GLAS LJUDSTVA
Človek,
ki ima veliko prijateljev, je širok kot stepa; človek, ki jih nima, je ozek kot dlan.
Ruski
pregovor
rm

Številka 34 Letnik 51
Cena 15,- šil. 1,09 evra e 150,-SIT
27. avgusta 1999
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P. b. b.
Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt /
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
CITAT TEDNA
Koroška
ni sposobna preseči iredentističnega vrednotenja manjšin.
Marko Vreve
Dobrla vas: Bodo Vouku vzeli referat za kulturo?
Stran 2
Mladi likovniki
V Žitari vasi je v kulturnem domu KUMST med 22. in 28. avgustom potekala tradicionalna likovna kolonija. Mladi iz Italije, Slovenije in Koroške so v tem kreativnem tednu odnesli s seboj veliko koristnega. Spoznavali so drug drugega, nastala so lepa prijateljstva, soočali so se z različnimi risarskimi tehnikami. Jutri v soboto, 28. avgusta, se bodo mladi likovniki izkazali na zaključni prireditvi z razstavo svojih
izdelkov. Foto NT/Fera
POLITIKA
Avtonomija za kandidata EL
Predsedstvo Liberalnega foruma je za državnozborske volitve ponovno sklenilo pogodbo z EL.
Poročilo na strani 3
NAKLADA 17.000
Naslednja številka NAŠEGA TEDNIKA bo zaradi Pliberškega jormaka izšla že v sredo,
1. septembra.
	
Derbi SAK - Pliberk	
Zakaj SAK več ne zna	
premagati Pliberka - že	
1077 dni brez zmage.	
Poročilo na strani 15	
2
Politika
Politika
3
Jože VVakounig___
Komentar Našega tednika
Pastir in vodnik
» »nedeljo, 19. kimovca 1999,
\ / bo papež Janez Pavel II.
V med svojim drugim obiskom v državi Sloveniji v Mariboru oklical škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Nič posebnega, bo pripomnil ta ali drugi. Nekateri narodi imajo na stotine svetnikov in blaženih. Tako je, nekateri jih imajo, so si jih znali napraviti. Pri nas Slovencih je pač marsikaj drugače obrnjeno. Država Slovenija je mlada šele osem let, z oklicanimi, cerkveno uradno potrjenimi blaženimi in svetniki naše livade niso pisano posejane. Predolgo smo bili v popolnem osenčju mogočnih, nismo dobili uradnih svetnikov in blaženih, čeprav smo resničnih imeli na tisoče in jih tudi imamo.
Škof Anton Martin Slomšek je eden največjih, najpomembnejših Slovencev. Mimo njega ni šel kelih, da prerok med svojimi ne velja dosti. Bili so časi, ko so ime in slavo Slomškovo devali v nič. Ti časi so minili, slava Slomškovega imena je ostala.
Slomšek se je rodil leta 1800 na Slomu na Spodnjem Štajerskem kot kmečki sin. Novo mašo je pel v Olimju. Nekaj časa je bil špiritu al v celovškem bogoslovju. V Blatogradu, danes le še Moosburg, je pridigal znamenite besede o slovenski materinščini. Trudil se je za izobraževanje. Nedeljska šolarja Blaže in Nežika sta marsikomu znana. Spodbujal je slovensko petje. Kdo ne pozna pesmi "En hribček bom kupil"? Leta 1851 je bil med ustanovitelji Mohorjeve družbe v Celovcu. Kot lavantinski škof je prenesel leta 1859 škofijski sedež iz koroškega Št. Andraža v Laboški dolini v štajerski Maribor. Tam je leta 1862 umrl. Njegovo truplo zdaj počiva v mariborski stolnici. 19. kimovca 1999 bo uradno postal blaženi.
„Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike." Marsikdo je razbral iz tega Slomškovega vodila in navodila klerikalizem ter nacionalizem. Seveda je bil Slomšek globoko veren in zvesto predan sveti Cerkvi, seveda je bil vnet Slovenec in do kraja zavzet za svoj narod.
Bil je v resnici dobri pastir in preudarni vodnik svojemu narodu.
Dva dogodka sta temeljna kamna v Slomškovem delovanju, ustanovitev Družbe sv. Mohorja 1851 in prenos škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor 1859. S škofijskim sedežem je dal Mariboru izreden pomen in ustvaril protiutež proti Gradcu tako kot škofijskemu sedežu kakor predvsem deželnemu glavnemu mestu. V obdravskem .mestu je ustvaril slovensko jedro, da bi kljubovalo naklepom nemškonacionalnih in proticerkve-nih sil, ki so hotele celotno slovensko naselitveno območje na Štajerskem kar se da hitro in popolnoma ponemčiti. Kot dušnopastirsko in politično daljnoviden človek se je vse bolj kakor razni kritiki iz najrazličnejših vrst zavedal daljnosežnega pomena tega nujnega pastirskega koraka. Škof ni več prestolo-val na obrobju, temveč je živel in deloval sredi svojih vernikov.
Z ustanovitvijo Mohorjeve družbe (najprej Društvo, pozneje Družba sv. Mohorja) je postavil Slomšek nove temelje izobraževanju. Mohorjeva družba je z dobrimi in vrednimi knjigami opismenjevala in izobraževala slovenski narod. Mnogi so se ob branju tako imenovanih in po krivem zasmehovanih pa zaničevanih večernic učili in naučili lepe slovenščine. Mohorjeva družba - zgodovinski razvoj je privedel do tega, da imamo danes tri, v Celovcu, Celju in Gorici - ima kot najstarejša slovenska in obstoječa koroška založba pa kot ena najpomembnejših slovenskih kulturnih ustanov zaradi naročila ustanoviteljev dolžnost, da pomaga ohranjevati pa utrjevati slovensko zavest. Seveda so se časi spremenili, z njimi razmere, naročilo pa ostaja.
Premalo je, če koj tiskaš in izdajaš knjige o Slomšku pa jih kažeš v izložbah in jih prodajaš, treba je Slomškovo naročilo zvesto uresničevati. „Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike." Tem besedam ni veliko pridajati. Treba jih je koj vzeti k srcu, treba se je po njih ravnati, vsaj tistim, ki se na Šlomška sklicujejo.
Dobrla vas: Blo Vouku vzeli referat za kulturo?
■	Župan Pfeifer: Vouku je treba vzeti referat za kulturo Jz ideoloških in narodnopolitičnih razlogov”.
■	Dokončna odločitev o prihodnosti kulturnega referata naj bi padla na občinski seji, ki bo 15. septembra.
■	Po Maroltovem prestopu k Lugner-jevi stranki „Die Unabhangigen" se na novo mešajo karte tudi v Škocijanu.
Ko so v Dobrli vasi po preteklih občinskih volitvah OVP, Karnerjeva FPO in EL sklenili koalicijo, je ta povzročila veliko razburjenje predvsem pri županu Pfeiferju. Veliko razburjenje pa je povzročilo tudi v tako imenovanih „domovini zvestih krogih". Še posebej jih je motilo, da je na osnovi koalicijske pogodbe postal kulturni referent mag. Rudi Vouk. Po Pfeiferje-vem mnenju Dobrla vsa ni dvojezična občina. Sploh pa je Pfeifer prepričan, da bo zaradi svojega protimanjšinske-ga zadržanja točkoval pri nasprotnikih Slovencev.
Medtem je podžupan dr. Karner iz znanih razlogov odstopil - s posledico, da je treba zanj najti naslednika tudi v dobrolskem občinskem pred-stojništvu. Hkrati se stranke že nekaj časa pogovarjajo o novi porazdelitvi referatov. Takšen pogovor so imele tudi preteklo sredo zvečer. V tem pogovoru je župan Pfeifer bil zelo jasen. Z vso odločnostjo je za svojo stranko zahteval kulturni referat. Povedal je tudi, zakaj je zanj kulturni referat odločilnega pomena -namreč „iz ideoloških in narodnopolitičnih razlogov". Po domače povedano: Dobrla vas naj bi dobila spet kulturnega referenta, ki bo uresničeval Pfeiferjevo teorijo, da je dobrolska občina „nemška".
Kako pomembno je za Pfeiferja, da bi Vouku vzeli referat za kulturo, dokazuje tudi naslednje. EL, bivši Karnerjev! frakcijski kolegi in OVP so v pogovoru izrazile pripravljenost, da omogočijo socialdemokratom več kompetenc v občinskem predstoj-ništvu. Hkrati je bilo zanje nesporno, da obdrži Vouk refe-
Vsak, ki se v občini ukvarja s kulturo, bo potrdil, da svoje delo pošteno opravljam. Edini razlog, zakaj me nekateri hočejo odpoklicati, je to, ker sem koroški Slovenec.
MAG. RUDI VOUK
rat za kulturo. Pfeifer njihove ponudbe ni hotel sprejeti; raje je videl, da ima njegove stranka manj za govoriti \ občini, kakor da bi Vouk še naprej bil pristojen za kulturo.
Očitno je Pfeifer trdno pre pričan, da bo se njegova žel ja tudi uresničila. Odbornica FPO Christine Piuk je namreč že začetek julija vložila predlog, da naj Vouk ne bi bi več referent za kulturo. O terr predlogu bodo morali glasovat na eni izmed naslednjih občinskih sej. Vse kaže na to da bodo socialdemokrati podprli Piukovo in dosegli potrebno večino (12:11).
Škocijan. Do sprememb v občinskem predstoj-ništvu bo prišlo tudi v sosednj1 občini Škocijan. Bivši svobodnjak Heinz Marolt je prestopi k Lugnerjevi DU (Die Unab hangigen). Njegovo mesto ' predstojništvu zahteva zase nov šef škocijanske FPČ Klaus Richler. Kako se bo za držala Gospodarska lista, j< še odprto. Frakcijski vodja Mi lan VVutte NAŠEMU TEDNI KU: „0 tem bomo odločali ni posebni frakcijski seji."
Janko Kulmescf
Na sedežu NSKS so se predsednik mag. Rudi Vouk, osrednji tajnik Franc VVedenig, tajnik EL in podžupan Bernard Sadovnik ter tajnik KKZ Nužej Tolmaier zahvalili konzulu Marku Vrevcu (drugi z leve) za dobro sodelovanje. I/reve je obljubil, da bo ostal s koroškimi Slovenci povezan tudi na svojem novem službenem mestu. Foto: NT/Fera
„Prazni prostor zapirati s pozitivnimi idejami in projekti”
Marko Vrevc. Štiri leta je kot konzul zastopal v Celovcu slovensko državo, septembra pa bo spet nastopil službeno mesto na slovenskem zunanjem ministrstvu kot desna roka državnega sekretarja Ernesta Petriča.
vojo diplomatsko službo ^^je opravljal zelo profesio-VeZnalno. Pravila diplomacije so mu sveta, zato je tudi dosleden, če poudarja, da ni politik. Zelo pomembno se mu zdi, da se rešujejo zadeve pragmatično in se pri tem upošteva realnost. Prepričan je, da politika majhnih korakov prej zagotavlja us-, pehe kakor maksimalistične zahteve. Po letih je še zelo mlad, kaže pa, da ima najboljše strokovne in človeške pogoje za uspešno poklicno prihodnost kot zastopnik Slovenije na najvišjih diplomatskih nivojih.
V teh štirih letih pa se je tudi zelo dobro seznanil s položajem koroških Slovencev. Na vprašanje NAŠEGA TEDNIKA, kako ga ocenjuje, je odgovoril:
,.Precej pripadnikov narodne skupnosti skuša na iskren način, z dobro voljo in skoraj na romantičen način ohraniti svojo
narodnostno bit in zbuditi zanimanje zase v Sloveniji. To jim bolj ali manj tudi uspeva. V veliko oviro pa je notranja razdvojenost, ki jo pri večinskem narodu ne zasledimo. Racionalne razlage za tako stanje ni najti."
In kako ocenjuje ko
roško politiko? „Ta se giba zelo spretno v trikotniku Celovec -Dunaj - Ljubljana, kar ji mora šteti v dobro tudi Dunaj. Dela pa tudi veliko uslugo krogom, ki se jim je ura ustavila že pred desetletji in niso sposobni preseči iredentističnega vrednotenja manjšin."
Toliko bolj je zato prepričan, da „mora Slovenija sama najti način, da bo ta prazni prostor zapirala s pozitivnimi idejami in projekti". Nadalje poudarja: „So-sedov si ne izbereš sam. Treba je vzpostaviti korekten modus vivendi. Če to uspe, se s tem
uresničuje tudi sosedstvo prijateljstva. Sorodstva nas povezujejo, raznolikosti pa bogatijo."
Pred odhodom v Ljubljano se je Vrevc poslovil tudi od zastopnikov koroško-slovenske politike in kulture. Poslovodeči predsednik NSKS mag. Rudi Vouk se mu je zahvalil za zanimanje, ki ga je v času svojega službovanja na Koroškem kazal za življenje slovenske narodne skupnosti. Poudaril je tudi željo, da naj bi se Slovenija v večji meri zavedala svojih ustavnih obveznosti do zamejskih Slovencev. Pri tem ga je indirektno podprl tudi Vrevc, s tem da je dejal: „Bilo bi za pričakovati, da se vsak Slovenec zaveda pomena narodnega telesa, ki živi izven slovenske države."
V tem smislu: Obilo uspeha na novem službenem mestu!
