GOSPODARSTVO ^RGOVINA ♦ FIN A N C A » INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJS TVO jjTO VII. ŠT. 162 PETEK, 4. DECEMBRA 1953 TRST, Ul.. GEPPA 9 - TELEF. 89-33 v.^a Podlagi podatkov iz italijanskih l*°v smo že v zadnji številki našega ,sta poudarili, kdo ima pravzaprav veC-. škodo od italijanske napovedi gospo-^rske vojne Jugoslaviji z bojkotira-Jeiu izvoza iz Italije. Tedaj smo že II enili, da je g. Pella s tem nepremiš-n.*m ukrepom zadel prav tržaško tr-.“vino, v kolikor posreduje med itali-‘h Jugoslavijo. Zadel je Trst v tre-j. k«, ko je tržaško gospodarstvo zara-1 Sorostasnega anglo-ameriškega skle-z dne S. oktobra zapadlo v smrtno evarno mrtvilo in ko Rim isosvoboje-ei»U!i Trstu napoveduje deveta nebesa, j. lt.alijanska diplomacija in italijanski trobijo v svet, da gre samo za preučitev izvoza strateškega blaga v tre- '"Uku tržaške vojaške napetosti. Povprašajte trgovce, kakšno je blago, ki ga “ smejo več izvažati v Jugoslavijo, ali l". lahko izvažajo samo v manjših ko-^•nah! Vemo tudi, da tržaška financa, 'Je seveda v rokah Italije, šikanira ^katere tržaške trgovce, ki trgujejo z "Sosiavjjo, z raznimi kontrolami in 'egledi, ki napovedujejo strožje ob-avfenje. Poglejte, kako se vedejo ita-lanski cariniki, ko gre za blago, ki od-Ja v Jugoslavijo ali prihaja iz nje. , v smislu navodil iz Rima predstavlja-,° strateško blago tudi ladijski stroji, J.s? jih naročile reške ladjedelnice v ^aški strojni tovarni pri Sv. Andreju, a tovarna sodi v kombinat »Združe-jadranskih ladjedelnic« (CRDA) in Po njih pod nadzorstvom italijanske • la ^žavnega holdinga iRI (Istituto per , .nicostruzione Industriale). Ti ladij- vanske stroji naj bi gnali majhne jugoslo- ladje za obalno plovbo. Zdaj j.Jačuje strojna tovarna izročitev stro-So ’ čeprav so bili delno že plačani in Sodb Za (io,)avo strojev zavezale s po- (jJJehsednik FR Jugoslavije Tito je te . 1 Jzjavil, da je gospodarsko sodelo-1( "Je koristno prav tako Jugoslaviji sla •• ^aliji. Dodal pa je, da se Jugo-la v>ja, ki je leta 1948 uspešno presta-sn 'Irosačno gospodarsko vojno (go-nik r?ki bojkot ZSSR in vseh poveza-n držav) ne bo ustrašila italijanske ospodarske blokade, kako to? Da nam ne bo kdo očital, “ smo morda pristranski v svojem raz-jatrivanju, navajamo poročilo nevtral-efia dunajskega lista »Die Presse« še n 'Psov, ko še nikdo ni slutil, da bo plja segla po takšnem orožju. »Die resse« (27 maja 1953) je poročala, da jugoslovanski tehniki, ki so prakti-,'r.ali v Nemčiji, Avstriji ali CSR zelo j. ?ov°tjni z nemškimi in avstrijskimi elki. Pozornost vzbuja veliko število rJJških industrijcev in trgovcev, ki dno potujejo po Jugoslaviji. Nemška tomobilska industrija »Mercedes« je .Bet prodrla na jugoslovanski trg iJPb ostri ameriški konkurenci; odpr-stvzorne avtomobilske servisne po-jle in skladišča nadomestnih delov, kla be?srajskih ulicah se je pojavil re-s amni avtomobil z delavnico Stuttgart-Podjetja »Bosch«, da ne omenja-«ih atlkih prevoznih avtomobilov dru-n nemških podjetij, ki potujejo po Jugoslaviji ...« upnici dajejo blago na dolgoročne „.edite. Takšne dogovore so prej skle- nili z Jugoslavijo, te dni pa tudi z Gr- či! Jo, Medtem se Italija bori za politično v^viado ^ATO in {Slado na Balkanu, kliče na pomoč u, ‘O in napoveduje gospodarski boj- j- • najmočnejši balkanski državi. .. Jugoslavijo ni hotela obnoviti spo-Vort*1113 0 nlbolovu v jugoslovanskih Jih • Zastonj ne” da Jugoslavija svo-i2 rib in preganja italijanske ribiče ne^v°jih teritorialnih voda. Po računu bif 6®3 rimskega lista so italijanski ri-ran ZgubHi zaradi ribje vojne na Jad-r,.h!, od leta 1946 do danes 5.508 delov-trJ. Sni in 350.080 ton rib. K temu je 93 dodati še škodo za zaplenjene itio - in zaradi denarnih kazni. Dodaj-pr Se’ 113 ulovijo Italijani največ rib bo|V na Judranskem morjuk kjer je ri-^Onn lela 1951 vrgel 40 odst. (okoli .000 stotov) vsega lova italijanskih ii 9*V' (28'5 odst vrže lob ob sicilL-^odO)dst v Tirenskem morju in 8,85 skl me:ecu avgustu je indeks italijan- |Bet»t)roizvodnje Padel na 13:5> ako vza‘ . “loi za osnovo 100 leta 1935, medtem v me.V iul*iu znašal 167, v juniju 153, U3 'pU 156 in v Ietu 1952 P°vPrečno nj ' Poročii° milanske trgovinske zbor-0 Sospodarskem položaju v okto-i,jk odpira italijanskim industrijcem Boi - P® nove možnosti za zboljšanje (ju °z.a)a na trgu; kriza v tekstilni in-še vedno traja. V Rimu se vr- sti]o Posvetovanja, kako bi z raznimi pr Mrk Bosn ^ain' *n odP>som davkov (IGE) kihi izvoz >n zmanjšali primanj-pl v trgovinski bilanci, si JVsem iem se človek vprašuje, kako flaru?1,6 I*aliJa dovoliti luksuz gospo- VOlnp 7 .Tiiancloviin Ali mnrHa vojne z Jugoslavijo. Ali morda la -aa, da bo tudi na ta račun preje-^Snspodarsko pomoč iz Amerike? CRSKi USPEH V NEMČIJI . '°vanie grškega ministra Spyrosa 2akj. zinisa v Zahodno Nemčijo se je Bemiu- 5 PodPisom sporazuma o dobavah Grčiji. Po tem spora-|ij0lu bodo .Nemci dobavili za 200 mi-jjvj °v.nemških mark opreme za grško hjjj Prvi kredit za 100 milijonov . rki lahko takoj izkoristijo. Fisijo lranie nemškega izvoza se bo izvr-denarjem zasebnega nemškega tra; , ■ ^'Biji dovoljeni krediti bodo a]ali 5 do 8 iet. a®TrJjska trgovina aktivna 'Boči ,Jisci so s pomočjo ameriške po-jey bi znaša okoli 1 milijardo dolar-stv: Ze obnovili svoje gospodar- ka§ ’ vrednost njihovega izvoza pre-strn Vrednost uvoza. V oktobru je Av-. ‘ba uvozila za l.( blaga, izvozila SOV , ,UV02Ha za 1.043 milijonov šilin-tiov ° a§a’ izvozila pa za 1.249 milijo-voza 9^iPrav' da ie znašal prebitek iz-rn6s , milijonov šilingov. V desetih narav'” te?a leta ie uvoz trgovinske lO.jgj6 znašai 9.878 milijonov, izvoz pa TRST PROPADA - BENETKE SE DVIGAJO Benetke odtegujejo Trstu tranzitni promet Tržačane je tako presenetil anglo-ameriški sklep O' izročitvi cone A Italiji, da je v oktobru v Trstu zamrla vsaka nova gospodarska pobuda in da so se posli v teku silno skrčili. Volja za investicije je popolnoma pošla, vrednost nepremičnin je silno padla. V samem pristanišču so se že poprej pojavili znaki pojemanja prometa. Ako pregledamo podatke o razvoju prometa v prvih osmih mesecih tega leta, opazimo, da je že nastopila zguba še pred nesrečnim 8. oktobrom. Nemiri v Trstu so ta razvoj nazadovanja še pospešili. Mnogo tujih špediterjev je z zaskrbljenostjo popvpraševalo, ali lahko pošljejo blago v Trst. O nazadovanju prometa po morju in po suhem govore očitno naslednji podatki za prvih 8 mesecev 1953 (v tonah) v primerjavi z letom 1952. PROMET PO MORJU 1953 1932 izkrcano blago 1,677.333 2,232.421 Vkrcano blago 693.362 663.313 Skupaj 2,370.695 2,945.724 PROMET PO ŽELEZNICI Uvoz 536.232 574.851 Izvoz 874.204 1,485.894 Skupaj 1,410.434 2,060.745 Po vsem tem je celotni promet po morju nazadoval od 2,945.724 na 2 milijona 370.695 ton, železniški pa od 2 milijona 060.745 na 1,410.434 ton. Očitno je zlasti nazadovanje uvoza po morju (od 2,282.421 na 1,677.233 ton). Vse kaže, da gre za nazadovanje, ki je v zvezi s pojemanjem pomoči Avstriji. To kaže tudi zmanjšanje odhoda blaga po železnici (od 1,5 milijona ton na okoli 874.000 ton). Poveča! se je izvoz iz Trsta po železnici v Nemčijo. Pričel je nazadovati dovoz blaga iz zaledja (od 575.000 ton na 536.080 ton). Ni dvoma, da bo promet v pristanišču še bolj nazadoval v prihodnjem letu, ko se bodo še bolj skrčile ameriške pošiljke. PROMET V BENETKAH NARAŠČA Oglejmo si zdaj, kako je s prometom v Benetkah, ki so že od nekdaj vodile neizprosen boj proti Trstu. Promet v tej luki nam daje povsem drugačno sliko. Promet v Benetkah namreč narašča, kakor je narašča! že pred drugo sve-iovno vojno, prav v času, ko je promet v Trstu nazadoval. POMORSKI PROMET skozi Benetke (v tonah) v prvih 8 mesecih 1953, oziroma leta 1952: 1953 1952 Izkrcano blago 3,116.909 2,699.659 Vkrcano blago 695.056 481.260 Skupaj 3,811.965 3,180.919 Napredek beneške luke je torej očiten. Se vidnejši nam postane vzpon Benetk pred Trstom, ako ugotovimo, da je promet skozi tržaško luko leta 1913 znašal 3,450.000 ton, promet skozi beneško luko pa komaj 2,664.000 ton. Benetke so že davno presegle promet iz leta 1938, ki je v vsem tem letu znašal 4,207.000 ton, leta 1952 pa 5,091.814 ton. Tržaški promet je sicer še vedno nad. prometom iz leta 1938, ko je po morju v osmih mesecih dosegel 2,158.625, toda na tej višini se vzdržuje samo še z ameriškimi pošiljkami. Benetke so že pred vojno izpodrivale Trst v njegovem naravnem zaledju (v Avstriji in Nemčiji). Po drugi! svetovni vojni so nadaljevale to svojo pot. Benečani so vpeljali prosto luko prav po tržaškem vzorcu, ki je zazdaj samo manjšega obsega. Kljub temu se da po italijanskih poročilih sklepati, da ta prosta luka izpodriva prav tržaški t an-zitni promet. Leta 1951 je promet v beneški luki dosegel 57.190 ton, a leta 1932 115.515 ton. Beneška poročila navajajo, da je ta napredek treba pripisati tudi TRANZITNEMU PROMETU Z VINOM. Skozi Benetke je leta 1952 šlo 36.378 t vina, in sicer na Madžarsko, Nemčijo, Švico in Belgijo, se pravi v tržaško zaledje. Da gre za očitno konkurenco Trstu se vidi tudi iz okolnosti, da se je po drugi svetovni vojni Trst specializiral za tranzitni promet z italijanskim vinom. Desetletnica Republike Jugoslavije Vsako leto slavijo Jugoslovani doma in v tujini 29. november kot Dan republike. Ta dan je AVNOJ (Antifaši-stičko veče narodn0g oslobodjenja Jugoslavije) na svojem drugem zasedanju v Jajcu proglasilo republiko. Letos je bila ta slovesnost izredna, ker je od tega dne preteklo deset let. V Jajcu so se zbrali jugoslovanski državniki in parlamentarci tej velika množica drugih državljanov, ki jo je nagovoril na prostem maršal Tito. Dotaknil se je tudi tržaškega vprašanja. Izjavil je, da je Jugoslavija pripravljena umakniti z meje svoje čete, ako to stori hkrati tudi Italija. Ponovil je jugoslovansko zahtevo po vsem slovenskem ozemlju okoli Trsta, le nad samim mestom, kjer imajo Italijani večino, naj bi ga začasno upravljala Italija. Jugoslavija ne pojde na pogajanja z I-talijo in z zahodnimi državami, ako bi morala na konferenci samo pristati na to, kar so že poprej pripravili. (Italija bi rada že pred konferenco dobila vso oblast v Trstu; zato naj bi posebna komisija že pred konferenco proučila vprašanja prevzema oblasti). Odločno je predsednik Tito odbil vsak poskus izvajanja pritiska na Jugoslavijo s strani Zahoda. Na Zahodu so Titov govor sprejeli splošno kot izraz dobre volje za končno spravo glede tržaškega vprašanja. NEMŠKI GOSPODARSTVENIKI V AMERIKI j Nemški minister za gospodarstvo profesor Erhard, ki si je pridobil velike zasluge za obnovo nemškega gospodarstva po drugi svetovni vojni, je te dni obiskal ,ZDA. Spremljalo ga je več nemških gospodarskih’ znanstvenikov. Nemci so zagovarjali zlasti svoj predlog, naj bi se tudi za nemško marko uvedla za-menilnost v skladu z zamenilnostjo funta šterlinga nasproti dolarju. Odpravile naj bi se vse .devizne omejitve. Američani niso sprejeli nemškega predloga, naj bi Amerika dala tudi Nemcem vojaška naročila »off shore«. V Washingtonu so jim rekli, da morajo prej ljudske skupščine ratificirati (potrditi) pogodbo o evropski obrambni skupnosti. NOV LUKSUZNI HOTEL V KAIRU Ameriška Hiltonova hotelska družba, ki je lastnica cele vrste hotelov, objavlja, da bo prevzela obrat novega luksuznega hotela v Kairu, ki ga bodo zgradili na kraju slovitega Shepbear-dovega hotela, ki je bil uničen pri lanskih nemirih. Novi hotel bodo zgradili z egiptovskim denarjem. Hiltonova družba ga je vzela v najem za 20 let. Hotel bo imel 400 sob in bo stal 6 milijonov dolarjev. Dograjen bo leta 1955 ter bo najsodobnejše opremljen, zlasti z najmodernejšimi napravami za ohla-jevalno zračenje. Zh/iilmejša izmenjala med Turčije in Jiigiislaviju Turška trgovinska bilanca, katere pasiva je znašala v lanskan prvem polletju 211 milijonov turških lir, je padla v istem razdobju letos na 113 milijonov ;povečal pa se je letošnji izvoz od 506 na 574 milijonov, torej za 13 odst. Pojačanje izvoza je pospešila proizvodnja poljedelstva in rudarstva, ki predstavlja poglavitni gospodarski vir te dežele; poleg tega je Turčija doživela letos izredno ugodno letino. Dvig izvoza se nanaša predvsem na pšenico, tobak, surov bombaž, rž, koruzo, lešnike, olivno olje, krom in mohair volno. Precejšnje povišanje pa je dosegel uvoz železa in jekla, strojev, lesa in goriva; precejšen je bil tudi uvoz cementa, narte, vome ter Kemičnih proizvodov in zdravil. Padel pa je uvoz preciznih strojev in fine mehanike, umetnih gnojil, kave, avtomobilov, prevoznega materiala, pnevmatik, poljedelskih strojev in bombažnih tkanin. Turčiji je od januarja do junija t. 1. povečala svoj izvoz zlasti v Jugoslavijo (od 5 na 23 milijonov turških lir) in Grčijo (vpliv Balkanske zveze), dalje v ZDA, Izrael in Italijo. Prav tako je povečala svoj uvoz iz Jugoslavije, ZDA Izraela, Češkoslovaške in Švedske; poleg tega pa so njeni važni dobavitelji Nemčija, Francija, Anglija, Italija in Kanada. Medtem ko je Italija v lanskem polletju v Turčijo trikrat več izvozila kot pa iz nje uvozila, je letos italijanski izvoz za 2krat in pol manjši od uvoza. V glavnem kupuje Italija surov bombaž, žito in koruzo, prodaja pa tkanine, stroje, umetna gnojila, zdravila, gorljiva olja in podobno. Med Sovjetsko zvezo in Finsko je bila podpisana nova trgovinska pogodba. Sovjetska zveza je že danes glavna odjemalka finskega blaga. Ena tretjina letošnjega finskega izvoza, ki je dosegel 35 milijard finskih mark, je odšla na Rusko. Z novo pogodbo si je Finska zagotovila izvoz izdelkov svoje industrije, predvsem vozil, dvigal in strojev; povečana je bila tudi izmenjava množičnih potrošnih predmetov. Lansko leto je šlo v Sovjetsko zvezo 25% finskega izvoza, medtem ko je pred vojno odstotek finskega blaga, izvoženega v Rusijo, znašal komaj 1 do 2%. Uvoz iz Rusije je do 1. junija 1953 parastel za 3 milijarde mark (28%) v primeri z uvo- OBSIRNA AMNESTIJA Po svečanem zborovanju v Jajcu, na katerem je spregovoril republiški predsednik Tito, je jugoslovanska vlada na posebni seji proglasila obširno amnestijo; popolne amnestije (brisanja’ kazni) je deležno 5.312 oseb, delne pa 1.882. KRALJICA V STRATOSFERNEM LETALU Angleška kraljica Elizabeta II. se Je s svojim možem knezom Edinburškim odpravila na obisk angleških kolonij. Potuje v stratosfernem letalu »Cano-pus«. Obiskala