Poštnina pavšalirana. Glasilo „Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani". Leto XXIV. Izhaja dne 25. vsakega meseca. Stev. 11. Urejuje M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. VSEBINA: Glavna opravila. (J. Okorn.) — Čebela in njeno življenje. (M. Humek.) Kvišku srca! (Mihael Levstik.) — Griža ali zapeka ? (Fran Lakmayer.) — Nekaj o medici in čebelarske zagonetke. (I. Kosi.) — Opazovalne postaje. (Jos. Verbič.) Pismo s Koroške. — Pregled in drugo. (F. Vadnjal.) — Iz organizacije. — Drobiž. r^a-s-—^ Satnice (S (umetno satje) iiuv« želi satnice iz svojega voska, naj pošlje čisti vosek brez vsake primesi. Za izdelovanje računam 15 K za 1 kg satnic, ali pa 30 dkg voska za odpadek in delo. Sprejme se tudi voščina, da se tukaj kuha in spreša. Satnice razpošiljam, dokler bo kaj zaloge, po vsaki meri. — Cena po dogovoru. Kupujem pa žive čebele v kra-njičih in roje. Kdor jih ima naprodaj, prosim, da mi javi. Kupujem tudi vosek in voščine. Ambrožič, Cebelarsko-trgovska .tvrdka v Mojstrani. Naprodaj imam 40 obljudenih kakor tudi različno čebelarsko orodje. — Cena po dogovoru. (0) Jos. Tsclierne, Kočevska Reka pri Kočevju. čebelarskega orodja in potrebščin, ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo (poleg stolne cerkve). 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 A.-Ž. panj na 10 okvirov najnovejšega sestava: kompleten z vsemi pritiklinami................... Sipalnik1 lesen za A.-Ž. panje na 9 in 10 satnikov . . ;........... Zaklopna kožica2...................... Garnitura za zbijanje satnikov (korito za žaganje remeljcev in kalup za zbijanje) Ščetica za ometanje čebel......................... Strgulja za snaženje A. Ž. panjev...................... frož za izpodrezovanje satja ..................... . Pitalnik za A.-Ž. panj3,........................... Čebelarska kapa..... .................... Čebelarska kapa boljša, s tkanino K 80'—, ista s trakom.......... Kadilnik (meh) za proizvajanje dima K 80'— in............... Matičnice K 4'20, boljše za razpošiljanje................. Ravnalec (priprava za vravnavanje satnikov v A.-Ž. panju).......... Šilo za vrtanje luknjic........................... Odvijač za vijake............................. Spone za rokave..........». . ................. Stiskalnica za satnice 25 X 40 cm...................... Kompletna garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za pri- lepljanje brez kolesca)..... ................. Kolesce za vtiranje žice samo K 26"—, boljša vrsta............. Vilice za odkrivanje satja......................... Nož » » » ......................... Stojalo in pa soda za odkrivanje satja................ . . . . Sito za čiščenje medu, leseno...................... Točilo za med, pločevinasto, za 3 okvire 27 X 41 cm............ Točilo za med na 4 okvire ■......................... Pločevinaste p osde za med a 5 kg........■........... ......a 10 kg................... ' Priprava za pritrjevanje kvačic (jeklena šablona in zabijač).......... Žica za pritrjevanje satnic, 1 dkg...................... Zapahi za žrela: a) kovinski (Heidenreichov sestav)......•............ b) leseni (Trinkov sestav)...................... Matična rešetka: a) prirezana za A. Ž. panj...................... b) v celih kosih a m2............. ........... Žična mreža za okenca (pocinkana) a m2.................. Satnice 39 X 23 cm a kg......................'.'.'.'. Deska za pritrjevanje satnic K 16"— oziroma................ Euskol. Sredstvo za pomirjenje čebel in razkuženje panja. (Gori dolgo in je po-rabno brez kadiinika.) Cena za zavitek z 9 koščki . ........ Kovinska garnitura za A. Ž. panj:4 a) 6 palic 40 X 8 mm (nepocinkano železo) a K 4'20......... b) 2 nosilca za matično rešetko a K 4'80.............. c) 2 tečaja za vratica a K 6—.................. d) 4 tečaji za bradi a K 1'80..................... ej 2 mreži za okenca a m"................"...-.. fj 4 zapahi za okenca p. Strgar a K 3'—.............. g) 2 držali za zaklopnico a K 2'— ................. h) kvačice iz železne žice, kilogram................. i) 1 kljukica za vratica manjša K —'80, večja . .......... . j) vsi potrebni vijaki........................ k) kos matične rešetke 33 X 25 ..................■> 520 70 74 18 20 24 24 32 50 90 100 8 28 8 8 50 38 44 22 158 54 2200 2600 45 90 54 1 8 6 24 240 120 120 22 25 9 12 7 120 12 4 44 1 24 1 Glej »Slovenski Čebelar« 1920 str. 76. — 2 Glej »Slovenski Čebelar« 1919 str. 80. — 3 Predmeti, ki nimajo označene cene, se še izdeljujejo, ozir. so še na potu. — 4 Kovinske potrebščine za A. Ž. panje na drobno i5*/0 dražje nego v ceniku. Predmeti brez cen bodo v kratkem zopet na razpolago. SLOVENSKI ČEBELAR GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI. Letnik XXIV. V Ljubljani, dne 25. novembra 1921. Štev. 11. Glavna opravila. J. O k o r n — Ljubljana. December. Inventar in letni račun. Večina čebelarjev nam ne more podati nlkakih točnih podatkov o rentabi-liteti svojega čebelarstva. Žalibog je med temi tudi precej takih z večjim obratom. Namesto da bi računali, se ob dobrih letinah hvali o, koliko medu so pridelali, četudi ni tako »hudo«, ob slabih pa tožijo kakor Jeremija na razvalinah Jeruzalema. Z nepremišljeno in pretirano hvalo, kakor tudi s tarnanjem, ne škodujemo samo sebi, ampak tudi tovarišem, kajti hvala o dolyi letini se raznese in pretirava, da je joj. Dobri »prijatelji« pa vrhutega poskrbe, da zvedo za to pretirano hvalo davčne oblasti, ki potem nalože čebelarjem »primeren« dohodninski davek. Šele, ko se to zgodi, začne prizadeti računati in pride do zakl učka, da ni vse zlato, kar s© svetL Nepotrebnemu, pretiranemu hvalisa-nju, kakor tudi tarnanju napravimo energičen konec s treznim in resnim delom ter računanjem! Če pridelamo ob dobri letini par kg medu, ne trobimo tega v svet, rajši mislimo na slabe letine! Vsega medu itak ne smemo prodati, ampak ga bomo nekaj shranili za slabe čase, kar ga je odveč, pa prodali. Vse dohodke in stroške pa si zabeležimo v knjigo, ki naj hrani naše »skrivnosti« pred zunanjim svetom. Če bomo vse izdatke kakor tudi dohodke red-on zapisovali, bomo v teku 5 let popolnoma na jasnem, kako se čebelarstvo izplača. Ker so letine zelo različne, ima 2e tak povprečni račun pravo veljavo. Dober gospodar napravi koncem leta račun o svojem gospodarstvu, ker le pravilno sestavljen račun mu pokaže uspehe, oziroma neuspehe njegovega gospodarstva. Za vsako gospodarsko panogo, kakor tudi za čebelarstvo, je važen p o -v prečni letni čisti dohodek, zato je treba, da znamo ne samo dobro če-belariti, ampak tudi pravilno računati. Čim več let vzamemo v poštev, tem bolje. Za čebelarski obrat potrebujemo razne naprave, kakor čebelnjak, panje, orodje, v katere smo investirali gotovo glavnico, od katere bi, ako bi jo vložili v hranilnico, dobivali obresti. Ker pa teh obresti ne dobimo, jih moramo računati med stroške. Orodje, kakor tudi čebelnjak in panji se v gotovi dobi (20—30 let) popolnoma izrabijo, zato moramo vsako leto odračunati amortizacijske stroške. Navadno računimo 3—5% teh obresti od celokupnega inventarja, ki jih tudi prištevamo med stroške. Poleg teh izdatkov imamo v čebelarstvu vsako leto večje ali manjše redne in izredne izdatke, kakor za sladkor, pitanec, prevažanje v pašo, najemnino, razna popravila itd. Pa tudi delo moramo računati med stroške. Na panj računimo letno povprečno 5 ur dela, če vpoštevamo samo čas, ki smo ga porabili le za glavna dela. Kakor razvidi-¿mo, stroški pri čebelarstvu niso majhni. — Sedaj pa poglejmo še dohodke! Dohodki sestoje iz pridelka medu, voska, ter izkupička za prodane pleme-njake, roje in matice. Če hočemo napraviti pravilen letni račun, moramo najprej sestaviti inventar, to. je seznam in vrednost orodja, panjev in čebelnjaka, da doženemo glavnico, ki smo jo vložili v čebelarstvo. Od te glavnice vštejemo 8 % med stroške, in sicer 5 % za obresti od investirane vsote, 3 % pa za amortizacijske stroške, poleg drugih zgoraj navedenih postavk. Letošnji račun je močno pasiven, toda to naj nas ne plaši, ampak spodbuja še k večji