Janko Kulmesch
Bernard Sadovnik: „ Volivcem in volivkam priporo-
čam, da pri državnozborskih volitvah izkoristijo priložnost prednostnega glasu. S tem direktno ne volite LIF. ”
KOOPERACIJA EL-LIF
Popolna avtonomija za kandidata EL
Liberalni Forum je preteklo sredo na Dunaju predstavil kandidate in kandidatke za državnozborske volitve jeseni tega leta. Za presenečenje je prav gotovo poskrbela kandidatura Tine Rabi na 9. mestu zvezne liste. Zvezno predsedstvo LIF pa je v okviru sestava zvezne liste tudi sklepalo o podaljšanju sodelovanja Liberalnega foruma z Enotno listo. Prihodnji teden bo govornica LIF dr. Heide Schmidt podpisala ponovno pogodbo z EL, ki zagotavlja kandidatu EL Bernardu Sadovniku popolno avtonomijo pri delovanju v okviru parlamenta ali poslanskega kluba LIF. Že meseca julija pa je bil Bernard Sadovnik imenovan kot član komisije pri ministrstvu za varstvo okolja, ki obravnava financiranje kanalskih projektov. Liberalni Forum želi dodeliti Bernardu Sadovniku še dodatna mesta v raznih komisijah, ki se ukvarjajo z vprašanji ekologije, podeželja, kmetijstva in komunalnih zadev.
Deželna Enotna lista je že ob deželnem zborovanju potrdila nadaljevanje sodelovanja z LIF. Ravno zaradi različnih gledanj LIF in EL bo še posebno pomembna avtonomija kandidata EL. Zaradi tega bo Bernard Sadovnik v volilnem boju predlagal volivkam in volivcem, da ga volijo s prednostnimi glasovi na listi Liberalnega Foruma. S tem ni potrebno, da volivec tudi na-križa stranko LIF.
4
Mladina
Zbor dunajskih študentov pod vodstvom Anje Kapun (mala stika).
ŠTUDENTSKI FESTIVAL
Odličen program brez publike
Kaže, da je konec sveta preživela le peščica ljudi - kot je dokazal skromen obisk letošnjega Študentskega festivala, ki so ga dunajski študentje pri Šoštarju v Globasnici odlično pripravili.
Prizor iz slovenskega filma V leru, na
stiki glavni igralec Jan Cvitkovič v vlogi študenta Dizija.
r*estival se je začel z nastopom Zbora I dunajskih študentov. Pod vodstvom Anje Kapun so študentje zapeli slovenske, nemške in tudi angleške pesmi, ter pokazali svoje znanje skromnemu krogu poslušalcev. Škoda, da ubranemu petju ni prisluhnilo več ljubiteljev zborovskega petja. Po zboru se je publiki predstavila pliberška skupina VVhite vibration, pri kateri poje kar nekaj odličnih pevcev.
Točka tega študentskega festivala je bil odličen slovenski film, ki je bil všeč vsem gledalcem. Celovečerec V leru prikazuje študentsko življenje. Na letošnjem festivalu slovenskega filma marca v Portorožu je dobil priznanje. Prikazuje življenje v študentskem domu. Štari študent Dizi preživlja študentska leta v svoji sobi, na programu so popivanje, gledanje televizije in spanje. Iz vsakdanjega ritma življenja ga vrže bruc, z njim pa še njegova noseča punca. Trpko komedijo si je vredno ogledati. Upamo, da jo bodo še kdaj vrteli na Koroškem.
Vrhunec večera je bil gotovo nastop legendarnega Petra Lovšina. To je pevec, ki v Sloveniji s svojimi nastopi polni dvorane, na Koroškem pa ga le redkokdo pozna. V pogovoru z Našim tednikom je poudaril, da je povezan s Koroško, saj se je njegov ded rodil v Beljaku, še za časa monarhije, in tudi veliko koroških narodnih pesmi pozna. Tudi kot novinar, delal je med drugim tudi pri
Delu, je spremljal dogajanje na Koroškem. Lovšin je predstavnik punka in trdega rocka, mnogim je znan tudi kot vodja zloglasne skupine Pankrti. Njegov naslednji projekt bo priredba slovenskih narodnih pesmi. Zdi se mu namreč škoda, da mladi ne poznajo oz. ne pojejo več narodnih pesmi.
Študentje, na čelu predsednik Bojan VVakounig, so ta festival zelo dobro organizirali. Za to jim je treba tudi čestitati. V pogovoru z Našim tednikom je predsednik kluba o tej prireditvi povedal naslednje:
AH ste v klubu razočarani nad
obiskom festivala?
Boian VVakounig: Jaz sem zelo zadovoljen z nastopom Perota Lošina. Zadovoljen sem, da kakovostno nastopa, da zna navdušiti ljudi, čeprav je v soboto igral pred „tako" množico ljudi. Z obiskom pa nikakor nisem zadovoljen. Zame je to srednjevelika katastrofa glede na to, koliko smo vložili v organizacijo.
Kje vidite vzroke za to?
Boian VVakounig: Ne morem si razložiti, zakaj je bil obisk takšen. En vzrok je bila gotovo gasilska veselica v Šmihelu, ali pa tudi Li-buško žegnanje. Tudi čas je pomemben faktor. Toda tam je bila drugačna publika. Tudi vremena ne bi dolžil. Na Koroškem sta znana samo Smolar in Kreslin in tukaj nastopata. Do drugih, manj znanih pevcev pa vlada prava apatija s strani Korošcev. Naše ljudi briga, če nastopa kak pevec iz Slovenije.
Na festivalu se je srečalo približno 100 študentov. To je vendarle majhen uspeh?
Boian VVakounig: Vseeno je to število premajhno. Napaka je bila, da se nismo povezali s kakšnim lokalnim društvom ali z drugim klubom; v Gradcu imajo svoje probleme, kako je s Celovcem, pa tudi ne vem. Zahvaljujem pa se vseeno tistim, ki so prišli. Zame je to le negativna izkušnja. Lani je potekal študentski festival pod geslom 75-letnice kluba. Zakaj letos ni bilo kakšnega gesla?
Bojan Wakounia: Letos ni bilo nič v ozadju. Hoteli smo pač samo organizirati festival, prireditev z glasbo in filmom. S tem se bomo verjetno uveljavili šele čez nekaj let. Vprašati pa se bomo morali, kako bomo sodelovali, s kom in kje. Prvotni program je bil obširnejši in smo ga hoteli razširiti na dva dneva. Prisotno bi moralo biti več filmov, literature in glasbe.
Kakšne projekte pa pripravljate za prihodnost?
Boian VVakounig: Lahko govorim samo za naše delo do na-
slednjega občnega zbora. Prvi projekt je, da moramo urediti našo domačo stran v internetu, ki je sedaj samo provizorična. To mora biti servisna stran za študente. Z linki bomo ponujali brucu in drugim študentom informacije o študiju, o domu, o naši ■ knjižnici, ki je na Dunaju največja javno dostopna slovenska knjižnica, nudili bi radi tudi informacije : za tuje študente.
Druga točka bi bila predstavitev 1 založbe ljubljanske ŠOU Beletri- 1 na. Predstavili bi založbo na Du- ; naju in povabili tudi 3 - 4 pisate- c Ije. Tu bi morali verjetno sodelo- x vati z dunajsko slavistiko. Na pro- r gramu so tudi še razni koncerti in r sprotne zabave.	C
Zakaj pa v zadnjem času naza L d uje zanimanje za klub ?	ti
Bojan VVakounig: Klub stagnira Kar škoduje, so bila dogajanja v = zadnjem času v klubu in tudi to. da je dom Korotan spremenjen, r Veliko študentov stanuje nekje £ privatno in ne vemo, kako jih na; * bi nagovorili. Pa tudi vse man, \ študentov študira na Dunaju. Za- t to moramo tudi delati reklamo na Gimnaziji. Klub je treba spremeniti, odpreti se moramo tudi p, študentom iz Slovenije. Korošc V( imajo negativen odnos do Slo-, J vencev. Treba je osvoboditi te n; pregrade v glavah in moramo de- m lati za mlade. Našim mladim mo-sli ramo predstaviti to, kar se dogaja te v Sloveniji. Mladino moramo zbu m diti iz apatije.	pr
Če naj bi bila manjšina mos' sc med narodoma, se mora ta delat pr, prav med mladimi.	bit
Hvala za pogovor.	dri
ffVV,
5
Iz naših občin
BILČOVS
Kam s čistilno napravo?
V Velinji vasi v občini Bilčovs naj bi nastal moderni podzemni sistem za čiščenje odplak, toda nekateri vaščani se bojijo smradu in skušajo preprečiti gradnjo s podpisno akcijo.
Kaj mislite o gradnji čistilne naprave in kje vidite težave ?
\z
^^yeprav je občina Bilčovs I I že določila kraj, kjer naj bi se napravila 150 milijonov šilingov draga podzemna čistilna naprava, je odprto še mnogo vprašanj. Jasno je za občino, da je treba graditi čistilno napravo na najnižji točki pri Dravi, prav ta pa je v Velinji vasi. Tudi iz finančnih razlogov je to mesto najugodnejše, to zaradi tega, ker je pomembno, da 1 se lahko odvajajo očiščene odplake v tekoče vodovje, tako županja občine Bilčovs Šteti ,j Ouantschnig v pogovoru z y Našim tednikom. Smradu, ki se y ga bojijo nekateri Velinjčani, 0 gotovo ne bo. Naprava bo i- zgrajena pod zemljo, vsakdo, ki i- Pa si je ogledal podzemni čistil-ni sistem v Huttenbergu, pa se ;i je lahko prepričal, da ni nobe-a nih neprijaznih dišav, i- Prav včeraj je občinski svet e soglasno sklenil projekt in pod-pisaj opcijsko pogodbo na tri le-■v ta. Še vedno pa niso razčišče-i- na vprašanja nekaterih vasi, ki j- skušajo najti druge rešitve o 3- decentralnih napravah. V prvi d- vrsti je za te obrobne vasi po-3- membno, da najdejo cenejše in Rešitve, kot jih predlaga občina.
Če vasem to uspe, tako župan-a- ia, bo občina gotovo podpirala takšne projekte.
a	Dako
v____	____________
Ingrid Zablatnik (občinska odbornica Enotne Liste Bilčovs): Gradnja čistilne naprave je vsekakor potrebna, toda kar se tiče podpisne akcije, sem mnenja, da imajo ljudje pravico izjaviti svoje osebno mnenje. Čistilna naprava, ki naj bi nastala v Velinji vasi, je gotovo najmodernejša in mislim, da so vaščani po nepotrebnem zaskrbljeni. Pred nedavnim smo si ogledali čistilno napravo v Huttenbergu in govorili tudi z ljudstvom, ki živi v bližini.
Jasno mi je, da si Velinjčani hočejo poiskati drugo stališče oziroma drugo rešitev. Sama sem skeptična o projektu, kajti nihče od občinskih uradnikov še nima pravih in konkretnih načrtov. Gradnja naj bi stala 150 milijonov šilingov, toda še vedno so odprta vprašanja o posameznih vaseh kot na primer Koviče, kjer nameravajo zgraditi sami decentralno napravo. Osebno mislim, da je treba takšne rešitve oziroma iniciative ljudstva podpreti.
Anton Krušic (Velinja vas): Dejstvo je, da je občina podpisala triletno opcijsko pogodbo za parcelo, na kateri naj bi bil zgrajen nov sistem čiščenja odplak. Osebno mislim, da je iz praktičnega razloga gledano to tudi najboljši
kraj, to zaradi tega, ker je vas oddaljena okoli 700 metrov, vrhu tega pa je to najnižja točka možne gradnje. Kar se tiče smradu, ne vidim večjih težav. Pred kratkim smo si ogledali moderno napravo v Huttenbergu, ki je stala 138 milijonov šilingov in bili smo pozitivno presenečeni. Podpisna akcija, s katero hočejo nekateri preprečiti gradnjo naprave, je mislim nesmiselna, kajti tisti vaščani, ki podpisujejo, sploh niso prizadeti.
Alezander Kruschitz (Velinja vas): Težave vidim v tem, da je očinski odbor že določil kraj gradnje čistilne naprave, ne da bi prav informiral ljudstvo. Mnenja sem, da takšna naprava ne sme biti v Velinji vasi, kajti to ne vpliva samo na naravo, temveč tudi na življenjsko kvaliteto. Prav to pa skušamo preprečiti s podpisno akcijo, ki so jo že podpisali številni občani oziroma vaščani.
Pavli Seher (gostilničar - Velinja vas): Kot gostilničar sem vesel, da bodo našli rešitev. Čeprav me priključitev stane ogromno denarja, je to potrebno. Zavedam se, da za mnoge to ni lahka situacija, še posebej ne za starejše ljudi. Problema zaradi smradu ne vidim, kajti naprava naj bi bila zgrajena pod zemljo.
p RADIŠE
Slavnostno odprtje gasilskega doma
'e; Ko so na Radišah začeli pri-jd' pravljati projekt Gasilski dom z 5C večnamensko dvorano, je zbor l0'.„MGV Radsberg" bil mnenja, da tč naj bi dvorana služila samo nje-le- mu. Poleg tega so ignorirali 'O' slovenski zbor tudi pri polaganju aj2 temeljnega kamna in povabili sa->u mo nemškega. SPD Radiše s Predsednikom Tomažem Ogri-35' som na čelu je proti temu takoj lat Protestiralo in zahtevalo, da mora biti dvorana na razpolago vsem društvom. Nato je župan Helmut f( VVoschitz javno obljubil, da bo ga-
silski dom odprt za vse občane.
Medtem je SPD Radiše zaprosilo pri občini; da bi društvena telovadna skupina enkrat tedensko lahko vadila v domu. Društvo doslej odgovora še ni prejelo. Pozanimali smo se pri vodji občinskega urada VVindischu, kakšna bo odločitev občine. VVindisch NAŠEMU TEDNIKU: „Seveda bodo lahko telovadili v domu, vendar je dan, za katerega so zaprosili, že zaseden. Zato bom ponudil skupini kot alternativo petek."
