Leto 1892. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LXXVI. — Izdan in razposlan dne 13. decembra 1892. (Obsega štev. 213.) si:*. Ukaz ministerstev za trgovino in finance v porazumu s pravosodnim ministerstvom z dné 11. decembra 1892.1. o uporabljanji železničnih voznih listov z natisnjenim kolkovnim znamenjem. Na podstavi §§. 1. in 2. v zakonu z dné 27. oktobra 1892. 1. (Drž. zak. št. 187.) zastran izvršitve mednarodnega dogovora z dné 14. oktobra 1890. 1. in zastran nekih določil o tovornem prometu po železnicah, in v izvršitev §. 52. v želez-ničnem obratnem pravilniku z dné 10. decembra 1892. I. (Drž. zak. št. 207.) se vkrepajo te-le naredbe : 1. Splošna določila. §• 1. V kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem 2boru, se smejo pri oddaji pošiljatev na avstrijske in ''gerske postaje vselej, pri oddaji pošiljatev na po-staje zunaj Avstrijsko-Ogerskega pa v vseh tistih slučajih, v katerih je rabiti obrazec, predpisan v med-narodnem dogovoru o tovornem prometu po želez-nieah, uporabljati za izdajo voznih listov samö v §• 2. omenjeni obrazci, na katerih je natisnjeno (Slovenite ti.) kolkovno znamenje, ne rušeč prostosti, ustanovljenih s kolkovnimi in pristojbinskimi zakoni. §. 2. Vozne liste je tiskati: a) za oddajo pošiljatev na avstrijske in ogerske postaje (domači vozni list) po meri obrazca v prilogah C in D k obratnemu pravilniku za železnice po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, z dné 10. decembra 1892.1. (Drž. zak. št. 207.) za navadni tovor na belem papirji, za brzovozni tovor tudi na belem papirji, pa s krminastordečo progo, katero je zgoraj in spodaj namestiti na robu spredaj in zadaj ; h) za oddajo pošiljatev, ki so zavezane mednarodnemu dogovoru o tovornem prometu po železnicah (Drž. zak. št. 186. iz 1. 1892.) (mednarodni vozni list), po meri obrazca v prilogi 2. k temu dogovoru za navadni tovor na belem, za brzovozni tovor pak na temnorožnatem papirji. S pridržkom izjem, katere smé po §. 52., odstavku 2. železničnega obratnega pravilnika dovoljevati trgovinsko ministerstvo, uporabljati je za domači vozni list 38 centimetrov širok in 30 centimetrov visok papir, za mednarodni vozni list pa, katerega je ob enem z duplikatom napraviti iz enega kosa, uporabljati je 68 centimetrov širok in 31 centimetrov visok papir. 171 §. 3. Papirju, katerega je uporabljati za železnične vozne liste (in to domače kakor tudi mednarodne vozne liste), ustanavljajo se, izvršujoč s tem §. 52., odstavek 1. železničnega obratnega pravilnika z dné 10. decembra 1892. 1. (Drž. zak. št. 207.), ta-le svojstva. Teža: 70 gramov na štirjaški meter, to je 8 kilogramov na 1000 pol v obliki 30/38 centimetrov in 14-75 kilogramov na 1000 pol v obliki 31/68 centimetrov. Srednja pretržna dolžina: 5000 metrov. Srednja prelomna raztezava: 2 odstotka. Vsebina pepela: Ne več kakor 2-5 odstotkov. Pridevek lesenih obruskov: Ne več kakor 50 odstotkov. V znamenje, da za železnične vozne liste uporabljani papir ima spredaj povedana svojstva, mora vsak železnični vozni list dobiti vodeno znamenje, ki bodi narejeno iz štirih začetnih črk „N. F. B. P.“ ozramenila „Normal-Fracht-Brief-Papier (pravilni voznolistni papir) “ [štiri verzalije (vélike črke) s piko za vsako črko kot znamenjem kratice v pismu italienne, visokem 39 milimetrov], in pa iz fabriškega znamenja. Na vozne liste, ki nimajo tega vodenega znamenja, ne smé se nameščati prigledni pečat (§§. 9. in 16.), oziroma vzprejemajoča železnica jih mora zavrniti. §■ 4. Dovoljeno je, na domačih voznih listih s tiskom (kamenotiskom, pečatom ali drugači) namestiti imé ali firmo in adreso pošiljača, adreso prejemnika, vsebino in tovorčna znamenja pošiljatve, naposled po zakonih ali po pravilniku pripustna izrecila na mestih, ki so za to navedena v obrazcu voznega lista, oziroma v §. 