delavnosti. Sedaj imamo lepo priliko, da se izobražujemo. V prostem času pridno čitajmo čebelarske knjige, pa tudi '•Čebelarja« ne pustimo ležati zaprašenega na polici. Čas je zlato! Čebela in njeno življenje. M. H u m e k — Ljubljana. XI. Morfologija. Doslej smo v glavnih potezah 'opisali vse najvažnejše organe čebelnega života in skušali pri vsakem na kratko omeniti kako deluje, oziroma kakšne življenjske posle opravlja. Da bo pa ta spis kolikor-toliko popoln, preostaja, da končno še pojasnimo, kako se čebelno bit e razvija od svojega početka — od jajčeca — do popolne žuželke. To je nauk o razvoju žužel-kinega života ali morfologija. Viden začetek vsakega čebelnega bitja se pokaže v trenutku, ko matica zaleže v celici jajčece. Vsak količkaj radoveden in ukažeijen čebelar, 2lasti ako ima opazovalni panj, je že videl, kako stavi matica jajčeca. Najprej pomoli glavo globoko v celico; menda zato, da jo obtiple^če je prazna in popolnoma čista. Potem postopi za korak naprej, se oprime z nogami sat-nih robov, sključi zadek, in ga potopi skoraj do dna celice. Pri tem ga nekoliko za-suče. Jajčece se prikaže podolgem v nožnici med želom in 10. obročkom. Preden stopi na dan, se v nožnici postavi povprek, da se njegov spodnji konec dotakne žleze, ki iizceja lepilo. Nato se zopet položi v podolžno lego in s pomočjo žle-biča in 10. obročka ga matica iztisne na dan in prilepi pokonci ravno v sredo celičnega dna. Vse to opravilo trpi komaj dobro minuto, tako da zaleže v eni uri lahko, ako je nič ne moti, do 50 jajčec. Nadaljnji razvoj čebelnega bitja, ki traja 15—24 dni, se deli v štiri dobe, in sicer doba jajčeca, v dobo žerke, v dobo ličinke in v dobo zapredka (bube), a) Doba jajčeca. Jajčeca vseh treh čebelnih bitij so na pogled popolnoma enaka. Godé se v panjevi toplini, ki znaša 34 do 35 stopinj Celzija, tri dni.. Ako zaradi slabega vremena ali prešibke družine toplina v panju nekoliko odneha, se razvoj lahko zakesni za kako uro. Jajčece samo na sebi se na videz v teh treh dneh prav nič ne izpremeni. Le na njegovi legi spoznamo, koliko je staro. Prvi dan stoji namreč pokonci. Čim bolj se pa njegova notranjost razvija, tem bolj se nagiblje navzdol, tako da stoji drugi dan močno poševno, tretji dan pa leži na dnu celice. V svoji notranjosti se čudovito hitro razvija, kajti že koncem drugega dne se razločujejo pod drobnogledom posamezni organi prihodnjega bitja. Sličica kaže v prerezu 2V2 dneva staro jajčece močno povečano. Ko mine okroglo 72 ur po zaleganju poči kožica in iz nje se izmuzne majhen bel črviček, ki ni prav nič podoben svojim staršem. To je pravzaprav rojstvo čebelnega bitja. b) Doba žerke. Mlado bitje, ki tehta komaj 3/10 rriiligrama, se zvije na dnu celice v kolaček in takoj začne v pravem pomenu besede žreti krmilno mezgo (odtod žerka), ki jo izločajo čebele tz žlezovnika in z n o zalagajo žerke tako obilo, da kar plavajo v njej. Hrano uživajo medtem, ko se počasi sučejo v krogu po dnu celice. Posebno obilo, pravzaprav čez potrebo, založe čebele z mezgo matično žerko. Umevno je, da ob taki postrežbi žer-ka čudovito hitro raste. Drugi dan tebia čebelna žerka že 3tretji dan čez 33, . četrti dan 100, peti dan 134, šesti dan pa 155 miligramov. V šestih dneh se torej zredi za več nego 500 kratno prvotno težo (155 mg : 0'3 mg = 516). Trotova žerka tehta 6. dan celo 327 mg. V 6—7 dneh se čebelna in trotova žerka tako razvije, da se ne more ganiti v celici. Matična žerka pa ima tudi še tedaj v matičnjaku dovolj prostora. Prve tri dni dobivajo žerke vseh treh bitij čisto mezgo iz žlezovnikov, pozneje pa dobiva tako hrano samo matica. Čebelne in trotove žerke pa se morajo zadovoljiti s slabejšo hrano. Čebele primešajo namreč mezgi med in cvetni prah, V tej dobi se nakopičijo v žerkah ogromne množine rezervnih snovi, ki jih uporabi žival pozneje za preobrazbo, ki se izvrši brez vsake hrane. Čudno je tudi to, da žerke kljub ogromni hrani, ki o použijejo in prebavijo v tej dobi, ne izločajo nikakega trebeža. Blato se namreč kopiči v debelem črevesu in šele potem, ko žerka doraste, se otrebi in sama odpravi otrebek. Ni še dognano, če in koli-krat se žerka levi. Doba žerke traja pri matici 5, pri čebeli 5l{>—6 in pri trotu 61/2—7 dni. c) D o b a ličinke. Ko žerka v 5 do 7 dneh popolnoma doraste, se ji hrana kar upre. V celici se zravna tako, da moli z glavo proti izhodu. Takoj nato se ličinke delavk in trotov otrebijo, čebele pa celice pokrijejo z vzbočenimi voščenimli pokrovci. Da se pa ličinke ne zaduše, primešajo vosku cvetnega prahu, da so pokrovci luknjičasti. Matičnjake pa zadelajo že prej, preden je matična žerka dorasla; ker sicer bi padla iz matičnjaka, ko bi se v njem zravnala. Ko so celice zaprte, prepredejo ličinke vso notranjost celic z ne- kako prevlako, s katero pokrijejo na dnu celice tudi svoje odpadke — pravimo, da se zapredejo (zapredek, kokon). Matica se zaprede samo v spodnjem delu proti izhodu. Ko je vse to gotovo, se ličinka stegne in vleže, na hrbet na spodnjo stran celice (matica stoji na glavi) ter popolnoma obmiruje. Zunaj ni opaziti na njej niti življenja ali kake izpremembe, Njena no-tran ost se pa v 2—5 dneh prečudno iz-premeni. Vsi organi tolste ličinke se razkroje in iz teh snovi se tvorijo popolnoma nove oblike. Kmalu se začno zaznavati organi popolne žuželke. Pokažejo se začetki kril, nog, tipalnic, čeljusti, čutil itd. Toda od vsega tega ni opaziti od zunaj prav ničesar, ker se žival 1 i č i (odtod ličinka) in preobrazuje znotraj pod prvotno belo kitinjačo. Ta preobrazba (ličenje) traja pri čebeli samo 2, pri matici 3, in pri trotu 4—5 dni. Ko pa ta doba mine, kar na mah poči podolgem zunanja koža in zdrke na dno celice. d) Doba bube. Ko se ličinka na ta način iznebi prvotne tesne bele »srajčice«, postane b u b a. V tem stanju je že precej podobna popolni žuželki, vendar pa je še brez barve, zunanji organi so še nepopolni, v celici se Še nič ne gane. Preobrazba se nadaljuje. Prvotna bela barva polagoma potemni, oči se pokažejo najprej kot vijoličaste, pozneje kot črne lise. Zatem se razvijejo pod nežno kiitinjačo krilca, ki so pa še na drobno zganjena ob životu. Prav tako se bolj in bolj izpopolnjujejo drugi notranji in zunanji organi. Proti koncu te dobe poči zapredek, krilca se razpno in gotova žuželka začne g i -b a t i z nožicami, z glavo, s tipalnicami. V kratkem pregrize pokrovec in zleze na dan — preobrazba je končana. Mlada čebela pregloda pokrovec svoje celice iz sredine proti kraju, matica in trot pa ga od-strižeta ob robu, tako da 'ostane cel (trotove kapice). Doba bube traja pri matici 5—1, pri čebeli 9—10, pri trotu pa 10 dni. pri matici Doba jajčeca 3 žerke ličinke bube P r c g1! e d: pri čebeli 3 5'b—6 3 9—10 5 2 5—7 pri trotu. 3 6"j —7 4-5 10 dni PrnoriiailNiJ: 15—17 20%—22 ¿3i/„—25, ¿ni izpočetka precej klavrna in neokretna. Trot si pa naglo opomore, tako da v nekaj dneh že navadno prvič izleti. Čebela pa ostane v panju namanj kakih 8 dni, preden izleti. Ako računimo ' od jajčeca, mine 5 do 6 tednov, preden čebela redno izletava Matica je takoj, ko zleze iz matičnja-ka, popolnoma godna. Tretji, četrti dan že lahko izleti na praho. Čebela in trot pa sta 21'] dneva staro jajčece v pre ezu, močno povečano. A) zadnjica, Dh) notranja kožica, Es) zunanja kožica, Ed) blatnik, G) možgani, H) srce, M) usta, Md) srednje črevo (želodec), N) živci, Sp) žleza. Tr) oddušnice (traheje). na pašo. Matica po 25—30 dnevih že lahko leže jajčeca in trot je najkesneje v 32 dneh goden za plemenitev iKSSIi: Kvišku srca! Mihael Levstik — Celje, Tarnaii smo pač že marsikatero jeseni: tako slabe letine pa že še ne pomnim! Res, marsikatero leto je bila slaba, ali tako hudo, kakor letos, nas pa še ni udaril gospod Bog, kar pomnim jaz, ki sem že vendarle star. Točili nismo nič, roji so bili večjidej pozni in v premnogih krajih sol plemenjaki m ali one pralzni. So že nekateri kraji, kjer se čebelarji hvalijo tudi letos, a ti blaženi kraji so tako redki, dia so pač prave pravcate izjeme. In ta čebelarska nesreča tlači celo državo. Tujdi najbolj