DcsclicHrtca Dnfttva Deseto zborovanje Društva narodov, ijri se je vršilo v prvi polovici septembra, je bilo svečanostno. Svečanostno vsled visokega dostojanstva udeležencev, med katerimi je bilo 8 minislrekih predsednikov in 18 zunanjih ministrov. S tako odličnimi udeleženci se morejo ponašati samo zborovanja DruBtva narodov v Ženevi. Svečanostno pa rje to zborovanje bilo tudi radi desetJetnice, ki jo slavi Društvo narodov, iki bo 10. januarja 1930 moglo prosla,Viti svoj deseti rojstni dan. Društvo narodov je največja mednarodna ustanova za mir na svetu. V njem je sedaj včlanjenih okoli 60 držav. Obžalovati je, da Zedinjene države Severne Amerike še dosedaj niso hotele vstopiti v to Društvo, ki slavi !\Vilsona, predsednika Zedinjeneh dr6av ameriških kot svojega idejnega očeta in ustanovitelja. Istotako je vredno obžalovanja, da se Rusija ni pridružila ter se pod sedanjim boljševiškim vodstvom noče pridružiti temu Društvu. To je obžalovati iz ozirov mednarodne politike, zlasti pa s slo.vanskega stališča, ki mu vsled odsotnosti najmočnejše slovanske države manjka največja zaslomba. Društvo narodov je torej nepopolno. Kepopolno po članih, nepopolno pa tu'di po notranjem ustrojstvu. Pregovor pravi, da ni pod solncem nič popolnega. Ta oznaka se tudi drži Ženevskega Društva narodov, ki je kakor vse, kar biva na zemlji, v stanju razvoja in izpopolnjevanja. Velik, morda najveSji jijegov nedostatek je pomanjkanje avfcoritete, moči in prisilnih sredstev, s 'kateriml bi moglo Društvo podvrečl posamezne države svoji voljl In svojim Ukrepom. Krivo moderno pojmovanje o suverenostl (vrhovni oblasti in neodtVisnosti) države je poleg sebičnosti nekaterib. držav ln državnikov največja Ovira pri tem, da se ne more Društvo Harodov izoblikovatl in ustanovlti tista haddržavna avtorlteta, kl Je potrebna Ka njegovo uspešno delovanje. Kljub vsem nedostatkom pa je DruItvo narodov ninogo storilo in dosti 'doseglo na polju pomirjenja duhov in Ha polju socijalne In higijenske zakonodaje. O njegovih nalogah v bližnji bodočnosti so govorili na njegovem 10. fcasedanju vodilni politiki v Evropi, Hjim na čelu Makdonald, ministrski predaednik Anglije in Briand, ministrIki predsednik Francije. Nemške misli in želje je tolmačil Stresemann, zunanji minister Nemčije, za njim so nastopali zastopniki drugih držav, med njimi čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš in zunanji minister naše države dr. Marinkovič, ki je bil izvoljen kot član sveta Društva narodov, kateri je vodilni in izvršilni organ Društva. Makdonald je zlasti povdarjal nalogo DruStva, da pripravi razorožitev narodov in držav v Evropi in na svetu. »Vojaška poglavja Evrope,« tako je izjavil predsednik angleške vlade, »so zaključena, naj se otvorijo druga upapolnejša poglavja. Kot nekak prcdpogoj za uspeh razorožitvene akcije v Evropi je postavil zmanšanje oboroženega stanja na morju ter izrazil nado, da kmalu pride do pogodbe med Zedinjenimi državami Amerike in med Anglijo o zmanjšanju poraorske oboroženosti. Hkrati je Makdonald ugotovil, da se razorožitev ne da doseči brez čuta varnosti in sigurnosti posameznih držav. Ker tega čuta ni, marveč vlada med državami nezaupanje in strah pred bodočim napadom, je vprašanje o razorožitvi tako težko rešiti. Čustvo varnosti in sigurnosti more med narodi povečati ustanova obveznega razsodništva, kateri morajo pristopiti vse državo. Brcz tega je razorožitev nemogoča. DruŠtvo narodov ima nalogo, da ustanovo obveznega mednarodnega razsodništva izgradi in izpopolni ter potom pripravljalne komisije, ki obstoji v njegovem okrilju, izvrši vse predpriprave za to, da se čim prej skliče splošna konfcrenca držav za razorožitev all boljše rečeno za znižanje oboroženosti. Francoski min. predsdnik Briand je z blestečo zgovornostjo opredelil naloge Društva na polju razorožitve tcr ohranitve in. okrcpitve miru. Obrnil se je v to svrho s svojimi besedami ne samo na dr2avnike, marveč tudi na državljane ter z izbranimi besedami povdarjal velik pomcn mladinske vzgoje za idejo mlru. Kot stalno jamstvo miru ln gospodarskega napredka je priporočal zedimbo evropskih držav v Zedinjene države Evrope. Obljubil je, da bo o tem vprašanju poslal to spomenl« co vladam vseh držav. Ko dobi od vlad odgovore glede na zamisel o ustanovttvi Zedinjenih držav, bo na bodočem zasedanju Društva narodov o tem podrobnejše poročal. Zanimivo je ugotoviti dejstvo, da so tokrat, ko se je v Ženevi razpravljalo o razorožitvi in o ohranitvi miru, v Aziji, in sicer v Mandžuriji pokali ruski In kitajski kanoni. To pokanje kanonov ni bilo oznanilo miru, marveč napoved vojne nevarnosti. Sredi med to napetost je padla beseda Rikova, bivšega predsednika sveta boljševiških ljudskih komisarjev, o bodoči vojni med boljševizmom in kapitalizmom. Rikov je opominjal rdečo armado, naj se zaveda svoje velike naloge ter naj ohrani v svojih vrstah pravega duha. O istih vprašanjih, ki sta jih sporoCila Makdonald in Briand, je v Ženevi tudi govoril dr. Stresemann in drugi govorniki v zastopstvu svojih držav. Nemški zunanji minister je zopet obširno razpravljal o vprašanju narodnih rnanjšin ter povdaril veliko nalogo Društva narodov pri rešitvi tega vprašanja. Društvo mora vzeti to vprašanje v njegovi celokupnosti v pretres ter sa ne sme samo zadovoljiti z rešitvo pritožb, ki se mu dopošljejo. Dr. Stresemann je slovesno naglasil med drugim to-le mnenje nemške države: »Mir med narodi je tem bolj zasiguran, čim boij se spoštuje in varuje neoddatno naravno človeško pravo do materinega jozika, kulture in religije brez ozira na državne meje. O državi, ki skuša s sredstvi sile, ki so ji na razpolago, zatreti kulturo manjšin, se more sumiti^ da se čuti preslabo, da bi mogla vladati vse narode, ki državi pripadajo.« Dobro bi bilo, da bi dr. Stresemann svoj govor v Ženevi na zasedanju Društva narodov poslal Nemcem v Avstriji in zlasti na Koroškem s priporočilom, naj nemški mogotci na Koroškem upoštevajo njegove nasvete in njegova navodila ter opustijo svojo zatiralno politiko proti koroškim Slovencem. Dokler pa Nemci zatirajo slovanske manjšine, nimajo moralne pravice dajati navodila o varstvu narodnih manjšin.