AIDS-HELP MIKROBIOLOŠKI INŠTITUT MEDICINSKE LIBERALNO DEMOKRATSKA FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI STRANKA SLOVENIJE ANONIMNI TEST 061.443 642 i398 Uui LJUBLJANA roza obzorja Ljubljana, Kersnikova 4 PRISTOPNA IZJAVA Podpisani/a izjavljam, da sprejmem statut skupine in se pridružujem njenemu članstvu. Rojen/a sem stanujem_ Datum: Podpis: v , tel. Verjetno ste že sami opazili, da so se rožnata obzorja stemnila, najprej po zaslugi ljubljanske vlade, potem pa so se začeli nasilno vesti še drugi centri moči. Skratka, nasilje moškega sveta je krepko zavleklo tisk junijske številke, tako daje zdaj postala septemberska. Kar seje pisalo v uvodniku k prvi številki Revolverja (da ga lahko berete tudi v slovenski skupščini), se je na drugačen način tudi zgodilo. Ljubljanska mestna vlada je na eni od junijskih sej prebirala revijo Revolver, ostro debatirala o njej, poklicala na pomoč celo medicinske strokovnjake (čeprav homoseksualnost že dalj časa ni več na seznamu bolezni) ter kategorično odločila, da pričujoči izdelek ne sodi na področje kulture. Se huje, da celotna kulturna dejavnost Roza kluba (filmski ciklusi, knjige, nastopi Alje Tkačeve, Svetlane Makarovič, Katje Levstik itd. itd.) ne zasluži niti dinarja iz mestnega proračuna za kulturo. Predsedniku Marjanu Vidmarju seje sprva zdelo, daje homoseksualna populacija pri nas premajhna (60 000 do 100 000), potem pa, daje dovolj bogata (spomnite se Židov), da ne rabi družbenega denarja. Mentaliteta, obnašanje, poteze in dejanja nasilne oblasti, ki ne trpi drugačnosti. Prav podobna oblast se je potem s tanki spravila na še eno drugačnost, na Slovenijo. In potem še naprej... Pod tovrstnimi oblastniki se moramo verjetno obrniti k drugačnemu načinu dela. Morda smo se naučili tudi to, da nam posredno politično delovanje kaj malo koristi. Načelna podpora večine parlamentarnih strank (glej Deklaracijo v Revolverju 2) ostane ob konkretnih primerih neefikasna. V ZDA so že zdavnaj ugotovili, da tisti, ki imajo moč in so nam vsaj malo naklonjeni, ob konkretnih vprašanjih odpovedo. Njihov boj je boj za oblast, naš za pravice. Morda nas je malce presenetil molk t.i. alternativne scene, ki je po svoje le dokazal, da je razkol prevelik, da so interesi drugačni... da gre vselej za heteroseksualen svet, ki je na drugi strani. Dobro veste, da se bodo "alternativci" nekega dne "spametovali", poročili, vodili otroke in pse na sprehod, odločali o heteroseksualnih časopisih, kulturi, zakonih, denarju, vojnah itd. in bodo prav tako nestrpni. Kaj pa pravzaprav ostane homoseksualni popnlaciji? 1. Da se poroči z osebo nasprotnega spola (ter seveda deluje kot je zgoraj opisano) 2. Da si ustvari homoseksualuo zvezo 3. Da menja partnerje (partnerke), skratka se vede promiskuitetno 4. Da stopi v službo cerkve ali se odloči za celibat 5. Da naredi samomor. Moška in ženska homoseksualna populacija, ki hoče živeti svojo homoseksualnost, seveda potrebuje poleg heteroseksualnega sveta še kaj drugega. Vkolikor je povsem nemogoče to drugo vtkati v obstoječi red, je seveda potrebno izgraditi vzporedni svet - včasih imenovan geto. In zdi se, da smo prišli do te ugotovitve. Poskusi spremeniti obstoječe, prepričati itd. itd. potrebujejo preveč energije in prinesejo premalo rezultatov. Zato je toliko pametneje vzpostavljati lastno infrastrukturo, od denarne moči do kvalitetne knlture. Številne dejavnosti bodo obenem jačale identiteto populacije ali bolje skupnosti. Številne možnosti druženja bodo povečale število znanstev. Tako je verjetno v interesu vsakogar, da postaja infrastruktura bogatejša in močnejša. Tisti, ki se vidijo v drugi in tretji točki (zgoraj), jo gotovo potrebujejo. Da pa bi jo tudi imeli, bodo morali tudi kaj narediti. In kaj drugega počne Revolver, kot da informira, razglablja, jača identiteto? In da bo to skušal početi tudi vnaprej, seveda le z vašo pomočjo, ne s pomočjo oblasti? Ta je jasno pokazala, da nam ni naklonjena. Podobna so bila tudi razmišljanja udeležencev prvega Pink tabora, ki je potekal v Ankaranu od 4. do 8. septembra in o katerem boste več prebrali šele v prihodnji številki. Sedem let po nastanku Magnusa oziroma po dejavnosti gay in lezbičnega gibanja, bi moralo biti že vsakomur jasno, da brez tega tudi hetero svet v svoj red ne bi vključeval ponudbe, ki jo kdaj lahko zasledite (od filmov na TV do Erotike M). Tisto kar se v getu pojavlja iz potrebe, kasneje straight svet ponudi zaradi denarja. Gibanje dela predvsem majhne korake. Vaš pristop v Roza klub in (ali) vaša denarna pomoč bi gotovo spodbudila nove možnosti. Ali pa boste raje počakali na tiste prihodnje čase? je organizacija (registrirana kot politično gibanje), ki skuša pokrivati široko področje homoseksualnosti -tako moške kot ženske. Polje delovanja, od informiranja, zabave, druženja, vzgoje, kulture, do političnih akcij, se izraža prek številnih oblik. Vse informacije dobite na našem naslovu: Roza klub, Kersnikova 4, 61000 Ljubljana (fV.nad.,soba 405) ali vsak delavnik po telefonu 061.319.662 (od 15. do 18. ure). Žiro račun za plačilo posameznih publikacij, vpisnine v Roza klub (250 din za leto 1991) ali prostovoljnih prispevkov je: 50100-678-44343. Roza disko se dogaja vsako nedeljo od 22. do 3. ure v Klubu K4, Kersnikova 4, Ljubljana. Varietejski program, ples, glasba, video... Prav tako vas vabimo k oblikovanju programa, s predlogi, pripombami ali konkretneje z nastopi. Poslušate nas lahko na Roza valu - vsak drugi četrtek od 17.00 do 17.30 na Valu 202, drugi program Radia Slovenija. Informacije, intervjuji, komentarji, glasba... Filmski ciklus bo potekal v začetku decembra v Cankarjevem domu - natančen program bo objavljen v dnevnem časopisju. Za petek 4. oktobra planiramo roza večer na bazenu pri postojnski jami, če bo prijav dovolj seveda. Vsa stvar naj bi se začela ob 22.00 in trajala vse do jutranjih ur. Prijavite se na tel. 061 319 662 (od 15. do 18. ure) Roza klub. Na naš naslov lahko pošiljate tudi male oglase za naslednjo številko (praviloma naj bi izšla v decembru). B.M. akcije 3 ŠIBA BOŽJA 4 DOM IN SVET 10 INTERVJU, BOGDANIC 13 INFO PEDRI PO PREDALČKIH 19 ROZAVAL PUČNIK, LOK AR, MAKAROVIČ. 23 PORTFOLIO h DAN: risbe, tempera 27 HUMANIZEM IN RENESANSA: UMETNA OSEMENITEV 28 PA TRIO A HIGHSMITH: CENA SOLI 30 VALKIRE V PORNOGRAFIJI 33 ESEJ 34 TEATER 37 PORTRET: LAURIE ANDERSON 39 BRANJE: PATRICK GALE 41 SCENA: SAVA 42 PORTFOLIO 2: FRENK 44 KRUZING: BEOGRAD, FIRENCE 48 JULČI Foto Man Rav REVOLVER, revija za kulturna in politična vprašanja (revija s homoerotičnim nabojem). T Izhaja četrtletno. T Cena posamezne številke je 100,00 din. V Ustanovitelj in založnik: Roza klub, Kersnikova 4, 61000 Ljubljana, ▼ Odgovorni urednik: Brane Mozetič. T Naslov uredništva: Revolver, Kersnikova 4,61000 Ljubljana Tel: +38 61 319 662. V Tehnično urejanje in postavitev: Edo Milavec. ▼ Tisk: SET, Ljubljana. T © Revolver, 1991. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov revije je dovoljen samo s pismenim privoljenjem založnika. V 2 fterofr«! SEPTEMBER 1991 šlfoa božja COMING 0 Bralec se ob prebiranju Revolverja slejkoprej vpraša, kdo v resnici stoji za podpisanimi prispe vki, marsikdo pa vloži tudi precej napora, da naposled svojo radovednost poteši. Ceje bralec poleg tega Še latenten gay, mu odkritje identitete katerega od avtorjev povzroči kopico vprašanj in ugibanj, lahko pa tudi neznosne dileme in psihični kaos. Če je bralec emancipiran gay, za katerim je morda celo udejanjen coming out, s precejšnjo dozo obžalovanja ali gneva razmišlja o strahopetnosti prepoznanega "lažno" podpisanega avtorja članka. V primeru, da je dober poznavalec ameriške gay scene, se opogumljen utegne celo poslužiti metode outinga (glej Revolver št.l) in njegovo identiteto z mešanimi občutki dobronamernosti in zlobe razkrije konservativni, v načelu homoseksualcem nenaklonjeni javnosti. Navedena primera sta seveda dve namišljeni hipotetični skrajnosti, vmes paje nedvomno kontinuum raznovrstnih situacij, tako ali drugače kombiniranih, ki so za slehernega gaya zgodba zase. Takšen uvod je možen za odpiranje kateregakoli gay problematiziranja, naš namen paje lapidarno razmišljanje o fenomenu tako imenovanega coming outa, ki ima, če hočemo o njem razpravljati, navidez značaj preproste binarne kode: da ali ne, v resnici pa je to kompleksno vprašanje, katerega background je poln socialnih, osebnih, situacijskih, tehničnih 'i drugih dilem, ki so predpogoj razume -vanja večine, ki se za ta korak nikoli ne odloči in peščice tistih, sicer občudovanja vrednih posameznikov, ki se uspejo vreči v svet tveganja in javno pokazati svojo spolno identiteto. Preden nanizamo nekaj elementov backgrounda opredelimo kaj sploh je coming out: Je dogodek ali proces razgaljenja pred utrjenimi družbenimi normami skrivane homoseksualne spolne identitete in pripravljenost na negativne in pozitivne posledice, ki iz tega dejanja sledijo. Gre za zavestno odločitev, iz tega ali onega razloga, brez dvoma pa takšen korak stori le oseba, ki ima lastne spolne dileme popolnoma razjasnjene in je torej emancipirana. Načelno je ne zanima reakcija okolja, pogosto pa celo (mazohistično) uživa v kočljivih situacijah. Hote ali nehote se SEPTEMBER 1991 Revolver izpostavlja v javnosti kot aktivist margi-nalne družbene skupine. Nemara precej bralcev pfi sebi odkriva iste lastnosti, vendar niti slučajno ne razmišljate, da bi ta korak tudi sami storili. Hkrati v mislih tehtate tudi situacijo množičnega coming outa in verjetne pozitivne posledice.Takoj ?,atem delate morda primerjave z drugimi mar-ginalnimi skupinami in njihovimi eman-cipatoričnimi težnjami. Najpogosteje je predmet primerjave črnska aktivistika in njihove metode demarginalizacije. Moramo biti dosledni in priznati, da razen splošne družbene zaznamovan osti tovrstna primerjava ne more pojasniti zakaj so gayi, ki naredijo coming outtako maloštevilni. Različen je namreč fokus zaznamovanja (stigmatizacije), ki je pri črnski manjšini telo (rasa), pri homoseksualcih pa karakter (spolna orientacija). Problem neprimerljivosti ni le v tem, da je različnost v kožnem pigmentu transpa-rentna in je ni mogoče prikriti, medtem ko je seksulna preferenca ravno nasprotno zakrita, če je to v interesu posameznika, hkrati pa so seksualni odkloni neprimerno bolj ekscesno