blagoslovljene pokrajine, kakotr Slavonija, Bačka, Banat, Srbija i, dr. so danes pred grozečim polomom. Ta nesreča pa nas zadene toliko huje, ker ne dobimo več cenejšega sladkorja, da bi zamogli panje nahraniti za silo, kakor smo to lahko delali v prošlih časih, ko smo dobivali v ta namen sladkor za zelo znatno znižano ceno, brez davka, brez carine. Res se je istotako letos čebelarjem, ki se že par let sem borijo s sil- nimi težavami, obljubila pomoč, zai Slo-venejo menda 100.000 din. (Za celo Jugoslavijo se je toliko obljubilo, a nič dalo. Op. ured.) To sicer ni bogsigavedi koliko, ali vsaj izpodbuda bi bila in že to bi bilo mnogo vredno. Nekatetre podružnice sp bile toliko optimistične, da so koj, ko sio nekako pod roko izvedele o nak3onitvi te podpore, naročile z izposojenimi novci sladkor, da bi člane še pravočasno oskrbele ž njim. Račujnile so trdno, da obljub ljena podpora tudi v resnici dojde in so sladkor kar naglo porazdelile. No, dobro, prav dobro so storile. Čeprav bi bilo te obl ub<]jene podjpore komaj pair kron na kilogram, smo vendar kar planili po sladkorju in brž založili svoje varovanke, kar bi gotovo ne bili storili v toliki meri, ko bi nam ne bila obljubljena tista skromna podpora. Čast takim podružničnim vodstvom, rešila so marsikateri panj.* Am- * Vodstvo celjske podružnice je na to obljubo naročilo in razdelilo 1000 ki sladkorja. pak z žalostjo moramo poudarjali, — tudi mi čebelarji smo se morali prepričati, da je obljubiti im dati vendarle dvoje. — Zadnji Čebelar nas je na ovo^u obvestil, da s to podporo ne bo nič--Čebelarji, vsaj tisti, ki imate zares srce, ljubezen za svoje ljubljenke, boste li zaradi tistih par kronic izročili čebele smrti od žvepla aH lakote? Ne in stokrat nel Čebele niso krive, da niso dobile v naravi dofvolj, mi tudi ne, odredila je tako »višja moč« tej smo se morali ukloniti vsi in to ne samo glede čebelarstva. Trda bo sicer, treba bol mnogo požrtvovalnosti in dobre volre, pa šlo bode vse eno vkljub stiski in draginji. Tako prazni, kakor smo se bali, panji vendarle niso, med je prvovrsten, torej tečen in zdrav in nekateri panje, posebno če niso rojili, so si tudi letos nabrali dovolj. Prav slabe družine smo združili, drugim pa smo pomagali s sladkorjem, in jih tako rešili za prihodnje leto. Sladkor je res neznansko drag; ampak, če smo preudarili, da je 1 kg sladkorja končno komaj toliko, kakor 1 liter vina, smo se rajši vsaj deloma odrekli pijači, da smo mogli kupiti potrebni sladkor. Le korajžo, bo že zopet bolje! Ne samo, da ne smemo opuisititi čebel in zmanjšati obrata, ampak še z večjo vnemo se pripravijajmo za prihodnje leto! Zaradi letošnjih slabih razmer bode naše čebe-lars(t)vo vobče zelo nazadovalo. Štetvilo čebelnih panjev se bode zopet precej skrčilo in čebele bodo prihodnje leto prav gotovo zelo, zelo drage. Izvažale se bodo v veliki meri tudi v južne kraje naše m- ~ _ države, sama da bi jih imeli kaj za prodajo, Drag, zelo drag bode med, ako nam ga bo Bog dal, drag bo tudi vosek. Ako bode letina torej količkaj ugodna, se smejo čebelarjem prerokovati za prihodnje leto prav lepi dohodki. Zatorej, tovariši, glavo pokonci! Če še moremo pomagati svojim pan em, če se sprevrže na ugodno, storimo to brez odloga, neglede na to, da je sladkor drag. Storimo vse, kar je še mogoče, da si ohranimo čez zimo kar največ, seveda močnih in zdravih pleme-njakov. Ne držimo rok križem, že pozimi storimo, kar moremo, da si izpopolnimo in razširimo svoje čebelarstvo. Čebelarji starokopitneži, slamnjaki ia kraničniki, izpreobrnite se vendar! Ravno slaba feta vam tako živo dokazujejo, kolika dlobrota so moderni panji s premakljivim dedom napram vašim starinskim. Kakšna igrača je pri novodobnih panjih jesensko združenje slabičev, ki se je posebno letos v veliki meri moralo vršiti. Kako lahko se satje z medom iz ka-sirainih panjev prideji ptlemenjakom. Naj bi vam naš zaščitnik, sv, Ambrož, izprosi] milost pri Gospodu, da bi se vam vendar enkrat toliko zasvetilo v glavi, da bi vsaj poskusili z moidemimi panji! Če boste prav začeli, boste ob nepričakovano lepem uspehu in neprimerno večjem veselju le obžalovali, da vas ni žei poprej srečala pamet. Kvišku srca tedaj! .Pripratvljajjmo se neop'ašeni na zopetno in vztrajnejše delo v prihodnjem letu, ki nam bodi bolj naklonjeno nego minulol BSSSD Griža ali zapeka? Fran Lakmayer — Preddvor, Proti koncu dolge in hude zime, ko To so zoprno smrdeči čebelni otrebki, se čebele niso mogle dalj časa otrebiti, ni brezdvomni znaki čebelne griže, nič posebnega, če najdemo na sprednjih Čebele so obolele ali zaradi prehlaje- panjevih končnicah in na čebelnjaku ru- nja, ker jim je bil odkazan za zimski po- meno-rjave večje in manjše pike in madeže, čitek prevelik prostor, ali je bil panj pre- malo obložen, slabo skupaj zbit in čebele v njem na prepihu, ali so prezimovale na nezrelem, nezdravem medu, v vlažnem panju, pogostoma vznemirjevane po pticah, miših, vetru ali neprevidnem gospodarju. Tudi zadehlost zaradi pomanjkanja zraka povzroča to bolezen. Dva lepa, solnčna dneva preženeta grižo, če so se čebele dodobra izpreletele in otrebile. Če pa neugodno vreme za-brani čebelam po vso zimo izleteti, izgubimo lahko po griži tudi jake družine. Toliko o griži. Je pa tudi še neka druga bolezen, ki dela preglavice marsikateremu čebelarju že jeseni, ko je nastalo suho pa občutno hladno vreme po dolgotrajnem toplem, Jepem vremenu. Obolele čebele so nekoliko napihnjene, ne morejo vzleteti, hite iz panja in otrpnejo. Če bi bile le posamezne, bi človek lahko mislil, da so ostarele in da gredo prostovoljno v neizogibno smrt. A vidimo, da je med obolelimi tudi mnogo mladic. Poberimo jih s tal, dokler še žive in ogrejmo jih! Vzdramijo se, celo odletijo, a v panj se nobena ne vrne, ampak kmalu padejo zopet na tla, otrpnejo in poginejo. Nobene nisem videl, da bi se otrebila. Grižave niso. Ali jih je napadla nosema (brezletnost)? Tudi ne, saj znakov noseme nima ta bolezen. (Glej članek v »SI. Čeb.« leta 1919, str. 66 in 128.) Torej, kaj je to? Opazujem ta pojav v svojem čebelnjaku že v četrtič in mislim, da se mi je končno posrečilo rešiti to zagonetko. Letošnjo pomlad je bila v naši okolici jako dobra paša na resju, vrbi in borovnicah. Čebele so si nabrale precej medu, katerega plemenjakom-starcem nisem odvzel, četudi me je močno mikalo. Ker sem gledal, da so ostale čebelne družine zaradi omejevanja rojev vedno v polni moči, da so mogle izkoriščati vsako pašo, 'im je ostalo nekaj pomladanskega medu do zime na zgornjih delih satja. Tudi pri nas ;'e bila, kakor drugod, tri mesece huda suša in nikake izdatne paše do ajde. Po končani ajdovi paši sem iztočil nekaterim panjem med, kolikor ga je bilo čez potrebo in ga dal drugim, ki so bili potrebni. Čebele so poljubno izletavale in donašale poleg obnožine tudi vodo, dasi niso gojile nobene zalege več. Tako do 23. oktobra, ko se je vreme naenkrat iz-premenilo. Čebele so morale nekaj dni ostati doma radi snega in mraza. Že 26. oktobra sem zapazil, da iz štirih panjev, katerim nisem zamenjal vsega spomladanskega medu, sili ven do 10 in več čebel in gine na gori opisani način. Ko se je vreme izboljšalo in so mogle čebele zopet izletavati, so bile tudi te štiri družine zdrave. Kaj je bilo? Huda in dolgotrajna poletna vročina kakor tudi prezračevanje panja po pihljanju čebel je spomladanski med tako zgostilo, da ga jeseni nisem mogel iz satja spraviti niti s točilom, dasi sem sate za oknom na solncu ogreval, da bi med zmeh- » čal. Gost je bil kakor bi bil kristaliziran. Tu sem pričel slutiti, da so bržkone obolele čebele zato, ker niso mogle pregoste-ga medu razredčiti in so torej uživale kar takega. Da se o tem prepričam, sem za po-skušnjo odprl vse štiri panje in čebele poškropil z mlačno vodo. Pomagalo je, a le za dva dni. Tretji dan isti pojav kakor prej ob slabem vremenu. Sedaj mi ni preostajalo drugega, kot odvzeti vsem tem panjem spomladanski med in ga takoj nadomestiti z ajdovim-Sedaj je mirna Bosna! Iz vsega tega sodim, da so čebele obolele na zapeki. Da tudi za isto boleznijo obolijo na pregostem medu druge kakovosti, se razume samoobsebi. Vendar jc gotovo, da poleti nabrani med ni nikoli tako gost kakor oni, ki je nabran v zgodnji pomladi in shranjen v panju do pozne jeseni. Zato zgoščeni spomladanski med jeseni vselej odstranimo iz panjev in uporabimo v druge namene! Če ga pa s toplo vodo razredčimo, ga seveda tudi lahko še v drugi polovici septembra pokladamo če- belam, ker ga še pokrijejo do zime. Pri kranjičih tega dela ni, ker ves spomladanski med odnesejo preobilni roji. Prva leta svojega čebelarenja, sem mislil, da mi to bolezen povzroča gosti jelkin ali gozdni med, a leta 1917 sem vžimil 24 panjev na samem takem medu in vendar z dobrim uspehom. Saj berem v svojem zapisniku: »Prezimile so vse družine prav dobro kljub maloštevilnim očiščevalnim izletom.