V nedeljo bodo gasilski dom slavnostno odprli in blagoslovili. Pred tem bo sv. maša z ljudskim petjem (10.00). Pri slavnostnem odprtjem bo sodeloval tudi MePZ Radiše.
-Kuj-
Dr. Franc Wutti
Borovlje
Dopust
od 6. do 12. septembra 1999
Micka Miškulnik: postopanje SPO je preziranje demokratično izvoljenih občinskih odbornikov. ”
ŠENTJAKOB_______________
Protest proti samovoljnosti SPO
Gre za vodovodno napravo Ožbold - Rute pri Podgor-jah. Potrebno vrtanje vode naj bi prevzelo neko dunajsko podjetje. Stroški za to znašajo 240.000 šilingov. Financirali naj bi zadevo iz izrednega proračuna. O njem bi moral šentjakobski občinski svet sklepati pretekli ponedeljek, kar pa se ni zgodilo: mandatarji Socialne gospodarske skupnosti (SGS), OVP in FPČ so namreč iz protesta zapustili sejo.
Povod za to je bilo samovoljno in nezakonito postopanje podžupana Heinricha Kattniga (SPČ). Po Splošnem občinskem redu bi moralo o tem sklepati sprva občinsko predstojništvo in nato občinski svet. Kattnig je ta jasna zakonska določila kratkomalo ignoriral - oddal je dela dunajskemu podjetju kar sam.
Očitno so on in njegovi socialdemokratski kolegi mislili, da lahko še vedno postopajo tako, kakor da bi bila občina last njihove stranke. Odbornica Micka Miškulnik NAŠEMU TEDNIKU: „To je oblastniško obnašanje in preziranje demokratično izvoljenih občinskih odbornikov."
Nova seja občinskega sveta bo v sredo, 1. septembra.
-Kuj-
Dr. Štefan Jelen,
zdravnik v Železni Kapli, je
od 30. 8. do 12. 9.
na dopustu.
Rož - Podjuna - Žila
Pred kratkim je slavila osebni praznik Leni Pesjak, po domače Vadinova Leni, v Svečah. Za jubilejno obletnico slavljenki od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in sreče.
V Šentpetru pri Šentjakobu je slavila rojstni dan Mici Krautzer. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo mnogo zdravja^ božjega blagoslova in sreče. Čestitkam se pridružuje Slovensko društvo upokojencev Šentjakob.
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Ljudmili Writz iz Štebna pri Globasnici, Mariji Žuntar iz Črgovič pri Šmihelu in Štefanu Kristanu z Bistrice nad Pliberkom. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
60-letnico obhaja Justina VVaschnip, Glažarica v Ča-horčah. Želimo ji vso srečo in obilo božjega blagoslova. Obenem želimo vse najboljše možu Hanziju za 59-letnico. Prisrčnim čestitkam se pridružujejo Gorjanci in EL Kotmara vas.
Šesto pomlad je v Lešah obhajal Niko Janežič. Čestitamo in mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje.
84. rojstni dan je obhajala Angela Fertschnig v Večni vasi. Slavljenki za ta visoki osebni praznik iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva.
Osebni praznik je te dni obhajal Nuža Dovjak, za kar mu prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše.
ČESTITAMO
Na Metlovi je te dni praznovala 25. pomlad Monika Lipnik. Čestitamo in želimo mnogo sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje.
Naslednje voščilo je namenjeno šmarješkemu dušnemu pastirju Janku Krištofu, ki je v sredo, 25. avgusta, obhajal rojstni dan. Prisrčnim čestitkam
in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo hvaležni farani in cerkveni zbor.
Okrogli jubilej, 70. rojstni dan, je praznoval Tomi Mak v Selah na Šajdi. Slavljencu iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta v krogu družine.
ČESTITKA TEDNA
Ludvik
Karničar
srečal
Abrahama
Poznan in priljubljen je domala pri vsej slovenski narodni skupnosti. Poklicno je doma na graški slavistiki, v Gradcu preživi tudi večji del svojega skopo odmerjenega časa - z domačo Obirsko in z njenimi ljudmi pa bo ostal tesno povezan do svoje smrti. Ni samo priznan slovenist, lingvist, dialektolog in tolmač, velja tudi kot eden najpriza-devnejših obirskih kulturnih ustvarjalcev. Skratka, dr. Ludvik Karničar je živ primer učenjaka, ki se zaveda, kako pomembne so domače korenine. Iz njih črpa svojo duhovno energijo in čudoviti humor, njim posveča svoje dragoceno znanje. Tako je na primer napisal obširno
znanstveno razpravo o obir-skem narečju in bil med pobudniki zgoščenke s starimi Marijinimi pesmimi „Marija gre na božjo pot”.
Pretekli ponedeljek, 23. avgusta, je dr. Ludvik Karničar obhajal 50. življenjski jubilej. Želimo obilo osebnega zadovoljstva, božjega blagoslova in zdravja. Obenem ga lepo prosimo: Dragi Ludvik, oglasi se še kaj, kajti tudi Tvoji prispevki v NAŠEM TEDNIKU so pravi užitek za Tvoje številne prijatelje in bralce.
Ad multos annos!
-Kuj-
V	soboto, 28. avgusta, bo slavil 26. pomlad Robert Zanki iz Male vasi pri Globasnici. Nogometašu SAK od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje, predvsem pa športnih uspehov.
V	Podrožci je minulo sredo slavil 60-letnico življenja Mihi Fugger. Čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti še mnogo srečnih let v družinskem krogu.
Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Zofiji Kandur iz Lovank, Mariji Rutar iz Žitare vasi, Rozi Marolt iz Pudaba pri Mokrijah, Agnes Rutar iz Šentvida pri Šentprimožu, Jožetu Pernetu iz Klanč pri Galiciji in Janezu Kuchlingu iz Štriholč. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
Za 67-letnico prisrčno čestitamo gospe Avguštini Schel-lander iz Čahorč. Bog daj zdravja in sreče. Čestitkam se pridružujejo Gorjanci in EL Kotmara vas.
27. pomlad je praznoval Mihi Ressmann z Ledino. Čestitamo in mnogo uspeha in osebne sreče tudi v prihodnje.
Prav tako rojstni dan slavi te dni Sonja Sadjak iz Globasnice. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje za prihodnost.
Minuli ponedeljek, 23. avgusta, je obhajal 52-letnico življenja zdravnik dr. Štefan Jelen iz Železne Kaple. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem osebne sreče in zadovoljstva.
DJEKSE
Lepa množica ljudi na uspelem farnem prazniku
Sir. mašo, ki so jo olepšali cerkveni pevci (stoje levo), je slovesno daroval domači župnik Janez Markitz.
Preteklo nedeljo, 22. avgusta 1999, je bil na Djekšah tradicionalni farni praznik. Letos se je pred župniščem zbrala precejšnja množica ljudi. To pa zato, ker lani niso mogli organizirati vsakoletnega farnega praznika, ker je bil domači župnik Janez Markitz bolan. Letos pa se je spet bolje počutil in tako so se
pred župniščem ob 10. uri zbrali številni verniki. Sveto mašo so odlično sooblikovali cerkveni pevci. Na farnem prazniku so zbirali denar za obnovo cerkve in so zbrali lepo vsoto.
Po sv. maši je sledila družabnost pred župniščem. Ljudje so se dolgo v popoldne pogovarjali in zabavali.
7
Rož - Podjuna - Žila
SELE
Stopila je na pot večnega življenja in radosti
Milka Olip, roj. Pavlič. Z vsem srcem je ljubila družino, Boga in narod. Sedaj ji je Vsemogočni zaprl knjigo življenja, napisano z zlatimi črkami.
ele so bile pretekli petek, ^^20. avgusta, ovite v tem-V^no-sive oblake. Tu in tam je kazalo, kakor da bi hotelo skozi nje prodreti sonce s svojimi toplimi žarki. Pa se je takoj spet umaknilo dežju in hladnemu vetru. Kakor da bi čutilo, da to ni primeren trenutek za sončno razpoloženje. Vse prevelika je bila žalost, ki se je razprostrla nad dolino pod Košuto in njenimi prebivalci.
Bil je to dan turobnega slovesa od velike žene in matere -dan, ko smo Milko Olip pospremili k zadnjemu zemeljskemu počitku. Preteklo nedeljo, 22. avgusta, bi izpolnila 78. leto starosti, a jo je Vsemogočni v torek, 17. avgusta, odrešil hudih telesnih bolečin. Končala je svojo pot zemeljskega hrepenenja in stopila je na pot večne1 ga življenja in radosti.
Življenjska knjiga Milke Olip
je knjiga z zlatimi črkami. Vsebuje poglavja o bridkih trenutkih, v katerih rajna Milka nikoli ni klonila. Premagovala jih je z močno življenjsko voljo in s trdnim zaupanjem v Božjo pomoč.
Predvsem pa vsebuje tudi poglavja o bogatih sadovih. Poglavja, ki jih je rajna lahko z veseljem uživala že v času njenega zemeljskega bivanja. In bila je lahko srečna, ker je bila kot mati in kmečka gospodinja deležna neizmerne nebeške milosti.
Posebno bridek trenutek za Milko Olip je bila smrt njenega moža Janka marca 1967. Zakonsko zvezo sta sklenila leta 1950. Rodila mu je sinove Ivana, Tonija, Stanka, Marjana, Nantija in Petra ter hčerke Milko, Marijo in Zalko. Ko jih je moral oče Janko v 66. letu starosti za vedno zapustiti, so bili stari med šest in šestnajst let.
Skrb zanje in za posestva pri Už-niku, Kališniku in Nacu je obležala na ramenih matere Milke. Njej se je posvečala z neskončno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo.
Milka Olip ni bila žena gostih in velikih besed. Bila pa so toliko večja in plodnejša njena dnevna dejanja. Dosledno je nadaljevala pot, ki sta jo ubrala skupno z možem Jankom.
Po vseh svojih močeh je podpi-
Na selskem pokopališču čaka Milka Olip na dan Vstajenja.	Foto: Gotthardt

Milka Olip je umrla v 78. letu starosti.
rala delovanje Slovenske gimnazije, kateri je zaupala tudi vse svoje otroke. Kljub obilnemu in zahtevnemu delu na domači kmetiji je vedno imela odprto srce za delovanje v slovenski kulturi in politiki ter za potrebe Cerkve. Vsestransko je - navzven morda ne tako vidno, v resnici pa zelo učinkovito - podpirala kulturnopolitično delovanje svojih otrok. Znano je, da zvesto izpolnjujejo oporoko svojih staršev - mdr. sin Nanti kot prvi neposredno izvoljeni predsednik NSKS. Z nič manjšim veseljem je spremljala kulturnopolitična prizadevanja svojih vnukinj in vnukov. Pri tem nikoli ni pozabila, da lahko narodna skupnost uspešno napreduje samo, če vidijo vsi njeni pripadniki poleg lokalnih interesov tudi skupne cilje in iščejo čim tesnejše sodelovanje.
Še posebej pa je bila srečna, ko so sinovi Ivan, Stanko in Peter zapeli novo mašo. Zlasti v preteklosti si je mnogo slovenskih mater želelo, da bi se kdo od njihovih sinov odločil za duhovniški poklic. Milki Olip se je ta želja izpolnila kar trikrat. S ponosom je lahko sledila duš-nopastirskemu delovanju sinov Ivana, Stanka in Petra v času svojega zemeljskega bivanja - z veseljem ga sedaj uživa v krogu tistih, ki v večnosti čakajo na dan Vstajenja. Poleg tega je podpirala tudi misijonsko delovanje in bila je duhovna mati in-
dijskemu bogoslovcu Maru Ku-riakosju Kunnacherryju, poznejšemu škofu indijske škofije Kot-tayam.
*
Pogrebna svečanost
za Milko Olip je bila lep dokaz spoštovanja vseh, ki so rajno poznali ali bili deležni njene dobrotljivosti. Ob njeni krsti se je zbrala velika množica žalnih gostov, med njimi petinpetdeset duhovnikov s škofom Egonom Kapellarijem na čelu. Pogrebci pa niso prišli samo iz domače občine skupno z županom En-gelbertom VVassnerjem, temveč z vseh koncev Koroške. Prišlo je tudi mnogo pliberških faranov, saj imajo v dekanu mag. Ivanu Olipu zelo priljubljenega in izredno prizadevnega dušnega pastirja. Prav tako niso manjkali najvišji predstavniki koro-ško-slovenske politike in kulture.
Pogrebna svečanost pa je bila predvsem tudi ganljivo slovo. Slovo, ki so ga Milki Olip izkazali njeni otroci. V njihovem imenu se je sin Ivan poslovil z naslednjimi besedami: ,.Vedno ko smo odhajali z doma, si nas pokrižala. Tudi na zadnji dan Tvojega življenja si nas pokrižala in blagoslovila. Prosimo Te, da nas odslej blagoslavljaš v večnosti."
Milko Olip bomo ohranili v trajnem spomimu. Vsem žalujočim izrekamo iskreno sožalje.
Janko Kulmesch
8
Libuško žegnanje
Petek,
27. avgust 1999
Likovnost
H «»•
Ksas«
□BUŠKO ŽEGNANJE
Za
vsakega nekaj
zanimivo za vse
Preteklo soboto in nedeljo je vabil MoPZ »Kralj Matjaž" letos že na 14. tradicionalno Libuško žegnanje.
rket
Libuško žegnanje, ki je
znano daleč preko meja, je nudilo tudi letos zelo pester program in pristno domačo zabavo, za katero je že v soboto odlično poskrbela priljubljena skupina „Alpe Adria Band". Za polnočni vložek se je prvič predstavila domača skupina „No names“ in takoj navdušila vse obiskovalce.