tretirani kot rasni, ki formalno sploh ne obstajajo. K vsebinski neprimerljivosti lahko prištejemo še zelo pomemben zakon številk, kjer rasne manjšine kvantitativno presegajo število belih prebivalcev v nekem fizičnem prostoru, zato direktna in popolna rasna diskriminacija in marginalizacija čisto tehnično ne vzdrži. Kot vidimo, se na že kar prislovično metanje marginalnih družbenih skupin v isti koš ne gre opirati in tu iskati tolažbo in upanje za prihodnost svoje drugačnosti. Vprašanje je, ali bi skupinski in totalni coming out, če bi. bil seveda izvedljiv, prinesel kakšno strukturno spremembo v konservativnosti človekove aavesti, ki je civilizacijsko pogojena. V zgodovini modernega človeka so zgolj miniaturni časovni izseki, ki so bili tudi prostorsko omejeni, ko je bila homoseksualnost relativno visoko tolerirana ali celo predmet odobravanja.Ce imamo v mislih antično Grčijo, moramo biti toliko pošteni in priznati, da v tem primeru ni šlo za idilično stanje enakopravnosti spolnih praks, pač pa za privilegij starejših razumnikov in mlajših nekaj dečkov, pri čemer so ti drugi igrali spro-stitveno funkcijo prvih. Nekaj podobnega se danes dogaja z zmerno toleranco lezbištva, ko hetero-seksualni moški s simpatijo gleda spolni akt dveh žensk, vendar pa le toliko časa, dokler je prepričan, da za pravo naslado manjka vmes natanko le še on. Tako grški kot sodobni, okrasni ¡nacistični tip hipokritične tolerance prej iritira kot opogumlja. Splošno stanje nenaklonjenosti kakršnikoli drugačnosti prej in zdaj najbolje ilustrira predvsem v Združenih državah dobro znana lucidna izjava nekega ciničnega gay aktivista, da bo o demokraciji v Ameriki mogoče govoriti šele takrat, ko bo mesto za predsednika države zasedla ženska, ki bo črnka n lezbijka. Vsekakor nespodbudno besedičenje, utegne reči marsikateri bralec. Mi pa menimo ravno nasprotno. Emancipacija je med drugim tudi zmožnost spoprijemanja s kruto realnostjo. Ce nič drugega krepi odpornost in samozavest, večja ko j i tovrstna oboroženost, manjša je možnost dovoljevanja poniževalnih presenečenj. Zgodi se, da vas kdo vpraša: "Govori se, kar sicer ne verjamem, da si homoseksualec. Ali si res?" Odgovorite mu z navidez bizarnim vprašanjem:" Govori se, da si heteroseksualec, kar sicer ne verjamem. Ali si res?" Ta, ki vas je vprašal, bo v zadregi, kasneje pa se bo, če je povprečno razmišljujoč človek, morda celo sramoval svoje neotesane infantil-nosti. Marjan H. 13 mix realnost: in sanj z majhno pomočjo dnevniških zapiskov LONGTIME COMPANION (prvič) Izvedenci Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so v -nesecu maju na svoji redni letni skupščini ibjavili podatek, da je ta trenutek v sveti; 359.271 obolelih za aidsom. Glede na nezmožnost spremljanja širjenja te bolezni v Afriki, bi bila ■resnici odgovarjajoča številka tam okrog no! milijona. Vse bolj pa so zastrašujoče številke., ki govorijo > nosilcih .virusa :n se iz meseca v mesec » pozitivno" povečujejo tja v komaj verjetne milijone. REFLEX: 8th Into national AIDS Candlelight Memorial and Mobiiiza-tion je Roza klub obeležil v svojem disku. " agoreio ¡e ENAJST sveč. TRAMSStKSU ALMOST ¡TV SI) Angleški dokumentarni film je na presenetljiv način opozoril na brezpravnost iransseksualcev. posredno pa tudi gay o v in iezbijk, v Veliki Britaniji','.Slej ko prej vsi, ^ g.ade na družbeni sistem in politiko, ostajamo na ( brobju eružbe. Nizozemska do kumentarna oddaja »Moški in ženska« je bila tozadevne (Davidu je tako všeč, če uporabljam to besedo!) boij optimistična. Obe skupaj pa sta nas prepričali, da spol vpisan v ojstnem listu ne moro (in ne sme) /ečne funkcionirati kcl sveta resnica. Ni vso v obliki in ustroju človekovega telesa,bi vedeli povedati vsaj psihologi in seksoiogi. BEruEJI: Genetiki britanskega Nacionalnega instituta so se pred kratkim pohvalili 2 izjemnim; znanstvenim uspehom, ko jim je uspelo spremeniti spol mišjega zarodka Uboge miši, če jodo kasneje v življenju imele prav take probleme, s svojo identiteto kot jc imajo ljudje, ki se id ločijo za operativni poseg ki jim prinese spremembe spola. Fosega za spremembo podatkov v jradn h dokumentih žal še vedno niso odkrili. LONGTIME COI\ • UNION (drugič) : Izgubil ~em strokovne« kritiko omenjenega filma, za katero bi bila še oznaka pamflet. preveč spodol ■ na. Objavljena je bilavNedeljni Dalmaciji j rt je tako dokončno potre1, ¡a dejstvo, da že nekaj časa ni več »slebodna«. Urednik meje zaprosil, da na tc žaljivo besedovanje odgovorim, vendar sem mnenja, da so zapisane neumnosti zrcalna podoba karakterja osebe pišočega, spreminjanje1 karakterja pa se mi zdi, ■čeprav nisem pretirano skromen, prevelik zalogaj. Kc .'jo ia tekst oddan, se bo V svoji abofriosti nepre . segijiva kritika našla. Ne vem še. kaj dom in svet pop against homophobia Pop proti homofobiji je akcija sodobne mladinske kulture, projekt Iezbijk in gayev s Politehnične univerze v Londonu. S posterji, koncerti in podobnimi prireditvami protestirajo proti homofobiji, ki se v zadnjem času ponovno loteva britanske družbe. T KNOWING SHE feministična zaprisega Deborah Glick, prva sodnica države New York, ki se je javno deklarirala kot lezbijka, je začela svoje službovanje na precej neortodoksen naun. V trenutku, ko je zaprisegla ob prevzemu dolžnosti, ni imela roke na bibliji, kot je navada v Amerik" ampak na.. izvodu antologije feministične literature iz 70 ih let! lezbična uspešnica v mehiki Novela Dos Mujeres (Dve ženski) pisateljice Sare Levi Calderonje dočakala že tretjo izdajo. Zgodba govori o dveh ločenih ženskah, Valeri in Genovesi, k. se zalj ibita. Prizorišče dogajanja je židovska skupnost v Mexico Cityju. Knjiga je prvič izšla lani in se takoj uvrstila med vodilne ..terame uspešnice v Mehiki. T vse, kar ste želeli vedeti... ...o seksu med ženskami, pa si niste nikoli upali vprašati. Odgovore boste našli v najnovejši uspešnici Susie Bright SUSIE SEXPERT'S LESBIAN SEX WORLD. Kako izbrati najboljši lubrifi-kant, ki ne bo škodoval vašemu zdravju? Zakaj so električni vibratorji bol:" od tistih na baterije? Kako odkriti svoje erogene cone? In seveda vse o orgazmu! Kaj storiti, če se zaljubiš v lepo heteroseksu-a!ko? Na končuje še poglavje o lezbijkah in nosečnosti. Knjigo, ki je pošteno razburila čednostne Angleže in Američane, lahko naročite na naslov: AIRLIFT BOOK COMPANY 29, EDEN GROVE, LONDON N 7, GREAT BRITAIN T 4 Revolver SEPTEMBER 1991 dom nri svet LEZBECNIdmidzi NA fotografijah Nova serija »lezbičnih imidžev iz celega sveta« fotografi nje Julie Potratz je dočakala evropsko premiero na Peti evropski lezbični konferenci v Španiji. Potratzova prihaja iz San Francisca, je korejskega porekla, trenutno pa živi in ustvarja v Londonu kot svobodna fotografinja. Njene dokumentarne fotografije živijo, saj lezbični imidži govorijo sami zase. Podobe body-builderke: duhovnice, politične aktivistke, umetnice, matere in poročnega lezbicnega para so samo nekateri izmed pozitivnih modelov vlog, ki jih uveljavlja Potratzova. »Telim predstaviti lezbijke vseh ras in vseh skupin ter tako prispevati k ravnovesju imidžev in podob v svetu,« pravi Potratzova, ki je začela fotografirati v sedemdesetih. Za njo je že nekaj samostojnih in skupnih razstav po Evropi, Aziji in Ameriki, fotografije pa objavlja tudi v Wall Street Journalu. T DIVJE LEDENO Opravljivi angleški tabloid The Sun poroča o Šokantnem priznanju pevca Vaniile Icea, daje bil nekoč ulični pretepač gayev. Sedaj se menda iskreno sramuje svojega početja. T NOVI JARMAN Edvard H. Christopherja Marlowa je doslej veljal za največji film med tistimi, ki jih angleški režiser Derek,[arman (film Caravaggio) Še ni posnel. Snema ga ^daj. Filmska premiera bo oktobra, televizijska pa drugo leto na BBC, ki avtorja tudi zalaga z denarjem. S svojimi deli se ni režiser nikoli strogo držal zgodovine in tako je tudi tokrat. Zgodbo o borbi za priznanje 600 let stare ljubezni med angleškim kraljem Edvardom II. in Francozom Piersom Gaverstonom je postavil v sodobnost, ki mu pomaga s prizori demonstracij in prireditev, ki jih prirejajo najrazličnejše gay organizacije! V ta namen je rekrutiral tudi 40 čl anov skupine OutRage. ▼ SEPTEMBER 1991 Revolver bom z njo, verjetno boru v svojem arhivu odprl nov fascikei, šifra »absurd- b¡ bila zanj vsa; približno primarna ' ^ :'< REFLEX: Še vedno se smejem marksistično teoretičnem kontekstu, v katerega je film umestil M. Šiefančič ml. Edini. sprejemljiv in -orekten tekst o njem paje v Svijetu objavil Tadej Zupančič Saj, lahko njemu, ko pa je film tudi prevedel in ga tako spoznal do obisti. ■ POSEL JE POSEL (TV SL) Ultraservis obišče nenavadno uslugo: iščoča stranka. Lep, postaven öandyjevski tip. sicer poslovnež Romeo, bi rad najel dekle za skupne večerjo. Njegova želja je nenavadna. če ne že povsem: čudna in do skrajnosti sumljiva: s pogodbo so izvzeti vsakršni namigi, dotiki paše. celo. Dialog, ki nas uvede v dogajanje j« nadvse »kompliciran-:. Lili: »Vi pa znate z ženskami!« Romeo: »Ne, pravzaprav ne.« Lili: --Saj jih i mate, kolikor hočete. •< Romeo: »Ne, ¡o pa sploh ne.« !ntako naprej do podobnega dialoga, ki vodi k vrhi presenetljivega razpleta, Lile -»Upam, da bom v dobrih rokah." Romeo: «Name se pa res lahko za-nesete « Tudi najbolj laičnemu gledalcu se zadeva počasi, azmegljuje. Romeo se s tem. ko pripelje žensko, igrano ljubico, na večerjo, maščuje :za spor (?) svojemu ljubimcu, natakarju. Lilina ugotovitev je ob tem vredna intelektualko: »Tale se pa obnaša kot en peder.« V medsebojnem pogovoru Lili spozna bistvo '-.ele zaoeve, za dramatični vrhunec pa poskrbi Romeo, ki Lili izpove svo jo ljubezen "Nisem več peder. Moški me ne zanimajo več. Zaradi tebe. najdražja Rešiteljica moja - Nas lednji dan ji že prinese zaročni šopek, tam pa po naključju sreča Leska in ponovno!? pestañe peder: »Vas pa še nisem srečal. Joj. kako lepo ime imate, pa kako toplo reko...« Lili pade v nezavest, jaz (kar brez scenarija) tudi... REFLEX: Steber slovenskega komedijantstva je nastopil v tej kvazi štoriji: Derganc, Lesnjak, Godnič. izvrstni Potokarjeva in Omanova. Roman Končar in Marko Okorn sta \bila:gaya, parden oodra, sconai ista. in režiserja pa v njuno dobro no bt omenjal. Siznis je biznis, posel gledalca pa smeh. ko presenečeno ugotovi, da se -komediji" pravzaprav ne moro smejati. X Življenje običajnih smrtnikov je črno belo. življenje gayev rožnato. Kakšen privilegij bi pomislil neprizadeti opazovalec, če pa bi vzel v roke Richarda Planta knjigo ROŽNATI TRIKCTNiK (K?;. 