52., odstavku 5. železničnega obratnega pravilnika, toda brez škode za prostor, določen za železnično postopanje. Na mednarodnem voznem listu se smé za sedaj natisniti samo iiné ali firma in adresa pošiljača tam, kjer je prostor za njegov podpis. §. 5. Kolkovno znamenje za 5 krajcarev ali za 1 krajcar se natiskuje: a) na voznih listih, ki jih nareja c. k. dvorna in državna tiskarnica, po ti tiskarnici ; b) na voznih listih, ki jih narejajo zasebne tiskar- nice, po posebnih kolkovnih uradih, ki se bodo oznamenili v posebnem ukazu. §. 6. Prilepljati kolkovna znamenja na železnične vozne liste sploh ni dovoljeno v slučajih, ozname-njenih v §. 1., torej tudi ne v dopolnilo natisnjene kol-kovne pristojbine 1 krajcarja na znesek 5 krajcarjev. §• 7- Vozne liste, katerim gré prostost od pristojbin, morejo civilna in vojaška oblastva itd. proti naroč-benici prejemati tudi pri kolkovnih prodajnih hra-niščih dotične dežele ali pri c. k. dvorni in državni tiskarnici. Pri oddaji pošiljatve je treba na voznem listu izrečno navesti zakoniti razlog oprostitve. II. Posebna določila. A. Gledé na vozne liste, katere nareja c. k. dvorna in državna tiskarnica. §. 8. Kolkovna znamenja po 5 krajcarjev in po 1 krajcar so napravljena v črnem tisku ter nameščena na levi strani napisa „Vozni list“, oziroma „Brzovozni list“. Njih podoba je 24 milimetrov visoka in 20 milimetrov široka; pravokotno jo okleplja listovni ornament, ki se pričenja v njenem spodnjem delu in se razteza na desno in na levo ter je traku podobno omejen s črtami. Brez presledka izdelani ornament je na oglih pretrgan po rožicah in tudi v zgornjem delu okvirja je okrogla rožica, ki završuje ornament. V spodnjem delu okvirja je majhen štirivoglat ščitek, sezajoč v notranje polje podobe in noseč cifro „5“, oziroma „1“. Listovni ornament, rožice in cifra se vidijo bele na črnem dnù. V okvirji je jajčast ščitek, ki se sè spodnjim delom dotika malega ščitka, na obeh straneh pak in zgoraj doseza notranje črte okvirja ter ima v lahkem kovu belega cesarskega orla na črnem dnii. Zaklinki, ki nastanejo med jajčastim ščitkom in med okvirjem, izpolnjeni so z arabeskami v črni barvi na belem dnù. Na levi strani kolkovnega znamenja je natisnjena cifra „5“, oziroma „ 1 “, na desni pa kraj-carsko znamenje -„kr.“ v krepkem pismu; zgoraj je natisnjen kolkovni znesek v črkah: „Fünf Kreuzer“ (pet krajcarjev), oziroma „ Ein Kreuzer“ (en krajcar), spodaj pa oznamonilo „Stempel“ (kolek) v ozki antikvi. §• 9. Na vozne liste je na levi strani nad ozname-nilom voza natisnjen kot pečat firme za železnične uprave c. k. orel z napisom okoli: „Za avstrijske železnične uprave. Iz c. k. dvorne in državne tiskarnice “. §• 10. Gena voznih listov za navadni ali za brzovozni tovor znaša (brez ozira na to, ali so tiskani samö v nemškem ali tudi še v kakem drugem jeziku) razen kolkovne pristojbine: 1. Za domače vozne liste: a) ako se prodajejo posamez, ‘/2 krajcarja za vsak kos ; b) ako se jih prejme vsaj 1000 kosov, 4 */a goldinarje. 2. Za mednarodne vozne liste (vozne liste z duplikati vrèd): a) ako se prodajejo posamez, 1 krajcar za vsak kos ; b) ako se jih prejme vsaj 1000 kosov, 9 goldinarjev. Te cene veljajo tudi, če vozne liste prejemajo železnične uprave. §• H. Natisek imena ali firme in adrese pošiljačeve tam, kjer je prostor za njegov podpis, in pa pri domačih voznih listih natisek drugih pripustnih dostavkov, kakor so: tovorčna znamenja, adresa prejemnikova, imé ali firma in adresa pošiljačeva na hrbtu voznega lista itd., preračuni se posebe po tarifi, ki je za to postavljena. §• 12. Tisti naročniki vsaj 1000 kosov voznih listov, ki dadö tam, kjer je prostor za podpis pošiljača, natisniti svoje imé ali firmo in adreso, uživajo provizijo 1 */2 odstotka od kolkovnlne. To provizijo uživajo tudi železnične uprave gledé voznih listov, ki so jih prevzele v prodajo. §. 