Žegnanje se je v nedeljo pričelo s sveto mašo in pranganjem z domačim župnikom mag. Jvanom Oli-pom, nato pa je v šotoru za opol-
dansko zabavo in ples poskrbel ganizator žegnanja MoPZ Trio Slovenski ekspress.
Nedeljski kulturni spored, ki ga je nadvse veselo in profesionalno letos že drugič_ povezoval Vinko Si-mek - Jaka Šraufciger, je odlično uspel. Občinstvo, ki je napolnilo šotor do zadnjega kotička, je bilo s kulturnim programom zelo zadovoljno, saj je z velikim zanimanjem zasledovalo vse nastopajoče skupine.
V pozdrav kultunega sporeda, ki je brezdvomno osrednja točka dvodnevne prireditve, je zapel or-
'°poldnevu, je bila družina Galič in al<0| navdušila srca starejših in n|ajših poslušalcev. Kulturni spored 0 oblikovali tudi domači vižarji ^tammtisch Jauntal), dvojčki Ves-a in Vlasta Kidrič, Konovski štraj-6rji, Mladi libuški muzikantje, sku-»No names" in ,,Black and whi-: iz Maribora. Ženska skupina 'arlekin se je predstavila z dvema es°ma, kar je še posebej navdušile moške obiskovalce.
Enkraten je bil tudi nastop finega otroškega ansambla v 'i°veniji Mačkonov z Dolenjske, ki 3 se na Libuškem žegnanju prvič Odstavili na Koroškem. Čeprav so ani ansambla stari deset let, so lrali nadvse zahtevne komade, za Jtere se je publika zahvalila z buč-ffii aplavzi.
^a posebno vzdušje v šotoru pa Poskrbel čarovnik Magic Feliks, ki z lebdečo žensko pokazal svoje „MJ„ _ „KraF°vito znanje. Triurni kulturni Matjaž", in se s tem zahvalil pP0red je letos zaključil ansambel vseh obiskovalcih, ljubiteljih do°renjski muzikantje, pri katerem mače pesmi in znancih, ki vsakr?. tudi sin nepozabnega Franca leto obiščejo ta enkratni kulturrrSlria. Ansambel se je predstavil z dogodek. Hkrati pa so se Matja'Semkovo pesmijo in poskrbel tudi ževci pod organizijskim vodstvom nadaljnji višek nedeljskega po-Jurija Mandla zahvalili pri vseh na.dneva.
stopajočih in seveda tudi pri števil/®' prijatelji, ki se letos niso mogli nih prostih delavcih (v kuhinji, z(®.ležiti vaške družabne prireditve, šankom in pri Malči Valeško, ki oF' MoPZ že na 15. jubilejno libu-prvega žegnanja skrbi za pobiranji0 žegnanje, ki bo gotovo vsaj ta-vstopnine), ki doprinašajo k uspeš'Zanimivo, kot je bilo letošnje, nemu kulturnemu delovanju.
Prvi, ki so nastopili na kulturnet	DaKo

ZITARA VAS:
Mladi umetniki in bogata dejavnost
Med 22. in 28. avgustom se je v Žitari vasi ustavila »Koroška likovna kolonija mladih", ki se bo jutri, v soboto, v kulturnem domu „KUMST“ končala z zaključno prireditvijo in likovno razstavo.
šoli ne počnejo.
„Posebnost kolonije se kaže v tem, da se vsako leto dela na različnih krajih, tako se enkrat srečamo v Vuzenici, Trstu in Koroškem, kar gotovo zelo močno in pozitivno vpliva na kreativnost mladih umetnikov. Vedno znova lahko opažamo, kako se kažejo otroške emocije v posameznih slikah oziroma delih. Kar se tiče talenta, sem mnenja, da je vsak človek sposoben likovno ustvarjati, treba ga je samo motivirati," tako spremljevalec Emil Košič iz Vuzenice v pogovoru z Našim tednikom.
Prav jutri ob 10.30 uri
bo zaključna prireditev z likovno razstavo v kulturnem domu v Žitari vasi. Nastopili bodo moški zbor SPD „Trta", Marjan Hin-teregger z odlomki iz predstave ..Butalci" in otroci s kratkim pevskim nastopom, ki že danes vabijo vse prijatelje in ljubitelje likovne umetnosti.
DaKo
Mnenja mladih umetnikovo likovni koloniji:
Simona Petek:
Zelo mi ugaja ta likovni teden v Žitari vasi, ker spoznavam mnogo novih prijateljic in prijateljev iz Slovenije in Italjie. Vrhu tega pa se zelo rada ukvarjam s kolažami.
Mira Blažej:
Najbolj mi ugaja risanje na svilo. Seveda pa je zanimivo tudi delo v drugih skupinah, kot npr. v skupini, ki se ukvarja s kolažami in katero vodi Snježana Višnjič.
Matej Grum:
Teden tukaj v Žitari vasi mi zelo ugaja, ker je cel dan organiziran, vrhu tega pa se lahko popoldan tudi zabavam s prijatelji, ki sem jih spoznal.
Mladi umetniki so pod vodstvom strokovnjakov spoznavali različne višarske tehnike.
Cilj organizatorjev pred 29-imi leti je bil, da se koroiiki mladinci in otroci s pomočjo likovne umetnosti spoprijateljijo z različnimi mladinci iz Slovenije, Italije in Koroške. Vrhu tega pa se otroci učijo slovenskega jezika in spoznavajo nove prijatelje in družine, pri katerih živijo v tem likovnem tednu.
Letos se je odzvalo na povabilo Slovenskega prosvetnega društva „Trta" in Slovenske prosvetne zveze 36 otrok in mladincev iz Vuzenice,
Trsta, Porabja in Koroške.
Za letošnjo kolonijo je značilno, da so skupine mladih umetnikov zelo enotne, homogene in iz iste generacije, kar obeta olajšano medsebojno spoznavanje, tako vodja likovne kolonije Sonja VVakounig. Program dela je sestavljen tako, da otroci vsak dan lahko uporabljajo različne risarske materiale in orodja, ki so potrebna za posamezne kolaže, raciklaže, delo z glino in za risanje na svilo. Udeleženci delajo vsak dan v treh skupinah po dvanajst otrok od 9. do 12.30 ure v kulturnem domu oziroma v župnišču v Žitari vasi. Vodijo jih trije ugledni mentorji s pedago-
Z veliko vnemo so v likovni koloniji ustvarjali mojstrovine.
ško prakso: Špela Kotnik iz Celja, Jasna Merku iz Trsta in Snježana Višnjič iz Šentjakoba v Rožu.
Mentorji so prepričani, da otroci v enem tednu ogromno napredujejo, vsekakor pa pridobijo znanje ne le na likovni ravni, temveč tudi spoznajo znamenitosti okolja. Popoldanski program se vsak dan sproti na novo določa, namenjen pa je spoznavanju naravnih in kulturnih znamenitosti Koroške. Vsekakor pa je popoldanski program namenjen tudi zabavi.
Smisel likovne kolonije je v tem, da imajo otroci možnost delati z novimi tehnikami, kar v
Razno
Nov študij na Inštitutu za slavistiko
Na slavistiki na celovški univerzi bo predvidoma s 1. oktobrom 1999 začel veljati nov študijski načrt.
S 1. oktobrom lahko študentje začnejo študirati na Inštitutu za slavistiko samo še eno smer. Na inštitutu ponujajo jezike slovenščina, ruščina in bosanščina/hrvašči-na/srbščina. Študij traja osem semestrov in obsega tri študijske odseke. S tem študijem želijo z različnimi metodami preko posredovanja strokovnega znanja študente soočati tudi s historičnimi in aktualnimi problemi slavistike. Posebnost pa je tudi aktivno in kooperativno učenje in šolanje komunikacije.
Skupno število diplomskega študija znaša 120 semestrskih ur, 72 ur zajemajo obvezni in 48 ur izbirni predmeti.
Izbirne ure si lahko vsak študent sam izbere (predavanja duhovnih in kulturnoznanstvenih ved na vseh avstrijskih in tujih, priznanih univerzah). Seveda pa mu pri tem lahko svetuje študijska komisija za
slavistiko. Pri izbirnem študiju svetujejo tudi nadaljnje poglabljanje slavistične smeri, ki obsega študij jezika, literature, jezikoslovja, kulture in didaktike jezika in književnosti. Seveda pa lahko študirajo druge jezike, zgodovino, idr.
Obvezni predmeti se delijo na tri odseke: 1. odsek (uvajalna faza), 2. odsek (strokovno študijska faza) in 3. odsek: (diplomska faza).
V prvem študijskem odseku (dva semestra) se študent seznanja z jezikom samim (16 ur), s predavanji, ki mu dajejo pregled o slovanskem svetu (literatura, jezik in kultura v zgodovini in sedanjosti), z uvajanjem v študij slavistike in strokovno delo, skupno opravi 28 ur. Poleg tega priporočajo tudi obisk poletnih kolegov.
Pri študiju slovenščine so jezikovni tečaji deljeni: študenti s predhodnim znanjem (slovensko govo-
reči) hodijo na posebne jezikovne tečaje kot začetniki. V tretjem semestru pa naj bi obiskovali skupne tečaje.
Drugi študijski odsek (štirje semestri) obsega 32 ur. Tu študent obiskuje poglobitvena predavanja s področja literature, jezikoslovja in kulture. Š.spremljajočimi jezikovnimi tečaji poglablja svoje jezikovno znanje in se uči tudi drugi slovanski jezik. V tem odseku priporočajo študij v inozemstvu.
Tretji odsek (dva semestra) obsega 12 ur, pri katerih se študent lahko osredotoči na naslednje sklope: jezikoslovje, književnost, kulturo, didaktike jezika in književnosti, jezik in gospodarstvo ter na jezik in družbo. V tem odseku polagajo pozornost na to, da se predava v tujem jeziku. V tem odseku naj študenti tudi napišejo diplomsko nalogo.
Nov študijski načrt začne veljati predvidoma s 1. oktobrom 1999. Študenti, ki so začeli študij pred tem rokom, imajo seveda možnost študij nadaljevati po starem študijskem načrtu in za njih bo- , do veljale tudi prehodne določbe.
S tem novim študijskim načrtom naj bi absolventi študija slavistike pridobili znanstveno in kulturno (kulturno-literarno, deželno, socio-kultuno) kot tudi komunikativno, socialno in humanitarno znanje.
Absolventi - slavisti lahko delajo na področju novinarstva, turizma, consultinga, prevajalstva, literarnega prevajanja, socialnih, diplomatskih in javnih služb, založništva, knji-gotrštva, izvenšolskega nadaljnjega izobraževanja idr. Poleg tega se pa naj bi absolventi kot eksperti za vzhodno in južno Evropo izobraževali tudi še na drugih področjih, kot je to pravo, informatika, ekonomija, itd.fg
ROZEK

Umrl je v
55. letu starosti P. Kanzian.
Repi Kanzian t
„Srce je žalostno..." prelepa domača pesem, ki jo je rajni tako - zelo imel rad, je pretresla ob njegovem odprtem grobu na našem pokopališču vsa srca, tudi tista, ki besedila prav ne razumejo več. Vse prerano je prenehalo biti dobro srce očeta in moža Pepija Kanziana, ki je bil star komaj 54 let. Dolga, huda bolezen je zatisnila v nedeljo oči človeku, ki je živel za svojo družino in za svoj poklic inštalaterja, a tudi za šport, planinstvo in kulturo. Pogrebne obrede, ki sta jih opravila skupaj z župnikom patrom Tončkom Zajcem domača duhovnika Pepej Markovvitz in Marjan Schuster, je olepšal naš cerkveni zbor pod vodstvom Alexa Schusterja, v imenu slovenskega planinskega društva in Kulturnega društva "Markovič" pa se je od rajnega poslovil Hanzi Lesjak, ki je v svojih klenih besedah orisal lik rajnega kot človeka, ki je rad ustregel vsakemu, če je le mogel, ki je čvrsto hodil svojo prekratko življenjsko pot, bil več let oskrbnik planinske koče na Bleščeči ter reden obiskovalec kulturnih prireditev.
Hčerki Romani, vdovi Maniji in sorodnikom rajnega Pepija Kanziana, ki ga bomo ohranili v najlepšem spominu, velja naše iskreno sožalje.
PF
Za vsakega se najde kaj zanimivega
Josip Jurčič - Muljava - Deseti brat - 1. slovenski roman. Leta 1866 je v Celovcu prvič izšlo to pomembno slovensko prozno delo in, kakor nam poroča originalna naslovnica, ga je „Na svitlo dalo uredništvo slovenskega Glasnika". Sicer pa o Jurčičevem Desetem bratu Korošci vedo skoraj vse, saj so ga v dramatizirani obliki Vo-grjani uprizorili junija letos. Predstava, pri kateri je sodelovala skoraj vsa vas, je bila, kot je znano, zelo uspešna, saj si jo je skupno (4 predstave) ogledalo okoli 1500 ljubiteljev slovenske besede.
Z uprizarjanjem dramatiziranih Jurčičevih literarnih del pa se redno (vsako leto) z veseljem in zanosom spoprimejo tudi na Muljavi na Dolenjskem. V pisateljevi rojstni vasi domačini vzorno skrbijo za Jurčičevo domačijo, spominsko hišo, ki je hkrati tudi etnološki muzej na prostem. Tam si obiskovalec lahko ogleda zidano kmečko hišo s ti. črno kuhinjo, na drugi strani dvorišča sta leseno gospodarsko poslopje, krito s slamo, in kašča; nekoliko na stran pa je pomaknjena ti. Krjavljeva bajta. Za celotnim kompleksom domačije se teren polagoma
Kulturni
utrinki
iz Slovenije
spušča in oblikuje nakakšen naravni amfiteater, kateremu kulise predstavlja rob gozda. Naravne danosti so prizadevni muljavski kulturni delavci izrabili in priredili za gledališče na prostem.