1991). bi svoje mišljenje v hipu sp er e • Ijivo visok davek so morali gayi pla- 13 čati za svojo drugačnost v času tretjega rajha. V tem zapisku pa bi rad predvsem opozoril na napako-mimo katere tudi ta knjiga ne more in naj bi jo zagrešil Luchino Visconti s filmom Somrak bogov da cadula degli dei, 1959). V njem je s podobami lurišnikovvtransvestitskih preoblekah populariziral predstavo o homoseksualni nacistični eliti. Film ponuja torej teorijo, da nerazumljivih nacističnih zločinov ni težko pojasniti: nacisti so bili kratko malo perverzni homoseksualci. Knjiga io teorijo seveda ovrže, toliko bolj presenetljivo pa je zato najnovejše odkritje, ki že k splošno znanim nazi-gayem kot sta v prvi vrsti bila Ernst Roehm in Edmund Heines, prišteva se v stranki NSDAP Hitlerjevega namestnika Rudolfa Hessa. med svojimi imenovanega '-Črna Berta".. REFLEX: Znani slovenski politik : v- .;..... poudaril, da v vsakem človeku tiči majhen -hitlerček«. Dandanašnji časi so ža: več kot primerni za razvoj njihove rasti. Bogdanu Lešniku pa preprosto hvala, da je knjiga končno ugledala prostor knjigamiških polic tudr pri nas. z verjetno skupno željo, da nikoli nikomur več ne bi bilo potrebno pisati o podobnem exodusu v sicer tako nepredvidljivi prihodnosti CIKLUS R. W. FASSBINDERJA (TV SI) Več kot zanimivo je, da je od vseh priznanih avtorjev novega nemškega filma prav Reiner Werner Fassbinder tisti. ki mu Slovenci neprestano in še vedifo posvečamo (memo-rialne) retrospektive, v spomin njemu in njegovi umetnosti. Na misel mi sedaj neprestano prihaja prvo gledanje njegovega in Genefovega tilma "Querelle^. Video projekcija se je odvijala v prostorih ŠKUCa. Takrat je bil video še nekaj magičnega, Fassbinder sam pa povsem kultni avtor. Danes to seveda ni več. REFLEX Ko je TV pred davnimi leti predvajala Fassbinderjevo in Doblinovo delo BERLIN ALEXANDERPLATZ, je mama s svojimi no- mi posegi program preprosto ukinila. Zadnji del te misteriozne. one številnih mojstrsko izdelanih in osebno izpovednih njegovih oporok, sem končno lahko spremljal neovirano, v miru. Problemi s svojo ljubo materjo pa kot posledica moje homoseksualnosti ostajajo še naprej. Vsej ljubezni navkljub, kar jo premore, so predsodki le premočno zasidrani v njenem mišljenju, če se s svojim nečakom spustim v kakšno (pretirano) vzneseno de bato: hitro najde vzrok, da naju razdruži. Ne zaupa mi; gioboko v podzavesti ji tiči prepričanje o moji pokvarjenosti. 12 dom in svet whitney zanika vse Ameriški časopis Črnih homoseksualcev in lezbijk SLA* vestno beleži vsa zanikanja lezbištva, ki jih v javnost spušča Whitney Houston. Do letošnjega januarja je pevka to pesem medijem zapela že šestkrat. Pojavila se je v rev ah Essence, Time, Ladies Home Journal, Fame in USA Today. Za sledi jje dodala še to, da sta se z njeno sedanjo tajnico Robin Crawford včasih pret-var li, da sta ljubimki.... »How Will I Know?«„dodajamo mi T FEMINISTKE IN REVOLVER Nikakor n noč trditi, da subkultura v Ljubljani in s tem seveda predvsem njena dejavnost zamira. Prav nasprotno. Dokaz za to ni zgolj delovanje Roza kluba, pač pa tudi nenehna dejavnost Sekcije za kulturo miru in nenasilja in nenazadnje feministične sekcije Lilit, ki je 17. maja v Ljubljani organizirala že četrto jugoslovansko feministično srečanje zapored. Na tej, lahko rečemo že kar tradicionalni prireditvi, seje zvrstilo precej diskusij in predavanj, kot na primer predavanje o položaju žensk na Kosovu, okrogla miza o abortusu in reproduktivnih pravicah žensk... Za nas pa je bilo predvsem zanimivo predavanje z naslovom: Lezbično in gay gibanje - subkultura ali pravica do življenjskega stila, ki gaje imela članica Roza kluba. Ali je s tem lezbičua temati BANDERAS M ka tudi dejansko našla svoje mesto na tem srečanju, pa je seveda že povsem drugo vprašanje. Vprašanja, ki so sledila predavanju, ki ga mimogrede povedano, predavateljica niti ni uspela zaključiti, so se nanašala predvsem na zadeve, 1; i s povedanim niso imele prav veliko «kupnega. Ena takih stvari, ki je očitno zelo vznemirjala nekatere udeleženke, je bilo na primer vprašanje, odkod izvira ime revije Revolver, Čemur je sledilo precej nenaklonjenih, da ne rečem že kar krepko odklonilnih stališč do dejstva, da so nekatere lezbijke pač kljub "spornemu" poimenovanju revije, ki nf bi potencirala moško naravnanost, vseeno v njej pripravljene sodelovati s svo mi prispevk No, kakorkoli že, nazadnje se je srečanje po maujših pripetljajih vseeno izteklo v prijeten družabni '/ečer. T Nataša Slokar sta Caroline Buckley in Sally Herbert, mladi glasbenici s severnoangleškega otoka. Pozornost sta vzbudi i s singlom This is your life, izšel paje že tuui album P ve. Dekleti sta zasloveli že kot spremljevalki Somervillovih The Communards. Caroline je sodelovala tudi pri Zeke- Manyeka, Sally pa je violinistka s klasično izobrazbo. Caroline obožuje klasične komade, Sally pa ima rada plesno glasbo - rezultat paje nekje med avantgardo in plesno glasbo. Nekateri jima celo pra ) "ženski Pet Shop Boys". Caroline ima rada besedo "apatično". Pravi, da njena neposredna, preprosta, vendar čustvena besedila temeljijo na "osebnem opazovanju", nikakor pa niso sporočilna ali celo polemična. Čeprav Banderas nista politični al vistki, sta sodelovali na dobrodelnih prireditvah Shelter in ACT-UP Sally:"Vse težave so pomembne, toda včasih se moraš odločiti in izbrati med njimi. Na ACT-UP turnejo sva šli skupaj s Somer-villom. Tam sva se veliko naučili. 'Apatično' je dobra beseda za konec dneva." Caroline:"^!?/" sva obe sodelovali z Jim-myjem in Richardom. (The Communards), in ker so mnogi najini prijatelji gay i, je ne ino sodelovanje na ACT-UP turneji prišlo samo od sebe. Prav nič se ne ukvarjava i tem, kako BA&OEHAS bo to vplivalo na najino kariero, ampak pre • yhmisa, urdrniwmkttpdmmq.. ' prosto delava." ▼ SEPTEMBER 1991 dom in svet PINK, HOT and GROOVY 1. Last Train to Trancentral - KLF 2. Quadrophonia -QUADROPHONIA 3. Anthem - N-JO! 4 Just a Groove NOMAD 5. Human Nature - GARY CLAIL ON-IJ SOUND SYSTEM 6. Childrsn - EMF 7. Get the Messaoe -ELECTRONIC 8. Sailing on the Seven Seas -OMD 9. Dorrt Let Me Down THE FARM 10. Loose Fit - HAPPY MONDAYS 11. Losing My Religion - R.E.M. 12. Unfinished Symphaty -MASSIVE 13. Future Love Paradise SEAL 14 It's Too Late - QUARTZ INTROD.DINA CARROLL 15. Where the Streets Have No Name - PET SHOP BOYS 16. This Is Your Life - BANDEP.AS 17. Sit Down-JAMES 18. Wear Your Love Like Heaven -DEFINITION OF SOUND 19. Lost In Music - STEREO MC'S 20. Dun.no What It Is -THE BEATMASTERS 21. Ring My Bell -MONIE LOVE AND ADEVA 22. Hippychick - SOHO 23. I Wanna Give You Devotion -NOMAD AND MC FREEDOM 24. I Believe - EMF 25. 3 am Eternal - KLF 26. Crazy SEAL 27. Lone Train Running -BANANARAMA 28. I'm Ailright - KATARINA E 29. Good Beat - DEE-LITE 30. No Coke DR.ALBAN 31. Walking on the Air -FRAZIER CHORUS 32. Can I Kick It - A TRIBE CALLED QUEST 33. My Detinition of Boombastic Jazz Style • DREAM WARRIORS 34.1 Left Mv Wallet in 0 Segundo-A TRIBE CALLED QUEST 35. Hello, Africa - DR. ALBAN FEAT. LEILA K. 36. Pendant quo les champs brulent- NIAGARA 3/. Freedom - GEORGE MICHAEL 38. Rescue Me - MADONNA 39. It Won't Be Long -ALISON MOYET 40. Hyporreal - THE SHAMEN ▼ DJ Natasa poletna lestvica Roza kluba Oproščam se. brezkompromisno ponižujoč, draga mama, ker sem homoseksualec čeprav tvojega opravičila za neutemeljeno zlo misli ne bom nikoli deležen. ;::■.: THE HITCHER (Kanal A) ..... FsSmske trilerje prenašam ie pogojno. roacMhriller AVTOŠTOPAR (Harmon, 1986; pa postavljam v sam vrh filmov s homoseksualno tematiko. RUTGER HAUER in C. THOMAS HOWEL se preprosto ljubita. način s katerim ljubezen Izražata pa je vse prej kot klasičen: pljunek v obraz predstavlja poljub. Hauerjc-va želja "Ubij me!" utemeljeno lahko pomeni tudi "Potukaj me!", saj ima. municija "revolverja", s katerim na Hovvell' ljubeče pokonča,, homoero tičen naboj. Rezultat, ki je z njegovo sprožitvijo udejanjen, zato še zdaleč ni nujno Hauerjeva snrtpač pa nje gov tako dolgo pričakovani in v enkratni slasti doživeti orgazem. : REFLEX:' Takšno gledanje in občutenje je brez dvoma odraz homoseksualnosti. ki pa jo nekateri (mnogi) še vedno smatrajo za bolezen. Ker pa sem v zadnjem času vsled vse večjega in vse močnejšega trpljenja postal tako prekleto toleranten. taksna mišljenja v meni ne vzbujajo več ogorčenja, bolestne neumnosti in vse prej kot duhovite : ■ ■■ ■ - ■ - V ? ,..V:':. -tira. Imam pač svoj prav. drugim se £e zdaleč ni obvezno strinjati z njim. Boli me ie, da ne najdem stičnih točk s svojimi "istomišljenikr. Lahko, da so moja stališča čudna, a od njih ne bom odstopil nikoli. — ■'■ ■ LONGTIME COMPANION v-. . ,• ■ >' . ■ ■■,:■■'. sami "iskreni" prijatelji. Za cel muzej voščenih figur jih je. Končno je ta magična, skupaj z vsemi njenimi izpeljankami, največkrat in najbolj zlorabljena beseda, kar jih vsebuje slovar slovenskega knjižnega jezika. Zato moram biti toliko bolj zadovoljen, še več. povsem srečen, da imam tebe, David. Pomanjkanje časa zame ne sme biti vzrok moje jezo, ljubosumnost na številni krog obdajajočih le ljudi se moram potruditi minimatizirati, prenehali moram z gnjavažo o svojih problemih, kadar ti ni do tega in zaustaviti moram-:; brskanje po razodetju tvoje identitete. če sam toga nočeš. Vsega tega se zavedam, a kljub temu grešim. Pa ne bi smel, kajti ti si moj edini, jaz pa samo eden od mnogih tvojih prijateljev. postavila kdaj drugič, važno je le. da bo most. ki sva ga poplavila med naju, čimbolj in čundlje ttden iti trpežen ter vsem življenjskim vihram kljubujoč. leta nf. yarnf.<; a življenja "Maček Muri". "Bikec Ferdinand" in ?.a spremembo "Živ* pesek" sem poimenoval gesla, s katerimi sem v. Anteni iskal morebitno možne življenjske partnerje.:- Če povem, da brez uspeha, presenečen ne more biti nihče. Ko sem za odziv poslednjega izbral edino verjetno primernega, sem bil več kot presenečen tudi sam. Najin prvi kontakt je predstavlja! telefonski pogovor, njegove prve besede, po uradno zde-klamiranem pcidravu. pa so se vprašujoče glasiie:"Ko!iko si pa star?"