prenove iz Tržiča Emiliano Zotti izraža ogorčenje nad diskriminacijo delavcev iz Bangladeša, ki jih podizvajalska podjetja iz ladjedelnice Fincantieri niso hotela zaposliti, ker so vpisani v sindikat CGIL. »Gre za nedopustno politično in etnično diskriminacijo,« poudarja Zotti. Projektni managment Zveza slovenskih kulturnih društev prireja 25., 26. in 27. novembra tridnevni tečaj o t.i. projektnem manage-mentu, ki ga bo vodil Giorgio Bensa. Potekal bo na sedežu društva Skala v Ga-brjah, podrobnejše informacije na ZSKD v Gorici. Goriški balkoni V galeriji Kosič na goriškem Travniku bodo danes ob 17.30 odprli razstavo fotografij in predstavili knjigo, ki ju fotograf Giorgio Salateo posveča goriškim balkonom. Bertolino v Gradežu V kongresni palači v Gradežu se danes začenja tamkajšnja prozna sezona. Ob 20.45 bo z mologom »Pas-sata e la tempesta?« nastopil komik Enrico Bertolino. Gorica leta 2039 Združenje Nuovo lavoro prireja jutri ob 10.30 v dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici (Ulici Carducci) okroglo mizo na temo »Gorica leta 2039 - Projekt za prihodnje generacije«. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481808074. ä Gledališče »MARY POPPINS« je muzikal, ki ga bo predstavilo Prosvetno društvo Sotočje iz Škofje Loke v nedeljo, 27. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah. Predstavo gosti Kulturno društvo Sovodnje v sodelovanju z občinama Sovodnje in Škofja Loka. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v gledališču Verdi v Gorici: v soboto, 26. novembra, ob 20.30 Dario Vergassola z gledališko predstavo »Sparla con me« in Microband z »Wo-om woom woom!«; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a (tel. 0481-30212). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) vabi na gledališko predstavo »Jakob Ruda« Ivana Cankarja v ponede-ljak, 19. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici; informacije in predprodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288), vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445) in na spletni strani www.teaterssg.com. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v nedeljo, 27. novembra, ob 16. uri »Sun e il pianeta Terra« (za otroke med 3. in 10. letom starosti) iz niza »Spazio giovani«; informacije po tel. 0481-969753 in na spletni strani www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v ponedeljek, 28. novembra, ob 21. uri »Ballet de Cuba Havana de Hoy«; informacije po tel. 0481-532317. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v torek, 29. novembra, ob 20.45 gledališka predstava »L'innocenza di Giulio« (Giulio Cavalli) igrata Giulio Cavalli in Stefano »Cisco« Bellotti; informacije po tel. 0481-494369. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 26. novembra, »Storie in taz-za«, gledališka skupina La Piccionaia -I Carrara; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«. Dvorana 2: 16.45 - 18.30 »Happy Feet 2«; 20.15 - 22.00 »Scialla!«. Dvorana 3: 17.40 »Il cuore grande delle ragazze«; 20.00 - 22.00 »Io sono li«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Smrkci«; 20.15 »Ču do vi to«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.15 -22.10 »Anche se e amore non si vede«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Real steel« (digital). Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.15 »Tower Heist - Colpo ad alto livello«. Dvorana 5: 16.45 - 18.30 »Happy Feet 2«; 20.15 - 22.00 »Scialla!«. il Razstave V KULTURNEM DOMU V GORICI bo na ogled do 9. decembra skupinska razstava ob 30-letnici Kulturnega doma Gorica; od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure ter med potekom prireditev. Ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. RAZSTAVA »ŽIVLJENJE POD TRIGLAVOM« je na ogled v slovenskem višješolskem središču v Puccinijevi ulici 14 v Gorici; do 2. decembra od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah med 8. in 14. uro. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Alessandra Gambe; do 3. decembra, od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah samo zjutraj. V GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA, Velika pot 15 v Solkanu je na ogled razstava kipark Anite Olivetti in Giogie; do 8. decembra od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. RAZSTAVA SLIK ROBERTA MARIANA bo do 9. decembra na ogled v menjalnici Cambio Isontino na Korzu Verdi 56 v Gorici. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Rivelazioni. Quattro secoli di capolavori«; do 15. januarja 2012, ob sobotah in nedeljah ob 17. uri brezplačni vodeni ogledi. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v grad Dobrovo ob 20. obletnici njegove obnove in delovanja galerije Zorana Mušiča na ogled razstave z naslovom »Miha Maleš - Zoran Mušič. Prijatelja in sodelavca«; do 15. februarja 2012. V GALERIJI SPAZZAPAN V GRADIŠČU v Ul. Battis ti 1 v Gradišču (0481960816) je na ogled razstava likovnih del Liliane Cossovel; do 11. marca 2012 ob torkih, sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro, ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. Ob nedeljah ob 16. uri brezplačni vodeni ogled. ~M Koncerti ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia clas-sica«: v soboto, 26. novembra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejem v grajskem naselju v Gorici nastopa pianist Gianluca Di Donato; vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI v veliki dvorani bo v torek, 29. novembra, ob 20.15 nastopil ameriški kitarist Bob Brozman; informacije na spletni strani www.kulturnidom-ng.si. NIZ JAZZ GLASBE »ERMI BOMBI«: v četrtek, 1. decembra, ob 20.45 v goriškem Avditoriju v Rimski ulici v Gorici bo nastopil pianist Dado Moroni; informacije pri blagajni gledališča Verdi ali po tel. 0481-383602. H Šolske vesti SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da zapade 15. decembra rok za vložitev prošenj za začasno zaposlitev za neučno osebje; prošnje je treba oddati na tajništvih posameznih ravnateljstev; informacije na sedežu sindikata ob četrtkih med 16. in 17. uro po tel. 048182613. S Izleti KRUT obvešča, da je na razpolago še 5 mest za izlet 10. in 11. decembra na božične sejme v evropsko mesto Milan; informacije in vpisovanje na društvenem sedežu ul. Cicerone 8/B ali po tel. 040-360072. IZLET V LJUBLJANO, GRADEC IN BELJAK prireja Kulturno društvo Sovod-nje v soboto in nedeljo 10. in 11. decembra. Odhod iz Sovodenj v soboto ob 7.30. Prihod v Ljubljano in ogled tržnice zelišč, božičnih tržnic in centra. Odhod proti Gradcu, postanek za kosilo in prihod v glavno mesto Štajerske v popoldanskih urah. Čas na razpolago za ogled središča mesta in tržnic. Skupna večerja v pivnici. V nedeljo zjutraj ogled centra Gradca z vodičem. Kosilo prosto. Čas na razpolago za ogled muzejev, tržnic in drugih zanimivosti. V prvem popoldnevu odhod proti So-vodnjam. Na poti ogled Beljaka, vrnitev v Sovodnje v večernih urah; informacije in vpisnovanje do 30. novembra po tel. 349-3666161 (Erik). □ Obvestila OF IN UPOR: vsak torek ob 18. uri Radio Trst A oddaja pripovedni niz o uporu proti raznarodovanju in nepravičnim družbenim odnosom v obdobju 1924-1945 na severno primorskem ozemlju. Pripravlja ga Aldo Rupel; ponovitve ob sredah kakšno minuto po 10. uri. ČOKOLADNI FESTIVAL V SREDIŠČU GRADIŠČA: danes, 25. novembra, ob 20. uri nastop plesne skupine, ob 21. uri koncert funky glasbe iz 70. let skupine Remengo Brothers, ob 23. uri DJ House; v soboto, 26. novembra od 21. ure dalje v Ulici Ciotti »Cacao Meravigliao« nastop brazilskega igralca tolkal Os-carja Duiza, plesi in DJ Set; v nedeljo, 28. novembra, ob 17. uri v Ulici Ciotti koncert gospel glasbe, ob 20. uri nastop v živo Paole Rossato. AŠZ OLYMPIA vabi na občni zbor v ponedeljek, 28. novembra, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v dvorani društva A. Gregorčiča na Drevoredu XX Septembra 118 v Gorici; dnevni red: otvoritev občnega zbora, predsedniško poročilo, pozdravi in posegi, volitve, razno. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih med 16. in 18. uro in ob sredah med 15. in 18. uro, zjutraj pa je trenutno zaprta zaradi notranjega dela. SKAVTI IZ GORICE vabijo otroke (od 3. do 5. razreda osnovne šole), ki bi radi pristopili k volčičem in volkuljicam, da se jim pridružijo na sestankih, ki potekajo na skavtskem sedežu (Drev. 20. septembra 85 v Gorici) ob sobotah od 14.30 do 16.30; informacije na tel. 3461538732 (Aljaž). ZAHVALNA NEDELJA V PODGORI: v nedeljo, 27. novembra, ob 9. uri zbirališče traktorjev pred cerkvijo Sv. Justa Mučenca, ob 9.30 Sv. Maša, blagoslov kruha, vina in kmečkih pridelkov ter traktorjev, ob 10.45 odhod traktorjev po vasi, ob 11.30 kosilo v prostorih krajevnega sveta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. SREČANJA Z OBČANI SOVODENJ-SKE OBČINE: za Vrh 29. novembra v centru Danica. Pričetek ob 20. uri. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ vabi članice na občni zbor, ki bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici danes, 25. novembra, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicu. SPDG prireja v nedeljo, 27. novembra izlet v neznano. Zbirališče ob 9. uri pri Rdeči hiši; informacije na tel. 3493887180 (Gabrijel). KD OTON ŽUPANČIČ prireja v Domu Andreja Budala v Štandrežu drugo srečanje z Manico Irt »Tibetanske vaje pomlajevanja ... vaje Vrelca mladosti za dvig življenjske energije« v soboto, 3. decembra, od 10. do 12. ure prva delavnica »Tibetanske vaje in mudre celovitosti 1« in od 12.30 do 14.30 druga delavnica »Tibetanske vaje in mudre celovitosti 2... z notranjim nasmehom (nadgradnja prve delavnice)«; informacije in prijave na tel. 347-8800556, na naslov suzana.ko-mel@tmail.si ali na spletni strani www.angelski-portal.si. LETNIKI 1961 iz Sovodenj, Gabrij, Ru-pe, s Peči in Vrha, ki so se na družabnosti srečali pred dvajsetimi leti, se bodo ponovno sešli 3. decembra letos; informacije po tel. 333-1706760 (Nerina Devetak). 0 Prireditve PRAZNIK ŽUPNIJSKEGA ZAVETNIKA V ŠTANDREŽU: danes, 25. novembra, ob 18.30 v kapeli Sv. Jožefa spovedo-vanje; v soboto, 26. novembra, ob 9.15 adventne delavnice, ob 19. uri v cerkvi maša in ob 20. uri koncert goriškega mešanega mladinskega pevskega zbora P. Trubar; v nedeljo, 27. novembra, ob 10. uri v cerkvi maša, vodil bo g. Marko Rijavec iz Vipave, ob 11. uri na Trgu Sv. Andreja podelitev devetega klasa, ob 11.15 v cerkvi maša, vodil bo dekan Karel Bolčina, ob 17. uri maša in slovesne večernice, ob 17.30 v župnijskem domu praznična tombola. V SKRD JEZERO v Doberdobu prirejajo pravljične urice za otroke, ki obiskujejo vrtec in prve razrede osnovne šole z naslovom »Prauce z varšta« v sodelovanju z Glasbeno matico. Vodili jih bosta pravljičarka Martina Šolc in učiteljica glasbe Jana Drasič. Drugo srečanje bo v soboto, 26. novembra od 15.30 do 17. ure v prostorih društva; informacije in vpisovanja na tel. 3382127942 (Katja). V KNJIGARNI EDITRICE GORIZIANA na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 25. novembra, ob 17.30 predstavitev knjige »Un vescovo scomodo«, avtor Francescantonio Lopriore Cariglia. VEČER POEZIJE v hotelu Europalace v Ul. Callisto Cosulich 20 v Tržiču: danes, 25. novembra, ob 18.30 bo pesnik Renzo Maggiore iz Trsta predstavil svojo pesniško zbirko »Odi alle mie rein-carnazioni«; informacije po tel. 0481710709 in 0481-486352. VIDEO PRO IZ VRTOJBE IN DRUŠTVO ŽENA VRTOJBA vabita danes, 25. novembra, ob 19. uri v Mladinskem cen-teru Vrtojba na premierni ogled igra-no-dokumentarnega filma »Beg v svobodo« in na predstavitev koledarja »Vrtojba, vas vodnjakov«. ZADRUGA ROGOS prireja danes, 25. novembra, ob 19. uri v centru Gradina v Doberdobu »Aperitiv v znamenju kuhinje in znanosti«, predavatelj inženir in raziskovalec na tržaški univerzi Vanni Lughi; informacije in rezervacije miz po tel. 333-4056800 ali na info-rogos@gmail.com. AŠKD KREMENJAK vabi na predstavitev Koledarja 2012 z naslovom »Pevski zbori na Goriškem« v nedeljo, 27. novembra, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jamljah. DRUŠTVO SKALA IZ GABRIJ prireja srečanje z Ivanom Cibicem, članom partizanskega sanitetnega osebja in avtorjem knjige »Utrinki iz mojega življenja«. Potekalo bo v torek, 29. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gabrjah; sodeloval bo moški pevski zbor Skala. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja predstavitev knjige Tanje Mljač »Ameriška luč nad Trstom« o veleposlanici ZDA v Rimu Clare Boothe Luce in njeni vlogi pri reševanju tržaškega vprašanja med letom 1953 in 1954 v torek, 29. novembra, ob 20 uri v gradu Kromberk. KD BRIŠKI GRIČ IN FOTOKLUB SKUPINA 75 prirejata »Večer ob petju in sliki« v torek, 29. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu na Bukovju. Gosta večera bosta moški Pevski Zbor F.B. Se-dej in fotografinja in članica Fotoklu-ba Skupina 75 Darja Kolavčič, ki bo prikazala utrinke iz njenega potovanja »KAMČATKA po ognjenikih in sledovih medvedov«. ' . Mali oglasi PRODAJAM krompir za krmo prašičev; tel. 320-2161383. PRODAJAMO suha gozdna drva in ek-stra deviško oljčno olje; tel. 0481390238. PRODAM Citroen C4 Grand Picasso 2,0 HDi CMP-5, avtomatski menjalnik, 103.000 km, letnik 2008, prvi lastnik, srebrne barve, cena 11.900 evrov; tel. 340-8273145. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Adele Bratuž iz kapelice glavnega pokopališča v cerkev pri Sv. Ani, sledila bo upepelitev. DANES V BORJANU PRI KRMINU: 14.00, Maria Valentincic vd. Scalia v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.30, Maria Mezzorana vd. Boro v stolnici in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.00, Enrico Pecar Marossi v kapelici na pokopališču, sledila bo upepelitev. ^ Zapustila nas je naša predraga Alma (Dana) Cijak Za njo žalujejo brat Vojko, sestri Darinka in Sonja ter ostalo sorodstvo Iskrena zahvala gre zdravniku Tavcar-ju in župniku gospodu Bolčini. Pogreb bo v soboto, 26. novembra 2011, ob 11.30 iz mrliške veže goriške bolnice v štandreško cerkev. 1 4 Petek, 25. novembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu naš pogovor - Trener vratarjev Udineseja Lorenzo Di lorio o Handanovicu »Samir, fanatični perfekcionist« photo-life Lorenzo Di Iorio je človek, ki je v zadnjem letu preživel s slovenskim vratarjem Samirjem Handanovičem največ časa. 57-letni trener vratarjev videm-skega prvoligaša Udineseja, doma iz San Benedetta al Tronto, zelo dobro pozna svoj posel. Vratarje trenira 22 let. Svojo trenersko pot je začel s Furlanom Gi-gijem Del Nerijem v C2-ligi. Pred tem je tudi sam nosil dres številka ena v prvenstvih C-lige. Samirja, ki je zanj V '-s »številka ena vseh številk ena«, je označil za »fanatičnega perfekcionista«. Ali ste že poznali Samirja Han-danoviča, preden ste v lanski sezoni podpisali pogodbo z Udinesejem? V ožjem krogu trenerjev vratarjev se vsi dobro poznamo. Že pred časom, ko je Samir prvič podpisal za Udinese (leta 2004 op. int.), mi je takratni trener vratarjev Udineseja Zampa poročal o mladem in zelo perspektivnem slovenskem vratarju, ki ima vse lastnosti, da postane vrhunski vratar. Takrat sem ga prvič videl v živo na tekmi državnega pokala. Takoj mi je zapustil zelo dober vtis. Očarala me je njegova fizična postava in kako dobro obvlada moderen način branjenja. Nato sem ga spremljal v Trevisu, kjer sicer ni odigral najboljše sezone. Leto kasneje je bil celo samo tretji vratar Lazia. Rimini (B-liga) je bil zanj odskočna deska. Ko se je vrnil v Videm, je prvenstvo začel kot pomožni vratar. Chimentiju je nato pobral mesto. Ali se še spominjate prvega treninga s Handanovičem? Ko sem ga videl prvič, sem takoj razumel, da imam pred sabo vratarja izjemnih fizičnih sposobnosti. Vratarja, ki v popolnosti pooseblja to igralno mesto. Vratarja, ki je na visokih žogah brezhiben. Samir hitro reagira in je elastičen, četudi je zelo visok. Zaradi vseh teh lastnosti, ga lahko uvrščamo med svetovne »top« vratarje. Na nekaj pa ne smemo pozabiti. Na kaj pa? Samir je lahko srečen, da je med svojo kariero imel same dobre trenerje vratarjev. Vsi so mu pomagali, da se je lahko razvil v odličnega številka ena. Najprej ga je pri Udineseju vodil Ales-sandro Zampa, nato Lello Senatore. Najbolj srečen sem bil doslej jaz, ker s Sa-mirjem žanjeva uspehe, ki jih je slovenski vratar sejal vsa ta leta. Samir je v najboljših letih in lahko na tako visoki in še višji ravni igra še veliko sezon. Ali se je pred leti Handanovič pravilno odločil za igranje v B-ligi (pri Riminiju)? Pravilno. Tako igranje v A kot v B-ligi je za vratarja zelo težavno. Po tisti sezoni se je vrnil, kamor spada, v A-ligo. Izkušeni trenerji o tem nismo imeli nikoli dvomov. Kako pa je Samir kot vaš »učenec« na treningih? Zelo zahteven in natančen. Skrbi za vsak minimalen detajl, pozoren je na vsako Postavil je novi rekord. Resnici na ljubo bi to lahko počel tudi kak drugi vratar, če le ne bi po treningih lenaril na domačem kavču. Samir se že dan po tekmi dokumentira o prihodnjem nasprotniku in predvsem o nasprotnikovih najboljših izvajalcih enajstmetrovk in prostih strelov. Veliko ur preživi doma pred televizorjem in preštudira, kako nogometaši izvajajo kazenske strele. Rad pa bi poudaril, da Samir ni specializiran za branjenje enajstmetrovk. Če bi to trdil, bi ga lahko užalili. Samir je vsestransko vrhunski vratar. Vi ste trenirali same vrhunske vratarje: Pagliuco, Tolda, Taibija, Fontano in druge. S kom bi lahko primerjali Handanoviča? Samir je veliko boljši od vseh teh. Bodimo odkritosrčni: boljši je tudi od Buffona, ki je že mimo svojih in Samir Handanovič. Samir je vsekakor boljši, pa ne samo zato, ker ga treniram jaz. Oba sta