Letos na odru pod milim nebom uprizarjajo Desetega brata. Na začetku poletja so bile na ogled postavljene prve predstave, konec tega in prihodnjega tedna (27. in 28. avg., 3. in 4. sept.) pa so napovedane še štiri ponovitve (vsakič ob 21. uri). Zanimivo je videti, kako podoživljajo Jurčičevi rojaki literarno dogajanje izpred približno 150 let v avtentičnem okolju! Da bi bilo le vreme naklonjeno...
Sicer pa se v zadnjih avgustovskih dneh večinoma iztekajo zadnje poletne prireditve. Če se ustavimo v Ljubljani, naj spomnimo na zadnje
predstave 47. mednarodnega poletnega festivala in na zaključni seriji prireditev Poletje v Stari Ljubljani.
Društvo za oživljanje kultur- \ ne podobe starega mestnega jedra ob podpori Mestne obči- i l ne Ljubljane že petič prireja I Noč v Stari Ljubljani - prireditev, ki se bo odvijala 27. in 28. avgusta. Oba večera se bosta pričela s petjem starih meščanskih pesmi po balko- 9 nih v starem mestnem jedru, ob 20. uri pa bo sledil orgelski koncert v stolni cerkvi (v pe- z' tek nastopa Polona Gantar, v 9' soboto pa Renate Bauer); sle- V( dilo bo vsesplošno ljudsko ra- ni janje, saj bodo različne glas- le bene skupine poskrbele za ki zabavni program na Prešer- ki novem, Mestnem, Starem, n' Novem in Kongresnem trgu. V s< petek zvečer bo čolnarska po- ni vorka po Ljubljani, v soboto n< ob 22. uri pa so napovedani ki ognjemetni slapovi na brego- d; vih Ljubljanice, nato pa še to veličastni ognjemet z se Ljubljanskega gradu. Ljub- je Ijančani pa bodo poskrbeli tu- a di za vse ostalo, kar sodi k ta- tr; ki prireditvi - vse z namenom, ar da se bodo imeli obiskovalci | s čim lepše.	, to
M. J. Z=
11
Termini in najave
Afriška glasba v Šentjakobu - Simentera Musiča de Cabo V e rde.
Avi
ZANIMIVE PRIREDITVE
IN TERMINI
„Simentera Musiča de Cabo Verde” v Šentjakobu
Četrtkov večerni koncert v Šentjakobu (ob 19.30 v farovžu) bo poslastica za ljubitelje afriške glasbe.
i Vsak otok v Afriki ima svoj zven: zven morja, ptic, vode,
■	glasov ljudi pri delu na poljih,
•	vetra in odmev gora. Tako tudi
•	na Kapverdskih otokih. Marca
■	leta 1992 so se zbrali glasbeni-i ki, da bi organizirali skupen
■	koncert in nastopili so z ime-, nom Simentera (setev). Mediji ' so skupino označili kot obraz
-	nove kapverdske glasbe. Pos-) neli so prvo zgoščenko „Raiz", i ki se je uvrstila med najbolj pro-
-	dane albume v kategoriji „sve-; tovna glasba". Glasba desetčlanske skupine Simentera je izvirna in naravna. Preproste, a velike pesmi zrcalijo dolgo in Magično zgodovino. Izraziti so aranžmaji glasov, ki se ujemajo s preprosto spremljavo (kitare, tolkala, harmonika, saksofon).
■	Za skupino so značilni inovativ-
ŽITARA VAS____________
Rock opera Jesus Christ Superstar
Danes v petek, 27. avgusta 1999, bodo ob 20.30 v hali IPH v Žitari vasi peli svetovno znano rock opero Jesus Christ Superstar. Med drugim bodo peli Simone Geyer, Bertram Knappitsch, Peter Modrit-scher in Armin VVagner. Vstopnice lahko kupite tudi pri pevcih moškega žitraj-skega zbora Trta in MGV Sittersdorf. V predprodaji stanejo 80 šil., pri večerni blagajni 100 šil. Pridite in si oglejte rock opero v živo!
no delo, novi kompozicijski koncepti, nove tehnike za aranžmaje ter raziskovanje kapverdske glasbe. S tem pa oživljajo pozabljene glasbene načine in stile. Skupina je uspešno nastopila v vseh evropskih prestolnicah. Tako tudi v četrtek, 2. septembra, ob 19.30 uri v farovžu v Šentjakobu. Koncert bo ob lepem vremenu na prostem, na dvorišču farovža.
Že v sredo, 1. septembra, pa bo ob 19.30 uri v farovžu srečanje s skupino Simentera, ti. warm up.
Prireditelji so SPD Rož, Slovenska prosvetna zveza in ČIE - Avstrijsko razvojno sodelovanje. Torej ne zamudite te enkratne priložnosti v četrtek, 2. septembra, ob 19.30 uri v Šentjakobu!
Finisaža in plesna predstava Kubanca
Šentjanž.
V k&k centru bo v nedeljo, 29. avgusta 1999, ob 10. uri finisaža razstave Ozemljitve - Erdungen Mežike Novak, kjer se bo kubanski plesalec Guillermo Horta predstavil s plesno predstavo Spomini žrtvovanega angela. Ob razstavi je umetnica Mežika Novak izdala tudi barvni trijezični katalog, prvi v njeni karieri. Pri razstavi so sodelovale različne organizacije, k&k center Vas prisrčno vabi!
Plajberški in Podlju-beljski dnevi
Borovlje. Danes, ob 18. uri, bo v kletni dvorani slavnostno odprtje Plajberških in Podljubeljskih dne-vov v okviru praznovanj 110-letni-ce Posojilnice Bank Borovlje. Kulturni program odprtja bodo oblikovale kulturne skupine iz Plaj-berškega in Podljubeljskega kraja, dr. Herta Maurer-Lausegger pa bo predstavila video film. V okviru Plajberških in Podljubeljskih dnevov bo v prostorih Poso-jilnice-Bank v Borovljah tudi obširna razstava raznih domačih umetnikov, mdr. Lorenca Tscher-toua ml., Michaela Jenka in The-resie LauBegger.
S parno lokomotivo iz Celovca v Maribor
Celovec. Avstrijsko-slovenska družba vabi na izlet s parno lokomotivo v soboto, 4. septembra 1999. Vlak odpelje z železniške postaje v Celovcu zjutraj ob 6.50 in se vrne ob 20.15. Vožnja poteka preko Pliberka, Dravograda v Maribor. Cena vožnje znaša 440 šil., otroci do 12. leta se peljejo brezplačno. V vlaku Vas bo zabaval ansambel, v Mariboru pa Vas bodo svečano sprejeli. Sledi sprehod po baročnem mestu in skupno kosilo v restavraciji Rotovž, popoldne pa si lahko ogledate predstavo mariborskega lutkovnega gledališča.
Prijave čim prej naslovite na Avstrijsko-slovensko družbo -OSG, Karfreitstr. 1,9020 Celovec.
Zaključek razstave „ Ozemljitve - Erdungen” N. Novak.
PETEK, 27. avgusta
18.10-19.00 Utrip kulture
SOBOTA, 28. avgusta
18.00 -18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca
NEDELJA, 29. avgusta
6.06-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten - duh. misel (župnik Štefan Krampač)
18.00 - 18.30 Glasbena mavrica
PONED., 30. avgusta
18.00 - 18.30 Kratek stik
TOREK, 31. avgusta
18.10-19.00 Otroški spored
SREDA, 1. septembra
18.10 -19.00 Glasbena mavrica
21.04-22.00 Večerni spored
ČETRTEK, 2. septembra
18.00- 18.30 Rož-Podjuna - Žila

NEDELJA,
29. avgusta '99,13.30
PONEDELJEK, 30. avgusta 1999
ORF 2, ob 2.25___________
TV SLOVENIJA 1, ob 16.30
Predvidoma z naslednjimi prispevki:
•	Vodilna misel letošnje poletne univerze v Bovcu je šport - nacionalizem - olimpijska ideja.
•	Program za zaščito kmetijskih površin „OPUL” - roki in pogoji.
•	Gledališka delavnica v Fiesi: Mladi se učijo od priznanih gledaliških delavcev.
•	Koroška likovna kolonija mladih: V Žitari vasi skupno ustvarjajo slovenski otroci iz štirih držav.
S Litopunktura Marka Pogačnika: S kamnitimi stebri ozdravlja pokrajine.
•	Kaj takega: Visoko nad oblaki v domače vasice.
T
A
T
E
D
E
N
V
O
R
F
Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299.
Internet: http://www.kaernten.orf.at
RADIO/TV, PRIREDITVE
RADIO AGORA
Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax418 666 99
Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02.
ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla).
PETEK, 27. AVGUSTA
10.00	Vročinski val - Izmenjava talentov 12.00 Poročila 12.07 Glasba 18.00 Glasba 18.45 Poročila
19.00	Otroški kotiček 19.15 Proud to be loud 20.00 Soundcheck
21.00	DJ-Line 24.00 Glasba SOBOTA, 28. AVGUSTA
10.00	Vročinski val 11.30 Cam-pus: Gehorlosenprojekt an der Universitat Klagenfurt 12.00 Poročila 12.07 Glasba 13.00 Die Welt - ein Dorf 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Glasba
20.00	Yugo-Rock 23.00 Club Karate 24.00 Glasba NEDELJA, 29. AVGUSTA
10.00	Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila 12.07 Glasba 12.30 Special: Madžarska - Glasbeno potovanje v treh jezikih 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Glasba 20.00 Sun-day Loops 22.00 For those about to rock 24.00 Glasba PONEDELJEK, 30. AVGUSTA 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Manga & Anime (Gregor
VVakounig) 13.00 Glasba 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba
20.00	Take the jazz train 22.00 Die Welt-ein Dorf (pon.) 23.00 Šoja & Elster (pon.) 24.00 Glasba TOREK, 31. AVGUSTA
10.00	Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru
18.00	Šport 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba
20.00	Noche Latina 21.00 Cam-pus (pon.) 22.00 Literarna kavarna (pon.) 23.00 Glasba SREDA, 1. SEPTEMBER
10.00	Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem
18.00	Glasba 18.45	Poročila
19.00	Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 Glasba ČETRTEK, 2. SEPTEMBER
10.00	Kalejdoskop 12.00 Poročila
12.07 Divan 13.00 Glasba 18.00 Šoja & Elster 18.45	Poročila
19.00	Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Musič for the masses
23.00	Internet Freak Show 1.00 Soundtrack
RADIO
KORO™
Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463 - 59 53 53 Faz: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at
Zbujanje po domače
6.00	- 8.30 Dobro jutro sonce!
Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Vsak dan z drugim budilcem, voditeljem oddaje.
Od pon, do petka: od 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa, 14.00 - 16.00 V taberni,
16.00	- 18.00 Od štirih do šestih;
Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka, 8.30 - 10.00 Mozaik, 14.00 - 15.00 Hitlestvica, 15.00 - 16.00 Kratek stik, 16.00- 18.00 Srmklja
Nedelja: 6.00 - 6.45 Domača budilka, 6.45 - 7.15 7 pred 7, 7.15 - 8.00 Domača budilka, 8.00 - 8.30 Glasba, 8.30 -
10.00	A capella, 14.00 - 15.30 Na valovih časa, 15.30 -
18.00	Voščila
Petek, 27. avgusta
ŽITARA VAS
Rock opera Jesus Christ
Superstar (A. L. VVebber,
T. Rico)
Kraj: v hali IPH Čas: ob 20.30 Nastopajo: Simone Geyer, Bertram Knappitsch, Peter Mčdritscher, Armin VVagner Vabita: MGV Sittersdorf in MoPZ Trta Žitara vas
BOROVLJE Slavnostno odprtje Plajberških & Podljubelj-skih dnevov v okviru praznovanj 110-letnice Posojil-nice-Bank Borovlje Kraj: v kletni dvorani Poso-jilnice-Bank Borovlje Čas: ob 18. uri Sodelujejo: Moški zbor iz Slovenjega Plajberka, Vokalna skupina iz Slovenjega Plajberka, Alpski duo iz Slovenjega Plajberka, Družinski tercet LauBegger, Slovensko prosvetno društvo ..Vrtača" in dr. Herta Maurer-Lausegger (video-prezentacija)
Prireditelj: Posojilnica-Bank Borovlje
Sobota, 28. avgusta
PODJUNA PRI GLOBASNICI
Koncert Janeza Gregoriča (kitara) in Kristijana Filipiča (prečna flavta)
Kraj: v cerkvi v Podjuni Čas: ob 20.30 Vabi: SKD Globasnica
ŽITARA VAS Zaključna prireditev Likovne kolonije mladih na Koroškem Kraj: v kulturnem domu KUMST Čas: ob 10.30 Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
Nedelja, 29. avgusta
ŠTEBEN PRI GLOBASNICI Farni praznik Kraj: pred cerkvijo Čas: ob 10. uri sv. maša in
blagoslovitev nove stolpne ure, nato vaški praznik Vabi: fara Šteben pri Globasnici
ŠENTLIPŠ Farni praznik Kraj: na farovškem vrtu Čas: ob 10. uri slovesna sv. maša z "Dvojnim kvartetom Podjuna”, nato družabno srečanje s kulturnim sporedom in srečelovom, katerega dobiček bo namenjen popravi fasade župnišča v Šentlipšu. Za otroke je pripravljen poseben program.