! REFLEX: Slušalka ms je padla iz rok...Tega, da bo nekoč tudi on od mladih "disknminiran". se fant očitno še ne zaveda. Snrznanje : : zato toliko bolj trpko. IME MI JE STEVEN (TV SL) Ameriška nadaljevanka je oprta na resničen dogodek. Oblačno sivega 4. decembra 1972 je bil ugrabljen cedemlemi Steven Gregory Stayner. Sedem let je moral kasneje služiti svojemu novemu "očetu" Par-nellu, samozvanemu pastorju, ki je bil pedofil in je spolno izrabljal tako Stevena ko: njegove prijatelje. V naših gledalcih pa je tako še dodatno utrdil mišljenje, da so vsi gayi moralno izprijeni in nagnjeni k zlorabi nedolžnih otročičev. ■""'-■..■: REF^tX: Aktualni primer koba-nškega učitelja Ivana Lavre. ki je z gladovno stavko izterjal obnovitev postopka na novogoriškem sodišču, ki ga je pred petimi leti obdolžilo zlorabljanja položaja za navezovanje emocionalnih vezi z nekaterimi učenci, se v eksempel ponuja sam po sebi: Odločitev sodišča (bivša in prihodnja) je eno. govorice drugo, resnica je nekje vmes. ijudje pa se obrašajc povsem neopredeljeno: krajani KS Leskoveo so podpisali izjavo v podporo, kobariški učitelji, razen treh, pa nasprotuješ-njegovi vrnitvi n;i staro delovne meste Ob morebitni učiteljevi vrnitvi pa so tudi starši otrok že zagrozili, da bodo svoje otroke izpisali iz Inkriminirane -^snovr .-„• šole PET SHOP BOYS Po Tokiu, kjer se je njihova svetovna turneja pričela, in Parizu, kjer se j i pričel n;er evropski del, sem. izjemno skeptičen. 14. maja Pet Shop Boys lahko pozdravil tudi (skoraj) doma nastopili so namreč ie v Zagrebu. Rock predstavi so do. dali povsem nove dimenzije, za pop Spektakel ''Performance'' so priskrbeli še dva glasbenika tri spremljajoče vokale, deset plesalcev in • s povrh se civa suokovnjaka iz angles nacionalne opere. Njihov shr -vje bil tako grani'iozen: zanimiv, atrak- 8 Diamanda Galas, ameriška glasbenica grškega porekla, 2nana po svoji povsem izvini glasbi in vokalni interpretacij: m seveda po projektu Maska rdeče smrti, ki med drugim obravnava tudi AIDS, je za založbo Mute posnela novi album z naslovom Plague Mass". Katarzično, nasilno, satanistično in psihotično. T 1000 HOMO DJs - žalitev ALI IRONIJA? Kontroverzni angleški glasbenik (poznamo ga iz skupine Ministry) Al Jourgen-sen je ustanovil novo skupino s provokativnim imenom 1000 Homo DJs. Pravzaprav je ni ustanovil on, temveč - kakor sam zatrjuje - njegov alter ego, k i se imenuje Buck Satan. Skupina je že izdala prvo single ploščo »Supernaut« s trdim ritmom v stilu dancecora in z obskurnim besedilom, ki pa je le navidezni hvalospev «pozabljanju z drogo. Buck Satan namreč ni n cakršen zagovornik droge: vRock zvezde, let izgubijo stik z realnostjo, so žalostne pojave. Stališča proti rocfcovskih križarjev, paranoja proti narkomaniji in ekscesi nekaterih rockerjev so ista neumn Življenje na obrobju je krasno, dokler nisi tako daleč, da se tega več ne zavedaš. Živim na robu družbe, toda če bi počel samo K) % tega, kar pišejo novinarji o meni, bi bil že z davni mrtev.«. 1000 Homo DJs je za Jourgensena predvsem ventil za izživljanje, sprevračanje realnosti, skratka: sku mi je -»eno figo mar za vse.« In kako Jourgensen komentira vpadljivo in žaljivo ime 1000 Homo DJs? »50 % osebja založbe Wax Trax so homoseksualci in prav nič jim ni mar. So pravi gay teroristi! Tako daleč so že prodrli v javnost, da bodo kmalu lahko prečkali nafi , Rock J; umrl pred desetimi leti in se samo vrača naz; J." Tako vsaj trH' Holly Johnson, nekdanji frontman skupine Frankie Goes to Hollywood. Morda drži, da se plesna glasba res nenehno razvija, kar pa ne bi mogli reči za Hollyjev naj no v LP "Dreams That Money Can't Buy"(MCA). V glavnem lahko rečemo, da gre za bledo posnemanje pre,.,njega uspešnega albuma "Blast". Za osnovo mu služi NRG beat, ki mestoma vkl učuje tu< nekaj housea in elektronske glasbe, toda na koncu ostaja vtis, da gre za precej glasne in hitre komade,.za kar je v glavnem "kriv" producent Andy Richards, k je sicer odgovoren za uspešnici Love Train in Americanos. Svetli točki zadnjega albuma sta edinole nekoliko subtilnejši baladi T Need Your Love in The Great Love Story, kt izražata malce sanjavo fantovsko strast. ▼ Revolver SEPTEMBER 1991 dom in svet --t nmH lfgl§S3l ■ : : dom in svet festivala v torinu in new yorku pa še eden v londonu tiven in nenazadnje, redko viden te-aterski nastop. ' REFLEX: Pesmi, ki jih podpisujeta Neil Tennant in Chris Lowe, so enostavne, kot mini zgodbice govorijo o ljubezni, seksu. usodi in drugih "vsakdanjih" stvareh. Ker pa ta vsakdanjost še zdaleč na vsakdanji način ni tudi izpovedana. Pet Shop Boys ostane med nami večno zanimiv duet. pSl^ PARK JE MOJ : . Bom kar odkrit, kar tudi sicer sem, čeprav ne priznam rad. da sem še do predkratkim do tega mesta gojil povsem negativen odnos. Ljubljančani brez posebne obrazložitve vedo za kateri in kakšen prostor gre, vsem drugim pa naj povem da se brez pravega, uradnega imena nahaja ob bivši Prešernovi cesti za Petrolovo "pumpo" ter se razteza vse od "štacjona" pa do Tivolija. Če rečem še, da se žargonsko imenuje "peder ptac", situacija postane jasna tudi najbolj "neizobraženim". In če sem tam zbrane, seksa zefjha osebe spravljal pod skupni imenovalec manjvredne gay populacije, pedri in buzeranti poimenovane, v upanju na oprostitev zdaj kličem: "Mea culpa"! REFLEX: Dantel, tebe, svojo edino ljubezen, ki se mi je razodela v življenju, sem srečal prav tam. Ker mi je nisi vračal, sem ta "zloglasni ' Kraj tako zelo čeprav povsem podzavestno. toliko bolj zasovražil. Kljub dejstvu, da se imam za "čistokrvnega" gaya, pa ta kraj od časa do časa še vedno in kar naprej obiskujem. In ni mi žal, kajti zadnjič sem srečal lebe, ki si mi dokončno omogočil. da spremenim negativno zadri:' in Krivično mnenje o parku, pa tudi o tamkajšnji■ "klientefr". Čeprav najinega odnosa, Igor. (še) nisva razčistila. sem srečen, ker sem te spoznal Ne verjamem pa. ja se ti bom sploh lahko kdaj ¿.abvaiil za dobroto in razumevanje, ki sem ju bil de-leien s tvoje strani, '.., ■"■. '/ Zadnja novica: umrl j® LINO BROCKA, najslavnejši filipinski re' žiser.1 Filmska teorija ' poeveča -pij1 zgrnosi predvsem njegovim sacml-; no kritične orientiranim delom, da jo bi! gay pa seveda ne oznanja. Več zaslužene pozornosti mu bo zato namenila naša revija ; : '. REFLEX: Smrt. sladka smrt in nov križec,: za be ležen v : moji gay filmski enciklopediji. Y . junij 91 Gusti Leben SEPTEMBER 1991 Revolver 13 TIVAL in TERNA z ION ale DI Fl CON TEMATICHE ESSUAU - "' :::: " .. ., , ' " ^ ! i- ". f .:, ' ^ ' 'liil! ' * "jj !« ' i!!!;: 1 CINFUA M UTO - BBC - CHANNEL 4 0M05ÊSSUAUTA 4 FRANC«!SMO rífSLi ANNi 60-'70 Medtem ko ste 6.mednarodni festival filmov s homoseksualn 1 tematike v Torinu že zamudili, pa še vedno lahko ujamete tistega v New Yorku. Italijanski festival si je med 4. in 11 aprilom za posebno temo izbra >roduk-cljo šestdesetih in sedemdesetih let. Ameriški pa se dogaja med 7. in 23. junijem v kinematografu "The Biograph" na newyorski 57.cest. Ker gre za edinstven, na: eč-ji filmski gay dogodek doslej, je razumljivo, da bi v na ogled ponujenih 144 filmih iz 21 držav le stežka našli skupni imenovalec. Tem lažje pa so za sponzorstvo motive naš i mestni svet za umetnost, urad predsednika manhattanske-ga okrožja, zvezno ameriško združenje centrov za medijske umetnosti in raziskovalni center iz Chicaga. ▼ TORINO. 4-11 APRILE 1991 MUE F.O NA ÏIONAI.E DEL CINEMA CINEMA MASSIMO VÍA MONTEBELLO. B - TEL 011/S71ÍM8 Filmska dela, posneta po motivih Jeana Geneta (1910-1986), pa so pod skupnim naslovom The Cinéma of Saint Genet prikazovali af rila v Londonu. Ob tem je Britanski filmski institut izdal posebno knjigo, v kateri " lahko izpod I ■^■¡^■■■■Hl ET a ■ Edmunda l&g^^dfl I izvemo, daje Genet napisal več strani filmskih scenarijev kot kakršnegakoli drugačnega B| pisanja. Edini Ip ' film, ki ga je i^KÊÉà zaresdoko-■^É^^mBF ;:f n^a'> ps je 25-I minutni Un I d'Amour iz intervju, bogdanic DINKO BOGDANIC Moja poslednja i prva ljubav Boris Homovec Dinko Bogdanic još je jedna osebujna figura iz zagrebačkog kulturnog života, koja je potvrdu vlastite uspješnosti poput primadone Dunje Vejzovič, na primjer-morala potražiti preko granice. Njegova životna, zapravo, profesionalna priča počinje več u sestoj godini angažmanom u zagrebačkom Pionirskom kazaliitu, gdje su otkrili njegov talent za ples i poslali ga u Baletnu školu. U Hrvatsko narodno kazaiište ušao je več u šesnae-stoj godini i pokazao od samog početka kako je jedan od največih talenata koji su ikada stajali "uz štangu" i vježbali u dvorani s ogledalima. Buduči da mu nisu povjeravali velike role, Bogdanic je bril-jirao u svakoj ponučfenoj epizodi, a zbog izrazitog temperamenta i sluha za moderno, proglasili su ga "čagerom" koji, navodno, zbog niskog rasta, nikad neče dobiti mogučnost da zaigra prince -ve. Prije dvanaest godina otišao je u Minite ns ki balet, gdje več desetu sezon u ima status prvaka. Tamo su od početka cijenili njegov izuzetni talent, predanost radu, strogu disciplinu i neizmjernu ljubav prema baletu. Elegantna figura, nisko ali izuzetno proporcionalno tijelo, razbaru-šena kestenjasta kosa, izduženo lice, žive oči, izraženi zubi, simpatičan osmijeh koji plijeni i brzi govor, čine ovog u svijetu afirmiranog plesača prepoznatlji-vim. • Kako vam je u Munchenu? Vrlo dobro. Strašno volim taj grad, on za mene predstavlja drugi Zagreb. • A kakav je vaš doživljaj pri kratkim posjetima Zagrebu? Svaki puta kad dodem pred HNK, prisjetim se svih lijepih trenutaka. One ružne nastojim zaboraviti. Ugodno jc znati da sam dio svog života ostavio ovdje, natoj sceni, toj baletnoj dvorani... • Kako se vaše kolege odnose prema vama? Neki mladi, poput Svebora Sečaka, ne mogu prikriti svoju zavist. Pripadnici moje generacije uvijek su ostali moji istinski prijatelji, poput Almire Osmanovič i Sorina Davida. A ovi nezreli mladi kolege dakako da me SEPTEMBER 1991 Revolver preziru! Ja sam, naime, ostvario u životu nešto što oni sigurno nikad neče uspjeti. Vjeni jem da neče, jer nemaju sposobnost, ni ti su talentirani. To su ljudi koji me čak i ne pozdrave. • Smeta li vas to? Nimalo! Nekada me takav odnos bolio, ali danas nemam više potrebu ni da komuniciram s takvima. Neka ostanu tamo gdje jesu. • Sječate ii se kada ste prvi puta zakoračili na pozornicu HNK? Davno, davno... Bilo