13. Vozni listi z natisnjenim kolkovnim znamenjem se bodo prodajali v železničnih odpravništvih blaga in v drugih prodajališčih, ki se bodo določila po Potrebi. §• 14. Pokvarjeni vozni listi se sméjo zameniti samö ledaj, ako ž njih ni razvidna kaka železničnouradna raba; a zameniti se ne smejo za kolkovne znamke, ampak samo za nove golice voznih listov in ako se plača i/a krajcarja od vsakega kosa gledé domačih, in 1 krajcar od vsakega kosa gledé mednarodnih voznih listov (voznih listov z duplikatom vred). Da se je vozni list po železničnem uradu rabil, to je misliti praviloma še le tedaj, ako se je na vozni list že pritisnil pečat železničnega odpravništva. Če se to ni zgodilo, pa so se na vozni list vendar že napisali zapiski železničnega urada, izméniti je moči take golice samö tedaj, ako železnični oddajni urad s podpisom načelnika dotičnemu oddelku in pritisnjenim železničnim pečatom potrdi, da se vozni list ni še rabil po železničnem uradu. Izmenjevati pokvarjene vozne liste z natisnjenim kolkovnim znamenjem, pridržuje se c. k. finančnim oblastvom prve stopinje. Vendar morejo stranke dotične nekolkovane vloge zadajati pri davčnih uradih, ki jih morajo predlagati predstoj-nemu oblastvu. B. Gledé na vozne liste, ki jih narejajo zasebne tiskarnice. §• 15. Po zasebnih tiskarnicah narejenim in pri kol-kovnih uradih, ki so za to določeni, zastran na-tiskovanja kolka zglašenim nepopisanim golicam voznih listov se kolkovna znamenja natiskujejo proti plačilu pripadajoče kolkovnlne. Kolkovna znamenja so 24 milimetrov široka in 35 milimetra visoka; zgoraj so pravokotno, spodaj pa polokroglo izdelana in napravljena vsako v dveh barvah. V zgorenjem delu kolka je okroglo kolesce s premerom 19 milimetrov, katero se pri vsakem kolku od ostalega dela risanja razločuje v barvi. Pri kolkovnih znamenjih za 5 krajcarjev je kolesce narejeno v krminastordeči barvi, ostali del risanja pa v kamenozeleni barvi. Kolek sklepa od zunaj debela črta, kateri se na znotraj pridružuje bordura sè stilizovanim hrastovim listjem, raztezajočimi se med tenkimi črtami. Na zgorenjem delu kolka so obodovi zaklinki, ki nastanejo med kolescem in ogli, izpolnjeni s trolistnico v beli barvi na pisanem dnu. Kolesce samo ima zgoraj polo-krog, kateri prehaja spodaj na levi in na_ desni v premo črto ter nareja v svoji širini trak, noseč med črtami oznamenllo: „K. K. Frachtbrief-Stempel“ (c. k. kolek za vozne liste) v sredovečnih verzalijah na belem dnii. Na omenjenem traku je ščitek, ki ima c. k. orla v belem narisu na pisanem polji ter je spodaj izdelan polokroglo, na obeh stranéh pa premo in je zgoraj zajet od dveh segmentov. Nad ščitkom se nahaja listju podoben ornament in v zvezi ž njim so na obeli straneh ščita beli festoni na pisanem dnii, viseči naravnost navzdol. Pod ščitkom leži poprek na sredi preparana, z listjem iu zavoji okrašena kartuša, noseč na vsaki strani vrednostni znesek „5“ in samo deloma ležeč v ru-dečem kolescu tako, da so zgoraj v kolescu se nahajajoči deli kartuše in vrednostnega zneska tiskani ru-deče, ostali njih deli pak v kamenozeleni barvi na belem dnii. Pod kartušo je videti konce festonov, v polokrogu tiskane prav takö v beli barvi na pisanem dnii. Kolek završuje v sredi nameščen jajčast ščitek, ki nosi kolkovni znesek ,5“ v pisani barvi na belem polji ter pokriva sredo sidra, čegar kljuke ležč paralelno sè spodnjo polokroglo obliko vsega kolka ter so izdelane bêle na očrtanem dnù. Kolkovno znamenje za 1 krajcar je prav tako veliko in prav tako narisano, kakor kolkovno znamenje za 5 krajcarjev, ter se od tega razločuje po barvi in po vrednostnem znesku „1 kr.