produkta dveh različnih trenerskih šol, nemške (Neuer) in italijanske (Handanovič). Katere so razlike med tema šolama? Povedal I 1 malenkost. Na treningih natančno vadimo vse elemente igre. Ponavljamo jih tolikokrat, da jih Samir avtomatizira. Zelo rad imam take vratarje. Povedali ste same pozitivne stvari. Naštejte nam vsaja eno Han-danovičevo hibo! Moral bi biti bolj karizmatičen v slačilnici. Na igrišču je zelo avtoritaren, v slačilnici pa to še ne zna biti. Ko ste načrtovali prvo sezono, na katero vrsto vadbe ste se osredotočili? V čem bi se moral Handano-vič še izboljšati? Izboljšati, prava beseda bi mogoče bila perfekcionirati, bi se moral še malo v vseh elementih. To zato, da vztraja na visoki ravni čim dlje. Odkar trenira z menoj sva zamenjala tipologijo treningov moči. Nove vaje so Samir-ju zelo po godu in jih fanatično izvaja dvakrat tedensko. S tem si hkrati utrjuje samozavest, kar je za vratarja zelo pomembno. V lanski sezoni j'e Handanovič ubranil šest enajstmetrovk na osem. najboljših let. Samir je visok 192 centimetrov, toda gibčen je kot deset centimetrov nižji človek. To mu daje dvojno prednost: lahko izkoristi tako višino kot gibčnost. Hkrati je zelo reaktiven. Toldo je bil v tem elementu slabši. Tudi nizke žoge zanj niso problem, kot tudi igranje z nogo. Odlično brca in podaja tako z levo kot z desno nogo. Samir ima prirojene fizične lastnosti. S trdim delom, trudom in veliko dobre volje je napredoval do te mere. Močno se je približal popolnosti. On pa o tem noče niti slišati, saj želi stalno napredovati in se izboljšati. V tem ga občudujem. Ali je Samir pripravljen na prestop v »top« klub? Absolutno. Kdo so najboljši evropski oziroma svetovni vratarji? Najboljša vratarja na svetu sta Bayernov vratar Manuel Neuer (letnik bo le en primer. Vratarji, ki jih treniramo Italijani, skušajo zaustaviti nasprotnikovega napadal- ca pri igri ena na ena tako, da mu z rokami prestrežejo žogo. Nemška šola pa uči, da vratar do zadnjega trenutka na nogah spremlja napadalca, ki mu pride naproti. Katera šola je boljša? Obe sta dobri. Treba je izluščiti najboljše stvari ene in druge. V zadnjih letih je veliko napredovala tudi poljska trenerska šola vratarjev, španska pa mi ni všeč. Ali so v Italiji še drugi obetavni mladi vratarj'i? Žal jih ni. Skrbi me, ker v A-ligi igra veliko tujih vratarjev. Mladim domačinom ne zaupajo. Vi že veliko let sodelujete s trenerjem Guidolinom? Guidolina sem spoznal pred dvajsetimi leti, z njim pa sodelujem dvanajst let. Tudi on je zelo natančen in pozoren na vsak detajl. Podobno kot Samir. Jan Grgič . alpsko smučanje - Kanada Moške tekme pod vprašajem zaradi snega, nastop deklet pa ni ogoržen LAKE LOUISE - Kanadski organizatorji uvodne moške smukaške preizkušnje svetovnega pokala alpskih smučarjev so zaradi močnega sneženja v sredo odpovedali prvi uradni trening. Ker vremenska napoved do konca tedna obeta nove pošiljke snega, je ogrožena izvedba jutrišnjega smuka in nedeljskega su-perveleslaloma v Lake Louisu. Svetovni pokal alpskih smučark v ameriškem Aspnu ni ogrožen. Jutri bo tako na sporedu veleslalom s prvo vožnjo ob 18.15 in finalom ob 21.15. V nedeljo bo še slalom (18.15/21.00). Tina Maze bo nastopila na obeh tekmah. TEKI - Danes ženski šprint v Kuusamu (kvalifikacije ob 10.45, na izpadanje od 12.30. odbojka Italija zlahka proti Kitajski Danes ZDA KAGOSHIMA - V tretjem krogu svetovne odbojkarske lige je Italija z gladkim 3:0 (25:10, 25:18, 25:14)premagala Kitajsko (Zajčev 13, Savani 10, Sabbi 9), danes pa jo čaka dvobojev proti ZDA. Začetek ob 10.20 po našem času (Sky sport). Vrstni red: Brazilija in Poljska 10, Rusija 9, Italija in Argentina 8, Iran 7, ZDA in Kuba 6, Srbija in Egipt 3, Japonska 2, Kitajska 0. ZA OI Slovenija - Ukrajina 3:1 (-21, 24, 21, 18) nogomet - Udinese že drevi doma ob 20.45 Roma bo napadala Tako napoveduje trener gostov Luis Enrique - Totti ne bo igral RIM - Če proti Udineseju nočeš biti v težavah, moraš napadati vseh 90 minut, toda zelo moraš hkrati biti pozorne na njihov smrtnonosni protinapad,« je pred drevišnjo vnaprej igrano tekmo A-lige na stadionu Friuli v Vidmu (ob 20.45) povedal trener Rome Luis Enrique, ki je dejal tudi, da je navijač Udineseja, ker izjemno ceni delo, ki ga je videmski klub opravil v zadnjih letih. »Vem, da bo posest žoge na naši strani, ker bo Guido-lin čakal, da nas užene s protinapadi, toda našega sloga igre ne bomo spreminjali. Sem pa tudi zelo radoveden, kako se bomo obnesli proti tako dobri ekipi kot je Udinese,« je še dejal španski stra- teg, ki v Vidmu ne bo mogel računati na Tottija. Poln pohval za Romo je tudi Guidolin, ki ima s tem klubom slabe izkušnje, saj je proti njemu skoraj vedno izgubil. Udinesejev trener je na včerajšnjem srečanju z novinarji potožil, da se bo njegovo moštvo težko obdržalo v vrhu. Pod pritiskom je napad, v katerem uspešno igra le Di Natale, Floro Flores pa v ligi še ni dosegel gola. »Oba skupaj lahko igrata le ,če vse deluje kot po olju,« je dejal Guidolin. Državni pokal, 4. krog: Fiorentina - Em-poli 2:1, Genoa - Bari 3:2 po podaljških, Ca-gliari - Siena 1:2. / ŠPORT Petek, 25. novembra 2011 19 košarka - 6. krog evrolige Union Olimpija z izleta v Barcelono z minusom 26 Ljubljančani povsem nemočni - Uvrstitev v drugi del vse bolj oddaljena Regal Barcelona - Union Olimpija 72:46 (23:16, 40:26, 63:32) Košarkarji Uniona Olimpije so v šestem krogu evrolige doživeli peti poraz. Na gostovanju v Barceloni so izgubili s 46:72 (16:23, 26:40, 32:63). Srečanje je bilo povsem enosmerno, Barcelona pa je iz minute v minuto stalno višala svojo prednost, ki je ob koncu tretje četrtine znašala že 31 točk. V zadnjih desetih minutah so domačini nekoliko popustili in Ljubljančanom dovolili, da celo dobijo to četrtino in nekoliko ublažijo visok poraz in srečanje sklenejo z minusom 26 točk. Na treh nastopih izven Stožic je Union Olimpija pokazala tudi izredno neučinkovitost in »pridelali« kar 78 točk primanjkljaja, ob tem, da so v Sieni dosegli 57 točk, v Ka-zanu 51, tokrat pa zgolj 46. Tekma bo šla v zgodovino evropske košarke, saj je legenda katalonskega velikana Juan Carlos Navarro (včeraj je bil s 14 točkami najboljši strelec svoje ekipe) postal najboljši strelec evrolige. Od leta 2000 dalje, ko je skrb za najelitnejše evropsko klubsko tekmovanje prevzel Uleb, je španski re-prezentant dosegel 2716 točk, s čimer je na lestvici strelcev prehitel Marcusa Browna. Najboljša strelca pri Ljubljančanih sta bila Danny Green in Aleksandar Capin s po desetimi točkami. S tretjim zaporednim porazom so se košarkarji Unio-na Olimpije še za korak oddaljili od uvrstitve v drugi del tekmovanja. Prihodnji četrtek bo v Stožice prišel Monte-paschi iz Siene. Ostala izida: Nancy - Bennet Cantu 76:75, Maccabi - Armani Milan 85:76. formula ena Med McLarnom in Mercedesom ne bo »ločitve« SAO PAULO - Vodstvo McLarna, moštva formule 1, je zanikalo natolcevanja, da se odrekajo Mercede-sovim motorjem in se vračajo k Hondinim. Novico o spremembi je objavila nemška revija Auto motor und sport, ki se je sklicevala na vire iz Honde «Mi smo zadovoljni s sodelovanjem z Mercedesom. Ni mi jasno, od kod te govorice, zagotovo lahko potrdim, da bomo z Mercedesom sodelovali tudi po letu 2012,» je dejal direktor McLarna, Jonathan Neale. Od leta 2013 McLaren ne bo več brezplačno prejemal motorjev od Mercedesa, ampak jih bo moral plačati osem milijonov evrov. Sodelovanje med podjetjema traja od leta 1995, s Hondo pa je bil McLaren partner od leta 1988 do 1992. SOČI 2014 - Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) Jacques Rogge je prireditelje zimskih olimpijskih iger leta 2014, ki jih bo gostil Soči, pohvalil za izjemen napredek pri pripravah. tenis - Finale ATP Roger Federer že v polfinalu LONDON - Švicar Roger Federer se je po zmagi nad Američanom Mardyjem Fishem na sklepnem teniškem turnirju sezone ATP v Londonu že uvrstil v polfinale. Federer je ameriškega tekmeca premagal po treh nizih (6:1, 3:6, 6:3) in se v polfinale prebil s popolnim izkupičkom 3:0 v zmagah. Ta- ko je na dobri poti, da še šestič v karieri osvoji zaključni turnir. Pozno zvečer sta se v tekmi dneva v londonski Areni O2 pomerila Španec Raafel Nadal in Francoz Jo-Wilfried Tsonga, oba v skupini B doslej že «žrtvi» Federerja. Zmagovalec se je Švicarju pridružil med najboljšo četverico. naša društva - Športno združenje Olympia Model, ki se obrestuje Članska ekipa je v lanski sezoni napredovala v deželno C-ligo bumbaca nogomet Dober start ljubiteljev Primorja Real Union - Primorje Društvena Gostilna Gabrovec 0:3 (0:2) Strelec: Vrse 3 Primorje: Kuk, Lipovec ( Milič ) , Princival Norman, Karanovič, Svab, Lenarčič, Emili, Candotti, Mozetič, Prinival Nedir, Vrse. Letošnje prvenstvo so Ljubitelji Primorja začeli kot že dolgo ne. V gosteh so v prvem krogu premagali ekipo Real