mi je samo devet godina. Nastupao sam u sceni vjenčanja u "Davolu u selu". Ušao sam na glumački ulaz u kazaiište i portir mi je pokazao put do scenc. Prošao sam, ne vjerujuči da sam na pozomici, jer sam je uvijek zamišljao mnogo večom. Ušao sam u gledali šte i sjeo u jednu od loža. Kad je došlo vrijeme za moj izlaz, korepetitor je povikao: "A gdje je onaj mali?" A ja sam odozgo viknuo: "Tu sam, tu sam Ali ne znam kako da dodem d olje r (smijeh) • Znate li da je več dvadeset godina otkako ste prvi puta otišli iz Zagreba? Več toliko? Pa da, imate pravo. Bilo je to 1971. godine, kada sam s Franom Jelinčičem otišao u Pittsburg. Vratio sam se 1975. i ponovno otišao nakon tri godine. • Zašto ste, uopče, otišli iz Zagreba? Otišao sam sam, bez ikakve podrške ansambla ili teatra, jer sam osjetio da bih vani mogao napredovati. Te četiri godine uistinu su promijenile moj život. Upoznao sam velike koreograte i bio mi je užitakraditi s njima. • Kako su se od nosili prema vama u matičnoj kuči po povratku iz Amerike? Irena Pasarič, Spomenka Krunič i drugi iz moje generacije prihvatili su me objeručke, jer su obožavali balet baš kao ija. • A ostali? Stanji kolege i oni koji su došli iz Rumunjske vidjeli su u meni konkuren-ciju, paim nije bilo drago. Kad sam došao u direkciju Baleta, rekli su mi da moram polagati audiciju za drugog solista. • Niste li to več bili? Jesam, rekao sam im, da ako več moram polagati audiciju, onda ču to učiniti samo za prvog solista. Tako je i bilo. Pošto sam je uspjcšno položio, htjeli su vidjeti što sam plesao u Americi. Nisu mogli vjerovati, iako sam im svepokazao napismeno. Postao sam prvi solist i počela je konkurencija medu nama. Kada sam inzistirao da plešem u "Labudem jezeru", rekli su mi da sam premlad, pre-nizak i moderan "čager", pa su mi Koliko ste se zbog baleta odrekli nekih stvari u životu? Mnogo. jS Zagrebu, na primjer, nemam ni kola, ni vikenc ce„ • A gdje živite u Munchenu? Kupio sam lijej stan, kojega sam, mislim, nakon četmaest godina rada i zasluž . Drugo ništa nemam. • Ipak znam za jednu vašu strast... Mislimo li na isto? Da, to su slike naših majstora, koje sakupljam i jako me vesele. • Jeste li ikada razmišljali sto bi bilo da ste, kojim slučajem, ostali u Zagrebu? Ah, ne znam... Ja sam T 3 koji se ne miri lako sa sudbinom. Ne bi tako brzo otišao sa scene. Da sam ostao ov Jje, vje- 12 rovatno bih bio zatvoren u nekoliko istih predstava. Možda bih još dan-danas plesao Dvorsku ludu u "Labtidem jezeru"! • Znate li kakva je Fizička kondicija vaših zagrebačkih kolega? Večina se opustila, udebljala i užasno malo pažnje posvečuje sebi... Znam. Tek dvoje-troje vode računa o sebi... • Sto vi, konkretno, činite za svoju figuru? Pa, ne propuštam vježbati nijedan dan. • Vježbate li kod kuče? Naravno. Imam sprave za razv an . mišica. • Prilično ste samodisciplinirani. Jesam. Ne pušim, niti ne pijem. Možda se tu i tamo počastim hladnim pivom poslije predstave. • Kako vodite računa o ishrani? Pli, pazim na prehranu. Jedem mnogo slatkog, ali ne pre 'erujem, inak. • Držite li dijetu? Ne. Ujutro popijem kavu, zatim ne jedem ništa do tri sata popodne, kada ručam kompletan oborok-od juhe do deserta. Navečer pojedem s lr li salatu, a ako izadem s društvom na večeru, onda svojih interpretacija, ne razbacujem se tehnikom... • Ne prerasta li to pomalo u opsesiju? Ne, nišam toliko lud. • A u kojoj mjeri jeste ludi? Lud sam za poslom! No, znam se "iš-altati" na vrijeme. Kad izadem iz kazali-šta, ja sam ponovno Dinko Bogdanič pii-vatno. • Imate užasno puno energije. Kažu mi i previse...(smijeh) Živog sam duha, vražje dalmatinske krvi. • Vrlo cesto ponavljate kako balet nije vaš posao, več vaš život. Sasvimi sigurno! Mislim da i n tome leži tajna mog mladenačkog duha. Zbog baleta odrekao sam se mnogih stvari u životu. Balet je moje poslednja i prva ljubav. • U kojem znaku ste rodeni? Ja sam Skorpion, ali on'1 dobar (smijeh), koji na kraju repa ima i malo otrova. Ali, ako me nitko ne dira, ne diram niti ja njega. Mislim da za svakoga od nas ima mjesta pod ovim suncem. • Ne krijete godine? Zašto bih? Navršio sam četrdeset i tek sam sada u pravoj zrelosti. ▼ KP #L.--.i-.;......lm .mlp mm m,". ¡msssK H M®IJ j v i gj [J manje rucam. « Dinko, kako osječate razlike u plesu prije desetak godine i sada? Pametno pitanje! Pr e sam radio mnogo toga spontano, mladenač-ki...Otkad sam u Munchenu stao stvarati svoje ime, počeo sam drukč: ; raditi. Počeo sam graditi sebe kao čov ka, um-jetnika i osobu fundamentalno, od samog početka. Danas u baletnu dvoranu ulazim studiozno. Tako da jedna predstava zah-tijeva od mene ponekad i tri mjeseca rada. s Budite li se danas drugacije, nego ranije? Sasvim sigurno. Drukčije rasporečtu-jem snagu. Više se bav:~i muzikalnošču PRIPIS .Opera in balet SNG Ljubljana sta 19. maja premierno uprizorila balet IZ NOVEGA SVETA, sestavljen m simfoničnega baleta, baletne drame in baleti-ranega tanga, vse skupaj pa z veliko (večinsko) pomočjo umetnikov iz tujine. V zadnjem sestavljajočem delu, naslovljenem PIAZZOLLA IN CONCERT avtorja Astorja Piazzolle (koreografija: Juho Lopez),je v "Tangu pas de deux" plesal tudi DINKO BOGDANIČ in s svojo vročekrvno interpretacijo sprožil topel aplavz. Ce vam je omenjeni baletni večer "ušel", vam glede na iztekajočo it? gledališko sezono sporočam, da se boste z Dinkom Bogdaničem zanesljivo lahko "seznanili" v prihaja oči sezoni. (Gu-Le) SEPTEMBER 1991 info angleški nadškofi Med ustoličenjem novega nadškofa v angleškem mestu Canterbury, ki se nikakor »ni mogel opredeliti do vprašanja homoseksualnosti«, je pred katedralo potekalo povsem drugačno ustoličenje. »Nadškof« iz londonske organizacije OutRage je z bičem vodil šest lezbičnih in gay »mučenikov« v znamenje protesta proti cerkvenemu šikaniranju homoseksualcev. ▼ športi in zabave Svoje nogometno prvenstvo bomo imeli tudi homoseksualci. Na njem bodo oktobra v ZDA žogo brcali predstavniki ZDA, Velike Britanije, Nizozemske, Nemčije, Nove Zelandije, Francije, Kanade, Avstralije in še nekaterih držav. Tam bo tudi angleški nogometni sodnik Norman Redman, ki pa je tako besen na odnos domovine do homoseksualcev, da se je prijavil kot državljan Evrope. ▼ sveži scotland yard Celo ta tradicionalna otoška ustanova ni več to, kar je bila. Začuda pa so novosti dobrodošle, saj pogovori med policijo in organizacijo GALOP, »londonsko gay policijsko iniciativo« obetajo veliko izboljšav. Zasluge za to ima bojda imenovanje g.Browna na mesto novega načelnika Odseka za sodelovanje s prebivalstvom. Ta tisku sporočil, da so njegovi pripravili program za sodelovanje z lezbično in gay skupnostjo, za katero bo Scotland Yard pripravil celo tečaje samoobrambe! Tudi za nedavne demonstracije aktivistične skupine OutRage je našel same pohvale. Zapovrh je še predlagal, da bi telefonsko številko GALOP-ovcev za raziskovanje umorov homoseksualcev včasih uporabila tudi policija. »Morda je naša policija končno doživela Glasnost,« nove obete komentira Jeremy Clarke iz GALOP! ...Pa naša? ▼ SEPTEMBER 1991 Revolver predalčkanje Če bi hotel polemizirati z zelo pogostimi izjavami, da takoimenovano združevanje h¡::';v¡¡a« pač pripadnikih, istega spola. Tu dopuščamo tudi domnevo, da jim včasih ta izgpvór pride prav, da izživijo tisti moment v sebi, ki izhaja iz človekove biseksuasne. narave. Nemalokrat so taki seksualni akti povezani z željo po maščevanju, hotenjem prizadeti ali ponižati žrtev. . Vse to so seveda izgovori za doživljanje seksualnega zadovoljstva, ki je v prvi vrsti seksualno in navadno nima v sebi . nobenih težen j po zadovoljevanju osebe istega spola, se pravi gre le za zadovol jitev aktivnega partnerja ali partnerjev, ec gre za posilstvo, ko sodeluje več ■ moških. Ti moški, tako aktivni, še bolj Nadaljevanje na strani 14 .....:,' ;:;..; ■ 13 Nadaljevanje s strani 13 ■ pažrl ve. se prav; pastvui. ki nemalokrat prav tako zavzamejo vlogo aktivnih (v odnosu do ml.-ijših ali novq•• akt, v katerem so seveda aktivni i pomeni tisti, ki nekoga po fu kaj o, ki jim nekdo fata, sami se partnerjev, .-žrtev«, malokratdotikajo, kaj .šele da bi jih poljubljali; pogosto imajo radi privid ženske, se pravi tipe, ki sl- oblačijo rn obnašajo kot ženske, torej tninsvesiite >, te/ko sodijo med horuoseL-jjalre oziroma v homoseksualno populacijo. Čeprav se gibljejo tudi v prostorih gav subkulture. i diskih. barih, parkih, pla/ahi m imajo precej homoseksualnih odnosov, oziroma bolje spolnih odnosov s homoseksualci, kot to verjetno t-ami razumejo. se sami ne štejejo med honuiseksu a Ice. se navadno tudi ne zaljubi jajo, nimajo čustvenih odnosov do svojih paitncrjev iid. iH. Skratka so konzu-inenti gay ponudbe (lokali. morda ittdi porno revijei, jih pa nikakor ne zanima gay akuvi/.eirt sli guy kultura. Sem lahko prištejemo tudi del prostitucije za moške, so pravi liste, zla^ii ml.'ij'-e fante, ki se / golj zaradi denaija (plačilo, kraja, izsiljevanje') vdajajo ho-mo.sel,.sualeeirj (na aktiven ali pasiven nacirO. sami pa se nikakor ne štejejo mul homoseksualce. Tudi ti se gibljejo v delu guy subkulrurt. večjega pomena t>a zanjo nimajo. 7v3:i V to I očki 1 hi že lahko sodili homoseksualci in to tista večina, ki si želi, kot pravi dr. Lokar in še kdo, živeti kot ves ostali svet. se pravi kothcieroseksii-al« i. Pa tega ne morejo in nikoli ne bodo mogli, ker jih spolno in tudi čustveno me vedno) privlačijo (samo ali tudi.i pripadniki isiega spola. Lahko bi jim tudi rekli navuivmi heitrmeksiuila, Nadaljevanje na strani 15 info pternati m ii AIDS Candlelight . : r .1 and . Mobilization Organized by k I MOBILIZATION T AG A < N S7 AiDS :iii' MBktt '.ftsff, fjjtrr ¡M 5» mxs. WMU. «¡n ril. F&t SNTE.national aids candlel1ght pemorsal and mobblization AIDS Candlelight Memorial oziroma pohod s svečami, je največji simultai . dogodek v spomin umrlim za aidsom. Projekt je nastal pred osmimi leti v ameriškem mestu San Franciscu, od leta 1985 naprej pa se razvija v mednarodni dogodek. Lobt> v San Franciscu pomaga vsem sodelujočim mestom z informai jami n z materialom za organizacijo memorialov. Tudi letos so že osmič po vrsti v več kot 220 mestih v 35-ih državah zagorele sveče v spomin umrlim za aidsom in v podporo vsem, ki živijo z virusom HIV, zaradi Česar so pogosto žrtve sovraštva in diskriminacije. Med sodelujočimi mesti je bila letos tudi Ljubljana, ki se je pi družila temu svetovnemu dogodku z memorialom, ki je bil v nedeljo, 19. maja v Roza disku. AIDS Candlelight Memorial je priložnost, k želi javnost seznaniti s slovesno izjavo: »Pridružujemo se naslednjim načelom: -AIDS ni božja kazen za promiskuiteto. homoseksualnost ali narkoma :jo; —nobena skupina ljudi si ne zasluži a usa; -ljudem, ki živijo z aidsom, pripadajo vse civilne pravice vključno s pravicami do dela, doma in svobodnega gibanja; —ve i ljudje bi morali biti poučeni o zaščiti pred okužbo z virusom HIV; —vse vlade so dolžne omogočit ustrezno bolniško nego za državljane, ki ,jVij d z virusom HIV.