« Seveda morajo biti plemenjaki, vzim-ljeni na gozdnem medu, prav močni, ker le ti morejo segreti zgoščeni med toliko, da je užiten, kar jim olajša tudi med sam, ki ima to lastnost, da vsrkava vodo. Pa pozor! Prav močne družine ne smejo biti v mili zimi pretoplo odete in tudi ne sme o imeti zoženih žrel (izle-talnic), ampak naj bodo le zamrežene proti rovkam. Sicer bi v panju (ne le v čebelnem gnezdu!) prestopila toplota Višino 100 C in med bi vsrkaval manj in manj vode. Čebele bi začelo že ati, in kolikor topleje bi bilo v panju, toliko slabše bi bilo za čebele. Saj je znano, da med vsrkava ob nizki toploti mnogo vode. Če pa toplota raste, se vsrkavanje manjša, pri 20 0 C pa prične celo voda iz medu izhlapevati. Nekaj o medici in čebelarske zagonetke. I. Kosi — Celje. Na moj svojedobni članek »Nekaj o medici«, je prinesel g. Pulko recept, kako on kuha medico. Njegov način gotovo ni slab, povedal pa tudi on ni, če se medica mora na vsak način prekuhati in zakaj, kajti ravno s tem vprašanjem se je moj članek posebno bavil. Ravno kuhanje nam dela težkoče. Bakrene kotle nam je požrla vojska, v loncih kuhati večjo množino pa tudi ni prijetno. Veliko lažje bi se prekuhala samo voda in potem delala medica, ker pri kuhanju vode ni treba nobene opreznosti. Če se mora kuhati medica samo zaito, da se izloči nesnaga, potem kuhanje lahko opustimo. Saj je točen med vendar čist in nima v sebi niti toliko nesnage, kakor mošt iz sadja ali grozdja, ki ga pa tudi ni treba kuhati. (O kaki nesnagi sploh ne sme biti govora niti pri tekočini za medico niti pri sadnem moštu. Op. ured.) Na moj članek »Čebelarske zagonetke« je ljubeznivo odgovoril g. Lakmayer v št. 9. Tozadevna razprava je vsekakor lemeljita in zanimiva. Kljub temu pa se v tem sluča u z njegovimi izvajanji ne mo- rem popolnoma strinjati. Gospod Lak-rnayer piše, da so bile moje čebele zaradi tega razburjene, ker se je roparicam posrečilo neopaženim priti v večjem številu v panj. Poznam to roparsko druhal in nje predrznost in vem, če se jim enkrat posreči v večjem številu vdreti v kak panj, je treba čebelarja, celega moža, da prepreči nadaljnje ropanje. Dvomim, da bi ro-parice preplašil in odgnal, ako bi panj odprl in satovje zložil na prostem na stojalo. Meni se zdi, da bi jim ga izročil na milost in nemilost, saj bi lahko vdrle v njega iz vseh strani, pri žrelu in zadaj. Pa to se ni zgodilo, ker ga roparice sploh niso napadale, kar dobro poznam po značilnem tekanju in zasledovanju posameznih ropa-ric pred žrelom. Tudi glede opravila posameznih čebel-nih gruč, kakor dojilk, vodonosnic in na-biralk sem mnenja, da se čebele ne držijo vedno in v vseh slučajih krčevito le svojega posla, ampak nasprotno v slučaju potrebe prevzame čebela iz ene gruče tudi kakšen drug posel. Mnenja sem namreč, če vzamemo čebelni družini vse dojil- ke, da ne bodo pustile zaradi, tega svoje matice in svoje zalege gladu umreti, ampak bodo starejše čebele prevzele delo dojilk. Imel sem nekoč v čebelnjaku pod streho majhen panj s čebelami, ki pa je bil radi stare in nerodovitne matice oslabel. Združil sem ga poleti z veliko družino v spodnji vrsti. Podnevi sem matico umoril, zvečer pa čebele enostavno s satovi vred dotičnemu panju privesil. Izpraznjeni panj sem zadelal ter za-kril. Kljub temu so se pa čebele-nabiralke drugi dan zbirale pred tem panjem na deski, celo noč ostale skupaj v gruči, drugi dan se sicer podnevi razletele, zvečer pa zopet zbrale v gručo ter pred panjem prenočile. Ta vztranost me je tako ganila, da sem dal v panj zopet dva prazna sata, potem enega z nekaj medom in enega z mlado zalego, oziroma z jajčeci. Nato sem žrelo panja odprl in čebele, ki jih je bilo sicer malo, so satje takoj zasedle. Začele so takoj negovati zalego, nastavile so ma-tfičnjake ter si vzgojile mlado matico, ki se je tudi oplemenila, ker je bil za to še primeren čas, Dvomim, da bi med temi. čebelami bile dojilje, ker so le stare letale na svoj prejšnji prostor, kamor so bile vajene pri svojih vsakdanjih izletih. Mnenja sem dalje, da bi panj žeje ne trpel, tudi če bi mu vzeli vse prinašalke vode, ker bi nabiralke prevzele ta posel. Ravno tako pa sem tudi mnenja, ako vzamemo eni družini vse nabiralke in vse donašalke vode, nato pa spustimo tujo matico v panj, da jo bodo tudi dojilje obkolile in zadušile, ne pa morebiti krmile in gojile, kakor to storijo, če se jim potisne tuja matica v kletki v panj med satove. Zagonetka! Opazovalne postaje. Jos. V e r b i č — Ljubljana- Z oktobrom se je pričela za naše čebele zimska doba. Vreme je bilo prve tri tedne topk> in solnčT*o in marsikatera čebelica je še priletela z rumeno obnožino. Gosp. poročevalec iz Viča nam poroča iz zanesljivega vira, da je v tem času meddla jelka in da so panji prinesli v omenjeni dobi povprečno po dva do dva in pol kg. Čebelarji tega izrednega donosa iz dvojnega vzroka niso bili posebno veseli. Prvič je ta med slab za prezimovanje in drugič se je na tej paši izgubilo mnogo čebel in so panji zelo oslabeli. V teh lepih dneh smo imeli dovolj prilike preskrbeti in podati svojim varovankam potrebno zimsko hrano. Mnogo stotakov in tisočakov se je izgubilo za obdačeni sladkor k trgovcem. Letos so tudi čebele prispevale k povojnemu davku. V zadnji tretjini meseca je padlo nekaj snega, ki je kmalu zginil, vendar zelo ohladil zemljo in ozračje- Izleti so prenehali in čebelarji so odeli čebele s toplimi blazinami in jim zagotovili potrebni zimski mir. Poraba medu v tem mesecu je bila kljub mnogim izletom normalna. V obče ni veliko presegala polovice kilograma. Krtina pri Dobu. Ose "so zelo nadlegovale čebele in silile v panje. Sv. Gregor pri Ortneku. V zadnjih dneh meseca je še marsikatera čebela prinesla obnožino iz bršljana. Novo mesta Vzimljeni panji so šibki. Malo-kateri je nanesel dovolj za zimo. Okoliški čebelarji so povečini dokrmili z dragim sladkorjem. Rožni dol pri Semiču. Ker napovedujejo hudo zimo, pustil sem čebelam po 6—7 polnih satov ter jih temeljito odel. Formin pri Moškanjcih. Dne 23- okt. je po dolgi suši padlo nekoliko dežja in snega in Kraj (z morsko višino) Označba opazovanega panja Panj je na teži Toplina zraka Dni je bilo pridobil v zgub.l v v mesecu čistih dkg največ pridi j bil najvišja najnižja srednja mesečna fl V deževnih B o ■ot O* C co CA oblačnih pol jasnih jasnih vetrovnih 1. 2. 3. 1 2. 3. mesečni tretj ni dkg dobi! porabil ckj dne C» Ljubljana (305 m)....... A. 1. 20 15 20 55 + 23 - 2 +10-2 25 2 2 7 3 21 5 Vič pri Ljubljani....... A 2. — — 10 20 10 — 40 — — +22 — 2 + 10-1 21 3 2 6 3 22 6 Krtina pri Dobu (305 m) Ar 2. — — — 10 35 15 — 60 .— — +25 — 5 + 10 27 3 2 5 4 22 5 Škofja Loka (349 m)..... A. 2. — — — 50 — — — 50 — — — — 22 1 3 6 1 24 5 Javorje (700 m) . . ...... A. 2. -r- — — — — — — —■ — — — — — — — —• — — — — Olševek pri Kamniku .... — - — — 42 4 3 — 49 Sv. Gregor p. Ortneku (736 m) A. 2 - — — 46 30 34 — 110 — — + 25 — 2 +11-8 27 2 3 2 4 25 16 Kočevje (460 m)....... A. 2. - — — 30 20 20 — 70 — 3 5 8 3 20 8 Novo mesto (180 m)..... A. 2. - — — 80 50 40 — 170 — — + 28 — 3 + 12'5 25 1 1 5 3 23 2 Rožni dol pri Semiču (376 m) A. 2. - — — — 40 10 — 50 — — — — — 23 1 2 3 2 26 12 Struge p. Dobrepoljah (416 m) — - — — 60 45 15 — 120 .