Union iz Tržiča. Skozi vse srečanje so bili boljši in so prikazali lep nogomet. Ob koncu tekme bi lahko bila razlika v golih še višja. Ostrostrelec Vrse je poskrbel za heat-trick in se po poletnem premoru predstavil v izvrstni formi, Kuk je v vratih prestal krstni nastop brez prejetega gola, ostali pa so svojo nalogo prav dobro opravili. Že jutri čaka rdeče-rumene druga prvenstvena tekma, ki bo na igrišču Ervatti ob 14.30. Tudi globa za Primorje Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v nedeljo izključenega trenerja Vesne Andreo Massaia kaznovala s prepovedjo nastopanja do 2. decembra (en krog), s prepovedjo igranja za en krog pa je diskvalificirala še dva igralca kriškega društva, Ferruccia Degrassija (zaradi izključitve) in Nikolo Gajčanina (4. opomin). Konec tedna ne bosta smela igrati tudi Lorenzo Valditara (Zarja) in Sebastiano Ferro (Primorje). Blagajnik ŠD Primorje bo moral zvezi odšteti 100 evrov globe. Kriva zanjo je skupina ljudi, ki so - kot piše v sporočilu zveze - takoj po tekmi in kasneje pred slačilnico grozili sodniku in ga žalili. □ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. Valentina 3405814566, www.skbrdina.orgwww.skbrdina.org. AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, da naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 27. novembra. Informacije: Sabina tel.št. 3488012454. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 14.januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: info@skdevin.it ali pa na 335 8180449 (Erika) Športno združenje Olympia je na Goriškem društvo, ki najdlje goji odbojkarsko tradicijo. Danes združuje 206 članov, od katerih je 79 aktivnih odbojkar-jev in odbojkaric, večina pa je najmlajših, ki obiskujejo vadbo predšolskih otrok, športno gimnastiko, ritmično gimnastiko in ples. Od vseh je kar 152 mladoletnih članov, le 54 pa je polnoletnih. Skratka, obračun je v primerjavi z obdobjem pred približno šestimi leti izredno pozitiven: število članov se je od takrat skoraj potrojilo. Odbor, ki mu je takrat začel predsedovati Gregor Šfiligoj - dvanajsti predsednik vodi klub od leta 2003 - se je zavestno odločil, da bo na ruševinah projekta Rast sam nekaj zgradil. Izziv je bil velik, danes pa so rezultati na dlani. Modela, po katerem naj bi se zgledovali, takrat niso imeli, gradili pa so počasi, predvsem z vestnim delom: »V sezoni 2004/05 smo gojili že tri leta otroško telovadbo, ob tem pa je bilo pri nas le 16 mladincev in mladink. To so bili temelji, na katerih smo potem razvili sedanjo strukturo društva,« se spominja športni direktor in duša odbojkarskega delovanja Andrej Vogrič. Danes Olympia ni le društvo s številnimi mladimi športniki, ampak se lahko ponaša tudi s kvalitetnimi igralci. Dvanajst odbojkarjev od 11. do 15. leta starosti igra tudi v različnih deželnih selekcijah: »To so večinoma vsi, ki so pri Olympii začeli s športno gimnastiko, kar dokazuje, da je naš model, kjer otrok do 10. leta starosti trenira izključno športno oziroma ritmično gimnastiko, ne pa minivolleya - zmagovit. Otroci pridobivajo tako vse motorične sposobnosti, ki so potem baza za nadaljnje športno udejstvovanje,« pojasnjuje Vogrič, Šfiligoj, ki je v našem pogovoru napovedal, da v naslednjem mandatu ne bo več predsednik, pa se sprašuje, ali je ravno ta odločitev tudi vplivala na porast števila članov. Po podatkih, ki jih zbira Vogrič, se približno 50 % otrok, ki obiskujejo otroško telovadbo, odloči tudi za odbojko. Večina članov živi v mestu, drugi pa prihajajo iz okolice Brd in iz Števerjana. »Če upoštevamo samo odbojko, ima Olympia v Gorici največjo bazo igralcev, sicer pa je v mestu najštevilnejše društvo UGG,« meni Šfiligoj, ki si obenem želi, da bi otroci izbirali Olympio predvsem zaradi kvalitete dela, ki ga nudijo: »Hoteli smo se otresti politične delitve otrok, ki je prevladovala pri vklju- čevanju v naše društvo oziroma k Domu. Seveda pa se še vedno dobi kdo, ki društvo izbira glede na pripadnost in najbrž bo moralo miniti še nekaj generacij, da bomo to premostili.« V kvaliteto je Olympia že veliko vložila in še naprej vlaga, seveda pa vse to pogojujejo razpoložljiva finančna sredstva: »Trenerji, ki so kvalificirani in dajejo jamstvo, da bo delo kvalitetno, stanejo,« priznava Šfiligoj. Usmerjanje bivših igralcev v trenerstvo goriškemu klubu ni uspelo, zato iščejo trenerje na drugi strani državne meje: »Tu pa je še druga težava, ki ni ukoreninjena samo v našem športu. Tudi na drugih področjih opažam, da gledamo večkrat zaničevalno na tisto, kar izhaja iz naše majhne skupnosti, tujec pa je nasprotno vedno boljši. Prav zato mislim, da ni veliko naših trenerjev.« Edina »domača« trenerja (z ustreznimi izkaznicami) sta pri Olympii samo Andrej Vo-grič in Damjana Češčut. Celotna dejavnost Olympie poteka v Slovenskem športnem centru Mirka Špacapana. Otroška in mladinska te- lovadna dejavnost šteje deset vadbenih skupin, pet pa je odbojkarskih ekip, ki nastopajo v osmih prvenstvih: »Letos smo na tesnem,« potrjuje športni direktor Vogrič. Vsak dan od 14.00 do 22.00 je dvorana zasedena (vse razpoložljive termine uporablja izključno Olympia), v jutranjih urah pa uporabljajo dvorano italijanske šole. »Povečali smo število treningov članske ekipe in odbojkaric U14 in U16, posledično pa ima ekipa 1. divizije letos samo en termin za treninge in tekme,« ponazarja prostorsko stisko Vogrič. Olympia ni upravitelj telovadnice: športni center uporablja, z lastnikom - Katoliškim tiskovnim društvom - pa ni podpisala pogodbe: »Mi plačujemo žive stroške, torej ogrevanje, luč in vodo, s tem da lastniku nakažemo denar šele takrat, ko en delež sredstev lahko namenimo temu. V primeru, da zneska ne pokrijemo, pa plača lastnik. To pa nas vsekakor obremenjuje, saj nikjer ni nič definiranega. Zaenkrat je lastnik razumevajoč,« razlaga Šfoligoj. Prav finančne težave so tiste, ki skrbijo odhajajočega predsednika. »Mislim, da to, kar tačas nudimo, je v dani situaciji največ kar zmoremo.« Pri Olym-pii en del stroškov za otroško in mladinsko telovadno dejavnost krijejo vadnine, finančna sredstva za odbojkarsko dejavnost pa pridobivajo s sponzorji in vadni-nami: »Ugotavljam vsekakor, da se trend, ki smo ga zaznavali do lani - mislim na prispevek sponzorjev, ki je bil vsako leto nekoliko višji - ustavil. Upam, da bomo letos vsaj izenačili lanski znesek,« dodaja Vogrič. Dotok vseh finančnih sredstev je letos manjši tudi zato, ker šest mladoletnih igra v članski ekipi in torej ne plačuje vadnin (»prikrajšani« so za 1.500 evrov), letnega prispevka društvu pa ne plačujejo niti igralci U16, saj ekipa deluje v sodelovanju z deželno odbojkarsko zvezo: klub torej v tem primeru ne prejema vadnin, po drugi strani pa stroške trenerjev krije zveza. Delovanje se ob tem finansira še s prispevki javnih uprav: »Od njih dobimo približno 22 %, kar je v primerjavi s slovenskimi kulturnimi društvi zelo malo. Napovedi, da bodo manjšinskim organizacijam zmanjšali letne prispevke v Rimu in Ljubljani, športnih klubov ne bo prizadelo tako kot druge, saj moramo mi iskati glavnino sredstev drugje,« dodaja športni direktor. »Naravno« in nenačrtovano - kot pravi predsednik Šfiligoj - je tačas v ospredju moška odbojka (štiri vadbene skupine), 21 deklet pa trenira skupaj. »Sprva smo mislili, da bodo dekleta, ki zaključijo vabo ritmične gimnastike, igrale pri Govolleyu, vendar smo se v zadnjih letih oddaljili od tega projekta, ki ni imel trdne strukture.« Odprti so na nova združevanja ali sodelovanja, napoveduje Vogrič, tudi v sklopu Govol-leya: »Dovolj bi bilo, da bi dobili tri nove odbornike, ki bi poprijeli za delo, saj je Govolley v bistvu že goriški Zalet.