« T epp Avstralski TV gledalci so februarja doživeli prvo gay reklamo na sv -ih zaslonih. Sydney ska postaja TCN-9 ".m je 15 sekund prodajala gay revijo Outrage V terminu med 23.30 in 01.00 uro zjutraj, kajpada. Na TV reklamo za naš Časopisek pa boste morali še malo počakati... T odeja v prags Pisali smo že o dvakratnem dobitniku Oskarja Robertu Epsteinu. Drugega je prejel za dokumentarec Zgodbe s prešite odeje. To odejo so konec lanskega leu pokazali tudi na Češkem. Nekaj več ko: 700 ljudi si je ogledalo 90 posebej izbranih kosov, vse skupaj pa seje dogajalo v 240 let stari baročni cerkvi sv Nikolaja v Pragi. T 14 mm$ SEPTEMBER 19S' info PARIZ: HOMOSEKSUALNOST IN A\DS Konec aprila je bila v Parizu konferenca na temo Homoseksualnost in aids. Prišlo je do fizičnega (!) obračunavanja med predstavniki skupine ACT UP in viadnirn predstavnikom za boj proti aidsu. To je bil le vrhunec napetosti, ki je bila iT m «I 9NSI mm m ssi^ ''fSá Pf ¿¡i ■1p Bi-: . % % posledica nezadovoljstva gay skupin z vladnimi ukrepi za boj oroti aidsu v Parizu, ki je najbolj prizadeto mesto v Evropi. Zatika se seveda predvsem pri denarju, gay skupine, ki se ukvarjajo z bojen proti širjenju eoidemije, so dobile le tretjino obljubljenih sredstev, sprejemni center za obolele za aidscm še vedno ni odprt... ▼ južna azija JSiift™ MilmB »afsSffei v, . mm ft • . ; ««Bil » imm i ■Beril M «¡I ■ I : II JlSiS mk "mm SHAKT! KHABAR je časopis, ki ga izdajajo v Londonu, namenjen paje lezbijkam in gaye m v Južni Aziji (Indija, Pakistan, Bangladeš in Šri Lanka). Njegova glavna naloga in cilj je povezati in zbrati gaye n lezbijke v Južni Aziji ne glede na njihovo raso, vero, kasto, nacionalnost ali politično ^^I^^^ST^H^f^ pripadnost. To v tem delu sveta, kjer je usoda posameznika še vedno določena z njegcvim rojstvom (kasta in spol) nikakor ni lahka naloga. Sodobna Indija lezbijkam ne nudi dosti izbire - od ženske se pričakuje da se pcroči in neporočene ženske so redkost, ki vzbuja ogorčenje in pomilovanje. Po drugi strani žensKe do določene starosti živijo ločeno od moških. V tej ženski skupnosti homoseksualni odnosi nikakor niso redki, čeprav se o tem ne govori - uradno lezbičnost v Indiji sploh ne obstaja... ▼ m mm Ml ■HI lili - Si .t s »Milje ?,a ieiieinsiko er¡>alko M<ÜBiJANAt 27. maj* - V Mi«- ..-i ¡.'-r-d-s-.í., rrv^t',-- v íekíí ¿-fítí'íífí^^^ír-Íiíeíits 8rítefi3!ÍHH:„ se * ttttrr sSrjp «MMAi i&vM «mjwkI «e» kegs A»*tnjm. Okrog pal rfmwtfe m ^•■■^k: «H-lk'Sf Cííísfe' SpüRíiiií, 0.-;* » ta» frtt-rpaja, at folkim. W ss Miro prš» m fe'aj tfegtwHui. *a fmi aasjí A»™st«jra, ka: Sisssií« su ¡»KjsfE efes»w|mWi «t áw tnfa&tleti» «tapafeta. Trideset letííega iujf» %a fu-. feeli ^eíasjjtSeS - aft*. Na¡pfej (trojica »pisíjírti«- iitk,, pirit ideasirja üi k& tiik^ ; ÍE S**; 'vüí*: mliímM?-» Sift nfen, m» pf:«!íkaii -tepe ~ fe así ssíft, m> j^tíiém V^{»í: Piíytj: Uiír éíebr© si kaj tetiilEBSBS, /ofn-r we šisri fcsíiki ea- 3£¡¡4 éuzi # 5", SEPTEMBER 1991 ...citiramo,.. Ce Jim bomo ponudili prst, bodo zago tovo hoteli še roko. Poglejte, če bi lega lizirali homseksualce, bi se takoj za njimi začeli oglašati še nekrofili. imamo svoje tradicije. Tovariš Valerij Rasputin. član sveta ljudskih odposlancev ▼ ...citiramo... Ne govorite mi, da fant pri 16-ih ali 17-ih še ne ve, pri čem je. Takrat je človek dovolj star za poroko ali vojsko. Pri teh letih so me v vojaški policiji že učili, kako naj režem grla sovražnikom domovine. T Tam Paton Nadaljevanje s stran! 14 pogojno včasih kar biscksualci. Kol tistih i? prve in druge skupine he moremo šteti v homoseksualno populacijo. čeprav so njihov; \pojni odnosi; kdaj /osebami istega spblain čeprav se: celo pojavljajo v svetu homoseksualcev,, tako tudi teh na nek način m-noremo povsem šteti v heteroseksuii!-tio populacijo. Njihovo življenje jc na vsnk uačiu dvojno. Viden./unanii del jc. heferoseksualen. neviden, skril ali prikrit (pred lieu:ii..seksualnitn svetorn) pa jc bomosckstaler. Xe da hi razpravljali /akaj so si izbrali eli bili pri • i i l j en • v lak življenjski stil lahko rečemo, da je večina teh poročenih, mu; družino ali so v Ijiibeženskl /vc/i / žehsko. Svojo homoscksualiiust živijo ob fantazijah, porno revijah Hi; filmih, ler v nočnih skokih ••• svlu homoseksualcev. Strah, da bi njihovhcicroscksua-Icn pol izvedel ?a njihov homoseksualen del, jim.dela /.¡vljenje precef napeto in negotovi» nornoseksuulnem svetu i so velikokrat gibljejo kot anonintneii (alt i. lažnimi imeni) - /.lasti v skritem sveta t.j. parkih, plaža?*,,, kinih, malo manj v barih (svobodnejši so v tujih mcstiii. s*.ran od domačega mcsla). Imeti, stalnega nartnerja jo /a nj>h r-elo riskantno ^ vprašanju Ij ubosuihja, ižsil-jo v anja in ra.'kjitja skrivnosti. Njih>n i' tvorni)St;ksuuhii sliki tin.ird:t niso lako pogosti, so pa panneiji /atn navadno vstl«j ilrusi. Torej so precej pr< ■miskui-tetne iiarave. So. skriti koncil men t i subkuluire m kulluie. s tem da so vcOi- potreb, torej potrošniki porno.arali je v pivi vrsti. Ža- njih je najbolj primemo pojavljanje homoseksualnosti v mno/t-.-'c ■ ' :. ali V stroighr revijah. č.i.->opt>ih. Za enakopravnejši položaj homoseksualne populacije se morda niti ne zavžemajo (niti tiho) saj hi to ne s.preruomk> njihovega osebnega položaja, kajti saja! ga úíso pripravljeni b^-monili. Zlobneži bi vse to navidezne heteroseksuaKic uvrstil med homoseksiulce - podganarje. se prasi tiste, k i le v not i priíe^o »svojih, lukenj in se potikajo t:-o najbolj <>ima ■ ■zattih" delih mesta. Ob svitu so pač potuhnejo. Kar se homoff »bije tičo. včasih, kadar se iim zdi to potrebno, jo na veliko razkazujejo, vendar običajno -ne »grizejo*. Njihova homotobija je precej navidezna. Morda izražajo nestrpnost do gav pmov olido i¿i'.\kii' jrri.rrn^rtij le /j kiiko doživetje več. še zlasti pa za potešitev najrazličnejših lanU/em o »pravi nujškosti- ■ Vendar za potešitev fanrazt-m nekateri radi tudi trpijo. 3. Tudi odnosi / >,na\uk'-nim!<- heU--roseki-uaki sO praviloma zgolj seksualne narave. Anonimen in kratek seks, velikokrat v neprimernih prostorih, seveija marsikaterega homoseksualcu prav t,iko privlači. Če pa bi si želeli kuj več, bo težav na tisoče. Trajajoča zvc*a z nrim ie bolj na obroke, ležko da se bodo z vami kazali v javnosti, vedno se jim bo mudilo, iciefomrali jim boste zelo težko... skratka ikri ta zvc2a. ki nima takorekoč nobenega upanja na /a vas tigedno: rešitev Seveda pa je lahko ■ taka zveza včasih kaj prikladna za kake druge dobrine, kol pa zadovoljive ¿ek-sualne ali čustvene, Morita je najprimernejša za uste- skrite homoseksualce ali »mvUhnie* hetcroseksuake. ki imajo podobne:težave ali podobne fobi je. Ostalim je gotovo ne bi tn-i.pr.iro-čalniti za krajši čas ne. T Ni^M^i-ii i;::!!; i": H;:: 16 lezbijke IN azil za i ra ig: o lezbijko Lani decembra je sodišče v nemškem mestu Gelsenkirchen odločilo, daje ženska homoseksualnost relevanten razlog za pravico do azila. Gre za primer, ki v zgodovini nima presedansa. S podporo organizacij Amnesty international in DELS1 (Demokratischen Lesben- und Schwuleninitiative - Demokratična lezbična in gay liciativa) je Iranka po ^iiienu Ladan dobila pravdo, ki se je vlekla več kot štiri leta. Prvič je zaprosila za azil novembra 1986, saj ji je. takrat grozil izgon iz Nemčije. Za sprožitev sodnega postopka se j 3 njena pravnica sklicevala na paragrafe iz iranskega kazenskega zakonika, ki zadevajo »nečisiovan-je in homoseksualnost«. Sodišču je bila predložena tudi dokumentacija Amnesr; International o moških homoseksualcih, ki j i je iranska vlada obsodila na smri z obešanjem Samo upamo lahko, da ta primer ne bo ostal edini. T 12 SEPTEMBER 1991 Ali so tudi lezi ke v nevarnosti zaradi aidsa? Do nedavnega je veijalo prepričanje, da so iezbijke najmanj ogrožena skupina. Toda mnoge organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito pred aidsom, že dalj časa opozarjajo, da niso ogrožene skupine, temveč določene spolne tehnike. V Evro jI bi sicer težko zasledili primere prenosa virusa H!V mea dvema ženskama, medtem ko so jih v Ameriki že odkrili. To opozarja, daje za realnejšo podobo o aidsu potrebno upoštevati tudi žensko homoseksualnost. Katere spolne tehnike pa so tvegane oziroma lahko pripeljejo do prenosa virusa HIV v spolnem odnosu med dvema ženskama? To so: - izmenjava spolnih pripomočkov, -vaginal, odnosi in -- penetracija s prsti. IP». Tveganje se še poveča pri spolnih odnosih med menstruacijo. V Ameriki je že na voljo zbirka o varnih spolnih tehn. :ah za iezbijke. Izdala jo je skupina Sapphex LE.iN (Lesbian's Educational AIDS Resource Network). To je zbirka brošur o varni spolnosti, uporabi latex rokavic, ustni zaščiti (dental dam) in zaščiti prstov. Priložen je tudi iubrikant Nonoxynol-9. Sapphex LEARN je skupina lezbičnih prostovoljk, ki ž e!: oredstaviti raznolikost v ženski spolnosti, ustvariti zavest o spolnem zdravjj žensk, pomagati ženskam sprejeti odgovornost za lastno spolno življenje in zagotoviti izobraževalne vire ter informacije o varni spolnosti za ženske. Tako opisuje skupino voditeljica Nancy Barbara. Sapphex LEARN orgai žira konzultacije o aidsu, delavnice o erotizaciji varne spolnosti in tečaje za vse, ki bi tudi same želele voditi podobne seminarje. Prav tako izdajajo bilten Sexual Health Enlightenment (SHE), ki izhaja četrtletno. Pa še naslov: Nancy Barbara, Sapphex LEARN, 14002 Clubhouse Circle, number 205, Tampa, Florida 33624, USA. ▼ La i 3 'izza nao trasmette l'Aid< info homoseksualnost SN ARMADA Odnos vojske do homoseksualnosti v njenih lastnih vrstah je. povečini še tabu tema. Generali se ponavadi sprenevedajo, da v njihovi armadi »to« ne obstaja ali pa v najboljšem primeru izjavljajo, da »homoseksualnost ni združljiva z vojaškim načinom življenja«. V Franciji se je vojaška revija ARMÉE D'AUJOURD HUI spotaknila ob brošure o zaščiti pred aidsom. »Predlagana zaščita (kondomi, op. ¡jrev.) je učinkovita le v 80 % primerov. Če se zaradi te brošure število primerov deviantnega spolnega obnašanja (beri homoseksualnost) poveča za petkrat, gre pravzaprav za propagiranje širjenja te bolezni. Tako pod krinko informiranja brošura zagovarja različne oblike deviantnega spolnega obnašanja«. Potem se avtor članka razpiše o moralnih vrednotah in normalnem spolnem življenju in ozuači sodomi-jo za »zločin proti naravi in popolno de-radacijo človeške osebnosti«. Teh nekaj vrstic dobro ilustrira mentaliteto francoskih vojaških vrhov in popolnoma jasno je, da je kakršenkoli »coming out« v takšnih razmerah popolna norost. 