*, oziroma , 1 “, ki je nameščen na istih mestih risanlne, kakor pri kolkovnem znamenji za 5 krajcarjev. Kolesce kolkovnega znamenja za 1 krajcar je izdelano v kamenozeleni, ostala risanina pak v temnorjavi barvi. Takö kolek za 5 krajcarjev kakor kolek za 1 krajcar je tiskan pridvižno (v relievu) in sicer so barvani deli vtisnjeni, béli déli pak nekoliko vzvišeni. §• 10. Vozni listi morajo v zmislu §. 52., odstavka 3. v obratnem pravilniku za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, z dné 10. decembra 1892. 1. (Drž. zak. št. 207.) v dokazilo, da se strinjajo z dotičnimi predpisi, imeti na levi strani nad oznamenilom voza prigledni kolek kake tozem-ske železnične uprave. §• 17. uradu, in katere so torej sposobne za izmeno (§. 14.), povrača se kolkovni znesek le takö, da se isto kolkovno znamenje brezplačno natisne na nove golice voznih listov. III. Končna določila. §• 18. Ta ukaz zadobi moč s 1. dném januvarja 1893. 1. Počenši s tem časom se smejo v prometu, zavezanem mednarodnemu dogovoru o prometu po železnicah, v zmislu tega ukaza uporabljati samo vozni listi po prilogi 2. k temu dogovoru. Za pošiljatve pak, ki so namenjene na avstrijske postaje, morejo se do 1. dné aprila 1892. 1. še uporabljati dosedanji vozni listi. Iste pak je pred uporabo pismeno takö-le izpremeniti: a) na mesto obeh vodoravnih razpredelov: „Napovedane skupne vsote je“, „Napovedane vrednosti s pravočasno izročitvijo združene koristi je* je postaviti: „Izrecilo o koristi pravočasne izročbe*; b) navpični razpredel: „Napovedana vrednost posameznih postavkov* je prečrtati in tako tudi v zapisku o pristojbinah (trikrat) besedo „Napovedana vrednost* ; c) poleg podpisa je treba na levi in na desni prihraniti potrebnega prostora za predlog o izdaji duplikata (vzprejemnice) in za tö, da se tje udari dotični pečat. §• 19- Z dném, ko prične veljati ta ukaz, izgubé svojo moč ukazi z dné 1. aprila 1884. 1. (Drž. št. zak. 41.), z dné 2. novembra 1884. 1. (Drž. zak. št. 181.) in z dné 5. maja 1885. 1. (Drž. zak. št. 74.). Za pokvarjene golice voznih listov, s katerih ni razvideti, da bi se bile rabile po železničnem ! Bacqnehein s. r. Steinbach s. r. Cenik kolkovanili železničnih voznih listov za mednarodni promet. Tekoča šte-1 vilka Število kosov Trsta Cena Opomnja gl- kr. I 1 1000 vozni list za navadni ali brzovozni tovor brez firme voznih listov za navadni ali brzovozni tovor brez firme 9 1 Ne gledé na to, ali so natisnjeni v enem jeziku ali dveh. II 1000 voznih listov za navadni ali brzovozni tovor s firmo in adreso pošiljača 10 V — III Ako se naroči menj kakor 1000 kosov voznih listov iste vrste s firmo, zaračunja se za natisek té 2 gl. več; torej bi na primer stalo 500 voznih listov št. I. . 6 gl. 50 kr. 500 , . št. II. . 7 , — , Naročila na menj kakor 500 kosov iste vrste s firmo se ne vzprejemajo. IV Kolkovnino 2 kr., oziroma 10 kr.od vsakega voznega lista z duplikatom vred je plačati posebe. Ako se naroči vsaj 1000 kosov voznih listov z natisnjeno firmo, daje se 1 */a odstotna provizija od kolkovnine. Naročilom voznih listov s firmo, katera je po posredovanji prodajališč ali pa naravnost pošiljati franko ravnateljstvu c. k. dvome in državne tiskarnice na Dunaji, priložiti je en izvod voznega lista s pôvedjo firme in adrese in pa denarni znesek, ki gré za zahtevano število. Voznih listov brez natisnjene firme ne dostavlja c. k. dvorna in državna liskarnica neposredno ; prejemajo naj se pri bližnjem kolkovnem hranišči, davčnem ali poštnem uradu. Pokvarjeni vozni listi se morejo znameniti samo pri zgoraj imenovanih