je že Bermudske otoke in Jamajko. RAZVESELJIVA VEST ZA GOSPODA CHURCHILLA Predsedniki ameriške, angleške in francoske vlade se sestanejo na Bermu-dih, da bi se pogovorili o svetovnem položaju, zlasti pa o ruski politiki. Tik pred tem sestankom so Rusi v posebni noti izjavili, da so pripravljeni udeležiti se pogajanj z zunanjimi ministri o-menjenih držav, in sicer v Berlinu. Na sestanku bi razpravljali o združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije. Proučiti bi bilo treba tudi vprašanje udeležbe komunistične Kitajske. Za g. Churchilla, ki je prav pred odhodom na Bermude stopil v osemdeseto leto in bi rad pred koncem svoje politične kariere dosegel sporazum z Rusi — je bila .ta vest vsekakor ugodna. V Londonu pa tudi v Washingtonu ne izključujejo ruskega namena, da bi prišlo do razdora med Francijo jn Anglijo na eni strani ter ZDA na drugi ;prvi dve želita namreč sodelovati s Kitajsko, medtem ko druga odbija to sodelovanje in noče priznati komunistične vlade pod vodstvom Mao-Tse-Tunga. zom lanskega leta v istem razdobju. Prav za toliko je narastel izvoz iz Finske v ZSSR. Uvoz iz Vel. Britanije je nazadoval od 28,8 na 2,3 milijarde mark se pravi za 72%. Nazadoval je tudi izvoz v Vel. Britanijo, in sicer od 21 na 12,2 milijarde, se pravi za 42%. Prejšnjemu ministrskemu predsedniku Ke-konenu je ruski poslanik Lebedev ponudil razne ugodnosti politične narave. Vse kaže, da je ruska vlada potrdila te obljube tudi nasproti novemu predsedniku Tuomioji, čeprav ni tako dobro zapisan v Moskvi kakor Kekonen. Tako so Rusi pripravljeni dovoliti Fincem uporabo prekopa Saima, ki so ga po zadnji vojni priključili ZSSR in je dolg 56 km. MED ARABCI IN IZRAELCI Med Izraelci in Arabci, ki živijo v raznih sosednih državah (Jordaniji, Siriji in Libanonu), je bilo že.leta 1949 sklenjeno premirje, toda pravega.miru še ni. Poročali smo že’ o vpadu izraelskih vojakov v jordanske vasi; samo v Kibiji so vojaki pobili o-koli 50 civilistov. Zadeva je prišla pred Organizacijo združenih narodov. Proti ravnanju izraelske vojske so protestirala pri izraelski vladi tudi Angleži, ki bi se radi prikupili Arabcem. Zadeva je pred OZN zvodenela, ker imajo v New Yorku, kjer je sedež OZN, močan vpliv svetovne židovske organizacije, Do napovedanega strogega ukora Izraelu ni priš!o,_ Izraelska vlada je pozvala glavnega tajnika OZN, naj skliče konferenco med Izraelci in Jordanci v smislu določb premirja., V imenu arabskih držav je predstavnik Libanona izjavil, da se Arabci ne bodo pogajali neposredno z Izraelom, češ da ti ne spoštujejo premirja. Po ustanovitvi neodvisne izraelske države -je Izrael zapustilo okoli 700.000 Arabcev. Nov spor je nastal tudi med Izraelom in Sirijo. Sirci očitajo Izraelcem, da so prekršili določbe o premirju glede demilitarizacije cone ob spodnjem Jordanu. Očitajo jim, da gradijo utrdbe v tej coni. Izrael i odgovarjajo, da imajo vso pravico izkoriščati demilitarizirano cono v civilne namene. Po njihovi razlagi premirja veljajo vse pravice, ki so si jih pridobili zasebniki pred vojno. Med temi pravicami je tudi koncesija družbe »Palestine Electric Corporation« iz leta 1926, da ob Jordanu zgradi elektrarno. Družba je iz Jordana speljala po pre- kopu vodo do umetnega jezera, kjer naj bi postavila elektrarno; od tod se odta-ka voda v Genezareško jezero, kamor se izliva tudi Jordan. Izraelci so pričeli tudi. izsuševati močvirje ob Jordanu. Kakor rečepo, trdijo Sirci, da je vse to delo proti določbam premirja. Tudi ta spor je bil predložen Organizaciji združenih narodov, ki ima na Bližnjem vzhodu nadzornika za izpolnjevanje določb o premirju v osebi gen. Bennike. Sovjetski vpliv na Finskem narašča Ko je Trstenik pokrival hrastov gozd V hiši ‘BonomoV in Ekonomov = Trstenik ne ,,Monte Radio** Prav na vrhu Trstenika, pod Napoleonsko cesto, ki .vodi od Obeliska do Proseka, stoji pad 300 let stara gosposka hiša z grbom nekdanje tržaške patricijske rodbine Bonomo; ta je dala Trstu — razen drugih veljakov — tudi enega škofa. Ta hiša je bila tedaj edina na trsteniškem hribu od vrha do morja. Ves Trstenik je bjl lastnina Bo-nomov. Skoraj ves hrib je bil pokrit s hrastovim gozdom, od katerega je ostalo nekaj hrastov le v ozadju same hiše. Obdelana polja, na katerih so živeli koloni, so se raztezala le niže pri morju — na današnji Greti — pa obširni visoki planoti, edini v spodnji okolici, od današnje radijske oddajne po staje do gosposke hiše, pa so bili pašniki in travniki, do katerih so imeli določene pravice tudi openski kmetje. Dovoljeno jim je bilo, da so pozimi lahko gnali pa pašo svojo živino, ko je kraške pašnike zamel sneg. O tem nam pričajo stari tržaški dokumenti, ki po ročajo o sporih med gospodarji Trstenika in openskimi kmeti zaradi teh pašnikov. Sodeč po imenu tistega dela Trstenika, ki ga imenujejo Črešnjevec in ki leži pod današnjimi kmečkimi hišami na Trsteniku, |je moralo biti tam precej dobro razvito tudi sadjarstvo. V naši dobi je do svoje smrti (leta 1948) na Trsteniku gospodoval Aleksander Ekonomo, roj. 17. X. 1862 kot sin Dimitrija in Polisene Bertume. Grška rodbina Ekonojno je v Trstu splošno znana po svojih nekdanjih mlinih pri Sv. Andreju in v Videmski ulici št. 11. V omenjeni trsteniški hiši, kjer je prebival Aleksander Ekonomo do svoje smrti, hranijo zanimivo knjigo iz leta 1788, ki ima na sprednji strani platnic natisnjen naslov «Terstenik» z letnico MDCCLXXXVIII. Ta knjiga pa ne govori o Trsteniku, ampak »Sopra le Monete de Vescovi di Trieste« (0 denarju, ki so ga kovali tržaški škofje). Knjigo je spisal neki Ormteo Lusanio (Lužan?) in jo posvetil tržaškemu magistratu, tiskala pa jo je leta 1788 »Ces. Reg. Pri-vilegiata Stamperia delTEccelso Go-verno«, poznejša Lloydova tiskarna, ki je bila v Lloydovi palači na Velikem trgu. Knjiga je pisana v italijanskem jeziku, dokumenti — med katerimi je najstarejši iz leta 902 — pa so objavljeni v latinskem originalu. Na drugi strani čitamo: »In fronte delFOpera e la veduta della parte posteriore del Bene (slika večkrat omenjene hiše) di Ter-stenick delTAutore Andreas Josephus Bonomus Christophori Filius. Iz tega bi se dalo sklepati, da je to knjigo napisal Andrej Bonomo, ker si ne moremo misliti, da bi se označba »Autore« nanašala na Andreja kot gra- ditelja hiše. Zraven tega bi si sicer ne mogli raz"lagati dejstva, da je knjigi razen omenjene priobčena še druga slika, ki prikazuje pročelje te hiše. In slednjič ni nobenega razloga, da bi se v tej knjigi vsa druga stran posvečala Andreju Bonomu in njegovi hiši, ako ne bi bil on sam njen avtor. Kdo pa je potem ta Orniteo Lusanio? To je prav gotovo »akademsko« ime (kakor so bila tedaj v navadi) Andreja Bonoma, ki je bil — namreč Lusanio »membro del-TAccademia degli Arcadi Romano — Sonziaci«, kakor je povedano na naslovni strani knjige. Zato se fudi ta knjiga hrani v nekdanji Bonomovi rezidenci in so ji na platnice natisnili naslov »Terstenik«, ki bi sicer ne imel nobene zveze z vsebino: knjige. Trstenik (Terstenick) se je torej že lela 1788 in še prej imenoval hrib, ki se dviga v Trstu neposredno nad glavno postajo, kjer je zgradila Italija svoj »Faro della Vittoria« in ga poitalijančila v »Monte Radio«. Na njem so naši ameriški zavezniki iz zadnje vojne zgradili povojni celo mesto za laške priseljence in družine svojih vojakov. Leta 1788 tiskana italijanska knjiga nam dokazuje, da niti Italijani niso imeli nobenega italijanskega imena za slovenski Trstenik, medtem ko so šele pred koncem preteklega stoletja začeli uporabljali spako «Triestenico». Tudi po svoji splošni vsebini je za nas Tržačane ta knjiga zelo zanimiva, ker prikazuje slike starodavnega tržaškega denarja jn pam na podlagi dokumentov dokazuje, da so v 13. stoletju tržaški škofje kovali tržaški denar, in sicer do začetka 14. stoletja, ko je prišlo naše mesto pod začasno beneško zasedbo. Tudi danes bi lahko imel Trst svoje lastpo gospodarstvo in svoj lastni denar, da niso tega preprečili anglo-ameriški upravitelji v korist svojim beneškim prijateljem in na pašo škodo. Danes dokaj skrčeno trsteniško posestvo pokriva še vedno 58 hektarov (500.080 kv. m) zemljišča in je last domače posestnice Drage Raiča. Razteza se od Napoleonske ceste do radijske postaje na planoti; na levi strani do žleba pod Trstenikom in do vodovodne postaje; na desni zopet do žleba in do novega svetilnika zraven stare utrdbe Krečič, toda brez posestev, ki pripadajo trsteniškim kmetom. Tudi tistih 45.000 kv. metrov zemljišča, na katerem gradijo novi sanatorij za jetične, je zavod kupil od sedanje trsteniške posestnice. Ker so prejšnji posestniki vso za poljedelstvo pripravno zemljo razprodali, so ostali v trsteniški posesti le pašniki Amerika uvaža več Gospodarska krepitev drugih držav (GUY SIMS FITCH) Dogodki zadnjih tednov so pritegnili ponovno pozornost na ameriško zanimanje za dosego zdrave in povečane trgovine z ostalim svetom. Dne 14. novembra je predsednik Ei-senhower govoril v Ottawi v kanadskem parlamentu o pomenu trgovine za razvoj gospodarstva. » VZdruženih državah vedno bolj priznavajo, da svobodne države ne morejo povečati svoje produktivnosti in gospodarske moči brez visoke ravni mednarodne trgovine«, je dejal. Eisenhower je to svoje stališče ponovil prejšnji teden, najprej v poslanici svetovnemu kongresu o izkoriščanju mleka v Washingtonu in nato v poslanici četrtemu letnemu občnemu zboru Ameriškega sveta za zunanjo trgovino v New York,u. Tem njegovim besedam pa so tudi že sledila dejanja. Prejšnji teden je zavrnil predlog ameriških proizvajalcev pip iz šipka za zvišanje zaščitnih carin, (Glej zadnjo številko »Gospodarstva«!). Do tega sklepa je prišlo po izčrpni proučitvi vprašanja, katero mu je pred nekaj meseci predložila ameriška tarifna komisija. Ze nekaj dni nato je odklonil prošnjo ameriških proizvajalcev ročnjh steklenih izdelkov za zvišanje carine na te izdelke ter jih je naslovil nazaj na tarifno komisijo za nadaljnjo proučitev tega vprašanja. Ti predsednikovi ukrepi so v skladu s stalnim dviganjem ameriške zunanje trgovine v zadnjem času. nje v Evropi (OEEC V Parizu). Stassen pravi, da Evropa gospodarsko napreduje. Zato bo mogoče prihodnje leto skrčiti ne samo gospodarsko pomoč iz Amerike, temveč tudi vojaško pomoč. Kaže, da bo Evropa lahko vzdrževala tudi dosedanje breme vojaških izdatkov, čeprav bi se zmanjšala pomoč M SA. Proizvodnja je napredovala y Zah. Nemčiji, Holandiji, Italiji in Vel. Britaniji. V Franciji je razvoj zaostal, ker je ta država obremenjena z vojno v In-dokini. Nasprotniki vmešavanja Amerike v evropske in druge tuje zadeve (izola-cionisti) so se združili v »Ameriški akcijski komitet« (American Action Com-mittee«) in sklenili, da bodo poživili a-gitacijo v obeh ameriških strankah (demokratski in republikanski) proti sedanji zunanji ameriški politiki, ki stremi za svetovnim vodstvom in sprejema obveze v Evropi, Aziji in po vsem svetu. Predsedniku Eisenhowerju so zagrozili, naj ne namešča več pristašev in-ternacionalizma na važna mesta, sicer bodo tudi pri prihodnjih volitvah leta 1956 ustanovili lastno stranko, ki bo nastopila proti republikancem. Da vam bo jasnejše! Iz poročila, ki ga je izdalo ameriško trgovinsko ministrstvo v zadnjih dveh tednih je razvidno, da narašča ameriški uvoz v rekordnem tempu. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je dosegel vrednost osem milijard 306 milijonov dolarjev. Letos ameriški uvoz že 7 mesecev zaporedoma presega uvoz i-slega meseca lanskega leta. Hkrati pa, delno zaradi gospodarske obnove v Uljini, katero pospešuje ame-rišlai gospodarska pomoč, ameriški izvoz pada. Mnoge države so tako povečale in izboljšale svojo proizvodnjo, da so vedno manj odvisne od ameriških dobav, kar jim je omogočilo, da bolj donosno trgujejo med seboj. Poleg tega pa omejujejo nakupe tujine v Združenih državah tudi razni trgovinski in valutami predpisi. Ameriški nakupi blaga in uslug za uporabo v tujini, ki so v proračunskem letu, do 30. junija 1953 dosegli dve milijardi 600 milijonov dolarjev in se bodo še povečali, so tudi pripomogli k izboljšanju trgovinskih bilanc drugih držav. Vsi ti činitelji so prispevali k dejanskemu izboljšanju tekočega računa mednarodnih plačil. V letu, ki se je končalo 30. junija 1953, so tuje države pri svojih transakcijah z Združenimi državami zaslužile 100 milijonov dolarjev. Tako je ostali svet lahko izboljšal svoje zlate in dolarske zaloge. V letu, ki se je končalo 30. junija 1953, so se zlate in dolarske zaloge ostalega sveta, povečale za dve milijardi 100 milijonov dolarjev. Ameriški gospodarstveniki so mnenja, da bodo povečane zlate in dolarske zaloge ostalega sveta primeren vir za kritje vseh začasnih padcev izvoza teh držav v Združene države. Večina udeležencev občnega zbora Ameriškega sveta za zunanjo trgovino se je strinjalo, da se bo tako izvoz kot uvoz povečal na bolj zdravi podlagi, če bo zasebna trgovina bolj delovna ter s postopno odstranitvijo carinskih preigraj v Združenih državah' in drugje. Kljub ugovorom nekaterih predstavnikov je občni zbor priporočil, naj ameriška vlada nadaljuje politiko pospeševanja svobodne trgovine z vsestranskimi napori za odstranitev ovir, ki se postavljajo mednarodni trgovini in investicijam. M\ pni Iz Mke Za Marshallovim planom o ameriški pomoči Evropi (ERP oziroma ECA) je pričelo poslovati Predstavništvo za vzajemno pomoč (MSA - Mutual Secu-rity Agency). Delo tega je prevzela »Uprava za delo v tujini« (FOA - Fo-reign Operations Administration, ki ji načeljuje Harold Stassen). Ta je zdaj objavil zelo ugodne podatke o gospodarskem razvoju držav, ki so članice Organizacije za gospodarsko sodelova- la travniki ter ostanki nekdanjih gozdov, večinoma grmovje, brez posebne gospodarske vrednosti. Vsa razprodana zemlja se razprostira od radijske postaje do morja in sestavlja današnjo Greto, zgornjo ip spodnjo ter vinograde trsteniških kmetov. Na zemlji današnje trsteniške posestnice pridelajo le kakih 10-15 hektolitrov vina ter nekaj poljskih pridelkov in zelenjave za domačo rabo. Važna gospodarska panoga je le živinoreja; na posestvu redijo 30-35 goved in 25 prašičev. Pašnikov je za to živino dovolj in tudi seno zadostuje pri ugodnih vremenskih razmerah. Letos so ga nakosi-11 okoli 300 stotov. Kdor gleda iz Videmske ulice na Trstenik, se gotovo čudi, da je prav njegovo južno, proti