SPODNJE GORIČE PRI ROŽEKU Dan konjev 1999 Kraj: v Spodnjih Goričah (neposredno ob cesti Šentjakob - Rožek)
Čas: ob 10. uri
Vabi: Konjerejsko društvo
Rož K - 30
ŠENTJANŽ
Zaključek razstave Mežike Novak in plesna predstava kubanskega plesalca in koreografa Guillerma Horta
Kraj: k & k center Čas: ob 10. uri
LUŽE NAD GLOBASNICO
Pohod k Sv. Jakobu v Koprivni
Kraj zbiranja: pri Šoštarju ob 6. uri
Sv. maša v cerkvi „pri Rie-plnu” (ob 12. uri) bo namenjena rajnemu župniku Ivanu Hojniku - ustanovitelju glo-baškega kulturnega društva. Nato družabno srečanje ob topli hrani pri „Lužkem hlevu”.
Prireditelj: planinski odsek
Slovenskega kulturnega društva Globasnica
Četrtek, 2. septembra
ŠENTJAKOB Koncert „Simentera”
Kraj: vfarovžu Čas: ob 19.30 prireditelji: SPD Rož, SPZ, ČIA
Sobota, 4. septembra
PLIBERK
7. mednarodno srečanje upokojencev na Pliberškem jormaku Kraj: v šotoru Edinosti Čas: od 10. ure naprej; s kulturnim programom Vabi: Društvo upokojencev Pliberk
Sobota, 11. sept.
BOROVLJE Srečanje slovensko govorečih pravnikov iz Avstrije, Slovenije in Italije
Čas: od 9. ure naprej Kraj: pri Cingelcu na Trati Tema srečanja: ..Prilaga-janje zakonodaje o gospodarskih družbah Evropski pravni ureditvi"
Vabi: Društvo koroških slovenskih pravnikov Prijave: tel.: 0463/516330 ali faks: 0463/514324 (odvetniška pisarna dr. Serajnik)
Nedelja, 12. sept.
sv. HEMA	5
Rozalsko žegnanje pri	j
sv. Hemi	t
Sv. maše: ob 8., 9. in 10.	uri	r
slovenske maše, ob 11. uri	k
nemška maša	e
Vabi: fara Globasnica	v
c
Posojilnica-Bank Šentjakob v Rožu r.z.z.o.j.
A-9184 Šentjakob v Rožu
razpisuje delovno mesto
Znanje obeh deželnih jezikov ter trgovska izobrazba sta potrebna!
Ponudbe z življenjepisom naslovite na: Posojilnica-Bank Šentjakob v Rožu 9184 Šentjakob v Rožu 14 tel.: 04253/314
PRIREDITVE, OGLASI
RAZSTAVE
BOROVLJE
Razstava ob Plajberških in Podljubelj-skih dnevov
Kraj: v prostorih Posojilnice-Bank Borovlje
Razstavljalci: mdr. Lorene Tschertou ml., Lovska skupnost Slovenji Plaj-berk, Michael Jenko, VVolfgang Beu-tel, Slovensko prosvetno društvo „Vrtača”, Theresia LauRegger, Franci VVieser.
Razstava je na ogled od 27. avgusta do 29. septembra (med poslovnim časom Posojilnice-Bank - po., to., sr., pe.: 8.00 - 12.00,13.45 -16.00, če.; 8.00- 12.00, 13.45-17.00)
TINJE
Razstava del Helmuta Jeraka: „Raz-cepljenost"
Kraj: v Tinjskem domu - razstava je odprta vsak dan.
BEGUNJE-GALERIJA AVSENIK
Razstava slik Giorgia Gomirata.
LIBUČE
Razstava: Hinvveg und Ruckvveg - Pot tja in nazaj
Kraj: v galeriji Falke. Razstava je od-
prta ob sredah, četrtkih in petkih od 10. do 12 ure in od 15. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 18. ure.
RADIŠE
Razstave „Življenje na Radišah v tem stoletju"
Razstava starih slik iz zapuščine župnika Ludvika Janka. Razstava je odprta do 15. septembra.
ŠENTJANŽ
Mežika A. Novak: Ozemljitve - Erdungen
Razstava je odprta dnevno.
Finisaža: 29. 8. 99,10.00
PLIBERK
Galerija VVernerja Berga: „Neznana tujina"
Galerija je odprta od srede do nedelje, od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob torkih je galerija odprta od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta.
PODEN
Soteska Čepa nekoč in danes - Kmečko orodje za zimo
Kraj: v gostišču Lausegger. Razstavi sta na ogled do 26. oktobra 1999.
ŠMIHEL
Galerija ‘Anin: razstava del Chr. M. Zablatnika
BOROVLJE
Razstava šentjanških umetnikov in ustvarjalcev
Kraj: v Posojilnici - Bank. Razstavljajo: Alois Gabriel, Florian Gabriel, Rozi Hafner, Angelika Jenko, Thomas Kro-piunik, mag. Maja Millonig Kupper, Margit Nadrag; letalski modeli, razstava 50 let Športnega društva Šentjanž
ROŽEK - GALERIJA ŠIKORONJA Giselbert Hoke: „Alhama“
Kraj: v galeriji Šikoronja. Razstava je na ogled od srede do nedelje od 15. do 19. ure ali po tel. dogovoru.
w mmsm
^ 04239/26 42
od ponedeljka, 23. 8., do petka,
10. 9. 1999
Priprava na popravni izpit - matematika in angleščina
v ponedeljek, 30. 8., ob 20. uri
Branje: Egyd Gstattner, nem.
v torek, 31.8., ob 20. uri
Predavanje: O pomenu umetnosti danes - estetska ali materialna umetnost, nem.
Predava: dr. Matthias Boeckl, Dunaj
v sredo, 1.9, ob 19.30
Koncert: prof. dr. Michael Gru-be, Ekvador - violina, prof. Igor Dekleva, Ljubljana - klavir
od petka, 3. 9., ob 9. uri do sobote, 4. 9. ob 13. uri Kiparstvo in kamen Vodita: Helmut Machhammer, svobodni umetnik in organizator simpozijev o kipartsvu v Kratalu
19. slikarski teden v Svečah
(od 29. avgusta do 4. septembra 99) Udeleženci: iz Italije: Flavio Da Rold, Gaetano Ricci, Giorgio Vazza; iz Slovenije: Metka Erzar, Zdenko Huzjan; s Koroške: Eduard Lesjak, Richard Kaplenig
SPORED
Nedelja, 29. 8. 1999, ob 19. uri Odprtje 19. slikarskega tedna Kraj: Galerija Gorše pri Vrbniku v Svečah
Tečaji med tednom:
Za odrasle: Slikanje ikon (od ponedeljka do petka) - vodstvo: mag. Silva Božinova-Desko-ska
Za otroke in mladino: Slikanje (od ponedeljka do četrtka) - vodstvo: Hugo in Rosvvitha Wulz Prijave pod tel. št. 04228/2373 Začetek obeh tečajev v ponedeljek, 30. 8., ob 15. uri (pred galerijo Gorše)
Prireditve med tednom:
•	Torek, 31. avgusta 1999, ob 19.30 pri Adamu - Branje Aloisa Brandstetterja (v nemščini)
•	Sreda, 1. septembra 1999, ob 20. uri pri Adamu - Tonč Feinig Jazztett
•	Petek, 3. septembra 1999, ob 15. uri pred galerijo Gorše - Čarovnije in Igre s čarovnikom Grego
•	Sobota, 4. septembra 1999, ob 14.30 pri Adamu - Zaključna prireditev, prezentacija slik
Glasbena šola na Koroškem Mikschallee 4, 9020 Celovec - tel. 0463/35985
Razpored za vpisovanje novih učencev
Glasbena šola na Koroškem bo vpisovala nove učence za pouk naslednjih inštrumentov: klavir, orgle, pihala (kljunasta in prečna flavta, oboa, klarinet, saksofon), trobila (trobenta, rog, pozavna, bariton, tuba), kitara, violina, violončelo, klavirska in diatonična harmonika, citre, tolkala
Solopetie: (avdicija sledi) Izobrazba nlasu: (tudi za za-borovske pevce)
Zborovodska šola: vabljeni aktivni zborovski pevci z delnim znanjem klavirja Balet: sprejemamo otroke od 4. do 10. leta (pouk bo samo v Mohorjevi ljudski šoli in Bilčovsu)
PODJUNA
Ponedeljek, 13. 9.1999
Pliberk, Posojilnica - ob 13.30 Šmihel, farni dom - ob 14.30 Globasnica, ljudska šola - ob
15.30
Dobrla vas, Kulturni dom - ob
16.30
Šentprimož, Kulturni dom - ob
17.30
ROŽ
Ponedeljek, 13. 9.1999
Šentjakob, društvena soba nad Posojilnico - ob 13.30 Ledince, ljudska šola - ob
14.30
Bilčovs, društvena soba nad staro Posojilnico - ob 14.30 Sveče, pri Goršetu - ob 15.30 Sele, farni dom - ob 17.00 Borovlje, pri Bundru - ob 18.00
CELOVEC Sreda, 15. 9.1999
Mohorjeva ljudska šola - ob 11.00
Mladinski dom, klavirska soba - ob 14.00
ŽILA
Sreda, 15. 9.1999
Straja vas, ljudska šola - ob 14.00
Zahvala
Ob pogrebu naše drage mame MILKE OLIP nam
je srčna želja, da se po tej poti prisrčno zahvalimo vsem udeležencem pogreba. Posebna zahvala velja škofu dr. Kapellariju za prisrčno opravljen pogrebni obred in mašo, številnim duhovnikom, redovnicam, faranom iz Šentlenarta, Brnce, Bekštanja, Loč, Šmarjete v Rožu in Pliberka, zdravnikom in osebju pri Elizabetinkah in v deželni bolnici, vsem molil-cem, pevcem, pogrebcem. Hvala tudi za vse darove za misijone, za Dom v Tinjah, za nove orgle v Selah ter za vse dobre namene. Bog plačaj!
Hvaležni Olipovi iz Sel
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo,.Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa poslovodeči predsednik mag. Rudi Vouk, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in
—II 1
priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020
Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31 Tisk: Mohorjeva tiskarna., 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Viktringer Ring 26, II. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,—; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,-šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,-SIT.
14
Šport
PODLIGA VZHOD
Žrelec - Bilčovs	3:0 (3:0)
Nesrečen pričetek igre za goste, kajti že v drugi minuti so prejeli zadetek, medtem ko so v akciji prej zapravili stoodstotno šanzo. Sledečo negotovost gostov pa so domačini izkoristili za jasno zmago.
BILČOVS: Schawarz 3, Fister 2, W. Kuess 3, Lippusch 3 (60. Modritsch 3), G. Schaunig 2, Partl 2, Vučetovič 2, A. duantschnig 3, Durnik 2, Strugger 2, Veladzič 1 (57. Glantschnig 3);
Žrelec: 250 g led.; sodnik: Fera (dober); strelca: Konig (2.), Lamprecnt (17., 29.)
'HHHHl 1 ■ razred d -^sbbbbb
Žitara vas - Globasnica 2:1 (0:0)
Zaslužena zmaga domačinov, čeprav so zmagoviti gol (četrt ure pred koncem) zadeli povsem srečno. Nastop Globašanov pa je bolj ali manj razočaral.
GLOBASNICA: Vajksler 4, Dlopst 4, Tratar 3, Zanki 2 (27. VVritz 2), G. Sadjak 2, Kert 2 (72. Pasterk 0), Buch-wald 2, Hribar 3, Bavič 2 (46. M. Sadjak 2), Silan 2, Szabo 3; Žitara vas: 200 gled.; sodnik: Lambert (povprečen); strelec: Hribar (62.)
Metlova - Rikarja vas	5:0 (2:0)
Rikarjanom se je maščevala ofenzivna igra. Domačini so zaradi tega namreč lahko igrali na protinapade, kar odlično obvladajo.
Rikarja vas: Smrečnik 2, VVolbl 3, Gomernik 3, Stras-ser 3, Figoutz 3, Lampret 3, Kordesch 3 (46. Urch 3), S. Sienčnik 2 (68. Hobel 3), F. Sienčnik 4, Plasnik 4, Blažej 2; Metlova: 300 gled.; sodnik: Schellander (dober)
Železna K. - St. Margarethen 3:0 (1:0)
Čeprav so bili gostje bolj ali manj celo tekmo v rahli terenski premoči, so izredno borbeni Kapelčani slavili visoko zmago.
ŽELEZNA KAPLA: Obrež 4, Kock 4, G. Grubelnik 3, Nerz 4, J. Grubelnik 3, Haller 3, Romano 3, Koller 3, Wag-ner 3, Partej 4, Kogelnik 3;
Železna Kapla: 150 gled.; sodnik: Bischof (povprečen); strelca: Haller (10.), Partej (75., 81.)
Šentlenart - Šmihel	2:3 (1:1)
Lepši nogomet so sicer igrali domačini, vendar nastop ekipe trenerja Kužnika je bil tako borben, da se je zanj izšlo za tesno, a zasluženo zmago.
ŠMIHEL: Suschnig 3, Kotnik 5, Figo 3, H. Motschilnik 4, Hribernig 3, Al. Gros 3, M. Sadjak 3, Žohar 4, Obretan 4 (72. An. Gros 0), Liessnig 2 (46. Haimburger 3), W. Motschilnik 5;
Šentlenart: 100 gled.; sodnik: W. Mayer (povprečen); strelca: H. Motschilnik (8.), Kotnik (71., 86./11 -m.); rdeči karton: Al. Gros (88.)