« Ker še ni prišlo do dogovora, vadijo dekleta pri Olympii, kjer pa se že zavedajo velike prostorske stiske. Pri moških pa so cilji oziroma želje že začrtane: »To, kar smo razvili v šestih letih, je lahko osnova za višjo, B2-ligo,« napoveduje ambiciozni Vogrič, ki se seveda zaveda, da bo na to lahko vplivalo več dejavnikov (študij in delovne obveznosti fantov v prvi vrsti), previdni Šfiligoj pa opozarja, da so za take načrte potrebna finančna sredstva. Veronika Sossa 20 Petek, 25. novembra 2011 ŠPORT / košarka - Jadran Qubik jutri na Opčinah (20.30) proti Codroipu Ne podcenjevati V desetem krogu državne C-divizije bodo jadra-novci jutri ob 20.30 na Opčinah (telovadnica Polispor-tive, sodnika Benečana Ghi-rardini in Brocca) sprejeli v goste Codroipo. Furlani že nekaj let nastopajo z izkušeno peterko in skupinico odličnih mladincev letnika 1993, ki so že pripravljeni na igranje na tako visoki ravni. Nosilci igre ekipe so sicer preverjeni branilci Cipolla, Martina in Serrao ter visoka Ma-rella in Max Rossi, ki je pred nekaj leti igral tudi za Jadran. Doslej so sicer zbrali vsega dve zmagi, vendar so zelo neugodna ekipa, ki je nikakor ne gre podcenjevati. Delovni teden jadra- Spigaglia se muči z gripo kroma novcev v telovadnici ni potekal najbolje. Max Spigaglia je ležal z gripo, Peter Franco pa je bil odsoten zaradi službenih obveznosti. Oba bi sicer naposled morala stopiti na igrišče. Fantje bodo po spodrsljaju iz Montebellune seveda skušali takoj popraviti vtis, želijo pa si, da bi bili navijači tudi v domači dvorani šesti mož na igrišču. DEZELNA SELEKCIJA LETNIKA 1997 Jadranovec in kar šest igralcev Brega V tržaško-goriškem izboru kandidatov za sestavo deželne košarkarske reprezentance letnika 1997, ki bo prihodnje leto nastopila na Trofeji dežel v Markah, je med 18 igralci kar sedem članov naših društev, od tega šest igralcev Brega. Trenerja Andrea Vicenzutto in Robi Jakomin sta namreč na trening, ki bo v ponedeljek ob 17.15 v telovadnici pri Briščikih, povabila tudi Michaela Bazzarinija, Giacoma Crismanija, Luco Gellenija, Luko Giacominija, Mattea Norbeda in Lenarda Zobca (vsi Breg) ter Iva Uša-ja (Jadran). Ostali igralci so člani Ardite, Azzurre, Gori-ziane, Don Bosca in Cervignaneseja. Trenerja bosta v prihodnjih dneh preverila znanje še približno enakega števila fantov z Videmskega in Pordenonskega, nato pa sestavila 20-člansko reprezentanco, ki bo skupaj redno trenirala do aprila, ko bo opravljen dokončen izbor reprezen-tantov za nastop na turnirju v Markah. promocijska liga Sokol in Bor zmagala kljub neprepričljivi igri Sokol - Skyscrapers 63:60 (20:22, 32:31, 49:41) Sokol: Piccini 3, Guštin 1, N. Sossi 12, Budin 9, Vitez 19, Doljak 12, P. Rogelja 4, J. Rogelja, Semolič 2, Moscatti n.v. Trener Lazarevski. SON: 19. Sokol je na vnaprej odigrani tekmi 3. kroga dosegel prvo letošnjo zmago, prikazal pa je le toliko, kolikor je zadostovalo, da je premagal Tržačane. Predvsem v prvem delu je zelo slabo delovala obramba, tako da je bil prvi polčas izenačen. Najboljšo predstavo so sokolovci pokazali v tretji četrtini, ko so povedli tudi s 13 točkami naskoka. Visoke prednosti pa niso obdržali, saj so v zadnjem delu igrali v napadu neorganizirano in zaletavo. Tržača-ni so počasi zmanjšali zaostanek, vendar je Sokol, ki ga je prvič letos tudi s klopi vo- Najbojši strelec z 19 točkami je bil Alex Vitez (Sokol) kroma dil trener Lazarevski, uspel obdržati nekaj točk prednosti in dosegel končno zmago. Bor NLB - Santos 64:62 (9:8, 21:29, 39:45) Bor: Pertot 9, Manta 3, Bassi 6, G. Liccari 4, Buzzi, Pallini 5, Peretto 9, Ga-locchio 20, Liccari M. 3, Masè 4, Tana-sijevic. Trener: Martini. SON: 20. PON: Pertot, Masè. Proti mladim nasprotnikom je Bor, ki sicer nastopa zunaj konkurence, zmagal, vendar je tokrat prikazal neprepričljivo predstavo. Vse do končnice so Sve-toivančani zasledovali nasprotnike, nakar so z nekaj uspešnimi akcijami spreobrnili razmerje sil in zmagali. V zadnjem delu se je izkazal Galocchio, ki je na koncu zbral 20 točk. košarka Bor Radenska in Breg v gosteh, Kontovel doma V deželni C-ligi bo vodilni Bor Radenska skušal podaljšati serijo devetih zmag v Romansu. Jutri se bo srečanje na Goriškem pričelo ob 18.30, sodnika bosta Trombin iz Červinjana in DAgostino iz Fiumicella. Nasprotniki (8 točk na lestvici) slonijo predvsem na dvojici izrazitih strelcev, to sta izkušena play-makerja in realizatorja Gaggioli (14 točk na tekmo) in Tomat (15). Seznam najnevarnejših mož dopolnjujejo branilca Bullara in Gennaro ter krilni centri Dreas, Cabas in Costa. Na gostovanje se bodo Popovičevi fantje podali brez Marka Medena, ki miruje zaradi mišične poškodbe. Njegovi soigralci pa so se med tednom primerno pripravili na nastop, med drugim tudi preko sredine trening tekme proti Servolani. KLJUB ODSOTNOSTIM FAVORITI - Breg (12 točk) bo jutri ob 20.45 igral v videmski telovadnici Vecchiatto proti skromni ekipi Geatti Basket Time, ki je že lani izpadla iz lige, po repesažu pa je letos doslej zbrala samo eno zmago. Njeni glavni aduti so branilci Puto, Munno in Me-non, krilo Favret in centra Battistig ter Pi-tis. Bregovega trenerja Krašovca namreč bolj kot sam nasprotnik skrbi zdesetkana postava, s katero se bodo podali na pot. Zaradi službenih obveznosti bodo namreč hkrati manjkali Gianluca Giacomi, Elvis Klarica in Giancarlo Visciano, tudi Štefan Samec pa po poškodbi stopala še ni docela nared za igranje. Predvsem pod košem bodo torej Brežani hudo okrnjeni, kljub temu pa imajo menda vse možnosti, da ob prispevku ostalega dela ekipe odnesejo načrtovani točki. Sodnika dvoboja bosta Bean iz Škocjana ob Soči in Valentina Marusig iz Tržiča. REAGIRATI PO DVEH PORAZIH - V D-ligi bo Kontovel jutri ob 18.00 pri Briščikih (sodnika Videmčana Pillini-ni in Iaia) v okviru šestega kroga prekrižal orožje s peterko iz Foljana, ki ima tako kto Brumnovi varovanci 6 točk na lestvici. Po dveh zaporednih zastojih želijo Kontovelci spet ubrati zmagovito pot, čaka pa jih izkušen (Tessarolo) in telesno močan (Franceschi) nasprotnik. odbojka - Sloga Tabor Televita v nedeljo v Repnu proti močni ekipi Valsugana Nasprotnik jim bo izmeril pulz Deželne lige: večino ekip čaka popravni izpit Dvanajst točk v šestih nastopih in le dva poraza po tie-breaku. To je dosedanji izkupiček Sloge Tabor Televita v državnem prvenstvu B2-li-ge, v katerem nastopa kot novinec. Slogaši so doslej najbolj uspešno igrali na domačem igrišču v Repnu, kjer so še nepremagani (tudi na gostovanjih pa so vedno osvojili vsaj točko), v nedeljo (ob 18. uri) pa jih čaka rez težka preizkušnja. Gostili bodo namreč drugouvrščeno Valsu-gano, ki ima na lestvici dve točki več in je izgubila le proti Prati. Prejšnji teden je na primer prepričljivo premagala Bibione, gladko pa je odpravila tudi ekipo iz Mester, ki je doslej zbrala prav toliko točk kot Battisti-jevi varovanci. Odbojkarji iz Pado-ve so torej zelo nevarni, naša ekipa pa se bo morala paziti predvsem odličnega korektorja, ki je na mreži zelo učinkovit. Tudi ostali igralci so Dosleh vsakič zelo soliden Andrea Vatovac ima težave s hrbtno mišico kroma dobri, tako da gre skratka za kompletno ekipo, proti kateri bodo morali slogaši igrati zelo zbrano, še posebno pozorno in urejeno pa bodo morali igrati v bloku in obrambi. Trener Battisti trenutno še ne ve, koliko igralcev bo imel na razpolago. Vatovac in Matevž Peterlin imata pretegnjeno hrbtno mišico, a bi lahko bila mogoče do nedelje nared, tako da bi imel Slogin trener nekaj več manevrskega prostora (na zadnjem gostovanju namreč ni imel na razpolago nobene menjave). Cernuta poškodbe gležnja še vedno ni saniral in zaenkrat še ni jasno, koliko časa bo moral počivati, Nigido pa ima močan bronhitis. Kakorkoli že, slogaši bodo v nedeljo gotovo dali vse od sebe, glede na kvaliteto ekip pa se obeta res lepa tekma, ki bo nedvomno spet privabila v Repen številne gledalce. (T.G.) Po slabem izkupičku iz prejšnjega tedna čaka naše odbojkarske deželne ligaše popravni izpit. Čeprav se bodo nekatere ekipe pomerile z zelo dobrimi nasprotniki, vseeno pričakujemo, da bodo naši predstavniki na splošno bolj uspešni. Nevarni novinec Valovi odbojkarji bodo skušali v go-steh presenetiti tretjeuvrščeni San Vito, ki je v ligi novinec. Lani je z izkušeno ekipo osvojil končno 1. mesto v D-ligi, zelo uspešno pa igra letos tudi v C-ligi. V skupini A je doslej izgubil le proti Vivilu (3:0) in Vbu-ju (3:2), ekipam, ki so na lestvici za njim, pa ni prepuščal točk. Štandrežci pa lahko vsekakor z dobro igro pridejo do novih točk, ki bi bile v boju za uvrstitev v skupini za napredovanje še kako potrebne. Z zmago do šestih točk prednosti Goriška Olympia bo ta teden gostovala v Trstu, kjer se bo pomerila z Volley Clubom. Tržačani imajo v svojih vrstah nekaj dobrih posameznikov, a so nedvomno v dometu naše ekipe, ki bi z zmago naredila pomemben korak naprej na poti do uvrstitve v skupino za napredovanje, saj bi se z novimi tremi točkami njena prednost pred tretjeuvrš-čenim Cusom pred začetkom povratnega dela povečala na šest točk. Izboljšati morajo predvsem igro Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje je v zadnjih krogih igrala vedno slabše. Jutri jo sicer čaka zelo težka naloga, saj je Ferro Alluminio glavni favorit letošnjega prvenstva. Če so možnosti za zmago majhne, pa to ne pomeni, da se mo- rajo Sočani vnaprej predati. V trenutku krize je namreč pomembno predvsem to, da spet začnejo igrati, kot znajo. Kar delajo na treningih, morajo pokazati tudi na tekmi. Zmaga je tokrat obvezna Slogaši bodo jutri gostili zadnjeu-vrščeni Mortegliano, ki pa ima sicer le točko manj od njih, saj je prejšnji teden nepričakovano premagal Sočo (tudi Sloga je edino zmago doslej slavila proti So-čanom). Zmaga je v dometu Peterlino-vih varovancev, vendar morajo ti zanjo pokazati več kot na zadnjih tekmah. Omejiti morajo število napak in igrati agresivno na mreži. Naj še dodamo, da bo tekmo sodil Igor Tomšič. Najtežja tekma V ženski C-ligi čaka zaletovke letošnja