mestu obrnjeno pobočje pokrito le z nizkim grmovjem, medtem ko je vsa, bolj proti zapadu obrnjena Greta, obdelana jn gosto naseljena; vinogradi trsteniških kmetov so celo na severni strani hriba. Odgovor na to nam da tržaška burja. Med tem ko ležijo Greta in trsteniški vinogradi bolj v zavetju je južno pobočje izpostavljeno najhujši burji. Podobne razmere imamo sicer tudi pri Ferlugih (na Konkonelu); proti ju-go-vzhodu, proti jugu nekdaj gozd, proti severu pa vinogradi. Res je, da leži nekaj vinogradov tudi tik pod vasjo proti jugo-vzhodu, toda večinoma je to pobočje pokrito z gozdom. - od * Ni ga Slovenca na Tržaškem, ki m bi s napetostjo sledil razvoju diplomatskih spletk glede Trsta. Naši ljudje, ki so verovali v pravico in resnično demokracijo, zlasti pa tisti, ki so v zadnji vojni žrtvovali življenje svojih sinov, mož in zaročencev v strahovitem boju na strani zaveznikov, ne morejo razumeti današnje politike zahodnih velesil, ki gazi brezobzirno svečane obljube in celo mirovno pogodbo ter izroča tuja ozemlja in tuje narode Italiji, da bi lahko izvršila svoje tako imenovane »obrambne« načrte. Za razumevanje te politike, ki ima globlje korenine, kakor bi človek mislil na prvi pogled, priobčujemo izvleček iz zadnje knjige spominov Winstona Churchilla in opis srečanja sedanjega angleškega zunanjega ministra Edena z italijanskim notranjim ministrom Scelbo iz italijanskega tednika »Oggi«. Ne vemo, ali je v tem opisu kaj dodanega, vemo pa, da ga ni zanikalo angleško poslaništvo v Rimu. Zadnji knjigi svojih spominov je Winston Churchill, predsednik angleške vlade med vojno in danes, dal naslov »Zmagoslavje in tragedija«. Med najvažnejšimi težavami, pred katerimi se je znašla anglo-amerlška politika tik pred zaključkom druge svetovne vojne, omenja pisec »agresivnost (napadalnost) maršala Tita proti Italiji«. V čem naj bi obstajala ta napadalnost? V tem, da se je par-tizanska vojska na Primorskem srdito borila za neodvisnost in za dokončno osvoboditev teh krajev, kjer biva naš rod in kjer so tedaj pravzaprav neusmiljeno gospodarili Nemci. Angleži in Američani niso mogli odpustiti jugoslovanski vojski, da je prva po strahovitih žrtvah vdrla v Trst. Poveljnik angleških čet Alezander je tedaj Titovo ravnanje primerjal hitlerjevskim metodam ... Churchill je v svojem pismu na Stalina (dne 23. junija 1945) zapisal, da so morale ZDA in V. Britanija premakniti več stotisoč svojih vojakov, »da bi se postavile v bran proti napadu lahkih čet maršala Tita«. Kako so nam nameravali deliti pravico že tedaj An-glo-Saksonci, nam pove še druga podrobnost, ki jo navaja MVinslon Churchill. V svojih spominih poroča z zadovoljstvom, da ga je Truman, predsednik Združenih džrav, v svojem prvem poročilu o svetovnem položaju prepričal, da se njuni pogledi v bistvu strinjajo. Truman ga je v tem pismu tudi opozoril na nevarnost, da bodo Jugoslovani zahtevali tudi del Koroške in Julijsko krajino! (Znani so tudi angleški in ameriški predlogi na mirovni konferenci, po katerih naj bi nekako pol Istre in vsa Goriška ostali pod Italijo.) Značilno je za Churchillovo razpoloženje nasproti Jugoslaviji, da ni svjih sodb iz leta 1945 nič omilil, čeprav jih je objavil prav te dni, ko Jugoslavija ni več na strani ZSSR. Prav ta mesta iz Churchillovih spominov izkorišča danes italijanski tisk (»Corriere della Sera«) proti jugoslovanski politiki glede Trsta. EDENOVO SREČANJE S SCELBO Italijanski tednik »Oggi« (26. nov.) poroča o Edepovem obisku v Rimu leta 1951 naslednje: : Scelba je te dni svojim intimnim prijateljem razkril, da se je novembra leta 1951 Edep ustavil v Rimu, kjer je ostal več dni; bil je na povratku s potovanja na Vzhod. Tedaj je bil Eden navaden parlamentarec, na vladi so bili laburisti. Sam je izzval razgovor s Scelbo, ki je bil tedaj minister za notranje zadeve, Scelba je z zadovoljstvom sprejel sestanek. Eden mu je čestital, da je tako odločno ravnal kot notranji minister. Nato se je zanimal za italijanske notranje razmere. Napeljal je razgovor na zunanjo politiko. Scelba je dejal, da na tem področju ni posebno pristojen. »Vsekakor, je dodal Scelba, je neka osnovna zadeva o kateri se lahko izrazim, in sicer: Angleži bi morali upoštevati, da ni za Italijane tržaško vprašanje brezpomembna zadeva. Nerazumevanje s strani Anglo-Ame-ričanov glede te zahteve bi lahko izzvalo zelo hude motnje in bi povzročilo znaten dvig akcij neofašistov«. Eden je odgovoril, da to popolnoma razume in dodal, da bo — ako pride konservativna stranka na oblast in 'bo njemu zaupano ministrstvo za zunanje zadeve — storil vse za obrambo pravic Italije glede Trsta. talijanski državniki, vsaj nekaj peska! Osem let že protestirajo tržaški Slo-vensi in Jugoslovani proti diskriminacijski politiki anglo - ameriške vojaške uprave, ki ne sme prestopiti okvira rimskih želja; goriški in beneški Slovenci pošiljajo prav toliko let zaman spomenice v Rim in v New York. Jugoslovanska vlada poziva italijansko, naj izvede določbe mirovne pogodbe glede narodnostnih pravic manjšin. Končno so se dvignili s hladnih planin tudi Tirolci (pod Avstrijo) in pred svetom pokazali na Južno Tirolsko. Somalijci so poslali posebno odposlanstvo v New York, da bi pri OZN protestiralo! proti kolonialni politiki Italije, ki so ji po drugi svetovni vojni izročili mandat nad Somalijo. Rimski državniki, nekaj ni v redu! Ne gori samo na Primorskem, plamen se je razširil na vse narode, ki so morali pustiti pod vašo neposredno ali posredno oblastjo svoje krvne brate. Zamudili ste ugodno priložnost, da pred svetom pokažete ,da je doba fašističnega pojmovanja odnosov do drugih narodov minila, ko ste na svojo zastavo namesto liktorske sekire postavili križ. Televizija je na pohodu, daleč neseta danes oko in sluh, svet je postal majhen. Pregreški proti demokraciji in naravnim zakonom se ne dajo več prikriti, niti s krilaticami o krščanski demokraciji. Vsaj nekaj peska vrzite v oči potujočim novinarjem, filmskim reporterjem, profesorjem zgodovine in zemlje-pisja ter sociologom, da ne bi videli kričečih dejstev: Da bi ustregla Rimu ni angio-ameri-ška uprava izplačala niti beliča za milijardno škodo, ki so jo fašisti prizadeli imetju tržaških Slovencev še pod liberalnimi vladami. Se danes je v rokah italijanskih bank • premoženje slovenskih denarnih zavodov, čeprav so njihovi zakoniti odbori zahtevali povrnitev. IV anglo-ameriški coni so še danes v veljavi vse prodajne pogodbe, ki so jih morali skleniti naši gospodarski in kulturni zavodi s fašističnimi organizacijami pod pritiskom fašistične vlade, medtem ko so bile podobne pogodbe z nacističnimi organizacijami v Nemčiji in Avstriji razveljavljene, a na samem Tržaškem priznane podobne ugodnosti Zidom. Danes se ne sme v Trstu ustanovili niti navadna posojilnica, kakršnih je bilo na Tržaškem in Julijski krajini pred vojno na stotine. Danes se ne sme razstaviti v izložbah tržaških knjigarn niti ene slovenske knjige ... Ali je to pametna politika v trenutku, ko se potegujete za Trst? Na stotine tujih opazovalcev potuje skozi Trst in Gorico. Ali je pametno zanikati beneškim Slovencem pravico do osnovne šole, medtem ko na jugoslovanski strani pred vsem svetom svečano proglašajo načelo recipročnosti? Ali je bilo pametno pognati čez mejo človeka, ki je pred sodiščem zahteval razveljavljenje pogodbe s fašistično stranko o prisilni prodaji »Trgovskega doma« v Gorici? Se Machiavelli bi vam svetoval: Vsaj nekaj peska! m lirolshem gori »Jaz nisem človek, ki prižge ogenj, da bi ga nato pogasil«, je vzkliknil koroški deželni glavar Grauss ob svojem prihodu na Dunaj. Grauss je prejšnji dan imel v deželnem zboru v Innsbrucku govor proti raznarodovalni politiki na Južnem Tirolskem, ki je od leta 1918 podi Italijo. Italiji je očital, da ne izpolnjuje dogovora z avstrijsko vlado iz leta 1946. Kakor zahteva rimska vlada plebiscit za Tržaško, tako naj pristane tudi na plebiscit (ljudsko glasovanje) za Južno Tirolsko. Se tisti dan so se razvile po Innsbrucku ljudske demonstracije za Južno Tirolsko. Tirolci so v narodnih nošah z dvema godbama marširali po mestu in nosili napise proti Pelli, češ da je nedosleden, ker zahteva glasovanje za Trst, a ga odbija za Južno Tirolsko. Demonstrante je nagovoril tudi bivši rimski poslanec dr. Reut-Nicolussi, ki je očital bivšemu predsedniku italijanske vlade Orlandu, da je na mirovni kon-lerenci preslepil Wilsona s potvorjenimi listinami in tako pridobi) za Italijo Južno Tirolsko. Ob svojem prihodu na Dunaj je Grauss dejal, da se je podal na pot, da bi prepričal avstrijsko vlado, da je treba nekaj storiti za Južno Tirolsko; svetovna vest se mora zbuditi. Domnevajo tudi, da je avstrijski zunanji minister Gruber odstopil, da bi njegov naslednik Fig] imel bolj proste roke nasproti Italiji. Dr. Gruber je namreč leta 1946 sklenil na pariški mirovni konferenci z Italijani sporazum za ohranitev narodnostnih pravic južnih Tirolcev. V .svojem dopisu Iž Pariza se znani sotrudnik »New York Timesa« g. Salz-berger vznemirja, češ da se bo položaj v Evropi lahko še bolj zapletel zaradi avstrijskih zahtev po plebiscitu na Južnem Tirolskem. JHtrez ii »čela »Vita Nuova« napada avstrijskega podkanclerja Schaerfa, ki je na posvetovanju Socialistične internacionale v Londonu izjavil, da bi bil za plebiscit na Tržaškem, ako bi Italija pristala na plebiscit na Južnem Tirolskem. List pravi, da je bilo južpotirolsko vprašanje že rešeno z mirovno pogodbo in odklanja plebiscit na Tirolskem. (Tudi tržaško vprašanje je bilo rešeno z mirovno pogodbo!). »Vita Nuova«, ki je pred meseci v svojem uvodniku z zadoščenjem zabeležil zahtevo lista »Os-servatore Romano« po plebiscitu na Tržaškem, odbija torej plebiscit, ko gre za dežele pod Italijo, čeprav ga ne zahteva samo socialist Schaerf, temveč tudi pristaši avstrijske ljudske stranke in avstrijski katoliški listi na Južnem Tirolskem in v Avstriji. KOLIKO ZASLUZI ITALIJA Z IZVOZOM KLOBUKOV Od januarja do avgusta 1952 je Italija izvozila 4,485.624 stotov klobučevine in zato prejela 1.747 milijonov lir; leta 1953 v istem razdobju 5,459.641 stotov in 2.259 milijonov lir. Izvoz slamnatih klobukov je v prvih osmih mesecih 1952 dosegel 5,485.619 stotov za 1.317 milijonov lir; leta 1953 6,341.256 stotov za 1.673 milijonov lir. Klobukov iz klobučevine v osmih mesecih 1952 988.609 stotov za 1.641 milijonov lir in leta 1953 981.795 stotov za 1.648 milijonov lir. Zaključno poročilo o zagrebškem velesejmu Na sejmu se je razvila ostra konkurenca tujih podjetij Zakaj ja padla cena zlata Zagreb, 1 dec. »Poslovni promet na prireditvi 1953: 50 milijard« — stoji kratko v oglasih in prospektih, s katerimi uprava Zagrebškega velesejma poziva domače in tuje razstavijalce na sejem 1954. V primeri z zaključki na velesejmu v letu 1952 je ta vsota več kakor štirikrat večja. Tudi letos so bile glavni predmet uvoznih zaključkov industrijska, rudarska in kmetijska oprema ter vozila, med tem ko je bilo z artikli široke potrošnje zaključenih manj poslov. To razmerje je povsem razumljivo, ako pomislimo na devizne težave in na omejitve uvoza, ki jih je bila Jugoslavija prisiljena izvesti zaradi suše leta 1951. Uspeh zagrebškega velesejma pa tudi manjših sejemskih prireditev, kakor je n. pr. sejem v Osijeku ter organizacija novih specializiranih prireditev podobne narave so najbolji dokaz, da se Jugoslavija razvija v tržišče, ki izpolnjuje nade v poslovnih krogih vsega sveta; saj se čedalje veča možnost uvoza iz tujine, kar z druge strani omogoča povečanje izvoza jugoslovanskega blaga. Prav iz teh razlogov je bila povsem naravna ostra konkurenca velikih evropskih in čezmorskih proizvajalcev na zagrebškem velesejmu. Anglija, Avstrija, Nemčija, Italija so letos nastopi- Mednarodna trgovina Jugoslavija lahko zdrži V razgovoru z urednikom Radia Sarajevo je predsednik FLR Jugoslavije odgovoril tudi na vprašanje, kakšna bi lahko bila rešitev tržaškega vprašanja. Dejal je, da je treba iskati nekakšno začasno polovično rešitev glede na to, da zahtevata Jugoslavija in Italija celotno ozemlje. Trst, kjer je večina prebivalstva italijansko, bi lahko bil pod Italijo, vse ostalo ozemlje pa bi pripadalo Jugoslaviji čez vrsto let, ker smatram, da bo tukaj naglo rasla blaginja, tako da bodo ljudje zelo radi hodili v Jugoslavijo; mislim, da bomo mogli doseči ono, česar doslej še ne bi mogli, ker gledajo na našo državo, ako se odkrito izražamo, še s skepso. Mislim, da se ne motim. Nam je potreben mir, nam je potrebno sodelovanje z Italijo, prav tako kakor je Italiji potrebno sodelovanje z nami. Toda morem reči, da nam to ni absolutno potrebno, da nam ne gori pod nogami, da bi nam bilo ekonomsko sodelovanje z Italijo absolutno potrebno pod vsemi pogoji, pa tudi za ceno večjih žrtev. Tako sodelovanje nam ni potrebno, ker smo lahko tudi brez Italije. Mi smo pretrpeli blokado večjih in močnejših, kakor je Italija in danes nam te blokade ne morejo več škodovati. Mi smo se danes postavili na svo- noge in italijanski voditelji se varajo, ako mislijo, da nas bodo z ekonomskim pritiskom prislili k popuščanju. Mi dajemo take predloge, ki jih more ražumeti ves svet in mi moramo dajati take predloge, da bi demokratično javno mnenje v vseh državah na svetu razumelo, zakaj take predloge dajemo, da bi razumelo, dokod moremo popuščati in odkod ne smemo iti dalje. Glejte .takšni naši predlogi so dovolj realni. llemšiii tesni trg Zaradi pozne gradbene sezone je bila kupčija z žaganim lesom v Zahodni Nemčizi doslej še dokaj živahna. V zadnjem času je zopet nekoliko popustila. Ni verjetno, da bi ta konjunktura za žagani les kaj dolgo trajala. Ce- Poravnajte naročnino! Zaradi zaključka računov za leto 1953 prosimo naročnike, naj do konca leta poravnajo zaostalo naročnino, navedeno na položnicah, ki so jih te dni prejeli. Člane Slov. g. z. prosimo, da inka-santu združenja poravnajo zaostalo naročnino vsaj do konca leta. TRGOVCI, OBRTNIKI, PODJETNIKI! Pohitite z naročiti božičnih voščil, ki se sprejmejo do vklpučno 15. t. m. ter z naročili novoletnih voščil, ki se sprejemajo do vključno 27. t. m. UPRAVA le z večjim številom razstavljalcev; prišli so tudi razstavljal« iz Indije in Japonske, medtem ko sta z druge strani pokazali večjo izbiro Grčija in Švica-Za sejem so se zanimali tudi Turčija, Iran, Finska in štiri srednje ameriške države. .Zato je toliko bolj presenetil omejen nastop Francije, ki je poleg tega pokazal tudi nekatere organizacijske slabosti. Med jugoslovanskimi podjetji so razstavile največ novih izdelkov strojegradnja, kemična ter elektro in radio industrija, nadalje papirna industrija, industrija gradbenega materiala, tkanin, usnja, gume itd. Najbolje posle je zaključila strojegradnja, katerih višina doseže skoraj polovico zaključkov vseli ostalih vej. Navajamo v odstotkih zaključke posameznih domačih podjetij nasproti skupnemu obsegu domačih zaključkov: strojegradnja 40 odst, elektro in radio industrij* 20 odst., prehranbe-na industrija 10 odst., tekstilna industrija 9 odst., rudnine in kovine 8 odst., kemična industrija, usnjarska, guma in les ter ostale 13 odst. Tekstilna in prehranbena industrija bi dosegli bolje rezultate, ako bi ne bila prav v časjl velesejma v teku reorganizacija trgovinske mreže na drobno; na hlodovine narašča. Povprečno so bile cene sveže hlodovine na dražbah v novembru 5—10 a o m s c v prisianisču Ladijski promet skozi tržaško pristanišče med 5. in 13. novembrom se je gibal takole: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE »Trevjso« je priplula iz Carigrada s 387 t blaga ter odplula v Famagosto s 460 t. »Acheo« je pripeljala iz New Orleansa 9.100 t žita in odplula v Palermo prazna. »Campidoglio« je prispela iz Aleksandrije s 526 t in odplula v Smirno s 1.038 t. »Irma« je priplula iz Aleksandrije s 592 t in odplula v Bejrut s 600 t blaga. »Citta di Catania« je priplula iz Genove s 62 t in odplula v s 63 t. »Celio« je priplula iz Valence s 34 t in se vrnila z 210 t. PRIPLULE so: »Maria Cosulich« iz Beira z 2.625 t, »Luisa« iz Ras Tamura s 13.546 t mineralnega olja, »Tritone« iz Vancouvra s 1.249 t, »Ernesto S.