JJ|=;	2. RAZRED
Sele - Hodiše	2:1 (1:0)
Ponovno odličen nastop Selanov, predvsem legionarja B. Božiča, ki je z nasprotniki delal, kar je hotel. Zmaga Selanov pa nikoli ni bila v nevarnosti.
SELE: P. Scheiber 3, T. Scheiber 4, J. Božič 4, Kelih 4, M. Mak 3, VVassner 3 (65. D. Mak 3), A. Mak 3, B. Božič 5, F. Dovjak 3 (81. M. Dovjak 0), Tanevski 4, M. Dovjak 3 (60. K. Hribernik 3);
Sele: 200 gled.; sodnik: Rus (povprečen); strelci: B. Božič (18.), Tanevski (71.)
2. RAZRED E
Reichenfels - Žvabek	2:3 (2:2)
Čeprav so Žvabečani nastopili zelo oslabljeni, so slavili drugo zmago v tekočem prvenstvu. Igralec tekme je bil Juvvan, ki je zadel kar 2-krat.
ŽVABEK: Jakob 2, Mlinar 3, Zechner 3, Trampusch 3 (65. Kapp 3), VVriessnig 3, Žlinder 3, Grobelnik 3, E. Berchtold 3 (70. Gutschi 4), A. Berchtold 3, Možina 4, Juvvan 4; Reichenfels: 100 gled.; sodnik: A. Vavru (povprečen); strelci: Juvvan (15., 40./11 -m.), VVriessnig (68.)
Dobrla vas - Djekše	5:0 (1:0)
Odličen nastop ekipe trenerja Velika, predvsem po odmoru, ko so sprožili pravi plaz zadetkov.
DOBRLA VAS: Jelenko 4, F. Golautschnig 4, Kampel 4, Jorg 4 (80. S. Golautschnig 0), M. Lesjak 4 (40. Pusto-slemšek 4), Petek 5, Zunder 4, Velik 5 (70. Kulterer 4), Sdoutz 4, Marin 5, E. Golautschnig 4;
Dobrla vas: 100 gled.; sodnik: Kraxner (dober); strelci: Velik (30., 51.), Marin (74.), Sdoutz (75.), Kulterer (80.)
PODLIGA VZHOD:
Bilcovscani trpijo usodo minule sezone
Minili so že štirje krogi v letošnjem prvenstvu in moštvo trenerja Strugerja je še vedno brez točke.
Pričakovanja pred letošnjo sezono so bila v taboru Bilčov-ščanov precej visoka. Njihov optimizem se je nanašal predvsem na močne nastope v vi-grednem delu prvenstva minule sezone, ko je ekipa trenerja Strugerja pozitivno presenečala iz tekme v tekmo. Toda po štirih krogih je ekipa trenerja Strugerja še vedno brez zmage - celo točke še ni dosegla. Ze v minuli sezoni so Bilčovščani zabeležili slab start (dve točki v prvih štirih krogih), čigar posledice so nato čutili bolj ali manj celo sezono.
Podobno se jim bo godilo tudi v tekoči sezoni, saj kaže, da se bodo borili le proti izpadu iz
NIŽJI RAZREDI
PODLIGA VZHOD: Bilčovs -
ASV (v nedeljo ob 17. uri) - Bilčovščani, ki bodo tokrat nastopili z defenzivnim načinom igre, upajo na prvo pozitivni doživetek v tekoči sezoni. Na režiserja gostov Brdža-noviča pa bo pazil G. Schaunig.
1. RAZRED D: Globasnica -Labot (v soboto ob 17.30) - Manjkal bo Silan (na dopustu), v ekipo pa se bosta po vsej verjetnosti zopet vrnila Grobelnik in Mišic.
Eitvveg - Železna Kapla (v nedeljo ob 16.30) - Kapelčani hočejo tudi na tej tekmi ostati neporaženi, na tiho upajo celo na tri točke. Manjkal bo Sporn (na dopustu).
Rikarja vas - Žitara vas (v nedeljo ob 16. uri) - Rikarjani napake iz minule tekme ne bodo storili več, zato bo trener VVolbl poslal igralce v igro z defenzivno taktiko. „Na derbiju je upoštevanja vredna le zmaga,” pravi samozavesten VVolbl.
podlige. Tega se zaveda tudi trener Struger, ki mu je pomenil neuspešen štart že nekaj slabo prespanih noči. „Moštvo bolj ali manj ne igra slabše od minule vigredne sezone. Zaradi serije porazov pa so igralci izredno negotovi. Takšne negotovosti pa se da odresti le z uspehom - torej z zmago. Zato skušamo vse, da jo bomo čim prej slavili. Prepričan sem, da bo nato šlo zopet navzgor,” pravi trener Struger.
Eden od vzrokov za neuspešen štart Bilčovščanov pa sta gotovo nova legionarja Vučetovič in Veladzič, ki doslej nista znala pokazati, da sta za ekipo okrepitev.	F. S.
PRIHODNJI KROG
Šmihel - Metlova (v nedeljo ob 17. uri) - Namesto Al. Grosa (rdeči karton) bo prišel v ekipo Krajger. „Derbi ima svoje zakonitosti, kjer je možen vsak rezultat. Vsekakor pa bi bil zadovoljen že s točko,” pravi trener Šmihelčanov Kužnik.
2. RAZRED C: Treffen - Sele (v soboto ob 17.30) - Selani bodo nastopili v najmočnejši postavi. Trener Selanov VVieser: „Upošte-vanja vredne so le tri točke.”
2. RAZRED E:	Žvabek -
Važenberk (v nedeljo ob 17. uri) -„Če hočemo igrati za sprednja mesta, moramo nasprotnika, kot je to Važenberk, na domačem igrišču premagati,” pravi branilec Žva-bečanov Peter Trampusch.
Tinje - Dobrla vas (v nedeljo ob 17. uri) - Tinje so sicer favorit, toda Dobrolčani dovolj močni za presenečenje. Vprašljiv je nastop trenerja Velika.
NOGOMET V SLOVENIJI
Pušnikova ekipa slavila tretjo zmago
Dravograjčani so prvič v svoji prvoligaški sezoni zaigrali pred svojimi gledalci in prišli do tretje zaporedne zmage. Trener Pušnik je bil zadovoljen predvsem z borbenostjo svojih igralcev. Na vrhu lestvice je slej ko prej Maribor, ki je na lastnem stadionu premagal Pohorje kar s 5:0.
Nogometna liga Slovenije (Ši.mobil)
1. Maribor	4	4	0	0	17:4	13
2. Rudar	4	3	0	1	8:6	9
3. Dravograd	4	3	0	1	7:4	9
4. Primorje	4	2	1	1	9:5	7
5. Olimpija	4	2	0	2	9:5	6
6. Mura	4	2	0	2	5:2	6
7. HIT Gorica	4	1	2	1	5:6	5
8. Publikum	4	0	4	0	5:5	4
9. Domžale	4	1	0	3	3:12	3
10. Korotan	4	0	2	2	6:9	2
11. Potrošnik	4	0	2	2	0:7.	2
12. Pohorje	4	0	1	3	2:12	1
■	Rezultati 4. kroga: Maribor Pivovarna Laško -Feroterm Pohorje 5:0 (3:0), Mura - SCT Olimpija 3:0 (1:0), Publikum - HIT Gorica 3:3 (0:1), Dravograd - Potrošnik 2:0 (1:0), Primorje - Korotan 2:2 (2:1), Domžale - Rudar 0:3 (0:0);
■	Prihodnji krog: Rudar - Mura, Korotan -Domžale, Pohorje - Primorje, Potrošnik - Maribor, HIT Gorica - Dravograd, Olimpija - Publikum.
PODLIGA VZHOD
1. DSG Borovlje	4	4	0	0	12:1	12
2. VVelzenegg	4	4	0	0	8:1	12
3. Liebenfels	4	2	2	0	9:4	8
4. Žrelec	4	2	1	1	10:5	7
5. Podkrnos	4	2	1	1	9:5	7
6. ASV	3	2	0	1	5:3	6
7. Ruda	3	2	0	1	4:3	6
8. Pokrče	3	1	2	0	6:4	5
9. Velikovec	4	1	2	1	10:9	5
10. Šmarjeta	4	1	2	1	7:8	5
11. Vetrinj	4	1	1	2	4:6	4
12. ATUS Borovlje	4	0	i	3	2:8	1
13. Blatograd	3	0	0	3	2:11	0
14. Bilčovs	4	0	0	4	1:10	0
15. Šentpavel	4	0	0	4	3:14	0
■ Prihodnji krog (28.Z29. avgust): ATUS Borovlje - DSG Borovlje, Bilčovs - ASV, Blatograd - Wel-zenegg, Pokrče - Podkrnos, Šmarjeta - Ruda, Ve-trinj - Žrelec, Velikovec - Liebefels;
1. RAZRED D 1. Klopinj	4	3 10					10:3	10
2. Grebinj	4	3	1	0	9:2	10
3. Železna Kapla	4	3	1	0	8:2	10
4. St. Stefan	4	3	0	1	7:5	9
5. Metlova	4	2	0	2	8:5	6
6. Šmihel	4	2	0	2	8:7	6
7. Eitvveg	4	1	2	1	7:7	5
8. Šentlenart	4	1	2	1	4:4	5
9. Vovbre	4	1	2	1	6:7	5
10. Labot	4	1	1	2	3:5	4
11. Žitara vas	4	1	0	3	5:8	3
12. Rikarja vas	4	1	0	3	4:12	3
13. Globasnica	4	0	1	3	2:6	1
14. St. MargarethenZL.	4	0	1	3	1:9	1
■ Prihodnji krog (28.Z29. avgust): St. Stefan -Vovbre, Eitvveg - Železna Kapla, Globasnica - Labot, Klopinj - Grebinj, Rikarja vas - Žitara vas, St. j Margarethen - Šentlenart, Šmihel - Metlova;
1. Ledince	2. RAZRED C 4	3 10				13:2	10
2. Škofiče	4	3	1	0	8:2	10
3. Sele	4	3	1	0	8:4	10
4. Ledince	4	2	1	1	13:1	7
5. HSV	4	2	1	1	7:3	7
6. Kriva Vrba	4	2	1	1	5:5	7 1
7. Rožek	4	2	0	2	6:4	6
8. Treffen	4	2	0	2	8:7	6
9. Donau	4	1	1	2	6:7	4
10. Poreče	4	1	1	2	2:6	4
11. Hodiše	4	1	0	3	4:9	3
12. Teholica	4	1	0	3	2:7	3
13. Osoje	4	1	0	3	3:10	3
14. Bistrica/R.	4	0	0	4	2:20	0
■ Prihodnji krog (28.Z29. avgust): Treffen - Sele, Bi-strica/R. - Donau, HSV - Rožek, Hodiše - Teholica, Le-dince - Osoje, Poreče - Arriach, Škofiče - Kriva Vrba;
2. RAZRED E
1. Sinča vas	4	3	1	0	9:3	10
2. Maria Rojach	4	3	0	1	11:5	9
3. Galicija	4	2	2	0	4:2	8
4. Žvabek	4	2	1	1	8:5	7
5. Pliberk II	4	2	1	1	4:1	7:
6. Šentpeter	3	1	1	1	5:4	t
7. Dobrla vas	4	1	1	2	6:6	4 1
8. Tinje	3	1	1	1	4:5	2
9. Frantschach	4	0	3	1	1:3	3 !
10. Preitenegg	4	0	3	1	3:6	3
11. Važenberk	3	0	2	1	4:8	2
12. Reichenfels	3	0	1	2	4:6	1
13. Djekše	4	0	1	3	2:11	1
■ Prihodnji krog (28.Z29. avgust): Tinje - Dobrla vas, Djekše - Sinča vas, Frantschach - Preite-negg, Galicija - Reichenfels, Žvabek - Važenberk, Šentpeter - Pliberk II;
(
r
(
t
t
L
BOKS______________________2
Koroška - Slovenija	[
v Sentandražu	ii
V	soboto, 28. avgusta	5
(ob 20.30), se bosta na nogometnem igrišču v Šentandražu pomerili boksarski reprezentanci Koroške in Slovenije. Na sporedu je 10 bojev, vstopnina pa znaša 120 šilingov.
V koroški reprezentanci bo zastopan tudi Franc VVieser, eden najmočnejših boksarjev v Avstriji.
V	okvirnem sporedu pa bo Marjan Oraže predstavil kick-boks.
15
Šport
U N EN N • E TRK

___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________.
Mnogokrat so bili Pliberčani na derbiju za korak hitrejši - na stiki Mikiau (levo) od Zank!a.
Zakaj SAK več ne zna premagati Pliberka?
Sedaj traja negativna serija Slovenskega atletskega kluba že blizu tri leta.
■■približno tri leta, natančno 1077 l—^dni, SAK ni več uspelo premagati Pliberka. Vzrokov za to negativno serijo je gotovo več, en vzrok pa je gotovo, da iskrica od navijačev SAK ne preskoči več k igralcem in obratno. Evforija in volja, ki je med igralci in navijači vladala v zlatih časih SAK, je v zadnjih treh, štirih letih očitno zašla v izgubo. Manjka znameniti derbijski ogenj navijačev SAK na tribuni in s tem tudi na igrišču. Lepo je to bilo opaziti na nedeljskem derbiju, ko so se navijači prav zbudili šele po zadetku svoje ekipe - žal prepozno.
Kaže, da bo SAK šele takrat ukinil negativno serijo proti Pliberku, ko bo zopet zaživelo vzdušje iz znamenite preteklosti, ko bodo navijači z bengalskim ognjem podpirali svojo ekipo in igralci dali od sebe več kot 100 odstotkov.	F. S.