najtežja tekma. Gostovale bodo namreč pri Vivilu, ki povsem upravičeno zaseda prvo mesto na lestvici in je še ne-premagan, točko pa mu je doslej odščip-nil le Talmassons. Ekipa je zelo homogena in kompletna, na mreži pa so zelo uspešni tako centri (z žogo "fast") kot krila, ki učinkovito napadajo tudi visoke žoge. Če se hoče naša ekipa enakovredno boriti z domačinkami, mora igrati vsaj tako dobro kot prejšnji teden proti Tarcentu, zbranost in hladnokrvnost pa mora ohraniti do konca, saj so bile v prejšnjem krogu na koncu ob zmago po vodstvu z 2:0 zaradi padca koncentracije in pretirane živčnosti. Po dveh zaporednih porazih je zmaga nujna Zalet D se bo jutri pomeril z mladim Codroipom, ki je poleti dobil "wild card" in ki so ga že premagale v Jadran- skem pokalu. Berlotove varovanke pa svojih nasprotnic ne smejo podcenjevati, saj so že prejšnji teden proti Coselliju ugotovile, da je lahko to zelo nevarno. Med tednom so igrale tudi prijateljsko tekmo proti Zaletu C in se na njej izkazale, tako morajo pa odslej igrati tudi v prvenstvu. V zadnjih dveh krogih se je namreč njihov položaj na lestvici precej poslabšal, tako da si v boju za uvrstitev v skupino za napredovanje ne smejo privoščiti spodrsljajev proti slabšim ekipam. Proti trikrat starejši ekipi Olympia U17 bo v Gorici gostila tržaško Alturo, ki ima v svojih vrstah tudi igralce, ki so stari že več kot 50 let, zelo malo pa je igralcev, ki jih imajo manj kot 40. Olympie ne čaka lahka naloga, na tekmi proti tako izkušeni ekipi pa bodo morali mladi odbojkarji tudi sami čim manj grešiti. (T.G.) UNDER18 ŽENSKE Breg - Eurovolleyschool 0:3 (7:25, 12:25, 13:25) Breg: Klun, Kalin, Pincer, Preprost, Novello, Pilepich, Amabile, Brankovič. Trenerja Zeriali in Desimirovic. Ekipa Brega je tokrat naletela na zelo solidnega nasprotnika, proti kateremu pa je igrala brez štirih standardnih igralk, vključno s tremi izposojenimi igralkami Libertasa, ki so za svoj klub istočasno igrale v prvenstvu do 16 let. Brežanke so se nasprotnicam v bistvu predale že pred samim pričetkom tekme, saj so igrale daleč pod svojimi sposobnostmi, nasprotnice pa so z dobrim servisom in učinkovitim napadom po-polnom strle njihov skromen odpor. 1 4 Petek, 25. novembra 2011 Št. 33 (196) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Julija, Karin, Martin, Martina, Mateja, Patrizia, Sara, Valentina in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu klop se je soočil s svetovnim zgražanjem Dvignimo se! »Vsem in vsakomur posebej med vami želim, da bi imeli vzrok za jezo. To je nekaj dragocenega. Kadar človeka nekaj razjezi, tako kot je mene razjezil nacizem, postane bojevit in močan ter ukrepa.« (Stéphane Hessel) Ko je Stéphane Hessel napisal pamf-let Indignez-vous! (slov. Dvignite se!), gotovo ni pričakoval, da bo njegovo delo obkrožilo ves svet in navdihnilo množico ogorčenih, t.i. Indignados, ki vsak dan protestirajo in zasedajo v mestih vsega sveta. Skoraj nepredstavljivo se zdi, kako je znal ogovoriti in povleči iz mladih vse tisto, kar je v njih tlelo že dalj časa. In iskrica je zagorela. Klop je tokrat želel pobliže raziskati razloge »svetovnega zgražanja« in kako se je gibanje vsestransko razširilo. Manifestacije in dogajanja so izredno pisana in se med seboj tako razlikujejo, da bi jih vaš petkov prijatelj težko vse povzel. Tukaj jih lahko poda le v obrisih. Ododporništvado ogorčenosti maja miroljubno zasedli Puerto del Sol v Madridu. Pozivali so k taki vrsti demokracije, pri kateri bi lahko sodelovali vsi državljani. »Mi nismo lutke v rokah politikov in bankirjev!« in podobna gesla so kmalu odjeknila po celem svetu. Julija je 25-letna izraelska državljanka Daphni Leef, obupana zaradi previsokih najemnin v Tel Avivu, na družbeni strani Facebook pozvala, da naj vsak, ki soglaša z njenim protestom, postavi šotor v središče mesta. Iz dneva v dan je protest proti draginji v državi in Netanyahovi vladi postajal večji in močnejši. V približno dvajsetih izrael- Hesslova knjižica Dvignite se!, ki je postala pravi manifest ogorčenih, poziva proti brezbrižnosti in zagovarja jezo kot izhodišče za ukrepanje in spremembo. V finančni krizi, prepadu med bogatimi in revnimi, nasilnem obnašanju do ilegalnih priseljencev in še marsičem Hessel vidi razloge, zaradi katerih se morajo mladi danes razjeziti in se upreti temu, kar se dogaja. Pri tem odločno zanika nasilje in strogo obsoja pohlep. Kar človeka še dodatno pritegne, da bi prebral Hesslove besede, je njegova očarljiva osebnost. Edini še živeči soavtor Deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah je danes duša Mednarodnega etičnega kolegija, katerega pobudnik je tudi Milan Kučan. Stéphane Hessel je v svojem življenju marsikaj prestal. Že na začetku druge svetovne vojne se je v Londonu pridružil odporniškemu gibanju Svobodna Francija pod vodstvom Charlesa De Gaul-la. Toda bil je izdan, grozovito mučen in zaprt v treh koncentracijskih taboriščih, mdr. v Buchenwaldu in Dori, kjer je kot ujetnik bil tudi naš pisatelj Boris Pahor. Hessel pa danes opaža, da so socialne pridobitve, ki jih je izbojevalo odporniško gibanje, v temeljih ogrožene. Vse je podrejeno denarju in nihče več ne spodbuja ustvarjalnega in kritičnega duha. Todo el mundo indignado Da je za krivice, ki nas obkrožajo, le možen tudi praktičen odgovor, so Hesslu potrdile množice mladih, ki protestirajo po vsem svetu. Prvi so se na njegov poziv odzvali španski Indignados, ki so 15. REM. Y Al so iz protesta nastala šo-torišča in množični shodi po ulicah. Gibanje ogorčenih je septembra prebrodilo tudi Atlantski ocean in prispelo v New York ter nato še v druga ameriška mesta. Pod geslom »Occupy Wall Street« so ameriški ogorčeni pozivali ljudi, naj množično preplavijo Manhattan. Od ZDA do Kitajske preko Evrope je gibanje Indignadosov postalo planetarne razsežnosti. Protest proti finančni krizi, premoči sveta financ, bankirjev in politikov ne pozna meja. V zadnjih mesecih se je gibanje razširilo tudi v Sloveniji in v Italiji, kjer smo bili 15. oktobra v Rimu priča veliki manifestaciji, ki se je odvijala sočasno z drugimi po vsem svetu. Occupy-Zasedaj Joj TE TflE&UÍNE 1 hoti^EV Veliko število ogorčenih je razočaranih nad vsemi političnimi strankami, naj bodo to levičarske ali pa desničarske. Gibanje ne pozna socialnih, verskih ali drugih razlik. Ni važno, če si mlad, star, brezposeln, delavec, gospodinja ali študent, kar je bistveno, je želja, da se s skupnimi močmi pokaže ogorčenost nad kapitalističnim sistemom. Kar protestnike združuje, je želja po spremembi in po različnem svetu. Trditev velja tudi za Trst, kot je Klopu povedala Erika Innendorfer, delavka v kovinarskem sektorju in članica pokrajinskega tajništva sindikata FIOM CGIL. »Glavno vodilo In-dignadosov z zahoda ni strankarskega značaja, temveč upor proti liberistični politiki, ki je povzročila v zelo kratkem času povečavo prepada med bogatimi in revnimi ter splošno ogromno škodo,« je poudarila. Erika sicer ne spada v najmlajšo generacijo, vendar aktivno sodeluje pri pobudah Indignadosov, kar dodatno kaže na izredno raznolikost tega gibanja. Njeno delovanje sodi predvsem v sklop aktivnosti dveh odborov, ki sta nastala v Trstu v zadnjih mesecih: najprej Odbor 15. oktober in nato Odbor proti dolgu, ki ga je nasledil. K razvoju in vidljivosti gibanja ogorčenih v naših krajih so nedvomno odločilno prispevali tudi dijaki višjih srednjih šol z odmevno zasedbo tržaškega trga Unita. Po ameriškem zgledu so se preimenovali v Occupytrieste in predstavili javnosti ter krajevnim upravam široko paleto zahtev, ki se niso omejile le na šolsko stvarnost. Naj tu omenimo le doseženo odločitev občinske uprave, da se uvede moratorij plačila računov za plin in elektriko najrevnejšim družinam do marca 2012. Ali jeza zadostuje? Gibanje Indignadosov, ki se je tako bliskovito razvilo, je torej izredno pisana in razvejana stvarnost, v kateri se prelivajo različna stališča, pogledi, zahteve in generacije. To je morda tudi razlog dejstvu, da gibanje nima nekega glavnega voditelja. Odločitve se sprejemajo skupno, na javnih zborovanjih. Širša javnost pa enostavno ne more mimo ogorčenih, saj preko spletnih portalov kakršni so Facebook in Twitter stalno poročajo o svojem delovanju. Na njih se tudi precej odločno zoperstavljajo tistemu delu protestnikov, ki misli, da lahko zastavljene cilje doseže s pretepi in izgredi. V nekaterih primerih je namreč prišlo do nasilnih spopadov s policijo. Kaj pa o vsem tem dogajanju meni Hessel? Naslov njegove nove knjižice »Angažirajte se!