« iz Tržiča prazna, »Silvano« z Reke prazna, »Carso« iz Smirne s 394 t, »Alga« iz Kalkute s 36.669 t, »Spuma« jz Capetowna s 611 t, »Tillet« iz Carigrada z 20 t, »Alga« iz Baniasa z 10.671 t mineralnega olja, »Chioggia« iz Bejruta s 1.541 t blaga in »Palmaiola« iz Tunisa z 2.220 t fosfatov. ODPLULE so: »Mongioia« v Malto natovorjena, »Sfinge« v Messino natovorjena, »A. Pellegrino« v Smirno natovorjena, »Isola di Sardegna« v Pirej s 1.085 t, »Barletta« v Carigrad z 217 t »Espe-ria« v Bejrut s 456 t, »Verax« v Šibenik prazna, »Aseona« v Bombaj s 1.580 t, »Otranto« v Carigrad z 20 t, »Lamo-ne« v Rašo prazna, »Messapia« v Lar-nako s 160 t, »Manuel« v Pirej s 397 t lesa in »Turiddu« v Smirno s 475 t lesa. GRŠKE LADJE »Christina« je priplula s Krete z 807 t blaga jn odplula v Pirej s 420 t lesa. »P. Blessas« je odplula v Pirej z 298 t. »Kozani« je odplula v Pirej z 250 t. »Maria« je odplula v Benetke prazna. »Tinos« je odplula na Reko prazna. AMERIŠKA »Virginia Lykes« je priplula iz Ne\v Orleansa z 200 t in se vrnila s 53 t blaga. »Monarcpine« je odplula v Livorno prazna. ANGLEŠKA »Cavallo« je priplula jz Londona z 247 t in odplula v Pirej s 394 t. TURSKA »Ardahan« je odplula v Smirno s 16 t. HOLANDSKA »Strabo« je priplula iz Amsterdama z 256 t. ARGENTINSKA »Rio Belen« je odplula v Buenos Aires s 629. t blaga. JUGOSLOVANSKE LADJE »Učka« je priplula 20. novembra iz Severne Evrope z 274 t blaga ter odplula na Reko 21. nov. z 25 ton blaga za Severno Evropo. »Zagreb« je priplula 23. nov. z Bližnjega vzhoda s 150 t blaga, vkrcala 500 t blaga in 662 kub. metrov lesa ter odplula 27. nov. na Reko. »Titograd« je priplula 29. -novembra z Bližnjega vzhoda z 9000 t blaga, vkrcala 500 t blaga za Bližjni vzhod ter odplula na Reko 3. dec. »Beograd« je priplula 30. nov. iz Hamburga s 6000 t starega železa, NAPOVEDANE LADJE »Makedonija« 7. dec. iz ZDA; »Sarajevo« 14. dec. z Reke; »Skopje« 16. dec. z Bližnjega vzhoda; »Srbija« 12. dec. z Reke, »Vis« 15. dec. iz Turčije. Napovedan je prihod naslednjih ladij: PROGA: JADRANSKO IN TIRENSKO MORJE »Citta di Mesisina« prihod 8. dec., odhod 11. dec., »Modica« prihod 8. dec., »Albatros« prihod 8. dec., »Ohia di Ca-tania« prihod 18. dec., odhod 19. dec. PROGA: TURČIJA, GRČIJA, SIRIJA, LIBANON, IZRAEL, EGIPT »Messapia« prihod 6. dec. odhod 9. dec. »Irma« prihod 6. dec.," odhod 9. dec., »Treviso prihod 6. dec., 'odhod 9. dec., »Campidoglio« prihod 8. dec., odhod 11. dec., »Maria« prihod 10. dec., odhod 15. dec., »Alf. Pellegrino« prihod 11. dec., odhod 14. dec., »P. Blessas« prihod 11. dec., odhod 13. dec., »Chioggia« prihod 12. dec., odhod 14. dec., »Enri« prihod 12. dec., odhod 15. dec., »Kozani« prihod 14. dec., odhod 16. dec., »Barletta« prihod 15. dec., odhod 17. dec., »Carso« prihod 15. dec., odhod 17. dec. »Aradahan« prihod 15. dec., odhod 20. dec., »Resi« prihod 15. dec., odhod 20. dec., »Ehotria« prihod 16. dec., odhod 1. jan. PROGA: VZHODNA ZAHODNA IN JUŽNA AFRIKA »Teresa Cosulich« prihod 6. dec., odhod 10. dec., »Rosalba« prihod 15 dec., odhod 20. dec. O jusarskili pravicah S tem je preprečila, da bi Nemci i-meli večino v deželi in z njo tudi oblast. Hkrati gre rimska vlada za tem, da se čimveč Italijanov naseli v povsem nemške predele Bocenske pokrajine. V ta namen je že Mussolini zgradil v Bocnu močno industrijo in tam naseljeval italijanske delavce. Tako so Italijani v Bocnu dobili večino in tudi svojega župana. Avstrijci dokazujejo z uradnimi statistikami, kako so se Italijani naseljevali. Po popisu z dne 21. aprila 1936 je štela Bocenska pokrajina 298.290 ljudi, po popisu 8. nov. 1951 že 330,034 prebivalcev, torej 35.644 več. V tem času je iz Bocenske pokrajine odšlo okoli 40 tisoč Nemcev v smislu dogovora med Hitlerjem in Mussolinijem. Kljub temu je prebivalstvo Bocenske pokrajine narastlo za 12 odst. Pi-ebivalstvo Tridentinske pokrajine, kjer živijo Italijani, se je med letom 1936 in 1951 pomnožilo samo za 6,4 odst. leta 1936 je štelo 370.379 jn leta 1951 394,625. Po pariškem sporazumu med De Ga-sperijem in avstrijskim zunanjim ministrom Gruberjem imajo izseljeni Tirolci pravico do povratka. Toda med časom so jim priseljeni Italijani zlasti v Bocnu že zasedli stanovanja. Z opravičevanjem, da ni dovolj stanovanj zadržujejo italijanska oblastva Tirolce, ki bi se radi vrnili. Tako se je od 80.000 izseljenih vrnila komaj polovica. Po zakoniti poti se je v Bocensko pokrajino vrnilo samo 9.000 Tirolcev, drugi so se vrnil; skrivaj. Čeprav je iz samega Boc- Agrarne skupnosti so združbe, katerim je namen, da skupna zemljišča izkoriščajo po pravilih, ki so bila vpeljana po dolgoletni skupni uporabi teh zemljišč. Njih izvor je v praskupnosti, v dobi, ko so živeli ljudje v družinskih združenjih. Družbeni razvoj je terjal, da so se družinske skupnosti širile po naseljih, ki so se porajala in tako so nastale srenje, pač po obliki, ki so jo v svojem razvoju dobivale. Tako imamo pri nas soseske (v Beneški Sloveniji in drugod), jusarska zemljišča na Krasu, občinske gmajne, vaške skupnosti itd. Za vse te oblike rabimo izraz agrarne skupnosti. Človek se je boril z naravo od svojega obstanka v težkih okolnostih. Ljudje so v takem stanju živeli v malih skupnostih, skupaj delali, skupaj uživali sad svojega dela; to delo je zajemalo skupen lov, pašo in potem primi, tivno obdelovanje zemlje z orodjem — palico in kamnom. Take skupnosti so se ohranile do novejšega časa tam, kjer zaradi oddaljenosti ni segal vpliv napredujoče civilizacije. Vse kar se je proizvajalo, orodje in pridelki, se je razdelilo skupno po ustaljenih običajih. Toda tako gospodarjenje se je pokazalo nezadostno, ker se je človeški rod množil in je bilo treba skrbeti za prehrano novega naraščaja z rejo živine in gojenjem rastlin. V tej dobi se je na- čelo vprašanje o razdelitvi zemlje, ki se je vleklo skozi vsa stoletja. Potujoče skupine so se borile za zemljo in ko so jo priborile, so jo pričeli tudi izkoriščati. Ce preidemo na grško in rimljansko poljedelstvo, vidimo, da se je usmerilo na živinorejo, pridelavo olja in vina, v kolonijah pa na žito (Severna Afrika). Izkoriščanje sužnjev,, ki so bili po ceni, so znali uporabiti v tekmi proti razredu kmetov. V germanskih deželah pa se je pojavila že zgodaj skupna lastnina orne zemlje in skupno izkoriščanje zemljišča. Imenovali so pa to zemljišče »marka«. Nemci so bili večinoma prosti kmetje s približno enako velikim posestvom (Hufe, Hube). V šestnajstem stoletju imamo gosposko gospodarstvo, ker si je fevdalna gospoda prilastila obdelovalno zemljo; neobdelovalno zemljo (gozd, pašniki) so uživali tlačani pa tudi fevdalci. Ti so dobivali od neobdelovalnega zemljišča (almende) les iz gozda, medtem ko je kmet-tlačan dobival le drva in steljo. Pa tudi obdelovalno zemljo je moral obdelovati kmet-tlačan na primer 3 ali 4 dni v tednu, ostale dni je lahko delal na svojem oziroma na prepuščeni mu zemlji. V daljnjem razvoju je potreba po denarju prisilila fevdalca, da je pre_ pustil večji del svoje zemlje kmetu v obdelovanje, zahteval pa je za to večje dajatve v denarju ali v naravi. To izkoriščanje je povzročilo »kmečke punte« — boj za staro pravdo v skoraj vseh državah. Te upore so sicer potlačile gosposka in vlade, toda borbo kmetov je znalo izkoristiti porajajoče se meščanstvo, ki je pospešilo propast fevdalizma. Ta borba se je razvila v raznih deželah drugače. Kjer so bila nasprotja med .vladarjem in med fevdalci (gosposko), ki so postajali vedno bolj oholi, je vladar stopil na stran meščan, stva, ki so ga podprli po kmetih-tlača. nih. Seveda je bilo treba zaradi tega priznati kmetu.tlačanu svoboščine. Tako smo se nekako seznanili z razvojem agrarnih odnosov v starem jn srednjem veku in z žalostnimi razmerami, v katerih je živel kmet. Ker je naš človek živel v deželi, ki je bila se. stavni del Avstrije, se bomo pozanimali z agrarnimi odnosi v tej državi. Srenja je nastala še pod tlačanskim režimom in je urejevala razdelitev užitka na skupnih zemljiščih, ki so bila dana kmetom v izkoriščanje. Kako naj se vrši setev in delitev pridelka, v tem so se vaščani med seboj sporazumeli. Skupni gozdovi, skupni pašniki so bili občinsko dobro in uživana od vseh ali določenih vaščanov. Oni, ki so se pozneje naselili so bili izključeni od užitka. Oblast fevdalstva proti kmetu je bila različna v raznih deželah, nekod bolj ali manj razširjena. Dr. V. O. (Se nadaljuje) PROGA: ZAHODNA IN SEVERNA EVROPA »Gartvvcod« prihod 5. dec., odhod 5. dec., »Aeneas« prihod 18 ciec.^ i dhod 18. dec. PROGA: SEVERNA AMERIKA »Excellency« prihod 5. dec., odhod 5. dec., »Exton« prihod 7. dec., odhod 7. dec., »Express« prihod 15. dec., odhod 15. dec_ PROGA: SREDNJA AMERIKA-SEVERNII PACIFIK »Frank Lykes« prihod .10. dec., odhod 10. dec., »Ruth Lykes« prihod 15. dec., odhod 16. dec . PROGA: JUŽNA AMERIKA »Leme« prihod 13. dec., odhod 10. dec. »GOSPODARSTVO*4 Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9. tel. 89-33. — CENA; posamezna številka lir 25; za Jugoslavijo din 15, za cono B din 15. ^— NAROČNINA: za STO in Italijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DRZ. ZAL. SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, ček. rač. pri Narodni banki št. 606-T-892; za cono B letna 380 din, polletna 200 din, naročnine se polagajo pri »LIPA«, Koper; ostalo inozemstvo 2 dol. OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi' »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za Inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Bercč Odgov. urednik dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphls« PRODAJA STAVBNEGA MATERIALA Stavbni les - železo -omet - cevi ETERNIT cementne cevi i. t. d. Kupujemo storo železo in kovinske odpadke Prevzem in dostava ra dom E. UGUSSI (exMichelli) Trst. ul. deiristria 155 (Sv. Ana) TEL. ŠT. 03-459 Stavbeni les, nov in rabljen Bali - Baiiij obročki Strgalo! obročki Balo! svorojaki za vse vtste motorjev za avtomobile, motocikle, za plovbo ter motorje industrijskih in /m-/jede/sk h strojev Pooblaščeni zastopnik; TUFANI dott. GIUSEPPE Trst - 01. Gatteri št. 38 Tel. št. 94-273 EXPORT - IMPORT SILVIO SERIH Import ' Expor& T R I E S T E VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-8» C U S CI N E T TI A SFER® El) A R U L L I Uteneileria - Struruenti di misiir* Orodje — Aparati za merjenj6 Kroglični in valjčni ležaji Trgovina z lesom na drobno in na debelo MOŽE VLADIMIR Skladišče in pisarna: Trst - Ulica Boccaccio šl. 21 ■ Tel. 31-4S6 Bogata izbira desk mehkega in trdega lesa, vezanih plošč in furnirja. Cene ugodne! Cene ugodne! v £ T R S T .« Ul. Giulia 34 “ tel. 90-015 >• nudi na izbiro vse vrste dobrih čevljev najbolj poznanih tovarn, ter ortopedično —obutev - Konkurenčne cene Elektro-lnštalacijsko podjetje V V Trst, Ulica Boccaccio št. 10 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29-322 Se priporočamo! IMPEXPORT CVOZ • IZVOZ Hocis/z: l-hucoza.: : les, drva tekstila, kolontale vse vrste stavbni material in stroje kompenzacij TRST, ul. Battisti 23 - Telefon št. 44 208 Telegr.: IMPEXPORT • TRIESTE P S( 4 s< Vi H: k V: Dl Dl Dl h »E b ki Dr (1 tu 2a ta >'a i va 'ai ta v 19! I 4r< lil 4a VD: S SM I 1 EDj sta šlti; sod S otg Sa« SlO) 'Dei Dsh % ski] in: Vsa- .Sl s«ih *e'tti Ml« h c tiCC; noVl Do j •abo Ga v s jn z: >26 ‘Hi Med *olsi iela stu, »a K »M S «.s ije, s % . skegi KAROSERIJA Mario Gregorat Trst, ulica F. Severe 12 Telefon št. 60-67 Hitra izvršitev naročil in takojšnja dostava Cene ugodne GOSTILNA FURLAN Repentabor št. 19 Xel«,f. 820 Točimo prvovrstna domača, vipavska in istrska vina in kraški teran = Prvovrstna kuhinja - Točna postrežba —fpea— societA prodotti ldili affini Soc. a r. I. Urad in skladišče Trst. ul. F. Severa 23 Telefon 03-53 Staibni material i Opeka - Krovne plošče razne vrste • Korci domače in jugoslovanske proizvodnje - Obtožne plošče bele in barvane - Podne plošče - Keramični zdrob - Živo in gašeno apno - Soški pesek in gramoz . Amiantne in cementne cevi NA DROBNO — NA DEBELO ŠOLSKO LETO SE JE PRIČELO! STARŠI! Predno boste nakupovali za otroke, oglejte si nar šo zalogo najlepših modelov moških, ženskih in otroških čevljev CALZOLERIA FIORENTINA Soc. ar. I. TRIESTE ■ VIA E. TARABOCCHIA 2 - TEL. 96-536 ^Jcikot "JWfiaue ZALOGA PRVOVRSTNIH LIKERJEV SIRUPOV IN ŽGANJA S P E LIA L I TE TA KREMA A1ARŠALA IN SLIVO VKA TRST - ULICA XIDIAS ŠT. 6 - TELEFONO 96-3-32 .Sprejemamo vsa naročila m dostavljamo na dom z lastnim prevoznim sredstvom. Postrežba točna ✓ Cene ugodne F. SPADARO SREOITERSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GfiEGA ŠTEV. 2 TEL. 57-83 in 31-0-87 SCALO LEGNAMI - SERV0LA TEL. 96 8-47 SCALO LEGNAMI - PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPEDIT N. k e jVin K "•er !