— — +24 —4 +9 9 23 3 1 6 6 19 13 Leskovec pri Krškem (202 m) Sv. Peter pri Mariboru (210 m) — — — — 27 20 18 — 65 — — +29 +4 +18 31 3 2 7 10 14 8 Formin pri Moškanjcih (211 m) — - — — 30 30 18 — 78 — — +21 +3 +9-3 17 2 1 5 5 21 12 Sv. Duh na Ostr. vrhu (536 m) Sv, Lovrenc na Poh. (442 m) 5 1 7 4 20 5 Ojstrica nad Dravogr. (981 m) A. 2. 20 30 120 55 60 185 +17 +8-5 19 1 3 5 • 13 13 27 i •vsaj toliko napojilo zemljo, da so mogli ljudje pričeti z oranjem im setvijo ozimine. Sv. Lovrenc na Pohorju. Uspehi so bili letos pri nas zelo različni. Nekaj čebelarjev je bilo zelo zadovoljnih, drugi pa imajo prazne lonce in panje. Ojstrica nad Dravogradom. Pri čebelarju Jak. Čeru so čebele obletavale sadno stiskal- nico in pile izredno sladki sadni mošt. Leseno koritce, ki ga je napolnil 7. moštom in postavil pred čebelnjak, so v kratkem času izpraznile. — Jaz prezimujem čebele v meddšču, ki ga deska loči od praznega vališča razen 3 cm široke špranje ob sprednji steni. Ta način pre-zimovanja se mi je že večkrat dobro obnesel. — Prirastek na teži pripisujem vremenski iz-premembi. Pismo s Koroške. .— C . Ne boste zamerili, če slišite kak otožen ■glas slovenskih čebelarjev s tužne Koroške. Pred letom sem služboval v Jugoslaviji, a žali-bog se tam še nisem pečal s čebelarstvom, nasprotno bal sem se čebelnjaka kakor vrag križa in sto korakov bežal od njega. Šele lansko leto me je začela nekoliko zanimati ta gospodarska panoga, posebno ker sem dobil podarjena dva panja kranjiča. Usoda je hotela, da sem prišel med obupajoče Slovence na Koroškem. Dolga je bila zima in dolgočasna. Pričakovali smo boljših časov — a zaman. Zato sem pa opustil brezdelje in čakanje, prijel sam za delo in se začel brigati za čebele. Onih dveh panjev nisem vzel v jeseni s seboj, zato je bilo treba preskrbeti si druge. Ni trajalo dolgo in imel sem jih. Prišel sem v stik s čebelarji-Slovenci, zanimanje je raslo od dne do dne in danes sem navdušen čebelar, tako da bi ne mogel opustiti čebelarstva. Bog mi daj srečo in sv, Ambrož! Sedaj imam 6 panjev v svojem čebelnjaku, 4 pa pri drugih čebelarjih, a žali-tog skoraj same kranjiče, ki pa so razen enega dobro1 preskrbljeni čez zimo in upam, da bodo zdravi dočakali toplih žarkov pomladanskega solnca. Pozimi bomo delali »korita« — A. Ž. panje, ker so ti najboljši za naš kraj po sodbi starejših čebelarjev, ki so jih dobili že prej od Slov. 'čeb. društva. Panje bomo narejali po popisu in slikah., katere je objavil' A. Žni-•deršič v Slov Čeb. I. XXII., 1919, št. 10—12, s pripombami uredništva na 9 satnikov — nekateri so se odločili za 10. Seveda je pri. Vas v .Jugoslaviji A. Ž, panj še bolj izpopolnjen — a škoda nimamo vzorca, da bi ga dodelali po najnovejši način. (Tudi pri nas nismo v tem oziru nič napredovali, ker je panj tako izpopolnjen, da se najbrže ne bo dal veliko izboljšati, Op. ured.) Mogoče nam pošlje č. g. Hoj-nik A. Ž. panj kot vzorec čez mejo. Naš kraj in okolica sta jako dobra za čebele, čeravno nimata zgodnje pomladanske paše (pomladanskega resja) To se je pokazalo posebno letos. Čeravno je bilo tako suho leto, da stari ljudje ne pomnijo takega in je povrhu pri nas na sv Petra dan padala toča, so vendar čebele nekaj donesle. Jesenska paša (ajda in jesensko resje) je dala bogato zalogo, tako da so čebele prišle do svoje zimske zaloge in je tudi čebelar dobil svoj delež. Če se tudi ne more trditi, da je bilo izvrstno, a jesenska paša je vendar potolažila prej obupane čebelarje. Kaj bo z našo podružnco Slov. čeb. društva? Sedaj nič ne deluje, edino kar je, da še pridno čitamo »Slov. Čebelarja«, ki gre iz roke v roko, in radovedni čakamo na vsako prihodnjo številko. Pridružiti se dunajskemu »Bienen-\atru« — ne kaže, ker nimamo tam nobenega interesa in je nam tuje, čebelariti na nemške panje. Smo navajeni naše domače čebele in tudi le domačega »Slovenskega Čebelarja«. Nekdo mi je trdil, da koroška čebela ni iste pasme kakor kranjska, ampak nemške pasme. Pustil sem ga, ker se mi je zdelo škoda besed, da bi ga prepričeval, kar bi bilo itak zastonj.. Bomo pač čebelarili naprej, kakor vemo in znamo, naslanjajoč se na »Slov. Čebelar- ja«, katerega, upamo, nam boste še za naprej blagohotno pošiljali. Mogoče je tudi, da si osnujemo posebno društvo za Koroško. Sicer pa ostanemo v duhu trdno sklenjeni s slovenskim G Čebelarsko leto 1921. se je pričelo s smehljajočim obrazom, toda ne veruj Da-najcem in njih darovom! Polne najlepših nad nas je razočaralo spomladansko deževno mrzlo vreme v sadnem cvetu. Čebele so porabile zadnjo zalogo, par dni še, in po naših ljubljenkah bi bilo. Umevno, da ob takih razmerah ni bilo pričakovati kaj prida. Malo zalege, kasen razvoj. Nesrečno je bilo to čebelarsko leto. Uničujoče je vplivalo na začetnike, malo-dušnost in potrtost se je naselila celo v srca celo starejših in preizkušenih čebelarjev. Celo ob stalno lepem pomladanskem in poletnem vremenu ni bilo nika-kega ali le malo donosa, kajti rastlinstvo ni hotelo mediti. Lepo je cvela akacija, a nič duha, nič obletavanja. Lepo so cveli travniki, ali tudi tu si niso mogle čebele opomoči. Edina nada je bil pravi kostanj. Pa tudi ta up je šel deloma po vodi, kajti obnožnine je bilo sicer veliko, a medu malo ali nič. Popolnega poloma nas je otela ajda, od katere sicer nismo nikdar nič pričakovali. Usodepoln pa mora biti Izid čebelarskega leta v onih krajih, kjer ne sejejo ajde, n. pr. na Hrvaškem. Letos se čebele tudi niso nič kaj množile, kajti od 34 plemenjakov je rojil samo eden, na posili-roje pa ob taki mizeriji tudi ni bilo misliti. Plemenjaki so se sicer polagoma zelo ojačili, vendar sem našel pri jesenskem pregledovanju in pripravljanju za zimo mnogo krpljev. Vsaka matica je bila ušiva. Na posameznih maticah sem našel najmanj po tri krplje, pa tudi več. Na dveh maticah sem naštel po 15 čebelarskim društvom v Ljubljani. »Slov, Čebelar« pa prihaiaj še k nam kot naš prijatelj in ohrani nas v medsebojnem stiku. Čebele naj nam pa varujeta sv. Florijan in sv. Ambrož. krpljev. Vzel sem urarsko pinceto, matico prijel za krila ter ji obral uši. Hočem poskusiti, kako se bo obnese! naftalin. » Vsako leto se čebelar česa nauči in bolj in bolj izpopolnjuje svo e znanje. Jaz sem se prepričal, da bi bilo jako dobro, če bi bilo mogoče ločiti medišča od plodišč tako, da bi čebele lahko izletele, nazaj pa bi šle v plodišče. To bi silno olajšalo delo, zlasti odvzemanje medu. Ker pa je taka ločitev skoro nemogoča (Pač, mogoča je pa že! Op. ur.), ravnam jaz tako-le: Vsi panji se itak morajo preg^dati, ko se pripravljajo za zimo. Če je v plodišču premalo zaloge, se doda iz medišča. Pregledati se morajo matice in vse vestno zabeležiti na vratcih. Matico s posebno dobrimi lastnostmi še posebej zabeležimo, zato, da bomo prihodnje leto od nje vzgajali mladi naraščaj, Čebelarenje brez vzgajanja matic je v količkaj večjem čebelnjaku skoro nemogoče. Ko je pregledovanje končano, zaprem matično rešetko z deščicami, samo zadnja deščica ostane odmaknjena. Vse pregledano satje, ki ne spada v plodišče, postavim v mediŠče. Ko so vsi panji tako pripravljeni, se zadnja deščica potisne v panj, žrelo v medišču pa odpre. Kmalu v medišču ni nobene muhe, satje z medom se lahko izvleče brez vsakega truda. — Da se pri pregledovanju čebele preveč ne razburjajo, denem v panje, ki jih nameravam pregledati, — košček kafre. Začetkom leta nam je g. Žnideršič popisal vzgojo matic, vendar hočem pojasniti prihodnjič vzgojo matic po sistemu nem- Pregled in drugo. Franjo V a d n j a 1 — Dobova, škega župnika Ludviga. Po mojem mnenju je to dober način. Vzgojevalnico bo gotovo kdo izmed nas razstavil na prihodnji čebelarski razstavi v Ljubljani. Leto gre h koncu, zbirka za Čebelarski dom pa kaj počasi napreduje. Podružnice, zganite se! Sklicujte občne zbore m agitirajte za nakup kamnov! Iz organizacije. Vse podružnice ponovno opozarjamo, naj skličejo občne zbore v decembru. Članarina znaša za prihodnje leto 50 K. Podružnica obdrži od vsakega člana Štiri krone, 46 kron pa pošlje društvu. Za Italijo znaša naročnina za prihodnje leto 15 lir, za ostalo inozemstvo 15 din. Tiskovine (imenike članov) in položnice odpošljemo te dni in prosimo, da jih podružnice natančno izpolnijo. Navesti je tudi število panjev. Vsaka podružnica naj nam obenem sporoči, koliko cenejšega sladkorja potrebujejo člani za pomladansko krmljenje čebel, ker bomo sladkor oddajali samo potom podružnic, in kdaj želi imeti predavanje ali tečaj. Odbor. Občni zbor čebelarske podružnice za Ljubljano in okolico se vrši dne 26. decembra na praznik sv. Štefana ob 10. uri 30 minut dopoldne v tretjem nadstropju Jugoslovanske tiskarne v veliki dvorani z običajnim dnevinm redom. — E 1 s n e r , načelnik podružnice. Občni zbor čebelarske podružnice v Škofji Loki se vrši v nedeljo dne 17. decembra ob 10. uri dopoldne v »Društvenem domu« v Škofji Loki. Udeležba obvezna. Prijatelji čebelarstva vabljeni! — Predsednik Občni zbor čebelarske podružnice Laško se vrši dne 26. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v ljudski šoli na Laškem. — Hrastnik, predsednik. Čebelarska podružnica za Ormož in okolico ima svoj občni zbor v nedeljo 18- dec. 1921 ob 8. uri zjutraj v pisarni okrajnega zastopa (mestna šola). Ako ob 8. uri ne bi bilo navzočih zadostno število članov, se vrši isti dan, na istem prostoru občni zbor pri vsakem številu članov ob 9. uri. Obenem se bo pobirala članarina za 1. 1922. Kdor se občnega zbora ne more udeležiti, naj pošlje ali prinese članarino v znesku 50 kron najkasneje do 1. januarja 1922 g, Serajniku v Ormož. Na poznejše prijave se ne more ozirati. K obilni udeležbi vabi — odbor. Čebelarska podružnica v Prvenci niž« Ptuja bo imela dne 18. decembra ob 2. uri popoldne svoj občni zbor. — Franc Zelenik, Občni zbor čebelarske podružnice kamniške bo dne 27. decembra (Št. Janžev dan) ob 10. dopoldne pri »Tomažu« v Veliki «lici v Kamniku. Spored: Otvoritev občnega zbora, poročilo blagajnika, volitev predsednika in odbora, pobiranje članarine za L 1922., nasveti in predlogi. K obilni udeležbi vabd — odbor. Čebelarska podružnica Sv. Lovrenc na Pohorju priredi svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 18. decembra 1921 ob 9. uri v gostilni Skačej pri Sv- Lovrencu. Člani se prosijo, da se polnoštevilno udeležijo shoda in da pripeljejo seboj še druge doslej neorganizirane čebelarje. — Odbor. Čebelarska podružnica v Krtini ima v nedeljo, dne 11. decembra t. 1. ob 2. uri popoldne pri Jerinem JakunaPrevojah svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Pol ure pred občnim zborom je odborova seja Člani, udeležite se zborovanja polnoštevil-nio, da si potožimo med seboj letošnje težave! — Predsednik. Čebelarska podružnica v Selcih pri Škotji Loki ima svoj občni zbor dne 18. decembra takoj po deseti maši v društvenem domu v Selcih. Čebelarji, udeležite se vsi občnega zbora! Pobirala se bo tudi članarina za leto 1922. — Odbor. Čebelarska podružnica v Velikih Laščah bo imela svoj redni občni zbor dne 4, decembra t. 1. po jutranji maši v šolskem poslopju v Vel- Laščah. Razpravljalo se bode o različnih v čebelarsko stroko spadajočlih zadevah. K obilni udeležbi vseh članov in pa tudi neorganiziranih čebelarjev vabi odbor. Čebelarska podružnica v Dolskem ima redni občni zbor dne 26. decembra (na dem Sv. Štefana) ob 3. uri popoldan na Petelinjem pri Dolskem- Vabim vse člane pa tudi nečlane iz litijskega okraja, da se tega občnega zbora udeleže v obilnem številu. Dnevni red: Proslava društvene 25 letnice. Pobiranje članarine. Razno. A- Jemec, tč. predsednik. Čebelarska podružnica za Trbovlje in okolico ima svoj redna letni občni zbor v nedeljo, dne 11. decembra t 1. po prvi maši zjutraj v trboveljski šoli s sledečim sporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročila: a) tajnika, b) blagajnika, c) račun, pregledovalcev. 4. Volitev rač. pregledovalcev. 5. Volitev novega odbora. 6. Event- predavanje. 7. Slučajnosti. Dolžnost vsakega člana je, da se got>vo udeleži tega važnega zbora- Pripeljite s seboj tudi nečlane in druge, ki se zanimajo za to gospodarsko panogo. — Čebelarski pozdrav! Odbor. Občni zbor čebelarske podružnice Slo-venjgradec se vrši v nedeljo dne 11. decembra 1921 ob 10. uri dopoldne v gostilni Eicholcer-ja v Slovenjgradcu. Dnevni red: 1. Poročila predsednika in tajnika o stanju in pcslovanju podružnice v letu 1921. 2- Poročilo blagajnika. 3. Določitev zneska za kamen čebelarskega doma v Ljubljani. 4. Volitev odbora za leto 1922. 5. Volitev delegata in namestnika za zborovanja osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani. 6. Vpisovanje novih članov ter pobiranje članarine za leto 1922. 7. Narofcitev sladkorja za spomladansko krmljenje. 8. Slučajnosti, Vsi- člani in. še ne-včlanjeni čebelarji se pozivljejo, da se občnega zbora zanesljivo, pravočasno in polnošte-vilno udeleže- Oni člani in nečlani, ki bi se občnega zbora ne mogli osebno udeležiti, se pozivljejo, da pravočasno krajevnim društvenim zaupnikom izročijo članarino za leto 1922 50 kron in za eventuelno naročitev cenejšega sladkorja 50 kron, ter navedejo natančni naslov in množino naročitve sladkorja. Društveni zaupniki se pozivljejo, da pobirajo članarino in naročnino za sladkor, ter predložijo seznam z natančnim naslovom naročnikov in z zneskom v zgoraj ¡omenjeni gostilni na dan občnega zbora ob 9 zjutraj. Ker je bil donos medu v tem okraju spomladi in poleti zelo slab, je podružnica iz lastnega nagiba naročila za jesensko krmljenje čebel meseca septembra t. 1. 400 kg kristalnega sladkorja brez primesi. Ta sladkor se je med člane in naroč- nike razdelil meseca oktobra pa 43 kron kilogram. Ker je pa jesenska paša popolnoma izostala, in je tudi pričakovati v bodočem letu znatno podraženje sladkorja, bode podružnica koncem decembra t. 1. še ponovno naročila sladkor za spomladansko krmljenje, tako da bode še tekoin meseca januarja razdeljen med naročnike. Kdor do 20. decembra t. 1. ne vplača članarine za leto 1922, ne bode v prihodnjem letu dobival čebelarskega glasila, ter tudi ne cenejšega sladkorja. Naročnina za sladkor se bode dne 20^. decembra 1921 zaključila, vsled česar se na prepozne naročitve ne bode več oziralo. Odbor. Čebelarska podružnica Trbovlje in okolica je imela dne 25. septembra 1921 čebelarski poučni shod pri čebelnjaku g. Lebarja in v osnovni šoli v Hrastniku. Udeležba je bila dokaj povoljna. Po pozdravu predsednika se je odobril zadnji zapisnik in rešili dopisi. Na to je gospod Hauk, kot star in izkušen čebelar nazorno pokazal, kako se združujejo kranjiči. Združil je dva kranjiča. Združenje mu je šlo urno izpod rok in bilo v 20 minutah končano. O pravilnem vzimovanju čebel je prav poljudno in zanimivo poročal gospod kr. pot. učitelj Jurančič iz Sv. Andraža v Slov. goricah. Iz njegovega izčrpnega predavanja smo posneli, da mora imeti panj, ki se vzimi a) dobro, rodovitno in ne čez dve leti staro matico; b) dovoljno število čebel; c) lepo pravilno čebelno satje; č) 9 do 10 kg medu; d) trdno in solidno izdelano stanovanje e) in popoln mir. Podal nam je gospod predavatelj tudi smernice s čim, kako in kdaj se krmijo čebele in kako je postopati z brezmatičnimi panji. Navzoči so z velikim zanimanjem poslušali predavatelja strokovnjaka, ter ga naprosili, da jih zopet v kratkem poseti. Ob tej priliki izrekamo g. Jurančiču še enkrat najlepšo hvalo za požrtvovalnost, da je dospel iz daljnjega Št. Andraža v premogovni kraj Trbovlje. Opomba: V znanje čebelarjem podružnice Trbovlje in okolica! Podpora za sladkor je bila odpovedana. Vsi, kateri ste prejeli od podružnice sladkor, vplačate še za vsaki kg 5 kron blagajniku ali predsedniku podružnice. — Tajništvo. Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino je imela 25. septembra svoj 5. poučni sestanek, in sicer pri g. Rojniku, p. d. Plavcu, na P od vrhu pri Braslovčah. Udeležba povoljna; zbralo se je 30 čebelarjev. Načelnik podružnice poroča najprej o poteku občnega zbora čebelarskega društva, o podporni ak- ciji glede nabave sladkorja in zamenjavanju matic pri jesenskem združevanju. Čebelarski mojster g. Piki pa poroča o odbiranju pleme-njakov, o vzirtiovanju in o presoji zaloge strdi za zimo, kar nam tudi praktično pokaže na enem A. Ž. panju- Dne 9. oktobra popoldne je bil občni zbor pri Žužoviih gospodičnah v Žalcu, ki že 10 let vneto čebelarijo, in gdč. Mitmi že 10 let vneta in navdušena članica naše podružnice. Vsa čast ji! Posnemajte jo! Načelnik poda na kratko svoje letno in obenem tajniško poročilo, g. Piki pa svoje blagajniško. Blagajna kaže 116 kron prebitka. V odbor so bili voljeni večinoma prejšnji odborniki, in sicer: načelnikom g. Srečko Pečar, ki je obenem tudi tajnik; načel. nam. g. Franc Ajdič, blagajnik in poročevalec na shodih g. Andrej Piki; odbornikom: gdč. Mirni Žuža za Žalec, g- Dolfe Wudler za Petrov-če, gg- Voglar in Škraber za Griže, g. Ivan Terseglav za Št. Juri ob Tab., g. Ivan Zottler za Gomilsko, g. Fran Lorber za Braslovče, g. Bogomir Zdolšek za Letuš in Pako, g. Zlolšek starejši za Polzelo, g. Sínica Robert za Št. Peter in gdč. Draga Zaje za Gotovlje. Delegatom je zopet potrjen načelnik gosp. Pečar. Končno nam je še pokazal g. Piki, kako se spletajo slamnate blazine za Žnidar-šičeve panje. Nato sta se z načelnikom v prijaznih besedah spominjala častne desetletnice čebelarstva pri Žužovih ter jih stavila vsem v najlepši zgled, koje sloves se je potem tudi primerno obhajal. Hvala in čast gdč. Mimiki in sestrama! Izrekla se je tudi želja, da bi se za štajersko čebelarsko pokrajinsko zvezo ustanovilo v Celju založništvo vseh čebelarskih potrebščin, ker je poštnina iz Ljubljane tako draga in se zaradi tega vse potrebščine še bolj podraže. Poročevalec. Člane čeb- podružnice »Zgornje Dravsko polje« prosim, da se oglasijo najkasneje do 15. decembra t. 1. pri načelniku podružnice v zadevi sladkorja. — I. Pinter, tč. preds- Čebelarska podružnica v Vodicah nad Ljubljano vabi vse člane in tudi druge čebelarje na občni zbor, ki bo dne 27. decembra t. 1, (na Št. Janžev dan) ob 9. uri v Vodicah na »Pošti«. Polnoštevilna udeležba se pričakuje. Odbor. Čebelarska podružnica v Središču ob Dravi priredi dne 26. decembra t. 1. ob 2. uri popoldne v pisarni Kmečke posojilnice svoj redni. občni zbor s tem-le sporedom: 1. Volitev odbora, 2. poročilo tajnika, poročilo blagajnika, 4. zadeva o sladkorju. K polnoštevilni udeležbi vabi Odbor. Člani čebelarske podružnice za Ljubljano in okolico POZOR! Čebelarska podružnica za Ljubljano in okolico bo prejela od čebelarskega društva za Slovenijo 360 kg neprečiščenega (rujevega) sladkorja za pomladno krmljenje čebel po ceni 26 K za kg loco Ljubljana. Ker je nakazana množina sladkorja prav malenkostna in ne pride na panj niti pol kg, se vsi članii podružnice, ki na ta sladkor re-flektirajo, opozore, da najkasneje do 4. decembra t. 1. vestno in natančno javijo načelniku podružnice Ivanu E 1 s n e r-ju čebelarju v Vodmatu št. 75, število in vrsto panjev, ki so jih pustili za pleme Člani, ki se do tega termina ne bi odzvali temu pozivu, izgube pravico do sladkorja. Čebelarska veselica v Metliki. Dne 6. novembra t. 1. je priredila tukajšnja čebelarska podružnica v korist zgradbe » Čebelarskega doma« in nakupa čebelarskih potrebščin čebelarsko veselico, ki se je nad vse pričakovanje dobro obnesla. Spored je obsegal predvsem igro »Čebelarjev god«, ki jo je priredila naša vrla čebelarica g. Drag. Kosi-jeva v Celju. Podružnični odbor ji je vrlo hvaležen za njeno prijaznost, da mu je igro posodila. Igra, ki večini čebelarjev še menda ni znana, ima sledečo vsebino: (Upam, da me g. Kosijeva ne bode radi tega prijela za ušesa.) V I. dejanju slika boje in težave, katere mora prestati vsak, kdor hoče postati — čebelar. Nad vse krasno je II. dejanje. (Speče čebelice, petje matice, ples čebelic in častitke čebelarju.) III. dejanje nam predočuje čebelarja, živečega samo za svoje čebele in s-voj panj, ki mora biti edino pravilen, nad vse praktičen in v vsakem oziru ne-prekosljiv! Takega nam hoče prihodnje leto razstaviti Jože Vosek. Poleg igre je bilo na sporedu še: »Priprava k rojenju, muholov, rojenje«, z eno besedo vse, kar more nuditi — čebelar. Vsak gost je prejel pri vstopu »izkaznico« — kruh z medom. Da ste videli naše male, kako so hodili po 5-, 6 krat po novo »izkaznico« in dobro čebelarjevo srce jim jo je vsakikrat radevolje privoščilo. In zvečer! Kako se je vse pripravljalo k »rojenju«! Vse brez razlike stanu in stranke se je udeležilo te prireditve. Na ponudbo so bile razne »sladkosti« medenih izdelkov, med in kruh pa je bil vsakomur na razpolago. Da je cela prire- ditev tako vrlo dobro uspela, je predvsem zasluga naših matic g. Barletove, dr. Šir-kove, Kobalove in Jenkove, ki so prispevale ž raznimi mederiimi izdelki. Naši vrli igralci (gdč. Vanda Barle, Cveta Morela, g. Joško Zalar) so bili pod spretnim vodstvom g. Špa-na v vsakem oziru ko's svojim vlogam. Matica (Pika dr. Širkova) in čebelice (Drobnič, Fux, Güstin, Kobal, Malerič, J. Zora), kakor-tudi straža (N. Barle in O. Zorn) so vestno in točno izvršili svojo nalogo. Pohyalno omenjam tudi »pomlad in solnce žarko«. Hvala lepa ge. Rustjevi za trud in gdč. Weissovi za pomoč! Odbor podružnice se zahvaljuje še posebno gdč. Eli in Anici Kastelic, ki sta s svojo spretnostjo »ustvarili« čebelicam krila in dali spomladnim rožam cveteli. — Omeniti moramo tudi one čebelarje, ki so prispevali k mu-holovu z darili: gg. Barle, Kobal, Weiss, Jenko, Božič, Ogulin, Slane, Črnugelj, Gosenca, Klepec, Drganc, Golobic, Judnič in Kambič. — Pogrešali smo, žal, mnogo čebelarjev, ki bi bili pač lahko pripomogli k še večjemu uspehu pri tej prvi čebelarski veselici v Metliki. Blagajniški zaključek je bil nad vse zadovoljiv; od čistega zneska je plačala podružnica takoj deset kamr.ov za »Čebelarski dom -, iz preostanka pa si nabavi točilo za meti, ki ga bodo člani prihodnje leto pridno »vrtali«. Priporoča se, da bi tudi druge podružnice napravile kako zabavo v korist »Čebelarskega Goma«. Na ta način bi se najhitreje razprodali vsi kamni za zgradbo. — Ako bi katera podružnica uprizorila igro »Čebelarjev god« (mogoče bi jo ga. Kosijeva odstopila društvu), tedaj sporočam, da ima podružnica v Metliki »krila čebelic« na prodaj. Tajnik. Ljubljani 1000 K. — Janko Jovan, ravnatelj žit. zavoda v Ljubljani, 100 K. — Janko Babnik, uradnik tobač. tovarne, Vič 200 K. — Jos. Verbič, profesor, Ljubljana 100 K. — Iv. Jurančič, čebel, učitel v Andrejcih 200 K. — Avg. Drelse, tovarnar, Ljubljana 1000 K. — Franc Košak, posestnik, Grosuplje 1000 K. — Alojzij Peterlin, šol. vodja, Kočevje 400 K. — Fran Štupica, notar, Sv. Lenart 200 K. — Kranjska hranilniqa v Ljubljani 500 K. — Ivan Paulšek, Rače 100 K. — Ant. Žnidaršič, tovar., Ilir. Bistrica 1000 K. — Viktor Vokač, veltrgov., Dvor 1000 K. — Ivan Burja, čebelar, Boh. Bela 100 K. — Jernej Šlibar, čebelar, Vel. Lašče 100 K. — Alo z Trink, velemizar-stvo, Ljubljana 500 K. .— Čebelarska podružnica v Kranju 1000 K. — Čebelarska podružnica v Boh. Beli 300 K. — Ivan Sa-jovic, čebelar v Stari vasi, 100 K. — Vinko Strmljan, Tenetišče, p. Litija 40 K. — L udska posojilnica, Ljubljana 800 K. —r- Lju-devit Černej, šol. nadz,, Celje 200 K. — M. B. Miklavčič, čebelar Janesville 650 K. —-Čebelarska podružnica v Starem trgu pri Rakeku 900 K. — Fr. Zelenik, čebelar. Prvenci pri Moškanjcih, 400 K. — Iv. Weiss, gozdar, Predgrad, p. Stari trg pri Črnomlju, 700 K. — Čebelarska podružnica na Drav; polu 100 K. — Bratje Markelj, čebelarji, Vrhnika 1000 K. — Čebelarska podružnica na Vranskem 170 K. — Anton Hreščak, župnik., Ljubljana 200 K. -- Čebelarska podružnica Krtina 900 K. — Čebelarska podružnica Krka (Dolenjsko) 100 K. — Čebelarska podružnica Beltinci (Prekmurje) 400 K. — Čebelarska podružnica Maribor 1000 K. — Ivan Mesar, ravnatelj, Ljub- * ljana, 200 K. — Čebelarska podružnica Križevci na Murskem polju 100 K. — Gospo Kosijevo vljudno prosimo, da bi Skupaj 17.560 K. dala uredništvu en izvod svoje igre na razpo- ySe n podružnične predsednike lago. Morebiti bi ne bilo napačno, ko bi se yljudno sim da n e v r a č a j o praznih ponatisnila V »SI. Čebelarju«. (Op. uredn.) nabiralnih pol, kakor da bi bilo s tem letom nabiranja konec. Ako do konca t, 1. i[®X©X®X©] ne