«, ki je izšla marca v Franciji, nas opominja, da jeza in ogorčenost ne zadostujeta. Potrebna sta tudi vsakodnevni trud in angažiranost. ÉÎÉ ^N0S f ^IJTICÛS y EvfoCV^iiS Klop je stopil tudi do dveh mladih, ki sta bila priči rimske manifestacije ogorčenih. Triindvajsetletnik iz Krogelj, ERIK ROSSONE, je zaposlen kot delavec v Wartsi-li. Letos pa se je odločil, da bo izkazal svoje ogorčenje nad današnjim političnim siste- Kdaj in zakaj si bil v Rimu? V Rimu sem bil 15. oktobra. Kot prost italijanski državljan sem šel v italijansko prestolnico, da bi skupaj z drugimi 500.000 osebami mirno izkazal svoje ogorčenje nad političnim sistemom v Italiji. Kdo so in kaj veš o gibanju ogorčenih? Gibanje ogorčenih se je rodilo v Španiji. Mislim, da vzdevek »indignados« označuje vsako osebo, ki se brez političnih simbolov mirno in vztrajno upira političnemu sistemu, ki deluje samo v lastno korist, ne pa za pravice državljanov. Kako je potekala njihova manifestacija? Kakšno je bilo vzdušje? Povorka je startala s trga Repubblica in sprva je bilo vzdušje mirno. Ceste so bile polne ljudi, vsi združeni smo demonstrirali proti politikom, ki so privedli državo do današnje krize. Organizatorji so s tovornjakov mirno vodili manifestacijo. Na polovici ul. Cavour pa so se začeli prvi nemiri. Približno 500 oseb se je zbralo na čelu sprevoda. Videl sem goreče avtomobile in zabojnike za smeti, razbite šipe trgovin in bank. Skupina huliganov je počela vse, kar je hotela, policija pa ni ukrepala. S strani prvih so leteli kamni in pasje bombice. Policija je skušala razpršiti razbojnike z divjo vožnjo kamionet, z naskoki in s streljanjem CS solzivcev (ki so prepovedani celo v vojni). V totalnem kaosu sva s prijateljico prišla do cerkve sv. Ivana, kjer so se medtem nasilneži in policija že spopadali. Policija je spet razpršila brutalneže in začela napadati mirne manifestante. Zanimivo je, da se nasilneži sploh niso skrivali, prav nasprotno, bili so jasno razpoznavni. Misliš, da bo delovanje ogorčenih vplivalo na državne odločitve? Gibanje je še zelo mlado in strinjam se z njegovimi ideali in načinom protesta, ki temelji na mirni obliki demonstriranja. »Indignadosi« ne želijo pritegniti pozornosti le politikov, ampak predvsem vseh državljanov. V Španiji je gibanje imelo učinek, v Italiji pa je zadeva bolj zapletena. Prepričan sem, da je v slogi moč, in da bomo z vztrajnostjo tudi pri nas dosegli, kar želimo. Katere so po tvojem mnenju pozitivne in negativne plati gibanja? Prepričan sem, da je taka oblika protesta zelo učinkovita in jo zato pozitivno ocenjujem, negativnih plati pa trenutno ne vidim. ALEKSANDER BRUSS je 19-letni študent, ki je z odliko dokončal študij na jezikovnem liceju France Prešeren in je bil nato sprejet na rimski prestižni univerzi LUISS Guido Carli. Kdaj in zakaj si bil v Rimu? Sem v Rimu, ker študiram politične vede na univerzi LUISS Guido Carli. Tam imam v najemu stanovanje z drugimi štirimi študenti. Kaj veš o gibanju ogorčenih? O gibanju ogorčenih vem sicer zelo malo, nastalo je v Španiji in se nato svetovno razširilo. Organizirali so veliko manifestacij kot protest proti nezaposlenosti, bančnemu sistemu in sedanji politiki. Kako je potekala njihova manifestacija? Kakšno je bilo vzdušje? Manifestaciji sem sledil le po televiziji, vzdušje se je iz mirovne manifestacije spreobrnilo v napeto predvsem v popoldanskih urah, na Trgu San Giovanni, kjer so tako zva-ni "Black Blockers-i" sežgali nekaj avtomobilov in napadli policijski avto. Poškodovali so tudi kar nekaj spomenikov in predvsem državno premoženje. Misliš, da bo delovanje ogorčenih vplivalo na državne odločitve? Menim, da je njihovo delovanje koristno, ne samo, ker organizirajo proteste, vendar tudi zato, ker se poslužujejo medijev in social-networka (Facebook, Twitter ipd). Gibanju pa bi se pridružil samo v primeru mirovne manifestacije. Mislim, da njihovo delovanje ne učinkuje na državne odločitve, vendar spodbuja prebivalstvo v počasno (a ne zato manj uspešno) spreminjanje sveta. Vsi smo "ogorčeni" nad sistemom, zelo naporno ga je spremeniti, prepričan pa sem, da se lahko s svobodnim pisanjem in seznanjanjem veliko doseže. Katere so po tvojem mnenju pozitivne in negativne plati gibanja? Pozitivna plat ogorčenih je ta, da se poslužujejo interneta in medijev, da bi seznanili prebivalstvo s tem, kar se dogaja, negativna plat pa ta, da mislijo, da se lahko popolnoma spremeni oz. uniči sistem, vendar sistem je sistem. Uničiti ga je nemogoče, ker pač v njem živimo in smo njega sad. Sistem lahko izboljšamo, vendar ne uničimo. 22 Petek, 25. novembra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren üü dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 970 960 98° C^b, O KIJEV 0/7 A T LIZBONA O 9/14 ŽENEVA -1/9 ° MILAN O 1/11 DUNAJ 0/-1 ( O LJUBLJANA ° -2/-1 o GRADEC -5/4 CELOVEC O -4/8 TOLMEČ O -4/5 TRBIŽ O -5/4 o -2/8 KRANJSKA G. o-3/4 S. GRADEC h VIDEM O i -1/14 O PORDENON 0/13 ČEDAD O 0/13 GORICA O 7/14 O N. GORICA 2/11 O TRŽIČ -3/5 O KRANJ O LJUBLJANA -3/5 POSTOJNA O-3/6 KOČEVJE CELJE -5/4 O MARIBOR o-4/4 PTUJ O M. SOBOTA O-3/4 N. MESTO -2/3 O ___ ZAGREB -1/3 O _ o ČRNOMELJ REKA 0/11 ^NAPOVED ZA DANES BEOGRAD O 1/1 MADRID C 10/12 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. O SOFIJA -4/4 SKOPJE C 5/8 v. x» wm mM'-' \VATENE ^ ,.8/17 O-C' Po vsej deželi bo jasno do zmerno oblačno; nekaj več oblačnosti bo na območju Trbiža. Ob morju bo zjutraj še pihala šibka burja, čez dan pa šibki vetrovi spremenljive smeri. Po nižinah v notranjosti Slovenije bo večinoma oblačno ali megleno, drugod bo precej jasno. Burja bo oslabela in čez dan ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do 0, najvišje dnevne od -1 do 3, na Primorskem do 13 stopinj C. J C Nad našo deželo bodo do petka zjutraj v vseh plasteh ozračja dotekali precej suhi severovzhodni tokovi;nato se bo spet krepil anticiklon in v nižjih plasteh se bo ob šibkih vetrovih ponovno . kopičila vlaga. Nad Sredozemljem je še plitvo ciklonsko območje, nad srednjo in vzhodno Evropo ter Balkanom pa je območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda priteka v višinah k nam suh in nekoliko toplejši zrak, v nižjih plasteh ozračja pa ostaja^ temperaturna inverzija. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.26 Dolžina dneva 9.09 '"lunine MENE ^ Luna vzide ob 7.29 in zatone „ ob 16.34 BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo popustila in v krajih s sončnim vremenom bo vremenski vpliv ugoden. V krajih z dolgotrajno meglo ali nizko oblačnostjo bodo občutljivi ljudje imeli manjše vremensko pogojene težave. rchz^ PLIMOVANJE Danes: ob 3.28 najnižje -18 cm, ob 9.29 najvišje 59 cm, ob 16.24 najnižje -68 cm, ob 23.08 najvišje 28 cm. Jutri: ob 4.13 najnižje -10 cm, ob 10.05 najvišje 51 cm, ob 17.03 najnižje -63 cm, ob 22.11 najvišje 35 cm. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 13 stopinj C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............0 2000 m............0 1000 m............3 2500 m...........-1 1500 m............2 2864 m...........-3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. O GRADEC -4/9 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER vesolje - Pogrešali so jo vse od izstrelitve letošnjega 9. novembra Evropska vesoljska agencija že drugič vzpostavila stik z izgubljeno rusko sondo MOSKVA - Evropski vesoljski agenciji (ESA) je včeraj že drugič uspelo vzpostaviti stik s pogrešano rusko sondo, ki je bila namenjena na Marsovo luno Fobos. Kljub temu še vedno ni jasno, ali jim bo uspelo že dva tedna pogrešano sondo rešiti, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Prvi stik s sondo, ki so jo izstrelili 9. novembra in s katero so po nekaj urah izgubili stik, so vzpostavili v torek zvečer z zemeljske postaje v avstralskem Perthu. Vendar pa so podatki, ki so jih dobili, nečitljivi oziroma za- kodirani, je včeraj sporočila ruska vesoljska agencija Roskosmos in napovedala, da bodo v Perthu skušali znova vzpostaviti stik s sondo. Rusko obrambno ministrstvo po poročanju ruskih medijev ne izključuje možnosti, da bo 13,5 tone težka in 120 milijonov evrov vredna sonda januarja ali marca prihodnje leto padla na Zemljo. Gre za eno od najbolj ambicioznih misij v zgodovini raziskovanja Marsa. Predvideno je bilo, da bi sonda pristala na Marsovi luni Fobos, zbrala vzorce tal in jih leta 2014 prinesla na Zemljo. (STA) Ruska sonda Phobos-Grunt med pripravami na vzlet ansa Relikvija, ki spodbuja plodnost romarjev MOSKVA - Pred katedralo Kristusa Odrešenika, največjo pravoslavno cerkvijo v ruski prestolnici, se je zbralo več kot 200.000 ruskih romarjev, da bi videli čudežno relikvijo - pas Device Marije. Relikvija, ki so jo pripeljali iz Grčije, po pravoslavnem prepričanju med drugim spodbuja plodnost, v moskovski katedrali pa bo razstavljena do nedelje. Romarji v želji, da bi videli pas Device Marije, čakajo v vrsti od 12 do 15 ur. Najbolj vztrajnih od tega niso odvrnile niti nizke temperature. Živo srebro v Moskvi se je namreč te dni spustilo na 11 stopinj Celzija pod ničlo. (STA) VSAK DAN BOGATA PONUDBA IZDELKOV V AKCIJI • OBIŠČITE NAS! Odprtje trgovine z zakusko □ TVD RITE V DANES, 25. novembra od 14.30 dalje - 040 820 840 / RADIO IN TV SPORED Petek, 25. novembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Videonatečaj Ota - Hro- vatin: OPZ OŠ P. Voranc 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre 20.00 Aktualno: La crisi - In 1/2h (v. Lucia Annunziata) 20.20 Aktualno: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Variete: Mi manda Raitre (v. E. Camurri) 23.30 Nan.: Boris 0.00 Aktualno: Tg3 Linea not-te 0.10 Deželni dnevnik 1.10 Variete: Art News u Rete 4 6.55 Nan.: Zorro 7.25 Nan.: Starsky e Hutch 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS 5 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Film: Storia di una monaca (dram., ZDA, '59, r. F. Zinnemann, i. A. Hepburn, P. Finch) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sotti-le) 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Ver-detto finale 15.15 Aktualno: La vita in di-retta 16.35 Dnevnik - Parlament 16.