>osr'e y s Š P »a« S ; S Sc 0 Je s s % e!eI. % £ K i* * ^ 2 ji S S Vi K0"t< Sfc, Ha; H i "h1 * r* - Z "a. JN r se nQ nt>i n Cet n k.’ P< tn Si H- S« lestnik S S O e Ž. TRST - ULICA PABIO PILZ! S T. « • / 1. . TELEFON »T. Ti-«« ^r^rnospomRSKRGA zDRumiJA i koledar za december s0(j0 decembra morajo proizvajalci ia ,Vic’ umetne mineralne vode in le-S0£iter grosisti, ki se bavijo s prodajo vJ**, umetne in naravne mineralne ’ leda in sveže ribe, plačati davek igg.^luvni promet (IGE) za prodajo v * “luga pi-odajalcem na drobno iz-110 v mesecu novembru 1953. D, ® .I®- decembra morajo- trgovci, po-ljt0, l.alnice, trgovski predstavniki in Sar aSent> za radio-električne a-8a 8 e.*n material izločiti iz nevezane-fij^istra, predpisanega z ukazom št. Wv ■ ’ vP!sne P0le s podatki prejem-op Izdaj v mesecu novembru, jih itl diiti z žigom in podpisom tvrdke t koncesioniranemu zavodu za j rn 6 °ddaje s priporočenim pismom '“Vratnim potrdilom. j)re, 1®- decembra morajo delodajalci H^pU2lti Zavodu za socialno skrbstvo S) izpolnjene obrazce V.4 in V 5/7 'fMpg) november 1953 in nakazati ta . 2nesek dolgovanih prispevkov ta2 Clalno zavarovanje, kot kaže iz ob- Do8 V 5/7' vai. *®- decembra morajo davkoplače-Plačati tretji obrok davkov in glasom davčnega plačilnega lista v in šesti obrok davkov in taks '953 1S'U davčnega plačilnega lista za djJ* 31, decembra morajo trgovci na Ufe®0- gostilničarji in krčmarji obrt-j;,*1'1 svobodni poklici, ki plačujejo vSre" Wa Posl°vnl promet (IGE) v pc-Cnern dogovorjenem letnem iznosu, poravnati četrti obrok tega davka za leto 1953. Do 31. decembra morajo imetniki restavracij, gostilen, krčem, barov, kavarn in drugih javnih gostinskih obratov 7. dovolilnico javne varnosti, plača ti registrskemu uradu takso za upravno dovolilnico za leto 1954 in predložili upravno dovolilnico (licenco) policijskim oblastem za obnovo. Vsak petek: Najkasneje do petka vsa kega tedna morajo industrijci, trgovci in imetniki obratov, ki so vpisani v sezname pridobninskega davka kategori je B (R.M. cat. B) z obdavčljivim zneskom najmanj 200.000 lir in ki so pooblaščeni. da plačujejo davek na poslovni promet (IGE) s tedenskim vplačevanjem na tekoči račun, poravnati ta davek za prodaje izvršene v preteklem tednu. OBNOVA UPRAVNIH DOVOLILNIC (LICENC) Opozarjamo imetnike javnih obratov (gostilne, krčme, bari, kavarne in podobno), da morajo najkasneje do 31. decembra 1953 predložiti oblastem javne varnosti zadevne licence v obnovo za leto 1954. Dovolilnici morajo priložiti potrdilo Registrskega urada o vplača-nju takse za upravno dovolilnico. Za člane opravi vse potrebno tajništvo SGZ. Člani naj tajništvu predložijo upravno dovolilnico javne varnosti in dovoljenje občinskega higijenskega u jrddči NOVE ZAKONSKE ODLOČBE V številkah Uradnega lista ZVU, ki so izšle v mesecu novembru, so bili objavljeni naslednji novi ukazi: Ukaz št. 122 (5-11): Prepoved lova na grlice - sprememba ukaza št. 80/1953. Ukaz št. 123 (19-11): Obnovitev dovoljenj in nova dovoljenja za začasni u-voz. MINIMALNE MEZDE Razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 1-12-47 je izdalo razsode o minimalnih mezdah naslednjih strok: Minimalne mezde kmetijskih delavcev pri kmetijskih podjetjih in lastnikih kmetij. i\finimalne plače peuradniških uslužbencev pri gradbenih podjetjih. Minimalne plače neuradniških uslužbencev pri podjetjih za proizvajanje lilmov. Minimalne plače za osebje v slaščičarskih delavnicah. Minimalne mezde za delavce pri krznarskih obrtnikih. Minimalne mezde delavcev pri podjetjih, ki opravljajo struženje. Minimalne plače za uradniške uslužbence pri podjetjih, kj obratujejo kon-cesionirane avtobusne proge. Minimalne plače uslužbencev pri o-brtniških slikarjih in dekoraterjih. Minimalne plače nameščencev v pisarnah inženirjev, arhitektov, geometrov in industrijskih izvedencev. Minimalne plače z* uslužbence P,, zavarovalnih agentih. Navedeni razsodi so bili objavljeni v Uradnem listu ,ZVU in sicer v številki 30 z dne 1-11-1953, v številki 31 z dne 11-11-1953 in v številki 32 z dne 21-11 1953. a S toT zaslužnega javnega -Klavca zn- Ljubljani je umrl v starosti 86 let ^ Publicist in pisatelj Edbin Kri-%h’ ie vrnil iz Združenih ameri-So4eldržav. Kot socialistični voditelj je °Koi °vai po letu 1900 tudi v Trstu. LI 400 SLOVENSKIH UČITELJEV ^ PROFESORJEV ie ,inCUkat slovenskih šolnikov na STO V si'lf.el izdajati lastno glasilo »Sloga«, aikat sta se združili dve dosedanji Cjj aizaciji slovenskih šolnikov, in si-Sš« • ru^tVo slovenskih šolnikov »Slo-slovo- .Sindikalno strokovno združenje ig^skih šolnikov na STO. Poleg o-tt5lUv®nega sindikata obstajata še Zveza šltj bencev slov. šol. V anglo-ameri-sitih °.ni STO je danes okoli 400 slovep-ij 2nnCdrdkov’ in sicer 20° profesorjev Vsaj užiteliev- Skrajni čas je, da se na tem področju doseže enotnost! liE:RUNci odhajajo . sfih j, evilo beguncev v tržaških tabori-se suka okoli 4.000-5.000. Po dol-Mlo mrlvilu ie v zadnjem času nasto-je .Vaboriščih precejšnje gibanje. Tu-beg aVe so pričele zopet sprejemati dag Ce’ predvsem Avstralija. Sredi i]OV6lnhra odpotuje v Avstralijo čez Ge-6o ° 27^ beguncev. Avstralija bo skup-tab*P.r.aiela t-OOO beguncev iz tržaških dš begunci se morejo obvezati, V Avstraliji delali 2 leti tam. ja . °5 iih bo država poslala. Avstrali-'26 i- eva nalajše moči. Čile bo sprejel Braziii)a 45 in Venezuela 24. Ii aterj begunci so nam pripovedova-1 se radi vrnili v Jugoslavijo -Rusi je mnogo zelo starih Fudi. kla o eVa usianova bo v Cannah spre-b n . ljudi. Begunci iz cone B. ki ne !tt) aRi zatočišča pri sorodnikih v T -ij,'.nameravajo poslati v Italijo men-■vomadelfijo. Kl,ATKA ZGODOVINA TRSTA ^uba« (New Era), glasilo A-! Pj lske bratske zveze (zavarovalnice v jka2e*andu), je- objavilo članek »Krat-{lšnk°^0Vina Trsta<< v angleščini. V tem i]je smo zadeli na zgrešeno navaja-(j ’ ua je glavno mesto čope B Pulj. list 6k se zaključuje s pripombo, da bo j ši(6 2 zanimanjem sledil razvoju trža-Sa vprašanja. Konec tega leta bo preteklo 55 let po ustanovitvi Ameriške bratske zveze. ZOPET BOMBA Dne 26. novembra okrog 8 zvečer so neznanci vrgli v Gorici bombo v hišo, v kateri stanuje predstavnik goriških Slovencev v mestnem svetu Bogomir Pavlin. Bomba je poškodovala zid in je razbila okno. Po vsej verjetnosti so napadalci hoteli vreči bombo v gostilno, ki jo vodi svetnikova sestra in v kateri je v tistem trenutku sedel v družbi prijateljev. ALI BODO AMERIČANI PLAČALI? Ameriška vojska je plačala najemnino za zemljišča, ki jih je zasedla za svojo uporabo. Lastniki so bili včasih z določeno najemnino zadovoljni, pogosto pa tudi ne. Po anglo-amriškem sklepu z dne 8. okt. so Američani nekatera zemljišča zapustili. Na nekaterih zemljiščih so napravili veliko škodo. Z njih so namreč odpeljali zemljo. Tako se je zgodilo tudi z nekim velikim travnikoir (okoli 26.000 kv. metrov) med Opčinami in Prosekom, za katerega so plačevali 32.000 lir na leto. Kaj zdaj s takšnim travnikom brez zemlje? Na njem je poprej zraslo okoli 100 stotov sena na leto. Lansko leto je bilo seno celo po 6.000 lir za stot. Koliko bodo Američani plačali za travnik? Vsekakor bi bilo primerno, da bi se Američani z lastnikom pogodili, preden so pričeli odvažati zemljo, ki je na Krasu tako dragocena. V KONOPLJARNI NI DELA V tržaški konopljarni so delavke stavkale več dni, ker so jim skrčili delo na 24 ur tedensko. V torek so delavke demonstrirale po mestu. 2e v zadnji številki smo na kratko omenili hrupne demonstracije tržaških delavcev po tržaških ulicah, v uradu za delo in na županstvu. Demonstracije so se ponavljale več dni zaporedoma. Poročila o njih so šla v ves svet. BEDA MED TRŽASKIMj POMORŠČAKI »II Progresso« poroča, da je zavladala brezposelnost med tržaškimi mornarji. V nekdanjih časih je tržaško pomorstvo dajalo kruha okoli 8.000 mornarjem, danes jih zaposluje samo nekaj ti- soč. Ti delajo v izmenah. Poleg tega se ne vkrcavajo vedno v Trstu, temveč po italijanskih lukah, kamor morajo s trebuhom za kruhom. Med nezaposlenimi mornarji se je ustanovil odbor, ki bo pri vodstvu »Tržaškega Lloyda« prosil za izredno podporo. Nevarnost za tržaški velesejem Velesejmska uprava sj prizadeva, da bi si za prireditev leta 1954 zagotovila večjo udeležbo. Z delom bo torej morala bolj pohiteti, ker bo prihodnje leto sejem prej, kakor je bil letos. Po vesteh, kj prihajajo iz uprave, vlada tam glede udeležbe precejšen optimizem. Upravo bi radi danes opozorili na neko okolnost, ki utegne imeti vprav katastrofalne posledice za uspeh velesejma. Vse kaže, da se bo tudi letos vnel oster boj za kontingente, namreč za sejemski kontingent, ki naj se prisodi Jugoslaviji. Zadnjič je vojaška uprava končno pristala na jugoslovanske zahteve glede višine kontingenta in s tem zagotovila jugoslovansko udeležbo. Kasneje so upravne oblasti na pritisk iz Rima odlašale z izdanjem uvoznih licenc v okviru sejemskega kontingenta. Zdaj so iznašli drugi manever: sejemske kontingente so namreč uvrstili v o-kvir tržaško - jugoslovanskega kliringa, ne da bi fa okvir sorazmerno povečali. Praktično pomeni to, da so sejemski kontingenti zgubili značaj sejemskih, ki so izločeni iz okvira običajnega kliringa. Gre torej za izigravanje dobre vere Jugoslovanov, ki so prišli na sejem pod pogojem, da se Jugoslaviji dovoli kontingent v skladu s pomenom jugoslovanske trgovine za Trst. Ako je sejemski upravi res do tega, da prihodnjega sejma udeleži tudi Jugoslavija, naj se za zadevo temeljito pobriga! POLOŽAJ V MESTNEM SVETU SE JE RAZČISTIL Predstavniki kominformistov so v tržaškem mestnem svetu glasovali z vladajočo stranko demokristjanov in z neo-fašisti za resolucijo, ki je v popolnem skladu s politiko rimske vlade. V njej se zahteva plebiscit glede Trsta, oziroma vsega Svobodnega tržaškega ozemlja, ne da bi bi] značaj plebiscita preciziran: ali gre za izbiro med Italijo in Jugoslavijo ali pa med Svobodnim o-zemljem in Jugoslavijo, oziroma med Svobodnim ozemljem in Italijo. Ker so 35.000 turistov v con! B Piran, 1. decembra Ko gostinska podjetja v coni B letos zaključujejo bilanco turistične sezone, jih prav gotovo navdaja zadovoljstvo. Kljub slabemu vremenu v predsezoni je letošnja sezona prekosila vsa pričakovanja. Čeprav so mnogi gostje zaradi slabega vremena v juniju odpovedali svoj obisk, so bili zato v mesecih juliju, avgustu in septembru oddani vsi razpoložljivi prostori. Povojni turizem y coni B slavi tedaj letos prvo'zma>go. S tem nikakor ni rečeno, da so bile prejšnje sezone slabe, toda tako dobre sezone še ni bilo po vojni, kakor je bila letošnja. Zlasti velja to v pogledu tujih gostov. Medtem ko je bil lani obisk inozemskih gostov zelo pičel, je bilo letos njihovo število nad 7.000. Ker je letos obiskalo cono B 34.000 turistov, je bilo tedaj med njimi nad 20% inozemcev. Po približni cenitvi je tujski promet prinesel letos coni B okrog 450 milijonov kosmatega zaslužka. Od inozemskih gostov je bilo po narodnosti največ Avstrijcev .Njim sledijo Nemci, Holandci, Švedi, Švicarji, Angleži in Francozi. Celo Daljni vzhod je bil zastopan, ker je v Portorožu letovala družina japonskega poslanika v Beogradu. Med domačimi gbsti je bilo največ Slovencev, ki jim sledijo Hrvati in Srbi. Levji delež letošnjega živahnega tujskega prometa je seveda odnesel Portorož, kjer je znašalo število inozemcev okrog 35% in število nočnin okrog 50 tisoč. Kakor po drugih letoviščih pa se opaža tudi tu, da je postal povojni turizem bolj dinamičen. Gostje se nam-rečl ne ustavljajo, kakor je bilo to nekoč, za daljšo dobo, marveč jo po krajšem bivanju uberejo drugam, kar nam dokazuje tudi število nočnin, ki z.naša za posameznega gosta 9.6. Kakšno pa je pričakovanje glede bodoče sezone? Ce bo kmalu rešeno tržaško vprašanje, se obeta coni B tudi v prihodnjem letu odlična sezona. V dneh od 27-10 do 4-11 t. 1. je bila na Bledu in v Opatiji turistična konferenca med predstavniki tujih potovalnih uradov in domačega turizma. Tuji predstavniki so pokazali veliko zanimanje za jugoslovanska letovišča in za letovišča v coni B, zlasti pa za Portorož. Posebno velik obisk se obeta iz Avstrije, in to že na veliko noč. Pa tudi na Švedskem, v Holandiji, Angliji in Zapad.ni Nemčiji vlada veliko zanimanje za naša letovišča. Zato razmilšljajo naša gostinska podjetja, kako bi povečala svojo zmogljivost in izboljšala postrežbo, kj kljub znatnemu napredku še vedno ni dosegla zadovoljive višine. Vprašanje je tudi, kako nuditi gostom čim več razvedrila in zabave. Zlasti velja to za Portorož, ki je izrazito letoviški kraj. V pretekli sezoni so v Portorožu že odprli poletni kino in vrtno restavracijo »Vesna«; potovalni urad Adrija je nabavil za izlete po kopnem svoj avtobus in za izlete po morju svoj lasten motorni čoln. Do prihodnje sezone bo že renoviran prejšnji ljudski dom, ki bo preimenovan v kulturni dom. V njem bo poleg sedežev kulturnih društev in kipa verjetno nameščena tudi nova kavarna, kjer bodo gostje našli zavetje in razvedrilo V primeru slabega vremena, kar so dosedaj zelo pogrešali. V dvorani se bodo prirejale Togliattijevi komunisti v rimskem parlamentu glasovali za Pellov plebiscit, sklepa tržaška javnost, da se tudi g. Vidali zavzema za takšen plebiscit, to je za Italijo ali za Jugoslavijo. Ta skupni nastop tržaških kominformistov na tržaškem mestnem svetu (pa tudi v Miljah) je g. Pajetta, namestnik glavnega tajnika italijanske komunistične stranke Togliattija, postavil za zgled rimskim poslancem med razpravo v parlamentu. Po zadnjem glasovanju tržaških kominformistov v tržaškem mestnem svetu se je .torej stališče tržaških strank glede tržaškega vprašanja povsem razčistilo. Nove tari j e za avtomobilski register. Ukaz ZVU št. 130 spreminja na anglo-ameriškem področju STO višino pristojbin za dokumente, ki se vlagajo pri javnem avtomobilskem: registrskem uradu, in za izdajanje zadevnih potrdil. XXX OTOKIH ZELENEGA RTA lno(ž*r ?e gospod C. opravljal tudi |t>i0?