prodajališčih. Cenik kolkovanili železnicnih voznih listov za domači promèt. Te- ikoča šte- vilka Število kosov Vrsta Gena 0 p o m n j a gl- kr. I 1 1000 vozni list za navadni ali brzovozni tovor brez firme voznih listov za navadni ali brzovozni tovor brez firme 4 V* 50 Ne gledé na to, ali so natisnjeni v enem jeziku ali dveh. 11 1000 voznih listov za navadni ali brzovozni tovor s firmo in adreso pošiljača in priprostim tovorčnim znamenjem 5 — Priprosta tovorčna znamenja n. pr. AE. BD. STE. itd. III 1000 voznih listov za navadni ali brzovozni tovor s firmo, adreso in katerimikoli to vorčnimi znamenj i in drugimi pristavki na sprednji strani voznega lista 5 50 Kakoršna koli tovorčna znamenja, n. p. ir vf â IV Za a d res e ali drugačne pripustile pristavke na hrbtu voznih listov se zaračunja na 1000 kosov 50 kr. več. V Ako se naroči menj kakor 1000 kosov voznih listov iste vrste s firmo, zaračunja se za natisek té 1 gl. več; torej bi na primer stalo 500 voznih listov št. II. . 3 gl. 50 kr. 500 „ „ št. III. . 3 „ 75 „ Naročilu na menj kakor 500 kosov iste vrste s firmo se ne vzprejemajo. Kolkovnino 1 kr., oziroma 5 kr. od vsakega voz -nega lista z duplikatom vred je plačati posebe . Ako se naroči vsaj 1000 kosov voznih listov z natisnjeno firmo, daje se 1 */a odstotna provizija od kolkovnine. Naročilom voznih listov s firmo, katera je po posredovanji prodajališč ali pa naravnost pošiljati frank o ravnateljstvu c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaji, priložiti je en izvod voznega lista s pbvedjo pristavkov , kateri se želč, in pa denarni znesek, ki gré za zahtevano število. Voznih listov brez natisnjeno firme ne dostavlja c. k. dvorna in državna tiskarnica neposredno; prejemajo naj se pri bližnjem kolkovnem hranišči, davčnem ali poštnem uradu. Pokvarjeni vozni listi se morejo zameniti samo pri zgoraj imenovanih prodajališč ih. Zapiski in pojasnila, ki se smejo natiskovati na domačih voznih listih. A. Za prejemnika blaga namenjeni pripustni zapiski na voznem listu, ki se smejo namestiti na hrbtu za adreso določene polovice voznega lista. 1. Od pošiljatve gospoda I. I, „brez zaveznosti za železnico“. 2. Na razpolaganje gospoda I. I „brez zaveznosti za železnico“. 3. Za nadaljno odpravo na gospoda 1.1 „brez zaveznosti za železnico“. 4. Zavarovano pri 1.1 „brez zaveznosti za železnico“. B. Po zakonu ali po pravilniku pripustna pojasnila in zapiski. 5. Ako se na željo pošiljala žive živali ali drugačno blago, kateremu se smé po pravilniku ali po tarifi zahtevati spremstvo, v prevažanje pripušča brez spremnikov ali z manjšim številom spremnikov, kakor se zahteva (odstavek 4. v §. 44. in odstavek 6. v §. 77. obratnega pravilnika), naj se pristavek glasi: , ni dalo nič „Namesto .... spremnikov, ki jih železnica zahteva, se ---------------------.... spremnikov.“ je dnlo samo Pošiljač: Op omnja. Število zahtevanih in danih spremnikov je napisati s črkami. 6. Pošiljačeva opomnja o plačani voznini (odstavek. 1., točka i v §. 51. obratnega pravilnika) naj se, ako se noče predpisovati kaj drugačnega, kakor kar je tukaj le navedeno, glasi: a) „franko“ ako hoče pošiljač plačati voznino s priklado vred za zavarovanje koristi pravočasne izročbe in pa vse postranske stroške, ki se po pravilniku in po tarifi zaračunjajo na pošiljajoči postaji, vštevši pristojbino za povzetek (povzetno provizijo), ki bi jo morda bilo pobrati; b) „franko col“, ako hoče pošiljač razen zneskov, ki jih poberö čolna oblastva, plačati tudi pristojbine in stroške, ki jih pobirajo železnične uprave za colno postopanje; e) „franko vštevši col“, ako hoče pošiljač plačati pod a) in b) navedene stroške. 