PRIHODNJI KROG_________
SAK proti Gratkornu že danes zvečer
.Zamujene točke bomo danes nadoknadili,” je dejal sekcijski vodja SAK Mirko Isopp, ki proti Gratkornu torej močno računa z zmago svoje ekipe. Gratkorn v tekoči sezoni sicer še ni zadel gola in tudi točke še ni osvojil, vendar je ekipa na vseh tekmah zapustila močan vtis in deloma le nesrečno podlegla. Zato je podcenjevanje vsekakor prepovedano. Zaradi rdečega kartona bo tokrat manjkal Vrabac.
Kaj menijo odgovorni in navijači, da SAK Pliberka ne zna več premagati?
Roland Grilc (bivši predsednik SAK): „Ker v derbiju zmaga vedno slabši.”
Gottfried Slanitsch (predsednik SVG Pliberk): „Ker je v zadnjem času na derbijih proti SAK sreča vedno na naši strani.”
Miha Kreutz (nekdanji igralec SAK): „Ker je volja po zmagi Pli-berčanov večja od naše.”
Gunther Pahoinig (nekdanji igralec Pliberka: Jgralci SAK se bojijo zmage, podobno kakor mi pred leti, ko smo skoraj vedno podlegli.
Mirko Isopp (sekcijski vodja SAK): „Ker so naše moštvo očitno na derbijih zakleli duhovi.”
Karl Kulmesch (odbornik SAK): „Ker imajo igralci polne hlače -podzavestno se namreč bojijo Pli-berčanov.”
Tokrat manjkala le hladnokrvnost SAK II - Oberglan 0:2 (0:1)
SAK II: Lenart 4, Miiller 4, Niemz 3, Kojič 3 (82. Po-lanšek 0), I. VVoschitz 4, Soldo 3 (79. D. Thaler 0), Malej 3, M. Nachbar 3, Ch. Galo 3, J. Galo 3, H. Nachbar 3; Trnja vas: 100 gled.; sodnik: Paulitsch (dober);
Dobra predstava mladih Sakovcev, ki bi se lahko končala tudi z zmago SAK. Gostje so imeli v ekipi mnogo izkušenih igralcev (npr. Tameggerja), bivšega regionalnega ligaša Trg. Prav to pa je bilo odločilno.
Prihodnji krog: Kappel am K. - SAK II (v soboto, 28. avgusta, ob 17. uri);
2. RAZRED D						
1. Oberglan	4	4	0	0	18:1	12
2. Kappel	4	4	0	0	13:5	12
3. Eberstein	3	3	0	0	13:1	9
4. Ulrichsberg	4	2	1	1	13:7	7
5. Grabštanj	4	2	1	1	10:6	7
6. Kraig	4	2	1	1	9:6	7
7. Steuerberg	3	2	0	1	7:4	6
8. Himmelberg	4	1	0	3	4:10	3
9. Krka	3	0	2	1	3:7	2
10. StraRburg	3	0	1	2	2:8	1
11. VVeitensfeld	4	0	1	3	3:14	1
12. SAK II	4	0	1	3	2:14	1
13. St. Urban	4	0	0	4	5:19	0
■ Prihodnji krog (28-/29. avgust): StraSburg -St. Urban, Grabštarij - VVeitensfeld, Kappel - SAK II, Kraig - Krka, Oberglan - Eberstein, Steuerberg -Himmelberg;
NARAŠČAJ SAK_______
Fera trenira pomladek
Ta konec tedna prične s prvenstvom tudi naraščaj. Da bo čim prej prišlo večje število sakovcev v prvo ekipo, so v centru v Pliberku pridobili Jožeta Pero za trenerja ekipe U 16. Posamezni centri imajo letos naslednje ekipe: center Pliberk (6); U 16, U 12, U 10/1, U 10/3, U 8/1, U 8/4; center Celovec (4); U 14, U 12/2, U 10, U 8/2; center Šentprimož (3): U 12/3, U 10/4, U 8/3. S prvo in drugo ekipo ima SAK letos v prvenstvu 15 ekip.
Tekme ta krog: U 16: Grebinj - SAK (ned., 10.30), U 14: Donau - SAK, U 12: SAK 1 - Labot (ned. , 10.00), AS V -SAK 2 (v pet. ob 18.00), SAK 3 - Žitara vas (ned. 17.00)
r
REGIONALNA LIGA
Derbi z mnogimi šanzami in napetostjo do konca
Derbi je bil mlad komaj pet minut, ko so gostje po napaki domače obrambe prevzeli vodstvo. Nato je bila tekma odprta z možnostmi na obeh straneh, ki pa jih zaenkrat obe moštvi nista znali izkoristiti. Po izredno lepi potezi bratov VVriessnig so Pliberčani povišali na 2:0. SAK se od tega zadetka do odmora ni prav ujel. V 2. polčasu, ko sta pri SAK prišla v igro Roy in Muharemovič, pa je igra tekla le še proti vratmi gostov. SAK si je priigral možnost za možnostjo, vendar izkoristil le eno (Eberhard). Isti igralec je nekaj minut navrh zapravil celo izenačenje, ko iz desetih metrov ni zadel gola. Prav tako nevarni so bili tudi Pliberčani v protinapadih, vendar tudi njim ni uspel več zadetek.
SAK-Pliberk 1:2 (0:2)
SAK: Mallegg 4, Ogris 3, A. Sadjak 4, Zanki 3, S. Sadjak 3, Hajnžič 3 (46. Roy 4), Šmid 3, Vrabac 4, R. Oraže 3, Eberhard 3, Pajantschitsch 3 (46. Muharemovič 3);
PLIBERK: Matschek 4, Skorjanz 4, Micheu 4, Krewalder 4, D. VVriessnig 4 (60. Hribar 3), Škerjanec 3, F. VVriessnig 5, Urnik 4, Mosser 4, Lisic 3 (85. Dobnik 0), Mikiau 3 (74. Frkovvitsch 0); Igrišče ASV: 800 gled.; sodnik; Platter (slab); strelci: Eberhard (77.) oz. D. Wriessnig (5.), F. VVriessnig (35.); rdeči karton: Vrabac (90.); rume-no-rdeči karton: Hribar (89.)
Vratar Mallegg in Simon Sadjak v boju proti trem Pliberčanom.
REGIONALNA LIGA
1. Bleiberg	3	2 1	0	5:1	7
2. Hartberg	3	2 1	0	5:2	7
3. Voitsberg	3	2 0	1	5:2	6
4. FC Šentvid	3	2 0	1	3:2	6
5. Pasching	3	1 2	0	8:4	5
6. Pliberk	3	1 2	0	4:3	5
7. Donau Linz	3	1 1	1	5:4	4
8. VVels	3	1 1	1	3:2	4
9. Lienz	3	1 1	1	5:6	4
10. SAK	3	1 0	2	3:4	3
11. WAC	3	1 0	2	4:6	3
12. Spittal	3	1 0	2	2:7	3
13. Zeltvveg	3	0 1	2	2:6	1
14. Gratkorn	3	0 0	3	0:5	0
■	Rezultati 3. kroga: FC Šentvid - Spittal 2:0, Hartberg - Donau Linz 2:1, SAK - Pliberk 1:2, Bad Bleiberg - WAC 1:0, Pasching - Zelt-weg 1:1, VVels - Gratkorn 2:0, Voitsberg - SVR Lienz 3:0;
■	Prihodnji krog (27./28./29. avgust):
Bad Bleiberg - Voitsberg, SVR Lienz ■ Pasching, Zeltvveg - Šentvid. WAČ - Pliberk, Donau Unz -VVels, Spittal - Hartberg, Gratkorn - SAK,
■ Strelci SAK:
1 Eberhard, Alojz Sadjak, Vrabac M Strelci Pliberk:
1 Usič, Mikiau, D. VVriessnig, F. VVriessnig
GLAS IZ LJUDSTVA
JUBILEJA
50 let. v
Horcah pri Šentvidu v Podjuni je pred kratkim slavil 50. osebni	Dr. August
jubilej dr.	Brumnik je
August	srečal
Brumnik.	Abrahama.
Slavljenca
poznamo po poklicu kot odličnega sodnika, ki se poleg tega nadvse zavzema tudi za domačo kulturno delovanje. Prvi absolvent Slovenske gimnazije je med drugim tudi član in predsednik moškega pevskega zbora "Valentin Po-lanšek".
Predsedniku Slovenske prosvetne zveze iskreno čestitamo k okroglemu jubileju ter želimo vse najboljše na daljnji življenjski poti.
Micka Opetnik je
slavila 40. pomlad.
40 let.
Micka Opetnik je te dni obhajala 40. rojstni dan.
Sodelavka Nedelje daje temu časopisu prijazen obraz: z njenimi prispevki in redno otroško stranjo. Delo, ki ga prevzame, opravi zanesljivo in vestno. Poleg službe opravlja razne častne službe: je predsednica Katoliškega prosvetnega društva Šmihel in članica župnijskega sveta. Bila pa je tudi podpredsednica Krščanske kulturne zveze. Vedno nasmejana in polna dobre volje razveseljuje svoje najbližje. Za okrogli jubilej želimo prizadevni kolegici vse najboljše.
I|ignt


Pred 30-imi leti sta Alojz in Lenka Gregorič v Če-pičah pri Globasnici odprla gostišče Juena. Danes je Juena eno zelo priljubljenih gostišč na dvojezičnem ozemlju.
Pred 20-imi leti je Slovensko prosvetno društvo Radiše vabilo na srečanje pevskih zborov ob 75-let-nem jubileju društva.
Pred 10-imi leti je hodiški župnik in dolgoletni predsednik Krščanske kulturne zveze Lovro Kašelj obhajal zlato mašo.
OSEBE & DOGODKI
.si
Predsednik PD Kordesch (levo) s prijateljem M/ečnikom pri Sedmih jezerih.
Giobaški planinci pod Triglavom, v ozadju Triglavski spomenik.
Globašani
na Triglavu
V petek ob 5. uri so se planinci odpeljali v Mojstrano do Aljaževega doma pod vodstvom treh voditeljev: predsednika Planinskega društva Lukasa Kor-descha, prijatelja predsednika in velikega ljubitelja gor Hanzija Mlečnika in starega rutiniranega planinca Joška iger-ca. V treh skupinah so se planinci povzpeli čez Prag na Kredarico, deloma v hudem dežju. Sobe na Kredarici so bile lepo pripravljene. V soboto so se podali do Koče pri sedmih jezerih, kjer je osebje Korošce pozdravilo s triglavsko pesmijo. Vsi planinci se pri osebju in gospe Zinki prisrčno zahvaljujejo. Do
zgodnjih jutranjih ur so koroški ljubitelji gor prepevali: "Jaz 'mam pa tako srčno napako, da mam vse ljub'ce rad." V nedeljo jih je pot vodila do slapa Savice, kjer so prvič uživali sonce. Predsednik PD Kordesch se zahvaljuje pri obeh prijateljih gora Mlečniku in Igercu in čestita vsakemu planincu. Hkrati pa obljublja, da bo tudi naslednje leto organiziral čudovit izlet na Triglav, opozarja pa še na pohod na Luže v nedeljo, 29. avgusta, z odhodom ob 6. uri pri Šoštarju. Maša bo v cerkvi pri Rieplnu v spomin župnika Ivana Hojnika, ustanovitelja SKD Globasnica.
FRLOŽEV LUKA
Dunajski študenti in študentke so obhajali pri Šoštarju v Globasnici svoj praznik. Prej nekoč so pravili takim srečanjem študentovski sestanek, danes se jim reče študentski festival. Jasnoda sem tudi bil tam. Prepričan sem bil, da se bo koj tako valilo študentovske in druge prominence, iz političnega, gospodarskega, kulturnega in šolskega življenja koroških Slovencev. Pa sem moral ugotoviti, da sem bil sam najvišja prominenca. Verjetno so vsi drugi ostali kar doma, ko so zvedeli, da bom prišel jaz.
OD
TU &
TAM
Skupaj stari 2000 let
V Železni Kapli se je srečalo 40 petdesetletnikov. Idejo za to srečanje je imel ljudskošolski ravnatelj Miha Traunik, ki je bil tudi organizator. Povabil je vse, ki so se rodili leta 1949 in to v občini Železna Kapla, ki so tu hodili v šolo ali tu stanovali. Ti so se odzvali vabilu in prišli z vseh koncev Koroške, Avstrije in celo Nemčije. Po sveti maši, ki jo je daroval Poldej Zunder, se je družba podala v hotel Obir, kjer so dolgo kramljali in obujali spomine na šolske dni.
1. vrsta (z leve): Kati Kutschnig, Poldej Zunder, babica Karla Bergmann, Maria Traun, Maria Ošina, Rozalia Krammer, Michael Traunik; 2. vrsta: Greti Kutschnig, Leopoldine Brumnik, Neži Oraže, Helene Pieper, Marta Karničar, Veronika Jerlich, Franc Oraže, August Brumnik, Helene Breier; za njimi: Gise la Perko, Maria Sitter, Stanislaus Smrtnik, Žita Mat le, Zatika Kaschnig, Felicitas Hribar, Hildegard Zalka, Uršula Arbeitstein, Anni Wutte, Ciril Pasterk, Michael Karničar; Ludvik Karničar, Zofi VVeitzer, Lizi Wolcher, Hanzi Piskernik, Krista Kues, Maria Nachtigall, Josef Brumnik, Marta Kožlak, Cecilia VViltschnig, Veronika Biringer, Fritz Szabo, Folti Hartmana, Gerhard Raspotnig, Joža Osojnik, Johann Tscherteu, Anton Štern.