°sft italijanskega konzula rut ra% ^V' ^^ncenca in ie bil hkrati }^ier poznavalec krajevnih ran- Pos/ ga prosil, da mi pomaga s I Hi ^ovanjem pri oblasteh. Namera-šd eni namreč vkrcati čimveč žive-i «a(( ?!e vode in ker je bila »Geno- lon p0Polnoma prazna, tudi nekaj i Ta nai nudila ladji ' %T. stdbilno$t na valovih odprtega io j Kot zavoro sem izbral sol, ki "biti kR° na otoku dovolj po prav h/n ceni tn ker sem vedel, da jo Pr0(jaa Neverni Braziliji lahko dobro te^aerR sem brodske papirje vljud-Hrti tainiku — črncu, na katerega j Htih^a!etel v skladišču ob mojem ■ Zljubil mi je, da mi bo do žeje, ^Pjega jutra uredil vse, kar sem ■ Kade volje sem se odzval pova-1 in(i9osP°da C., ki je na vsak način 106etf’ da nadaljujeva razgovor pri 'hfrna niegovem domu. Vedel sem, %% do ta tako težko preizkušeni ^ Povedal še marsikaj zanimivega, r° n Sem se kasno popoldne v že sko-UfaJ^topajočem mraku poslovil od K^a gostitelja in njegovega pri-0r(i doma v predmestju Porto som o življenju in gospodar-ria n Položaju na otokih Zelenega Sa;,.a.etiež voč kot marsikateri portu-0 1 uradnik na njih. knglenit sem že, da so ti otoki vul-^ica 5,0 lsvora- Nastali so kot posle- SSSStfF OŽIVLJAJ uovInuega pomohcaka; W bočnih eksplozivnih, potresnih tefjj ? Podmorskih vulkanov. Naj-je j Paradoks na kopnem in v morju t pj..' se s katastrofo in rušenjem krt r°di izvede ustvarjalno delo. Ta-^ tstajajo otoki, na katerih se način poraja favna in flora ySe na njih naselijo tudi ljudje, k p!, btokov je dvanajst po številu >io temu, da zavzemajo površi-čisj fcoJi 4000 kvadratnih kilometrov, cec njih komaj 180.000 prebival-P°vzčini črncev in mulatov. Tež-hvir,°?s,co podnebje skoro brez pa-!ePi» 171 nePlodnost zemlje so vzroki k j~ Skromen pridelek koruze, fižo-Potrat še zdaleč ne zadostuje Prej aa?n Prebivalstva. Edini izvozni hža- et otokov je sol, ki jo letno izit ;a'?. okrog 40.000 ton. Medtem ko ste ai7sA:i promet zelo močan, o tuj-frejs prometu sploh ni govora. V Ph stoletjih so otoki igrali važ- no strateško vlogo in so Portugalcem dajali neprecenljivo oporo pri njihovih osvajalnih podvigih v Južni in Srednji Ameriki. Ležijo namreč točno na pol poti med Lizbono in Severno Brazilijo. Po osamosvojitvi Brazilije in ostalih južnoameriških držav je strateška važnost teh otokov vedno bolj slabela ter jih vihra zadnjih dveh svetovnih vojn našega stoletja sploh ni zajela. PORTO GRANDE OŽIVI ŠELE PO SONČNEM ZAHODU Cim bolj so se daljšale sence vitkih palm v malem parku, čez katerega sem hitel proti središču mesta, tem bolj se je prebujalo življenje v njem. Zjutraj tako prazna glavna ulica je bila sedaj polna domačinov, med katerimi sem z lahkoto opazil bele obraze potnikov s francoskega potniškega parobroda, ki je skupno z nami rprišel v pristanišče. V veselem živžavu sem najbolj pogosto zopet čul besede »souvenir«. in vsak belec je imel okrog sebe najmanj dvajset črnih fantinov, katerih se je le s težavo otepal. To nadležno moledovanje je pa kmalu prenehalo, ko sta se na sprehajališču prikazala moja stara znanca — bosonoga čuvaja. Zadostovali so njuni resni pogledi in že so se razposajeni pobalini porazgubili med gruče odraslih, ki so pred hišami uživali v prijetnem večernem hladu. Kdo ve, če bi ta dva moža postave imela isti uspeh s tržaškimi razgrajači ob demonstracijah? ZAKAJ TOLIKO POHABLJENCEV? Ko sem tako hodil mimo gruč hladečih se črncev, sem presenečen opazil, da je bilo med njimi veliko število pohabljencev in takih, ki so imeli iznakažene obraze ter druge teles- ne pogreške. Zaman sem naslednjega dne spraševal po vzrokih tega pojava. Nihče med mojimi znanci mi ni znal tega pojasniti. Pravilen odgovor na to vprašanje mi je podal šele dve leti kasneje neki nemški biolog, ki sem ga spoznal na ladji, s katero sem se vračal iz Buenos Airesa domov. Kot sem že omenil, so prebivalci! otokov Zelenega rta v glavnem samo črnci, ki so se že pred več stoletji na njih naselili. V prvi dobi naseljevanja so bili zelo maloštevilni. Množili so se med seboj ne ozirajoč se na vezi sorodstva, ker so pač k temu bili prisiljeni. Dedne bolezni in obremenitve so tako prehajale od roda na rod in sčasoma zajele tak obseg, da je vsaka družina štela po več pohabljencev. Skromne, skoro žalostne gospodarske razmere so odbijale novo naseljevanje in tako preprečevale množitev z drugimi dedno neobremenjenimi plemeni. Rod otočanov je tako ostal prepuščen nemilosti pode-dovanja, ki bi ga lahko preprečili samo drastični ukrepi preseljevanja s strani oblasti. GOMEZ JUNAK DNEVA Iz opazovanja črnih prebivalcev Porto Granda me je prebudila skrb na moje mornarje, katerim sem pred odhodom obljubil, da se takoj vrnem. Ker sem bil ves dan odsoten, sem si prav lahko zamišljal njihovo zaskrbljenost in sem zato pospešil korake, prerivajoč se med gručami radovedno vsiljivih črncev v smeri lesenega pomola, kjer me je čakal čoln. Pot mi je nenadoma zaprla velika množica radovednežev, ki se je gnetla pred vhodom edinega nočnega zabavišča v mestu. Nejevoljen sem obstal in se ozrl čez črne glave v notranjost zabavišča, da se prepričam, kaj je umetniške razstave, ki bodo seznanjale goste z našo upodabljajočo umetnostjo. Predvideni pa so tudi pogosti nastopi folklornih skupin in druge kulturne prireditve. Zmogljivost Portoroža za sprejem novih gostov se bo znatno dvignila s preureditvijo prejšnjega dijaškega doma v letoviške svrhe. Perspektive za prihodnjo sezono so torej zelo ugodne in naša letovišča se že sedaj pripravljajo, da bodo kos svoji nalogi. Za dosego tega cilja pa bo treba odpraviti še marsikatere pomanjkljivosti, o katerih pa bomo spregovorili ob drugi priložnosti. dr. F. J. POCENITEV TEKSTILNEGA BLAGA, ELEKTRIKE LN KRUHA. Glede na okolnost, da je sedaj na zalogi, dovolj blaga, so bile zaradi znižanja akumulacije znižane tudi cene tekstilnega blaga za povprečno 23%. V podrobnosti je znižanje naslednje: bombažne tkanine 26%, tkanine iz mikalne volne 18%, tkanine iz česane volne 15%, tkanine iz umetne svile 35%, tkanine iz naravne svile 20%, bombažne konlekcije 20 odstotkov, volnene konfekcije 15%, nogavice 35%, bombažna trikotaža 18%, volnena trikotaža 15%, bombažni sukanec 20% in pletilna volna 15%. Pravtako so bile ponovne znižane tudi cene moki in kruhu. Nove cene krušni moki in iz nje izdelanemu kruhu znašajo 37 din za kg-, beli moki in belemu kruhu pa 58 din za kg. Zaradi znižanja cene električni energiji za domačo uporabo se računa, da bodo prihranili potrošniki vsak mesec okrog 700 milijonov dinarjev. URNIK AVTOBUSOV ..Autovie Carsiche ' ODHOD IZ TRSTA V BAZOVICO: PADRICE, GROPADO, TREBČE: 7.30, 9.30, 11.00, 13.20, 14.00, 17.10, 18.00, 19.10, 20.00; 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 14.30, 15.00, 16.00, 17.00, 18.30, 19.00, 19.45, 20.30, 22.30, ODHOD IZ TREBČ V GROPADO, PADRICE, BAZOVICO, TRST: 6.00, 6.45, 7.20, 8.20, 10.15, 11.45, 14.20, 15.15, 18.00. , 19.05; 6.30, 9.15, 10.45, 11.45, 13.45, 15.15, 15.40, 16.45, 17.45, 19.00, 19.30, 20.30, 21.50. ODHOD IZ TRSTA V DOLINO: Avtobusi za Prebeneg so označeni z * 6.30, 7.20, 10.15 *, 12.00, 13.00 *, 15.00, 16.30, 17.00 *, 18.00, 18.30, 19.15, 20.40; 9.00, 10.30, 12.30 *, 14.30, 16.00, 17.00, 18.10, 19.30, 20.35, 22.00. ODHOD IZ DOLINE V TRST: 6.00 *, 6.30, 7.00, 8.00, 11.15 *, 13.30, 15.30 *, 18.00 *, 20.00; 6.30 *, 9.45, 11.00, 14.00 *, 15.00, 17.30, 18.00, 19.00, 20.10, 21.30. ODHOD IZ TRSTA V RICMANJE: 7.30, 10.30, 12.15, 13.30, 18.00, 19.15; 9.30, 14.00, 16.15, 19.30, 22.45. ODHOD IZ RICMANJ ZA TRST: 6.00, 8.00, 11.00, 12.45, 15.00, 18.30; 6.30, 10.00, 14.30, 16.30, 20.00. ODHOD IZ TRSTA V MACKOVLJE PREKO DOLINE; 11.00, 13.30; 13.00, 22.30, ODHOD IZ MACKOVELJ V TRST: 7.10, 12.00, 14.20; 13.45. ODHOD IZ TRSTA NA PESEK; 7.45, 13.10; 7.45, 13.10. ODHOD S PESKA V TRST: 8.20, 13.50; 8.20, 13.50. ODHOD IZ TRSTA V PERNECE: 14.30; 10.00, 13.10. ODHOD IZ FERNEC V TRST: 6.30, 15.10; 10.40, 13.15. N. B.: Ležeči tisk označuje avtobuse, ki vozijo ob nedeljah in praznikih. ,La Carsica' tako zanimivega v tej zakajeni dvorani. Bila je polna francoskih potnikov, ki so vsi smejoč se zrli v določeno smer sobe, kamor pa moj pogled kljub suvanju s komolci in vzpenjanju na prste nog ni uspel prodreti. Na uho so mj med glasnim smehom gledalcev od časa do časa prihajali nežni zvoki glasu, ki se mi je zdel neverjetno poznan. S pomočjo visokega mulata, ki je na vratih zabavišča zapiral pot radovedni gruči, sem se končno prerinil čez prag. Mojim očem se je prav na dnu močno zakajene dvorane nudil prizor, ki se mi ne bo nikdar izbrisal iz spomina. Poleg gla-sovirja, po katerem je neusmiljeno razbijal črnec gorilske postave, je stal Gomez v skrbno zlikani beli obleki in s tropsko čelado na glavi ter prepeval špansko popevko: »Tengo una va-ca lechera ...« (Imam kravo, ki je polna mleka...) Da bi slika bila še popolnejša, je na njegovi desni rami čepela mala opica, naš Pepček, ki je mirno obirala veliko banano. Bil sem preveč presenečen in za nekaj trenutkov sem z odprtimi usti buljil v ta smešni prizor, dokler me niso predramili veseli vzkliki, ki so prihajali iz prav nasprotnega kota zabavišča. Ob veliki mizi, ki je bila polna steklenic piva in vina, so se mi režali znani obrazi mornarjev in potnikov z »Genove«, med katerimi sem opazil še nekaj zapeljivih oči in pretirano pobarvanih ustnic, ki so gotovo pripadale potnicam francoskega parnika. Od tega trenutka dalje moj spomin na ta dan ni več tako jasen. Zdi se mi, da je Gomez še večkrat pel, in sicer v baru francoskega parnika, kamor smo se kasno v noč preselili; in okoli Gomeza so plesale, improvizirane odaliske. V spomin mi prihaja še več raznih prizorov. Nikakor pa se ne morem spomniti, kako sem se zopet znašel na trdem ležišču v svoji kabini na »Genovi« in kje je Gomez iztaknil belo obleko ter tropsko čelado, od katerih se vso pot ni več ločil. K. P. (Se nadaljuje) Odhodi: Iz TRSTA v SAMATORCO (skozi Gabrovec) ob delavnikih: 13.15, 19.30; ob ne-ieljah: 10.00; v SALES (skozi Gabrovec) >b delavnikih: 7.30, 10.00, 11.30, 13.15, 17.30, 19.30; ob nedeljah: 10.00 (12.40 s »roseka), 14.00, 18.30, 21.00; SKLADIŠČE [Prosek) ob delavinkih: 7.30, 10.00 (v tepnič In Brlžčke), 16.30. Iz SAMATORCE v TRST ob delavnikih: 1.30, 15.00; ob nedeljah: 5.50, 11.00; Iz SADEŽA v TRST ob delavnikih: 5.40, 6.35, 1-50, 11.10, 15.10, 18.10; ob nedeljah: 6.05, 11.05, 19.10, 21.40; iz LESNEGA SKLADIŠČA v TRST ob delavnikih: 5.50 (iz Rep-liča), 16.55; ob nedeljah: (iz Repniča) S.45, 10.50. Odhodi: Iz TRSTA v VELIKI REPEN ob deiav-likih: 10.00 (skozi Ferneče), 12.30 (skoti Ferneče in Repnlč), 10.00 (skozi Rep-lič); ob nedeljah: 10.00, 16.30, 18.30, 20.30; 1 EPENTABOR: ob nedeljah 8.30, 10.00, 12.20 (skozi Ferneče), 14.00, 16.30, 18.30, 10.30 (skozi Ferneče). Iz VEL. REPNA v TRST ob delavnikih: .00, 11.05 (skozi Ferneče), 14.00 (skozi Ferneče), 19.30; ob nedeljah: 6.30, 12.25, 17.25, 19.15, 21.30; Iz REPENTABRA v TRST ob nedeljah: 6.35, 12.30, 1305 (skoti Ferneče), 17.30, 19.20, 21.35 (skozi Fer-oeče), od 3. maja do 27. sept, ob 9.10, 10.30, Odhodi: Iz TRSTA v CEROVLJE ob delavnikih: /.30, 15.00; ob nedeljah: 15.00, 20.30; v VABREZINO ob delavnikih: 7.30 (sana-orlj, do trga), ob 9.00, 11.30, 12.30 (v ’raprot), 13.15, 15.00 (sanatorij), 17.30 /do trga), 19.00 (v Sempolaj), 20.30 (sanatorij); ob nedeljah: 8.30 (trg), 10.00 (v Mavhinje), sanatorij: 12.20, 13.15, 15.00, 16.30 (trg), 17.30 (Sv. Križ), 20.30, 22.30, 13.40. Iz CEROVELJ v TRST ob delavnikih: J.30, 16.45; ob nedeljah: 16.20, 21.25; iz PRAPROTI ob delavnikih: 6.00, 14.00; iz ,EMPOLAJA ob delavnikih: 6.05, 8.45, 7.00; ob nedeljah: 16.35, 21.40; z NABREZINE-TRG ob delavnikih: 7.05, .50, 9.45, 12.35, 14.15, 17.10, 18.15; ob ne-ieljah: 7.55, 9.15, 14.05, 16.45, 18.00, 23.05, 0.10. ) d h o d i: Iz TRSTA na PROSEK ob delavnikih: .30, 6.55, 7.30, 9.00, 10.00, 11.30, 12.30, 3.15, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 10.00, 19.30, 0.30, 23.30; ob nedeljah: 6.30, 8.30, 10.00, 2.20, 13.15, 14.00, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 9.30, 20.30, 21.00, 22.30, 23.40; s PROSEKA v TRST ob delavnikih: 5.15, 6.00, 6.30, 1.00, 7.20, 8.10, 9.10, 10.00, 11.00, 11.30, U.40, 12.50, 14.00, 14.30, 15.30, 17.05, 17.25, 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 21.20, 00.15; ob ledeljah: 6.00, 6.30, 7.00, 8.10, 9.25, 11.00, ,(1.30, 12.35, 12.50, 13.25, 14.20, 15.50, 17.00; 17.50, 18.15, 19.00, 19.30, 19.40, 20.00, 21.00; 12.00, 23.20, 00.20, Goloficllo c£ C* * Zaloga istrskih in vipavskih vin ter hrašhega terana Skladišče in uradi: TUSST, TUIL. JOEni:, TIBGIOJVJETO ŠT. T JE jL, JE JF O W 3 Š X JE V. SIS-07t» - JV A JDOJMIJU: T JE JU. ŠT. -4l,X-Jl73 S. tt. FABBRICA ACCUMULATBRI NAJBOLJŠA BATERIJA Ul I L A Al 0 Sedež in uprava: l/ta Tertulliane, 70 Tel. 54670, 53938, 581556, 584920 Poslovalni ca: Viate Bligny,23-Tel. 5.12.07 Torino: Via Principi D’Acaja 57 - Tel. 7.04.94 - Padova P.zza della Stazione N. 1 -Tel. 2.79.54 Bologna Via Arnendola N. 2 -Tel. 3.83.03 Roma Viale Aventino N-88/90/92 Tel. 59.36.97 59.95.22 - Napol! Via Ugo Foscolo N. 4 -Tel. 6.07.26 C. C. Milano 238831 C. C. Homa 148198 C. C. Napoti 130488 Gostilna .. Ek U/fhSZO* * š v 9 X 9 X f nb.) S UL. CA HDUCC! ♦/ Postrežemo l/am z najboljšim domačim iti istrskim ritnim in domačim pršutom TOVARNA SODAVICE in zastopnik piva DRE H ER Za naročila p okli ite nas na vašo telefonsko 'tov. 22'50 5 Se priporoča Frankovič Leopold NABREŽINA ŠT. 73 Poslužujte se pri Vaših potovanjih v inozemstvo (Švica - Avstrija - Jugoslavijajitd.) TURISTIČNE PISARNE U. V. S. E. T. UFFICI0 VIAGGI SVIZZERO ■ IRIESIINO 1RST, ulica Fabio Filzi it. 5, tol. It. 55 If Informacije • hotelske rezervacije . turi* st ib ne individualne in kolektivne vize DIREKCIJA - RIJEKA Telegrami: JUGOUNDA - Tel. 26-51, 26.52, 26-63 (poldne) 26-61 VZIIHŽIII! lili DIV S POIMIŠKO BLMUl/IVI DHH1VIHT IZ JADRAIM O: SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI TURČIJO IN GRČIJO „ 7 DNI B L IŽ N J I V Z H 0 D „ 7 DNI SEVERNO AMERIKO „ 10 DNI Zastopstvo v Trstu: "N 0 R D-A D R 1 A„ Agenzia Marittlma dl V. B0RT0L0ZZI Telegrami: „N0RD-ADRIA" - Trieste - Tel.: 76-13, 29-8-29 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi štev. 1 V* SOSIČ $ O $ S I M A K I O OPČINE. IBG MONTE BE 4 - TEI. 21-155 Peotia/amo plinske, električne in druge štedilnike znamke „ZOPPAS“, radio aparate priznanih znamk in električni material ZASTOPSTVO . JL HfclJ JO A S A‘‘ Nabavite ga lahko v Bazovici. Padričah, Trebčah. Konkonelu in Velikem Repna Prodajamo tudi na obroke . Gene ugodne! TURIST RESTAVRACIJA in kopališče SV. NIKOLAJ (ANKARAN) Prvovrstna hrana in vsakovrstne pijače - Weekend hišiče, krasna plaža drevored, športno igrišče, bar, itd. Odprto celo zimo Cene zmidne Plačila v vseli valutaii Cene zelo ugodne. PROJEKTIRANJE - MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN VO-DOVODNIH INŠTALACIJ KLEPARSTVO Mehanična delavnica in prodaja motornih vozil Tassan Bruno TRST - ul. Udine 61 - Telefon 75-12 Vam nudi po ugodnih cenah motorje,.MOSOUITO", motocikle ,,GANNA", dvokolesa priznanih znamk ter pribor za ..VESPE'- in ..LAMBRETTE-' Uvozno in izvozno podjetje 1>. MERI TRST Ul. XXX Ottobre 8, tel. 29-812 Uvažamo in izvažamo predvsem plutovine ter vse vrste lesa Teleg. KAPI TRŽNI PREGLED _ i i - - Tržaški trg KAVA TRST. Povprečne cene na viru proizvodnje: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg lob: Rio N.Y. 5 5R Rio N.Y. 3 53; Santos Superior 65,50; Santos extra pri-ma crivello 18 69,50; Victoria 5 good to large bean 50; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg lob: Haiti naravna XXX 63,25; Salvador 65; Kostarika 69; arabska kava, v šilingih za 50 kg cil: Gimma 420; Moka Hodeidah 1 474; afriška kava, v šilingih za cwt cit: Uganda prana in prečiščena 365; indonezijska kava, v florintih za 100 kg cif: Bali Robusta 10-12% nečistoče 375. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista v lirah za kg net-to ponovno pretehtano blago brazilska: Rio N.Y. 5 1.255; Rio N.Y. 3 1.275; Santos Prime 1.390; Santos extra prime crivello 18 1.430; Victoria 5 good to large bean 1.205; srednjeameriška: Haiti naravna XXX 1.420, San Salvador 1.420; Kostarika 1.520; afriška; Uganda oprana in prečiščena 1.210; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1.190; arabska: Gimma 1.290; Moka Hodeidah 1 1.365. KAKAO TRST. Povprečne cene kakava: Accra good fermented new crop 312/6 šilinga za 50 kg cif Trst proti izročitvi v no-vembru-januarju, 306/3 proti izročitvi v decembru-februarju, 303/9 proti izročitvi v februarju-aprilu; 301/3 proti izročitvi v marcu-maju; Ceylon EA1 330 šilingov za cwt cif Trst proti takojšnjemu vkrcanju; Ceylon Al 330; Ceylon BI 305; Ceylon EB1 305; Ceylon Al BI mešan 317/6; Ceylon BB1 285; Ceylon Standard 20 308; Ceylon B2 270; Samoa new crope grade 1 330 šilingov za cwt cif proti takojšnjemu vkrcanju; Samoa new crop grade 2 320; Bahia 280 šilingov za 50 kg proti vkrcanju v novem-bru-decembru; Grenada 310 šil. za 50 kg fob; Navidad Arriba 56 dolarjev za 50 kg cif jadranska pristanišča. SLADKOR TRST. Vzhodna Nemčija je ponudila svoj sladkor po 36/6 funta šterlinga za lono cif sredozemska pristanišča, kar odgovarja približno 34 fuptom šterlin-gom fob Trst. Češkoslovaški sladkor stane 35/10 funtov za 1.000 kg fob Trst. Od letošnjega julija do zdaj je cena češkoslovaškega sladkorja padla za 6/10 funtov za tono.i Madžari ponujajo svoj sladkor po 106 dolarjev v italijansko-madžarskem kliringu ali proti plačilu v valuti, fco prevoz Trst ali Trbiž. Italijanslci trg Na italijanskem trgu žitaric ni ravnovesja. Živinski trg je še vedno v krizi. Olivno olje je nekoliko pridobilo na ceni. Cene mehke pšenice so se ohranile na precejšnji višini, kar velja tudi za trdo pšenico. Večje je povpraševanje po koruzi in po neoluščenem rižu. Povpraševanje je narastlo zlasti za boljše vrste neoluščenega riža. Precejšnje je povpraševanje tudi po krmi, cene so čvrste. Cena slame je še vedno v porastu. Na trgu z živino in s prašiči vlada mrtvilo. Cene so vnovič padle za 5 do 10 lir pri kg. Ustaljena je cena masla, kakor tudi cena sira. Vino je še vedno predmet živahne kupčije. Cene so čvrste. Normalen je potek kupčij s sadjem in zelenjavo. Večje povpraševanje po mandljih je povzročilo skoil cene. ŽITARICE FIRENZE. Za stot fco Firenze: emilij-ska mehka pšenica 7.650-7.700; pšenica krajevne proizvodnje 7.600-7.650; oves 4.100-4.200; maroški oves 4.350-4.450; argentinski oves proti izročitvi v februarju 4.100-4.150; koruza marano 5.800 do 5.S50; beneška koruza 6.000-6.100; hibridna koruza 4.950-5.000; maroški neolu-ščeni ječmen 4.400-4.450; argentinski ne-oluščeni ječmen proti izročitvi v januarju 4.450-4.550; argentinska rž proti izročitvi v februarju 3.650-3.700, proti takojšnji izročitvi 3.800-3.850; pšenični otrobi 3.000-3.100: moka iz mehke pšenice tipa »00« 9.600-9.700, iz pšenice l!-pa »0« 9.200-9.300, iz pšenice tipa »i« 8.900- 9.000, iz pšenice tipa »2« 8.600 do 8.700. VERCELLI. Neoluščen riž navaden 6.000-6.500; Pierrot 6.000-6.500; Roncaro-lo 6.300-6.700; Arborio 6.400-6.700; Adiz-zone 6.700-7.000 ;Maratelli 6.500-7.100; Rizzotto 6.700 7.200; Sesia 7.400-7.800. Oluščeni riž navaden 9.200-9.400; Pierrot 9.900- 10.200; Ardizzone 10.700-11.000; Ma-ratelli 11.400-11.600; Rizzotto 12.300 do 12.500, Arborio 14.600-15.000. ŽIVINA PIACENZA. Telički za rejo 220-260; telički za zakol I. 380-420, II. 240-280; junice za rejo 6-12 mes. 210-250; junci in junice za zakol I. 230-260, II. 190 do 230; molzne krave 140-170.000 lir glava; krave za zakol I. 180-220, II. 100-120: debeli voli za zakol I. 250-270, II. 200 do 220; voli in junci za delo 240-280; biki za zakol 240-260; prašiči nad 150 kg 290-310, 120-150 kg 290-310; suhi prašiči 80-120 kg 270-290, 20-80 kg 250-290; prašički za rejo 230-270. PERUTNINA MILAN. Žive race 450-500; zaklane 525-575; živi kapupi 700-750; zaklani 950 do 1.000; živi zajci 280-320; zaklani s kožo 380-420, brez kože 380-450; žive pegatke 650-700, zaklane 900-950; žive ko- koši 525-600, inozemske žive 525-550; zaklane kokoši 725-775, zmrznjene inozemske kokoši 550-575; žive gosi 350-375; zaklane 375-400; živi golobi 625-675; zaklani 850-900; živi piščanci, lombardski 675-725, piščanci I. 650-700; II. 525-575; zaklani piščanci I. 950-1.00, II. 800-850; živi purani 450-500, zaklani 625-650; žive pure 550-650, zaklane 650-750; sveža jajca I. 42-43, navadna 39-40. MLEČNI IZDELKI CREMONA Maslo I. 850-860, II. 760 do 780, III. 720-730, IV. 680-690; sbrinz svež 490-520, star 3 mes. 590-630; pro-volone svež 470-510, star 3 mes. 580-590; trdi sir kraj. proizv. svež 680-690, majski proizv. 1953 610-650, zimski proizv. 1952-53 840-880, majski proizv. 1952 880 do 900; emmenthal svež 470-540, emmen-thal star 3 mes. 570-590; italico svež 450-460; taleggio svež 360-380. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1 stop. kisi. 440-445, do največ 1,50 odst. kisi. 430-440, do največ 2,50 odst. kisi. 420-430, do največ 4 odst. kisi. 410 do 420: dvakrat rafinirano tipa »A« 415 do 425, tipa »B« 370-375; navadno semensko olje 370-375; olje iz zemeljskih lešnikov 390-400. VINO MILAN. Cene za stot/stop. fco milanska postaja: Piemonte črno 10,5-11 stop. 630-670, 11-12 stop. 670-710; Barbera 710 do 730; Oltrepo pavese 10-11 stop. 600 do 610, 11-12 stop. 640-670; Mantovano črno 600- 630; Valpolicella in Bardolino 690-710; .Soave belo 730-760; Emilijsko 10-11 stop. 610-650, 11-12 stop. 650-680; Razvoj cen na mednarodnem trgu ne kaže enotne smeri. Cene kavčuka n. pr. so se učvrstile, pravtako cene cina. Ka-kao je zaznamoval vprav rekordne cene. Pravtako se opaža naraščanje cene /ifaricam, z druge strani pa je n. pr. cena volne precej popustila. Popuščanje so zaznamov i tudi pri ceni cinka in svinca. Indeks cen na ameriških blagovnih borzah je v terminski kupčiji nanredoval od 159,30 na 160,77, proti takojšnji izročitvi pa od 168,60 na 170,55 Med dogodki mednarodnega pomena se omenja podpis mednarodnega sporazuma o sladkorju, ki bo uveljavljen po vsej verjetnosti 1. januarja 1954. Posvetovanja so se udeležili predstavniki 22 držav; na sporazum je pristalo 17 držav. V Ženevi zaseda mednarodna konferenca za cin. ŽITARICE V tednu do 27. novembra je cena pšenici v Chicagu napredovala od 197% na 199 5/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v marcu. Vzporedno je napredovala tudi cena koruze od 151% na 156% stotinke dolarja za funt. To je treba spraviti v zvezo z manj ugodnimi poročili o ameriški letini. Pošiljke iz Kanade so redkejše, ker imajo tam opravka z vzkladiščenjem nove žetve. Terminsko kupčijo bodo v Londonu odprli 4. januarja, v Liverpoolu pa je bila odprta 1. decembra. SLADKOR, KAVA, KAKAO V uvodu smo že omenili mednarodni sporazum o sladkorju. Sporazum ima predvsem namen zagotoviti določeno višino ceni sladkorja, ki je v zadnjem času padla. Omejili bodo izvoz sladkor- a prav zato, da ne bi cena na svobodnem trgu padla izpod 3,25 stotinke dolarja za funt. Na konferenci Britanske skupnosti je Vel. Britanija izrazila svojo pripravljenost, da bo v letu 1954 plačevala sladkor uvožen iz dominijonov po 41 funtov šterlingov za tono, medlem ko je doslej veljala cena 42 1/3. Cena kave je v New Yorku ostala v bistvu neizpremenjena pri 58,26 (teden poprej 58,36) stotinke dolarja za funt. Pod vplivom o pičlem pridelku v Afriki je cena kakava v New Yorku napredovala od 40,75 pa 43,38 stotinka dolarja za funt. KAVČUK Cena kavčuka je v New Yorku napredovala od 20,30 na 21,05 stotinke dolarja za funt. Skok so zabeležili tudi v Londonu, kjer so kupci za vrsto RS ponujali 17% (teden poprej 16%) penija za funt, medtem ko so prodajalci zahtevali 17 /78 (teden poprej 17). Potrošnja naravnega kavčuka je v okto- Modena 610-650; Romagna belo 620-640; črno 600-630; Toskansko navadno 620-650; Marche belo 640-670; črno 640-670; Barletta extra 13-14 stop. 625-645, 14-15 stop. 615-635; Barletta navadno 12-13 stop. 565-595, navadno 13-14 stop. 595-615; Sansevero belo 11-12 stop. 630-650, 12-13 stop. 620-640; Leccese 13-13 stop. 600-620, 14-15 stop. 620-630; Piemontski moškat 12.800-13.300 lir stot; moškat Oltrepo pavese 11.200-11.700. KOZE REGGIO EMILI A. Za kg osoljenih kož z repom: voli do 40 kg 265-280, nad 40 kg 270-275; biki do 40 kg 230-240, nad 40 kg 205-215; teleta 3-6 kg 790-800, 6-8 kg 770-780, 8-12 kg 600-610, 12-20 kg 440-450, 20-26 kg 360-370; teleta do 30 kg z glavo in praklji 290-295; konji 205 do 210; mezgi 150-160; osli 120-130; ovni 220-230, ovni suhe kože 630-640. POVRTNINA IN SADJE MILAN. Suh česen 180-230; repa 50 do 70; korenje 40-60; cvetača 50-70; ohrovt 30-40; cikorija 30-45; čebula 30-45; solata endivija 80-120; krompir 26-42; peteršilj 80-110; zelena 70-100; špinača 90-120; buče 29-31; kostanj 35-60; kaki 35-80; jabolka Delicious I. 110-150, II. 70-90, Jonathan I. 130-140, Morgenduft 80-110; navadna mešana jabolka 30-70; hruške navadne 30-70, Kaiser I. 160-190. II. 90-119; pomaranče navadne 70-100; limone 135-150; mandarini navadni 100-140; smokve 80-105; mandlji neoluščeni 140-160; lešniki 240-250 ;orehi navadni 170-200; ;italijanske slive v zabojih 210 do 230; kalifornijske 480; suho grozdje 230. bru narastla na 46.309 ton (septembra 45.283) in je predstavljala 44,4 odst. vse množine uporabljenega kavčuka. .Za prihodnji mesec so napovedali konferenco potrošnikov kavčuka, ki naj bi priporočila ustalitev cene. VLAKNA Ameriška vlada namerava skrčiti setveno površino bombaža od 24,5 na 17,9 milijona akrov. O tem načrtu se bodo izrekli pridelovalci 15. decembra. Kljub tej nameri ni poskočila cena bombažu v New Yorku. V tednu do 27. nov. je padla od 33,75 na 33,65 stotinke’ dolarja za funt. V Aleksandriji so zaznamovali lahen napredek, in sicer za karnak od 60,16 na 60,46 talarja za kantar, cena ašmunija pa je napredovala od 51,90 na 52,14. V Londonu je cena na dražbah volne padla za 2,5 do 5 odst. Česana volna vrsta64’SB je 27. nov. stala 145 (teden poprej 147) stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru,- Cena je na svetovnem trgu nazadovala, ker ne kupuje več volne Sovjetska zveza. Značilno je, da so v Rou-baixu v Franciji zaznamovali nasproten pojav, to je napredovanje cene od 1.380 na 1.420 frankov za kg. KOVINE Splošno so cene pisanih kovin ostale neizpremenjene. Zabeležili so nazadovanje cene bakra v terminski kupčiji. Tako je cena v New Yorku nazadovala od 27,75 na 27,35 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Pogajanja med ZDA jn Čilom glede dobave cina so na mrtvi točki. Nekateri čilski parlamentarci so pozvali vlado naj vrže na svetovni trg 100.000 ton cina, ki ga ima v skladiščih. V New Yor-ku je cena napredovala od 82,5 na 83,25 dolarja za funt. Cena svincu je ostala neizpremenjena pri 13,50. Neizpremenjena je tudi ostala cena živega srebra pri 186 dolarjev za steklenico. Antimon Laredo Texas neizpremenjen 34,50. Cena litega železa neizpremenjena pri 56,76 dolarjev za tono. Prav tako Buf-falo 56,50 in staro železo pri 35,32 dolarja za tono. V Londonu je cena bakra v terminski kupčiji nazadovala od 228 na 225% funtov šterlingov za tono. Znaten padec je zabeležila cena svinca, in sicer od 95% na 92% funta šterlinga za tono. Na trg so prišle velike količine svinca. Cene pisanih kovin na zahodnem nemškem trgu 28. nov. svinec 25,15 za 100 kg, cink 22,70, baker 285,50, čisti cin 796,00 nemških mark. KOŽE Osoljene goveje kože v New Yorku 15,38 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v januarju, 14,88 proti izročitvi v aprilu. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 17/1X 2/XI 1/XII Pšenica (stot. dol. za bušel) . . ■ 200 Vs 190 Vs 201 V4 Koruza (stot. dol. za bušel) ....... . . . 149‘/s 147 7» 157 NEV/ YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . 32.- 30,- 30,- Cin (stot. dol. za funt) . . . 02,25 81.50 83,- Svinec (stot. dol. za funt) . . . 13.50 13.50 13.50 Cink (stot. dol. za funt) . . . 10 10.— 10.- Aluminij (stot. dol. za funt) . . . 21.50 21.50 21.50 Nikelj (stot. dol. za funt) . . . 60,— 60,— 60,- Bombaž (stot. dol. za funt) . . . 33.55 33.05 33.95 Živo srebro dol. za steklenico . . . 1E16.— 105.— 180.— LONDON Baker (f. šter. za d. tono) . . . 273 252 - 230.‘Z* Cin (f. šter. za d. tono) 007, 630,- Cink (f. šter. za d. tono) • • • 5 'U 77.— 78.' n Svinec (f. šter. za d. tono) 90,— 90.-- SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . . . . . 281-90 228 50 285,— VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 17.11.53 30.11.53 Min. Maks. Funt šterling 0.275 0,000 0.000 6.275 18.11.53 1.12.53 Min. Maks. Napoleon 5.150 4.850 4.850 5.150 Dolar 632 633 632 630 Južna železnica 1.326 1.350 1.325 1.362 Francoski frank Švicarski frank 162 162,5 147,25 147 161 147,— 102,5 147,25 Splošne zavarov. Assicuratrice 13.180 3 450 13.580 3.660 13.600 3.660 13.180 3.450 Funt št. papir 1.660 1.670 1.660 1.670 5.500 5 500 Avstrijski šiling 23.90 24 23.90 24 Jeroljmič 4.650 4.650 Zlato 720 722 720 726 »Istra-Trst« 835 840 835 840 »Lošinj« 8.000 8.000 — — BANKOVCI V CURIHU Martinolič 4.150 4.150 16. novembra 1953 Premuda 8.500 8.500 — — ZDA (1 dol.) 4,297, Belgija GOO fr.) 0,46 Tripkovič 10.400 10.000 10.000 10.400 Anglija (1 f.