7. V mednarodnem dogovoru zastran titne uši (odst. 5. v g. 52. obratnega pravilnika) predpisano izrecilo po-šiljača *) in pa uradno potrdilo, kateri je namestiti na hrbtu za adreso določene polovice voznega lista, naj se glasita: I. Izrecilo pošiljač a. Pod pisanec potrjuje s teni: a) Da izvira vsa vsebina znotraj omenjene pošiljatve, ki sestoji iz nasadov v ....................... b) Da tu pošlljatev ne ohsega nobene trte ali nobenega dela trt. , sè zemeljskimi grudami c) Da ta posiljntev obsega rastline iz njegovih dné brez zemeljskih grud ...............18 . . Pošiljač: *) To Izrecilo Jc po g. 2. mlnlsterstvenega ukaza z dné 1. moja 1883. 1. (Drž. zak. št. 14.) prosto kolka. Potrjuje se : a) lin priložena pošiljatev rastlin izvira iz II. 1) r a d n o j» utrdil o. odprtega nasada gospoda ograjenega v. . . . ...................., kateri je od vsake vinske trte oddaljen vsaj ‘20 m ali od njenih korenik locen po taki oviri, kakor jo je oblastvo spoznalo za zadostno; b) da to zemljišče samo nima na sebi nobene vinske trte; c) da na njem niso ležale vinske trte ; e»edilo Izročila podano v prilogi b sami. 172 (Slovenit ch.) Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane izhaja v zalogi c. k. dvome in državne tiskamice na Dunaji, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1893. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rumunskem jeziku. Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1893. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se pošilja poštnine prosto — 3 gl. Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji : Desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. . . 16 gl. , , , 1859. , , , 1868. . . 12 , I „ „ , 1879. , , , 1888. . . 20 , Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl. V izdajah drugih jezikov stane: Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. | Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. . . 20 gl. Desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1893. po teh-le cénah: Letnik 1849. za . . 2 gl. 10 kr. Letnik 1864. za . . 1 gl. 40 kr. Letnik 1879. za 2 gl. 30 kr 1850. * . 5 n 25 n ji 1865. . 2 „ 1880. . 2 . 20 , 1851. „ , . 1 30 r> Tl 1866. Tl • . 2 . 20 , , 1881. . 2 , 20 , 1852. ■2 00 * 1867. , 1882. . 3 1853. „ . . 3 15 N * 1868. . 2 , 1883. . 2 , 50 , 1854. . 4 20 1869. Tl • . 3 , 1884 . 2 . 50 , 1855. . 2 35 » 1870. Tl • . 1 . 10 , , 1S85. . 1 , SO , 1856. . 2 45 V n 1871. . 2 , 1886. » . 2 » 30 , 1857. . 2 85 1872. „ . . 3 , 20 , , 1887. . 2 , 50 , 1858. 40 1873. . 3 , 30 , , 1888. . 4 » 20 , 1859. . 2 — r * 1874. . 2 , 30 . , 1889. 1800. . 1 70 1875. a • . 2 n ji , 1890. . 2 , 70 , 1801. . 1 * 50 » 1876. » • . 1 . 50 , , 1891. 1802. . 1 40 » 1877. * • . 1 » n „ 1892. . 5 1803. » 40 n » 1878. n • . 2 . 30 „ Letnik 1892. se bo dobival še le potém, ko se izdasta tudi kazali k ti jezikovni izdaji. Letniki 1870. vštevši do 1892. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo po tisti céni, kakor dotični letniki v nemški izdaji. NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celô niso došli ali pa so mu došli nedostatno, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v štirih tčdnih. Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V* pole, to Je 2 strani, stane 1 kr.). Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1892., v ostalih sedmih jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1892. popolnoma dopolnjeni, more se ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (*/4 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.) dobivati počenši z letom 1893. iz zaloge c. k. dvorne in državne, tiskamice, ter je potemtakem vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) Državne zakonike, in vsak si more sestaviti iz vseh letnikov tisto gradivo, katero ga sosebno zanima.