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.301.40 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti 21.10 Variete: I migliori anni 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Aktualno: Tv7 0.35 Aktualno: L'appuntamento 1.05 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.45 Aktualno: Sottovoce 6.00 Nad.: Cuori rubati 6.30 Risanke, LAl-bero azzurro, Art Attack 9.30 Aktualno: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.30 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-0 17.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods 22.40 Nan.: Cold Case - Delitti irrisol-ti 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 1.10 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 1.25 Aktualno: Appunta-mento al cinema 0.00 Film: Il colore della notte (triler, ZDA, '94, r. R. Rush, i. J. March, Bruce Willis) 1.25 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resn. show: Grande fratello 12 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik 20.30 0.45 Show: Striscia la notizia 21.10 Film: Baaria (dram., Fr./It., '09, r. G. Tornatore, i. F. Scianna, M. Made) 0.15 Nočni dnevnik V Italia 1 6.50 Risanke 8.50 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia, Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.45 Aktualno: Le Storie -Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Il richiamo della foresta 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Chuck 16.50 Nan.: Giovani campionesse 17.45 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Colorado 0.00 Show: Le Iene 1.30 Aktualno: Poker1mania 2.25 Dnevnik - pregled tiska ^ Tele 4 7.00 8.30 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Copertina da Udine (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 9.00 Variete: 80 nostalgia 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versilliana 12.15 Dok.: Agrisapori 12.45 15.45 Dok.: Italia da scoprire 13.10 23.35 Aktualno: PLG - Piano Locale Giovani 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 16.05 Aktualno: Body show 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Dai nostri archivi 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.10 Aktualno: L'ora corta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 22.00 Nan.: The F.B.I. 23.02 Nočni dnevnik La 7 che tira 11.25 Resn. show: SOS Tata 12.25 Variete: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: U-429 Senza via di fuga (voj., ZDA, '04, r. T. Giglio, i. W.H. Macy) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 19.20 1.25 Show: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.10 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Variete: Italialand - Nuove attra-zioni (v. Maurizio Crozza) 23.05 Variete: Italialand - Antiche attrazioni (v. M. Crozza) 23.30 Šport: Sotto canestro 0.05 Dnevnik 0.15 Aktualno: (ah)iPiroso 1.10 Aktualno: Prossima fermata |r Slovenija 1 6.10 Kultura, Odmevi in Dobro jutro 10.10 Prihaja Nodi (ris.) 10.20 Kravica Katka (ris.) 10.25 Risanka: Palček Smuk v ribniku (pon.) 10.35 Lutk.-igr. nan.: Bine (pon.) 10.55 Kratki igr. film: Tekmici 11.10 Glasbena šola (šala), 1. oddaja 11.25 Nan.: Pasja patrulja (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Sveto in svet: Kar je v medijih, je resnično? (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Volitve 2011: Soočenje (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi -Hidak 15.40 Kaj govoriš? 16.00 Slovenci v Italiji 16.30 Babilon.tv (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.20 1.10 Posebna ponudba 17.50 Nad.: Razjarnikovi v prometu 18.20 Risanke 18.55 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 2.00 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 22.00 Odmevi, športne vesti, vremenska napoved in Kultura 23.05 Polnočni klub 0.10 Nad.: Gandža (pon.) 1.35 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 2.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.45 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.55 Zabavni infokanal 11.25 17.35 Nordijsko smučanje: SP, smučarski tek - sprint M in Ž, prenos iz Kuusama 13.15 19.05, 1.00 Videozid (pon.) 14.00 Glasnik (pon.) 14.30 Evropski magazin (pon.) 15.00 Osmi dan (pon.) 15.35 Firma.tv (pon.) 16.10 Med valovi 16.35 Circom regional - odd. Tv Maribor 17.05 Rad igram nogomet (pon.) 18.25 Črno-beli časi 18.50 Knjiga mene briga 20.00 Dok. odd.: Zvezdniški menihi - Čudež s stranskimi učinki 20.50 Nad.: Oglaševalci 21.45 Film: Vampirska ljubezen 23.35 Dok. odd.: Sence Casablance (pon.) |r Slovenija 3 6.00 7.00 Sporočamo 8.00 8.30, 9.30, 10.30, 15.30, 17.30 Poročila TVS1 12.40 Fir-ma.TV 13.30 Dnevnik Tvs117.50 Kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Posebna ponudba Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je 15.00 Dok. odd.: Ottavio Missoni 15.30 Film: Volkovi prihajajo 17.00 Avtomobilizem 17.20 23.35 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.30 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.05 Vse-danes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes aktualnost 20.00 Effe's inferno 20.45 Potopisi 21.15 Dok. odd.: Istrska potovanja 22.15 Iz arhiva po vaših željah 23.05 Dok. oddaja 0.20 Čezmejna TV 16.40, 17.10 Nad.: Ko se zaljubim 7.55 Nad.: Pola 9.05 Dok. serija: Preobrazba doma 10.35 Resnič. serija: Žena za mojega očka (nad.) 12.00 17.50 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 14.30 Ljubezen skozi želodec 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.35 Nad.: Tereza 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Minuta do zmage 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Film: Vlomilka Burglar (ZDA/Kan.) 0.30 Nan.: Zvezde na sodišču 1.25 Nan.: Šest modelov 1.55 24 UR zvečer 2.55 Nočna panorama A Kanal A 7.15 Obalna straža (akc. serija) 8.00 18.00, 19.45 Svet 8.55 Tom in Jerry (ris. serija) 9.15 Požeruh (ris. serija) 9.40 Super Heroji (ris. serija) 10.10 Iz Jimmyjeve glave (ris. serija) 10.35 13.20 Vsi županovi možje (hum. nan.) 11.00 17.05 Nan.: Na kraju zločina -CSI NY 11.55 16.10 Faktor strahu VB (res-nič. serija) 12.50 TV prodaja 13.45 Film: Moške težave (ZDA) 15.40 Hum. nan.: Nove pustolovščine stare Christine 18.55 Nan.: Čistilec 20.00 Film: Faks (ZDA) 21.40 Film: 8 milj (ZDA) 23.45 Nan.: Will in Grace 0.15 Film: Vrnitev v hišo strahov (ZDA) 1.45 Love Tv 3.45 Nočna ptica 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.40 Aktualno: L'aria pop Pop TV 6.30 8.5G, 1G.G5, 11.3G Tv prodaja 7.00 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček: Brihtni Beno, piše Gregor Geč; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga, Zorko Simčič: Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide, 12. nad; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.15 Volitve 2011 - samopredstavitev liste Gibanje za Slovenijo; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.45 Tor-klja; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.00 Dnevnik; 19.30-21.00 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Cabala calcistica; 8.50, 15.05 Tedenska pesem; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 in 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Scaletta musicale; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 Etnobazar; 20.00 Proza; 22.30 Glasbena lestvica; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Prenos koncerta orkestra SF; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. ODKRIJTE NOVE IDEJE. ALI PA SI PODARITE ENO, KI VSEBUJE VSE. OB NAKUPU DARILNE KARTICE, VAM IKEA PODARI NAKUPNI BON V VREDNOSTI Darilno kartico lahko kupite na blagajni ali na naši spletni strani. Obiščite našo spletno stran in odkrijte še ostale ideje za darila na www.ikea.it/ideeregalo. IKEA VILLESSE - VILES (Gorica), Ulica Cividale. Ponedeljek - nedelja: 10 - 20