št.) 11,25 Holand. GOO fi.) 111,80 Openski tramvaj 1.720 1.720 — — Francija (100 fr.) l.H1/. Švedska GOO kr.) 75,75 Terni 179 193 179 193 Italija (100 lir) 0,08 Izrael G f.št.) 1,70 IL V A 272 285 269 285 Avstrija GOO š.) 16,27 Španija GOO pez.) 9,83 Zdr. jadr. ladjedel. 419 417 417 419 Cehoslov. 18.— Argent GOO pez.) 21,74 Ampelea 800 800 — — NemČ. GOO DM) 100,70 Egipt (1 1 f.št.) 10,25 Andgoni 1.000 1.000 — — tSCnlk KMEČKE ZVEZE SaCJEŽ; TlvrST ULICA KABIO I-! L Z I ŠT. lO I. - T C L E P O N -ST. Da bo zemlja kakor kvas! V jeseni zorana in gnojena zemlja spomladi, ko skopni sneg in popusti zmrzal, »močno dela«, vzhaja kakor kvas. Ko se dovolj osuši, jo obdelamo s kultivatorjem alj pa povlečemo z brano, ki jma dolge zobe. Spomladi ponovno preorati zemljo, ki je bila v jeseni sprašena in gnojena, ni umestno; pri tem delu bi se zemlja preveč osušila, hkrati bi se tudi stlačila in pokvaril bi se talni grudiščasti zlog. Le če je močno zapleveljena in ozelenela ter bi z brano ali kultivatorjem ne bilo mogoče temeljito očistiti in zatreti plevela, tedaj jo spomladi ponovno prav plitvo, 8-10 cm. globoko preorjemo in takoj pobranamo, da preprečimo izpuhtevanje zimske vlage. Vendar ne smemo spomladi ponovno orati niti branati ali s kultivatorjem obdelovati, dokler je zemlja (posebno težka) še toliko vlažna, da se maže ter oprijemlje orodja in nog; s tem bi se pokvarila talna rahlost (grudičasti zlog) za celo leto. Kultivator in brana zdrobita skorjo, mešata v jeseni podorani gnoj z zemljo, uničujeta in izvlečeta plevel, ki je izkalil iz semena ali pognal iz korenin (pirika, slak, osat, lapuh), razhlajata zemljo in trgata lasovitost (kapilare), s tem preprečimo prehitro izhlapevanje .talne zimske vlage; vnanji zrak in naraščajoča toplota ob sončnih dneh la.že i prodirata v obdelana tla. Na ta način ohranimo in še pospešimo delovanje koristnih drobnoživk. Tako obdelana in pripravljena zemlja je, kakor pravimo »godna« za saditev krompirja. V poletni suši se globoko obdelana ■ zemlja ne osuši tako hitro. K temu pripomore še razkrajajoči hlevski ip zeleni gnoj, ki vpija kot goba mnogo zim-:ske vlage ter jo ob suši oddaja v svojo okolico in koreninicam v njej. Hkra-,ti pa globoko obdelana zemlja, ki je močno zagnojena, laže in bolje prenese morebitno pozno pomladno in poletno močo, ker se deževna voda lahko odce-Ja skozi zrahljano zemljo v globino in na dnu dalje v smeri padca ali nagnje-/nosti njive. Rastlinske hranilne snovi so do pomladnega sajenja že nakopičena in po-Ivsod v obdelani zemlji enakomerno razdeljena. Koreninice jih takoj ob kalitvi že lahko najdejo in dosežejo. Zato mlade rastline takoj nemoteno in bujno rastejo, prej dorastejo in tudi prej dozorijo. Končno pa z globokim jesenskim o-ranjem uničimo mnogo živalskih škod- Kmet in vrtnar v decembru Na polju in na njivi. Razvažamo gnoj na njive, ki smo jih namenili, ranemu žitu in krompirju, če nam vreme še dopušča ga tudi raztrosimo in podorjemo. V nabrežju je primeren čas za setev pšenice »Mentana«, v kolikor se gojitev te pri nas še izplača. Očistimo odvodne jarke in napravimo po potrebi nove, da ne bo voda zastajala po njivah in delala močvirja. Ta mesec je tudi zelo pripraven za preoranje travnikov in njiv. Na vrtu. Nadaljujemo z gnojenjem in prekopavanjem zemlje za prvo pomladansko setev. Hlevski gnoj dopolnjujemo z umetnimi gnojili, ki jih trosimo še pred kopanjem in pri tem upoštevamo tudi vrste vrtnine, ki jih bomo gojili na posameznih delih vrla po načrtnem kolobarenju. V zavetni in sončni legi sejemo v tem času lahko kodrasto solato rezivko in rano glavnato solato »Kraljico maja«. Sadimo tudi na odprto, četudi nekoliko vetrovne lege čebulček ip česen. Ako je na vrtu dovolj zemlje na razpolago, sejemo v njegovo sončno lego tudi zgodnji grah »ekspres« ali »alaska« Ijivcev, ogrce, miši, voluharje, bramorje itd. Nastane vprašanje: zakaj mora biti ravno za krompir (pa tudi za koruzo) zemlja tako obdelana, kakor smo to opisali? .Zdrav semenski krompir posajen v zemljo, začne kaliti pri toploti 4 do 8 stop. Vendar je kalenje pri tej toploti počasno in traja lahko po mesec dni. Pri višji toploti 9 do 13 stop. krompir hitreje kali. Važno je, da posajen krompir spomladi čimprej vzkali, ozeleni in takoj raste naprej. To dasežemo le, če je sa-jen v dovolj toplo zračno in rahlo zemljo. Zemlje za krompir ni mogoče v večjem obsegu — razen omejeno, v toplih gredah gnojakih — umetno segreti do toplote, ki pospešuje hitro kalenje gomoljev. Vendar pa je mogoče vplivati, da se zemlja zgolj spomladi hitreje in prej segreje, če jeseni obilno gnojimo s hlevskim gnojem in jo globoko preorjemo. PRIZNANA STAVbENu POHIŠTVENA MIZARSKA LELAVN1CA in tigouina vseh vrst pohištva SPREJEMAMO NOVA NAROČILA IN P0PR4’ VILA * NUDIMO PLAČILNE 0IAJŠAVE Priporoča se PRAČEK MARTIN Skedenj - ULICA Dl SERV0LA 124 G. M. COLOMU & FIGII UVOZ - IZVOZ MiUTOVINJE in IZDELKOV Trst, Ulica 1. della Croce 4 TEL. 84-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE in podobne. Sicer pa sejemo grah pri nas rajši v vinogradih. V vinogradu in sadovnjaku. Pripravimo si kole in beke ža vezanje trt. Kole olupimo dokler so še sveži in jili namakamo vsaj teden dni v približno :5% vodni raztopini modre galice (brez apna), da bodo trajali v zemlji več let. Ob suhem vremenu nadaljujemo s paštanjem za nov nasad trt in sadnih drevesc.' V zavetnih legali in če je prej skopana zemlja dovolj rahla, sadimo še vanjo mlade trte in drevesca. Zadnji čas je, da odpravimo pred mrazom prvo zimsko škropljenje, ki je zlasti važno za breskve in je prav koristno tudi drugemu sadnemu drevju. V kleti. Ne odlašaj več s prvim pretakanjem mladega vina. To delo moraš opraviti ob jasnem in mirnem vremenu. Sode s pretočenim vinom moraš po-gostoma — vsaj enkrat tedensko — dopolniti do vehe. Ta naj bo tesno zaprla ali začepena s čepom iz zdrave pluto-vine. Ne odpiraj vehe po nepotrebnem in vino za poskušanje toči le skozi pipico iz trdega lesa ali pa iz rogovine. OBVESTILO LASTNIKOM ODBRANE GOVEJE ŽIVINE Področno kmetijsko nadzorništvo bo izjemoma razdelilo pogače koruznega jedrca po znižani ceni. Razdeljevanja bodo lahko deležni vsi rejci odbranih krav, vpisanih v rodovniško knjigo, če dokažejo, da redijo njih teleta (samice), rojena med junijem-novembrom t. 1. Zainteresirani živinorejci se vabijo, da dvignejo za vsako rejeno tele (sami-co) pri Področnem kmetijskem nadzor-ništvu - Ulica Ghega, 6 (soba 4) tozadevno nakazilo za Z stota pogač po polovični ceni. Ker znaša cena pogače 5.200 lir za vsak stot, mora položiti živinorejec ob dvigu nakazila vsoto 5.200 lir, ustrezajočo polovični ceni dveh stotov krmila. JAVNA POMOČ SLOVENSKI KMETIJSKI SOLI Na povabilo vodstva je nedavno obiskal novo slovensko kmetijsko šolo v Podravljah na Koroškem predstavnik ameriške Uprave za delo v tujini (FOA Foreign Operatiops Administration), ki ima sedež na Dunaju. Vodstvo kmetijske šole je vložilo1 prošnjo za podporo. Predstavnik se je pohvalno izrazil po vzorni ureditvi šole, zlasti o oddelku za živinorejo. Ogledal si je tudi internat. SVETOVNI PRIDELEK JABOLK IN HRUŠK Čeprav bo splošni pridelek jabolk in hrušk letos v Evropi manjši kot lansko leto, se bo trgovina s tema dvema vrstama sadja med državami članicami OEEC zaradi povečanja povpraševanja držav uvoznic dvignila. Po poročilu delovnega odbora za sadje in zelenjavo pri Organizaciji za evropsko gospodarsko sodelovanje, ki se je nedavno sestal v Parizu, je predvideni zmanjšani pridelek pripisati predvsem manj ugodnim vremenskim razmeram' kot lansko leto. Odbor je ocenil pridelek hrušk na 1,490.000 ton, to je 17% manj kot leta 1952-53 in 21% več kot leta 1951-52; pridelek namiznih jabolk pa na 3,650.000 ton, to je 25% manj kot leta 1952-53 in 5% več kot leta 1951-52. ŠVICA O NAPREDKU V BOSNI Dopisnik lista »Neue Zuercher Zei-lung« je prisostvoval svečanostim v Jajcu, kjer so slovesno proslavili desetletnico proglasitve zvezne republike Jugoslavije. Po odhodu državnikov se je razvila ljudska veselica. Plesali so vse vprek: muslimani, pravoslavni in katoličani v svojih značilnih nošah. To je prebivalstvo z okoliških hribov, ki je vedno bilo revno, in ki je pričela ceniti napredek v kmetijstvu od trenutka, ko so posekali izrastke povojne kmetijske politike, piše Švicar. Ljudstvo ceni napredek, ki ga je prinesla nova vladavina tej zaostali deželi: šole, gonjo proti dednim boleznim in bolj pravično razdelitev narodnega dohodka med bogatimi pokrajinami v ravnini in pasivnih krajih v gorah. AMERIŠKI ZAHVALNI DAN Dne 26. novembra so Američani tudi v Trstu proslavili svoj »zahvalni dan«. O tej navadi piše slovenski list iz Clevelanda »Nova doba«: Ameriškemu zahvalnemu dnevu bi manjkala karakteristika, če ne bi bilo na mizi puranove pečenke in vkuhanih jagod, ki jih imenujemo cranberries. Tradicija pravi: Ko so beli priseljenci na tem kontinentu obhajali svoj prvi zahvalni dan, so se gostili z nastreljeni-mi divjimi purani in drugo divjačino ter poslastico omenjenih rdečih jagod. Na te jagode, ki rastejo v močvirnatih krajih, so bele priseljence opozorili Indijanci. Priseljenci so jih imenovali crane berries (jagode žerjavov), ker so jih žerjavi radi obirali. Značilno je, da te rdeče jagoda rodi nizko grmičje, kj uspeva v močvirna- h krajih. Vsaj pozimi mora voda poplaviti kraje, kjer raste to grmičje. Danes nabavljamo večino teh jagod s kultiviranih plantaž v državah Massachusetts, Wisconsin, New Jersey, Washing-ton jn Oregon. Povprečno jih pridelajo okrog 800.000 sodov na leto. Dobra plantaža da do 300 bušlov pridelka. V Evropi raste neka sorodna vrsta; v slovenščini menda imenujejo tiste jagode prusnice. Botaniško ime za ameriške cranberries je Vaccinium macrocarpum. ZA RAZISKOVANJA NA PODROČJU PREHRANE Ustanova za prehrano, organizacija, ki jo podpira ameriška živilska industrija objavlja, da je nakazala devetim ameriškim univerzam 50.000 dolarjev kot podporo za razna raziskovanja na področju prehrane. S tem so se prispevki za raziskovanja, ki jih je naklonila navedena ustanova letos, povečali na okoli 260 tisoč dolarjev . DOBRA SLADKORNA LETINA V NEMČIJI Po uradnih cenitvah bodo pridobili v Nemčiji 1,17 milijona ton sladkorja, medlem ko je lanska proizvodnja vrgla samo 806.000 ton. Proizvodnja se je torej povečala za 45,1 odst. Z lastno proizvodnjo bodo Nemci letos krili 20 odst. domače uporabe. Uvozili bodo kvečjemu 150.000 ton. Tehnične nnvnsti LETALA S HITROSTJO 2400 KM NA URO Glavni inženir tovarne »Armstrong S;ddeley Motors, Ltd.«, Anthony Head, je izjavil, da bo pri vojaških letalih zelo verjetno treba rhzviti nov tip letal, popolnoma drugačen od današnjega. Kot znano, izdeluje tovarna »Armstrong Siddeley Motors« svetovno znane plinske turbine »Sapphire« za vojaška letala. Cim je bil rešen problem letenja z nadzvočno hitrostjo, lahko pričakujemo, da bo mogoče doseči še enkrat tako veliko hitrost, to je kakih 2400 km na uro. Glede civilnih letal pa je izjavil, da tako on kot njegovi kolegi konstruklerji, še vedno vidijo osnovno potrebo po letalih s podzvoč-no hitrostjo. »Z izkoriščanjem vseh znanih zvijač bi bilo mogoče zmanjšati potrošnjo goriva pri civilnih letalih za 30%,« je izjavil Head. STEKLO KOT JEKLO Nedavno je neka tovarna iz Leice-stra v Londonu prikazala predstavnikom industrije in tiska raznovrstno zanimNo uporabo steklenega vlakna: iz njega je mogoče izdelovati sestavne dele za letala, umetne ude^ gredelj za majhne ladje, stolice, zibelke, čelade za motociklistične dirkače, senčnike in kovčke. To podjetje uporablja stekleno vlakno pri pirizvpdnji prozornega valja^ nega materiala, kaskalita, ki ga uporabljajo kot nadomeistilo za stekih pri oknih, ker prepušča v notranjost prostorov 66% sončne svetlobe. To je nadalje naravnost idealen material za prevleko polken, ker je odporen proti sunkom ter je močnejši od jekla, pri tem pa. je zelo lahek: 20 m blaga iz novega materiala tehta komaj 227 gramov. ZOBNA PASTA IN GNITJE ZOB Britanska zdravniška revija »Lan-cet« posveča enega izmed člankov v svoji zadnji številki vprašanju zobne ščetke in zobne paste. Pisec članka prihaja do naslednjih zaključkov: Zelo priporočljvo je čistiti si zobe, toda zgolj iz estetskega vidika, kajti zelo naivna iluzija je, iskati kakršno koli zvezo med to odllično udomačeno navado in možnostjo, da bi tako preprečili gnitje zob. Na gnitje zob ne vplivata niti zobna ščetka in še manj zobna pasta. Zato je treba eno kot drugo imeti le za kozmetični sredstvi, ne pa za proizvoda, ki bi zanimala bodisi medicino ali higieno ... J nr i r m J v/ Hotel „r.EIVfTRin,“ Hotel „0 0 H A“ Hotel „P I H A r Hotel „PARTIZA]r in sodobno urejena nočna restavracija in bar ,,VESNA" nudijo razne specialitete na žaru, do' bro vino, prijetno zabavo ob najboljšim plesnem orkestru. ODPRTO VSAK VEČER 150 MODERNO UREJENIH SOB S TEKOČO VODO, OKUSNA HRANA, DOMAČA VINA Prenotacije za skupine, bankete in posameznike. Telefonirajte na št. 31 iii34 PORTOROŽ Ribarič Ivan uvoz - izvoz Zaloga oglja, premoga in dri/ 7. a kurjav u lUAimORM) IM DHHHr.ll Vseh vrst trdnega in mehkega rezanega lesa, fur-n;rija, vezanih plošč itd. z fastnivni iPKevoznimi sredstvi Urad; TRST ul. Crispi št. 14 Tel. 93=562 Skladišče: ul. dede Milizie 14 - Tel. 96 516 telefonska številka stanovanja 95 916 Tovorni prevozi Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi MeHartiena delavnica AVTO €r A MAŽA - T M S T ULICA MORERI 7 _____________ ___________ nddaja avtomobilov v najem za preuoz potnikov na STO in v inozemstvo FR.ANC LIPOVEC Trat, lil. Timeus at. 4 - Tel. 90-2915 v uradu - Tel. 33-113 doma CENE UGODNE ! CENE UGODNE 1 MIZARJI KMETOVALCI PODJETNIKI I n u d i Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in parket e najugodneje C AL E A Tel. 90441 TRST Visle Sonnino, 24 GIUSEPPE MASI MILANO VIA G. e C. VERINI, 81 (gia Via Settembrini, 147) Telefone N. 287-833 IMPORT - EXPORT PldTOVIAU ii» vseli vrst izdeU**' POPRAVI LA 31 A II I 0 PREDELAVA --------- * KAROSERIJ ARTUR O BARVAN;,E RUSSIAK TAPECIRAŠ TBST, Ul.C0L8GNASf. 48 -TELEFON