bodo mogli izpolniti cele pole, na' vpo-šljejo le tisti znesek, ki se bo do konca tekočega leta nabral. Nabiralne pole pa naj DAROVI. obdrže toliko včasa, da bodo razprodani Za »čebelarski dom« so do 1. nov. t. 1. .vsi kfmni. - Vse tiste gg ki so počet-Doslali- tekočega leta podpisali gotovo število kamnov, detičnega zneska pa doslej še Ga. Marija Humek, sopr. sad. nadzr., niso vposlali, vljudno opozarjamo, da bi ne L'ubljana 100 K. — Gdč. Štefanija Humek, pozabili na svojo obljubo in do konca tek. hčerka sad. nadzr., Ljubljana 100 K. — leta znesek vplačali, — Ako bi kdo, ki je Gg.: Martin Humek, sad. nadzr., Ljubljana kak znesek vplačal, v seznamu ne bil na- 400 K. — Fr. Lakmayer, župn. v Preddvo- veden, naj blagohotno reklamira, da se poru 200 K. — Andrej Kalan, stolni prošt v mota popravi. ©©:@:©:©©:©@©:®:©:@© Drobiž." Moljeve kroglice (Moth Bolls) so napravljene iz katrana, so trde in bele kot sladkor, imajo oster, skoraj zopern duh, in ako jih pustiš na prostem, počasi izhlape. Te kroglice rabijo v velikih skladiščih za kožu-bovine in druge volnene izdelke, pa tudi čebelarji jih rabijo pri shranjevanju satja črez zimo, kot eno izmed najboljših sredstev proti moljem. Akta te kroglice položimo posamezno med satje (tri do štiri med deset okvirov) preden so se molji zalegli, potem smo gotovi, da se jih ne bodo več dotaknili. V nasprotnem slučaju pa je treba najprej molje pokončati, za kar pa rabimo kemično tekočino žveplov ogljik (Carbon disulphide). Ta tekočina je napraylj§na iz dveh elementarnih delov žvepla z enim delom ogljika. Kemični znak te tekočine je SC2. Hlap te tekočine je moreče strupen in ako se ne razume nje lastnosti, utegne biti človeku nevaren. Kdor to tekočino rabi v zaprtih prostorih, naj pazi na sledeče: Dokler človek čuti neprijeten duh prav tako, kakor bi bil ravnokar odmašil njeno posodo, ni nevarnosti, kakor hitro pa se opazi, da tisti neprijetni duh zgineva, pa se je treba požuriti na sveži zrak. Prvi znak nevarnosti je tudi vrtoglavost, bljuvanje, močno utripanje srca, in nekaka izprememba v možganih. Kakor hitro začutiš kako izpremembo, požuri se na sveži zrak! Poleg tega pa je ta tekočina tudi jako eksplozivna in previden je treba biti, da ne prideš v njeno bližino s svetiljko ali gorečo smodko. Žveplov ogljik je najboljše sredstvo proti moljem, ki so se mogoče zalegli v žit-nicah, skladiščih za moko ali pa v čebelnem satju. Po nekaj dnevih, ko si rabil to tekočino proti moljem, lahko prezračiš prostor, kjer si to delo opravljal. To pa stori le, ako ti je neprijeten duh v nadlego. Na 70 okvirov rabimo dve unči te tekočine (unča je toliko kot 31.1 grama). Okviri se ne smejo tiščati ekupaj, ker sicer hlap ne bi mogel doseči vseh celic. Ta tekočina je dobiti v lekarnah, kakor tudi moljeve kroglice; koliko to stane pri vas, mi ni znano, tukaj ne stane dosti. Čebelarski pozdrav! M. B. Miklavčič. le v velikih množicah oblegati gozdne mravlje. Izpod lesenega poda so romale v gostih sprevodih po skladih med panji in vse večje prostore zanesle z raznim drobirjem. Silile so tudi povsod v panje in v posameznih praznih središčih so se kar ugnezdile. Večkrat sem jih t vso šaro vred preganjal s panjev, a vse je bilo zaman. Ko sem čez teden dni prišel zopet v čebelnjak, sem našel vse pri starem. Da bi se spaka znebil enkrat za vselej sem poskusil sredstvo, s katerim preganjajo š u r k e. Kupil sem v to svrho v lekarni za par kron naftalina in mu primešal v prah zdrobljenega sladkorja. Par pesti te mešanice sem potresel med panji in po skladih po tleh, zlasti po tistih krajih, kjer so mravlje prihajale izpod poda Izpočetka se mi je zdelo, da ne bo nič pomagalo, ker se je žival trdovratno branila, da bi zapustila tako udobno in zapeljivo stanovanje. Toda čez par tednov sem že opazil, da so sprevodi bolj in bolj redki in klaverni. Tudi tiste običajne navlake niso več nosili v sklade. Proti poletju so polagoma zginile mravlje popolnoma. Že več mesecev nisem videl nobene več. Radoveden sem kaj bo na pomlad. Zahvala. Za mnogobroj o spremstvo vsem, ki so prišli od blizu in daleč k pogrebu mojtga nepozabnega soproga in očeta Jožefa Koširja hišnega posestnika v Kozarjah izrekam najiskrenejšo zahvalo. Prisrčna hvala podružnjci čebelarskega društva na Viču ?a peki nitev kra>nega venca. G. Bahniku za njegov trud. Nadalje vsem članom, ki so obiskali dragega pokojnika v njegovi dolgi, mučni bolezni. Kožarje, dne 7. novembra 1921. Ivana Košir, soproga. Vinko in Milan, sinova. Zanesljivo sredstvo zoper mravlje je naftalin. Ko sem minolo pomlad prepeljal čebele iz Ljubljane v Podgoro in panje zložil v star, že davno opuščen čebelnjak, so jih zače- Odgovorni urednik Hinko Zirkelbach. Lastnik »Čebelarsko društvo za Slovenijo«. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani. Čebelarji, pozor! Društvo potrebuje večjo množino medu in voska, ki ga plačuje po dnevnih cenah- Med mora biti čist, pristen in od zdravih čebel; vosek pa lepo rumen, brez vsake primesi in goščave na spodnji strani. Ponudbe je poslati društvu, če le mogoče naj se vpošljejo tudi vzorci z navedbo cene. EMMEMM Sladkor, ki ga je društvo prejelo iz Belja in se bo razdelil med podružnice, se je preiskal na državnem kmetijsko-kemijskem zavodu v Ljubljani ter smo prejeli to-Je svedočbo: Pepela..........0.64 % sladkorja..................96.80% vlage..........0.75 % organskih nesladkornih snovi . 1.81 % uporabna vrednost..........93.60 % Reakcija nevtralna. Vonja ni neprijetnega; po osušitvi dobi celo prijeten vonj. Okusa je prijetnega. Iz tega sledi, da je preizkušeni surovi sladkor razmeroma jako čist in visoko odstoten. Nenavadnih snovi ne vsebuje. Vonja in okusa je sladkor še dokaj prijetnega in je zaradi tega v sedanjih razmerah neposredno poraben za človeški konsum. Za krmljenje čebel je služil poglavitno rafinirani sladkor in pa takozvani kandi-sov cuker, ki pa je pripravljen tudi iz ra-finade. Če je uporaben za ta namen ne-prečiščen (surovi; sladkor, ki vsebuje vedno nekoliko melase, nimamo izkušnje. V tem pogledu bi bilo vprašati za mnenje izkušenega čebelarja.« Iz tega je razvidno, da je sladkor vobče dober, ker nima v sebi nobene škodljive snovi. Kot zimska hrana za čebele pa kljub temu ni poraben, ker vsebuje blizu 2% organskih nesladkornih snovi in precej rudninskih snovi, ki človeku sicer niso škodljive, ki bi pa pri čebeli gotovo povzročale nerednosti v prebavilih, katerih posledica bi bila griža, zlasti ako bi ga uživale v dobi, ko ne morejo izletavati. Opozarjamo torej vse člane, ki bodo sladkor prejeli, da ga shranijo za tisto dobo, ko bodo čebele redno izletavale. Za zgodnjo spomladansko krmljenje pa naj kupijo na vsak način čisti sladkor. Kdor hoče biti popolnoma brez skrbi, naj ta sladkor zamenja z rafinado in naj ga uporabi za konsum, rafinado pa krmi čebelam. Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani ima na razpolago močne steklenice za med s pokrovčkom po sledečih cenah: 1V2 kg.....K 32-- 1 kg.....K 22 — y2 kg.....K 16 — V4 kg.....K 10"- Vs kg.....K 8-— Na razpolago ima tudi pristen domač med kilogr. po K 70'—. Cene s kozarci vred 1 i/8 kg . . . K 136 — 1 kg ... K 92-— 'V« kg ... K 50-— Dobi se pri blagajniku Čebelarskega društva gospodu Mesarju v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Vešč čebelar, vinogradnik in sadjar, želi dobiti službo. Ponudbe na upravo našega lista pod št. 100. Vsled odsotnosti lastnika se proda lep razložljiv čebelnjak in 24 novih A. Ž. panjev, dalje 3 velike pločevinaste posode za med z lesenimi oboji. Pojasnila pri blagajniku Čebelarskega društva v Jugoslovanski knjigarni. Čebelarsko orodje je na razpolago pri blagajniku Čeb. društva v Jugoslovanski knjigarni po cenah, označenih v ceniku samo ob sredah in sobotah dopoldne. Ob drugih dnevih se priračuna 10% zn zamudo časa. Gospodarska zveza v Ljubljani prodaja specerijsko in kolonijalno blago, umetna gnojila in krmila, sip, surovo maslo in kondenzirano mleko ter preskrbuje vsakovrstne poljedelske in sadjarske stroje. Velika zalogo pristnih domačih vin po zmernih cenah.