1332. člen ameriške vojaške zakonodaje pravi: »Homoseksualnost ni združljiva s služenjem v vojski. Prisotnost takšnih članov negativno vpliva na učinkovitost vojaških sil pri vzdrževanju discipline, reda in morale«. Ocenjujejo, da vsako leto izključijo iz ameriške armade med 1000 in 3000 oseb zaradi njihove spolne usmei ve. Organi -zacija GAY AND LESBIAN TASK FORCE poskuša opozoriti na ta problem in zahteva prenehanje diskriminacije nad homoseksualci. 15. marci e40kongres-nikov podpisalo pismeno iz;uvo namenjeno predsedniku Bushu, v kateri zahtevajo. da se naredi konec diskriminac nad gayi in lezbijkami v amerišl armadi, saj jih je približno 40000 služilo svoji domovini v Zalivski vojni. Ob vsem tem pa se Pentagon še vedno spreneveda, da v ameriški armadi homoseksualcev in lezbijk ni«. V še slabšem položaju kot gayi so lezbijke, ki se morajo borit jroti homofobiji in seksizmu hkrati Znan je primer iz Kalifornije, kjer je rezerv;",tka, ki je bila poslana v Zaliv, zahtevala pravico, da javno prizna svojo homoseksualnost. Končalo se je tako, da so se ji zahvalili za njeno sodelovanje. GAY AND LESBIAN TASK FORCE poskuša pomagati vsem, ki so bili odpuščeni iz armade zaradi spolne usmerjenosti. Zelo malo se jih namreč pritoži pr:: sodišču, kar pa sploh ne preseneča, saj sodišča skoraj vedno razsodijo v prid Pentagona. Poleg tega lahko zaradi takšnega procesa izgubiš pravico do pokojnine in si zapreš pot za kariero v državn: administraciji. Po vsem tem se zdi čudno, da gay in lezbijke sploh hočejo ostati v ameriški SEPTEMBER 1991 Revolver armadi. Ne smemo pa pozabiti, da je vojska največji zaposlovalec v državi in pogosto edini izhod za falirane študente in pripadnike manjšin - črnce in La.mo-američane. Kot ponavadi spet izstopa iberalna Nizozemska. Homoseksualnost jt. v nizozemski armadi dobro tolerirana in celo sprejeta kot enakovredna oblika spolne usmeritve. Obrambno ministrstvo je po pregledu študije o homoseksualnost v armadi prišlo do naslednjih zaključkov: »Učinkovitost obrambnih sil se bo povečala, če bo več pozornosti posvečeno problemu homoseksualnosti«. Nadalje ministrstvo svetuje homoseksualnim častnikom, da naredijo »coming-out« in dajo s tem zgled ostalim vojakom. Situacija je na Nizozemskem v p: nerjavi z ostalimi državami torej prav idilična. Povsem drugače pa je v Veliki Britaniji Tuje bilo lani iz armade odpuščenih 22 lezbijk in 54 gayev. 6 od njih je bilo kaznovanih z zapoi nimi kaznim:' ->d 3 do 18 mesecev. SEXUAL OFFENCES ACT iz leta 1967, ki je dekriminaliziral homoseksualnost, se namreč ne nanaša s H na oborožene sile iu trgovsko mornarico, za katere še vedno velja vojaška zakonodaja iz petdesetih let, ki prepoveduje vsako homoseksualno aktivnost. Vsak pripadnik oboroženih sil, za katerega je ugotovljeno, da je imel homoseksualne spolne odnose, je lahko obtožen za »ponižujoče, kruto, nespodobno in nemoralno vedenje, s katerim škoduje ugledu in disciplini armade Ta zakon je bil predmet parlamentarne razprave decembra lani. Ob tej pr 1 sžno-sti so pripadniki gay skupine STONEWALL poskusili vplivati na delegate, da bi ukinili to obliko diskriminacije nad homoseksualci: »Homoseksualci so bili vedno prisotni v armadi, v njej so sodelovali kot vsi ostali državljani. Nekateri so pri tem izgubili življenje. Zato je čas, da dosežemo, da lahko služijo domovini z istimi pravicami kot njihovi heteroseksu-alni kolegi. Preprečiti nekomu dostop do vojaške kariere zaradi njegove spolne usmerjenosti je kršitev osnovnih Človekovi > pravic«. jugoslavija Slednjemu mnenju se prav gotovo pridružujemo, obenem pa se seveda zavzemamo za možnost izbire. Obstajati mora pravica do služenja v vojski in seveda pravica, da ne služiš vojski. Gay gibanja se načeloma zavzemajo za nenasilje, Roza klub za demilitarizacijo - torej smo proti vojski kot taki. Kot nam je znano, so homoseksualci, po točki 87 (1) - verjetno gre za seznam razlogov oprostitve, nesposobni za služenje v JLA, V praksi seveda to pomeni, da je potrebno svojo homoseksualnost "izpovedati", včasih tudi dokazovati (z izjavami prijateljev, staršev ipd.). Ob snovanju slovenske vojske se zdi, da veljajo pri njej ista pravila - kar se tiče homoseksualuosti, seveda. 13 info praška pomlad Med 19 in 21. aprilom je Praga gostila predstavnike gay in lezbični s organizacij na peti regionalni konferenci ILGA (International Lesbian and Gay Association) za vzhodno in jngovzhodno Evropo. Zbralo se je osemdeset udeležencev iz sedemnajstih držav. Konferenca, v organizaciji skupine Svaz-Lambda iz Prage, je bila posvečena problematiki gay in lezbičnib medijev. In zakaj ravno mediji? Med drugim tudi zato, ker se je v vzhodni Evropi v zadnjem letu pojavilo deset novih gay in lezbičnih revij, rodilo se je gay in lezbi-čno založništvo, prišlo pa je tudi do sodelovanja s TV in radiom. Za razliko od »partizanskih« biltenov so nove revije vredne svojega imena, saj bolj ali manj redno izhajajo, dobite pa jih lahko na običajnih prodajnih mestih. Največ jih je na Poljskem — kar šest. Nekatere so celo komercialno uspešne (kar ni ravno pravilo). Na Češkem in Slovaškem imajo dve, na Madžarskem eno in v Sloveniji eno. Pomen in vloga lezbičnega in gay tiska naj bi bila predvsem v infor-miranjn, emancipaciji, socializac i, izobraževanju in zabavi. Na konferenci se je že v samem začetku pojavilo več dilem. Na eni strani seje pokazala potreba po prodoru v mainstream medije in s tem v zvezi po priznanju in integraci . v »normalno« družbo. Po drugi strani pa so predvsem zahodne skupine dajale prednost ustvar janju lastnih medijev in ohranjanjn drugačnosti. Tudi tokrat se niso mogli izogniti večnemu vprašanju o skupnem delovanju. gay in lezbičnih skupi l. Na Zahodu je prišlo do skoraj povsem ločenega delovanja gayev in lezt:.jk, predvsem zaradi različnih ciljev in interesov. Na Vzhodn, kjer je organizirano lezbično in gay gibanje še v plenicah, pa je po besedah sar„ h predstavnikov zaradi ekonomskih in kadrovskih razlogov skupno delovanje in nastopanje nujno. V takšnem primeru pa se takoj pojavi problem premajhne zastopanosti lezbičnih tem. Kot vzroke za to nesorazmerje so ndeleženci navedli različne razlage - od tega, da Jj premalo (aktiv- nih) lezbijk, kar je povezano s problematiko lezbične vidnosti, do izjav o ignoriranju in nerazumevanju lezbične tematike,' Delo na konferenci je potekalo v večih workshopih pod različnimi naslovi. Več workshopov seje ukvarjalo s problemom (ne)prisotnosti lezbijk (lesbian visibility) v množičnih ter skupnih gay in lezbičnih medijih. Izkazalo se je, da se članki in intervjuji v mainstream medij L pogosto napačno interpretirajo in celo izkrivljajo. To postavlja pod vprašaj smiselnost prodiranja v množične medije, vendar pa so slednji edini način, da se doseže večji krog ljudi. Na workshopu z naslovom Gay in lezbični časopisi se je govorilo o tem, kako nastane nov časopis. Najprej je potrebno določiti namen in cilje časopisa ter ciljno populacijo. Potrebno je najti ekipo sodelavcev, vire informacij, predvsem pa zanesljive in neusahljive fLiančne vire. Pojavil seje tudi predlog o ustanovit1 posebne agencije za zbiranje _iformacij za potrebe vzhodnoevropskih časopisov. Agencijo bi financirale zahodne skupine, toda do bolj konkretnih rešitev še ni prišlo. Eden izmed workshopov se je ukvarjal z vprašanjem prevajanja in izdajanja gay in lezbične literature ter avtorskih pravic. Govorilo seje tudi o sodelovanju s psihologijo, medicino in pravom, o zaščiti pred aidsom in o nadaljnjem sodelovanju med zahodnimi in vzhodnimi skupinami. Konferenca je bila uspešna predvsem zaradi Številnih zanimivih idej in informacij. manjkalo pa je konkretnih dogovorov in projektov. Se najbolj otiplj ' rezultat konference pa je spisek imen n naslovov uredništev sodelujočih časopisov, ki je bil poslan vsem udeležencem. T Mitja Kranjc Bojana Vesel ftSoSg SEPTEMBER 1991 roza val 6. oddaja, 17. januar 1991 METKA MENCIN, članica LDS in predsednica komisije za žensko politiko v skupščini Republike Slovenije VLASTA JALUŠIČ, sociologinja in članica skupine Ženske za politiko ▼ Po krajšem premoru je zopet postala aktualna nova slovenska ustava. V skupščini je bila zavrnjena pobuda, da se v ustavo med primere, za katere je diskriminacija izrecno prepovedana, vnese tudi beseda spolna usmerjenost. Interpretacije tega pojma so bile različne - pomenil bi naj tudi ščitenje pedo-filije, nekrofllije itd. Predlog je bil zavrnjen s pobudo, da se za to najde konkretnejši izraz. Mislite, da gre res zgolj za vprašanje interpretacije? METKA: Prepričana sem, da ne. To je samo izgovor, da se opusti govor o tem v novi slovenski ustavi. Obstaja še en argument zoper to, da bi se v ustavo izrecno zapisala enakost državljank iu državljanov ne glede na spolno usmerjenost. To enakost naj bi vključevala že dikcija »in druge osebne okoliščine«. Zaenkrat še ne moremo govoriti, daje bil ta predlog zavrnjen, ker se predlog ustave šele dela. Vse pa kaže, da se bo s tem problemom skušalo enostavno opraviti tako, da se tega izraza ne bo vneslo v ustavo. VLASTA; Pri tem je treba opozoriti na dve stvari. Prva stvar je zgodovina tega pojma, kakor je pač nastajala na Slovenskem v tako imenovanem civilno družbenem prostoru, in način, na katerega je prihajala v političen prostor. Druga stvar pa je sam ustavni kontekst in sicer v tisti točki, kjer ustava govori - seveda implicitno — o stilih življenja. Kar se tiče zgodovine, tako imenovana slovenska pomlad (ki je ne razumem kot stvar zadnjih dveh let, pač pa kot dogajanje od leta 1981 naprej) je prinesla to, daje pojem spolna usmerjenost postal tudi v političnem jeziku - sicer v opozi-cionalnem političnem jeziku - legalen in legitimen. Toda v tistem trenutku, ko je opozicionalni politični jezik postal tudi nacionalni, in še bolj, ko je prišel na oblast in postal politični jezik pozicije, je sintagma spolna usmerjenost postala odveč. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da je spolna usmerjenost v prvem osnutku ustave, ki je bil pisateljski, obstajala, in da so seveda pri njej sodelovali isti ljudje, ki sodelujejo v ustavni komisiji še danes. Iz osnutka, ki je prišel izpod rok ustavne komisije za časa Demosove oblasti, pa je ta pojem izginil. To je eno dejstvo. Drago dejstvo pa je, da osnutek nove slovenske ustave implicitno predpi- SEPTEMBER1991 Ravolvef suje kot glavno obliko življenja oz. življenjski stil družinsko življenje, seveda družinsko življenje, razumljeno na točno določen način tj. heteroseksual-no življenje para, ki ima določeno - po možnosti čim večje — število otrok. Mislim, da je to osnovni kontekst, v katerem poteka diskusija ali spolna usmerjenost sodi v ustavo ali ne. Že samo vprašanje je problematično, ker je v prvotnem osnutku ta pojem obstajal. To vprašanje se pokriva z vprašanjem, ali sodi splav v ustavo ali ne. Oba pojma sta problematična na isti način in sicer natanko v točki vprašanja življenjskega stila. Kakor hitro se vnese v ustavo prepoved diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti in pravica žensk do prekinitve nosečnosti, so življenjski stili dokaj svobodno oblikovani in tudi zakonodaja, ki sledi iz tega, mora biti seveda dokaj libe-ralua. V tej točki se pojavi popolnoma jasen strah, da ta država ne bi funkcionirala kot nacionalna država. Pogoji, pod katerimi funkcionirajo nacionalne države, pa je tradicionalna heteroseksu-alna družina. Glavni argument, da bi se pod pojmom seksualne orientacije lahko skrivale različne tako imenovane seksualne per-verzije ali pa celo kriminalna dejanja, je izredno problematičen. Gre namreč za pojem »sexual orientation«, kije mednarodno uveljavljen. Tisti, ki govorijo drugače, se seveda sprenevedajo predvsem v tisti točki, ko govorijo o pe-dofiliji. V sedanjih kazenskih zakonih je tako imenovana »age of consent« opredeljena. Če pedofilija ni vprašljiva ob implicitno dovoljeni in seveda predpisani heteroseksualnosti, potem tudi ne more biti vprašljiva v točki, ko se zapiše v ustavo prepoved diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti. Mislim, daje v tej točki vseeno, če se pojem imenuje seksualna usmeritev ali modra trava. Tudi pojem modra trava bi bil problematičen, kakor hitro bi se nanašal na svobodo življenjskega stila. ▼ V nekaterih vzhodnoevropskih državah se je s prihodom krščanske ideologije na oblast položaj homoseksualnih žensk in moških zaradi nekakšnega vračanja na krščanske norme poslabšal. Je tudi pri nas čutiti kaj podobnega? METKA: Mislim, da se je poslabšal položaj vseh marginalrrih skupin: narodnostnih manjšin, žensk, homoseksualcev. Problem je v tem, da se kar naprej poudarja pravica skupnosti pred pravicami posameznikov in posameznic. VLASTA: Govoriti je potrebno prav o katoliški ideologiji, ne pa o krščanski. Gre za to, da se Slovenija konstituira v najbolj klasičnem smislu kot nacija — država. Iz te točke, sledijo vse ostale makro in mikro politike. Nacija - država lahko eksistira samo na vseh pritiklinah, ki ji pripadajo, torej z vsemi nacionalnimi simboli, himnami, zastavami in seveda z nacionalnim telesom. Nacionalno telo pa nikakor ne more biti homoseksualno telo. Nacionalno telo je heteroseksualno telo. Politika nacionalne države meri predvsem na tisti del heteroseksualnega telesa — ki ga seveda predpostavlja kot eno - kjer gre za zakonsko celoto moškega in ženske. Meri pa predvsem na žensko.Ko bi se ji to telo izmaknilo (z nediskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti), bi ta država prenehala funkcionirati kot nacionalna država. ▼ V kakšni meri je nova oblast naklonjena vprašanju marginalnih skupin? Mislite, da se lahko zgodi kaj podobnega kot v Angliji, ko so s prihodom Thatcherjeve na oblast te skupine bile potisnjene na rob družbe? VLASTA: Dogaja se še nekaj slabšega. Marginalne skupine ne obstajajo kar tako, ampak jih nekdo za marginalne naredi. Skratka: se producirajo kot take. Slovenski prostor - tako zasebni kot javni - ima določeno dediščino, in marginalne skupine so v njem obstajale že v socializmu. Predvsem v socializmu so bili istos-polno usmerjeni tisti, ki so predstavljali marginal no skupino. Prehod uacije v državo producirá nove marginalne skupine, pluralne skupine, ki statistično sploh niso marginalne, recimo upokojenci, ženske. ▼ Glede na slab položaj žensk pri nas je verjetno položaj Iezbijk še toliko slabši- VLASTA: Tu spet drži princip margi-nalizacije, o katerem smo prej govorili. Pri vprašanju Iezbijk je še dodatna težava, ki po eni strani pomeni »prednost«,, po drugi strani pa pomeni hendi-kep. Ženska homoseksualnost namreč cirkulira v javnosti pod drugačnimi oznakami kot moška. Ženska homoseksualnost velja za manj nevarno, manj resno in sploh se jo včasih obravnava kot neeksi-stentno, kot lahke igrice, ki za družbo in politiko ne morejo imeti posledic, sploh pa ne, če so postavljene v kontekste, ki reproducirajo običajne podobe seksualnosti in spolnega razmerja. To so podobe, ki pač cirkulirajo v medijih, predvsem pa v pornografskih predstavitvah. Samo dejstvo, da »lezbični par« izredno dobro funkcionira v najbolj ortodoksni hetero-seksualni pornografiji, govori o tem, na kak način se da prezentirati žensko homoseksualnost. Težava je v tem, da homoseksualne ženske, potem toliko težje zahtevajo družheni in politični prostor, ki jim pripada. Zaradi tega pri nas še vedno izredno težko nastopajo v javnosti. Cel »keč«. je v tem: do coming outa je lezbišt-vo obravnavano kot nenavadno. Ko pa nastopi coming out, so sankcije velikokrat dosti hujše kot pa za moško homoseksualnost. 19 roza val 9. oddaja, 28. februar 1991 dr. VALENČIČ, profesor pastoralke na Teološki fakulteti T O cerkvi in njenem odnosu do vprašanja homoseksualnosti smo se pogovarjali z dr. Valenčičem, profesorjem pastoralke na Teološki fakulteti v Ljubljani. Kot iztočnico za najin pogovor sem izbral nekatere odlomke iz Svetega pisma. Prva Samuelova knjiga pravi: »Ko je nehal govoriti s Savlom, seje Jonatanova duša združila z Davidovo dušo in Jonatan gaje vzljubil kakor sam sebe. Jonatan je sklenil z Davidom zvezo, kjer ga je ljubil kakor sam sebe. Druga Samuelova knjiga: »Žalujem po tebi, Jonatan, brat moj. Ljub si mi bil izreduo. Tvoja ljubezen mi je bila čudovita bolj ko ženska ljubezen.« Tretja Mojzesova knjiga'. »K moškemu ne moreš iti kakor k ženski, gnusoba bi to bila. Če kdo gre k moškemu, kakor se gre k ženski, sta oba storila gnusobo, morata umreti, smrt zaslužita.« Pismo Rimljanom'. »Zaradi tega jih je Bog prepustil sramotnim strastem. Njihove ženske so namreč zamenjale naravno občevanje s pro-tinaravnim. Podobuo so tudi moški opustili naravno občevanje z žensko in se v svojem poželenju vneli drug do drugega. Moški so počenjali ue-spodobnosti z moškimi in tako sami na sebi prejemali plačilo ustrezno svoji zablodi.» Prvo pismo Timoteju: »Zavedam se namreč, da postava ni dana za pravičnega, ampak za kršilce postave, za nepokorne, za brezbožne in grešne, za nesvete in posvetne, za ubijalce očetov in mater in za morilce, za nečistnike, za hotnike moških, za prekupčevalce z ljudmi, za lažnivce, za krivopri-sežnike in za vse drugo, kar nasprotuje zdravemu nauku.« Profesor Valenčič, ali lahko pri teh tekstih iz Biblije govorimo o kontra-diktornosti? VALENČIČ: Je delna kontradiktor-nost, ampak samo navidezna. Odnos med Davidom in Jonatanom je razmeroma težje razumljiv tekst v smislu interpretacije. Nekateri teološki razlagalci se sploh podrobneje ne ustavijo pri tem vidiku istospolne ljubezni, o katerem naj bi bil danes govor, ker mu ne dajejo te vsebine. Drugi samo mimogrede omenijo možno takšno razlago, nekateri jo morda tudi bolj izrazito poudarijo. Vse svetopisemske navedke pa moramo razumeti veliko bolj celovito. Spolnost je treba razumevati v celotnem načrtu, kakršnega bog razodeva v Svetem pismu. Stara zaveza že takoj na začetku postavlja človeka v medsebojno razmerje Adama in Eve, torej dva različna spola, ki se med seboj dopolnjujeta. Iz tega razmerja tudi izhajajo nova človeška bitja. V Svetem pismu je izraženo izredno visoko razumevanje in spoštovanje do te človekove moči, ki jo imenujemo spolnost. Seveda spolnost, ki združuje moža in ženo v skupno življenjsko enoto. Celo odnos boga do izvoljenega ljudstva ima to prispodobo zakona, seveda nikakor ne v nekem zgolj profanem, človeškem odnosu. Ljubezen, ki jo bog polaga v človeka, je hkrati človeška v smislu zemeljske ljubezni do človeka, in hkrati božja ljubezen, seveda nikakor ne v spolnem pomenu te besede. T Pa vendar, ali v nekaterih tekstih ne bi mogli govoriti o poudarjanju čiste ljubezni pred spolnostjo? VALENČIČ: Vsekakor. Če razumemo pravilno Sveto pismo, le-to postavlja duhovne prvine ne nad zemeljske, pač pa velja, da edino duhovne komponente ljubezni dajejo pravi pomen in smisel telesni ljubezni. Ravno odnos Davida in Jonatana je primer resnično iskrenega prijateljstva, nesebične ljubezni, resničnega čustva, ki bogati dva človeka. Mislim, daje narobe, če mislimo, daje v vsakem človeškem čustvu nekaj napačnega ah pregrešnega in podobno. Človek je, kakor ga danes razumevamo, bitje komunikacij, bitje odnosov. To niso najprej tisti zunanji, fizični odnosi, ampak so to medčloveški, medosebni, duhovni odnosi. Tukaj gre za bližino človekovega duha, razumevanja ljubezni, ki lahko dva človeka povezuje v katerikoli relaciji. Kar se pri enem naučim resnično globokega, znam prenesti tudi v svoje odnose s katerimkoli človekom. Ljubezen v tem smislu ni izključujoča. ▼ Torej bi lahko nekako rekli, da je homoseksualna ljubezeu enaka he-teroseksualni? VALENČIČ: No, mislim, da nam zgodovina človeštva in tudi krščanskega občestva govori o številnih najrazličnejših primerih resnično lepega in globokega prijateljstva tako med ljudmi različnega spola kakor tudi med istospolnimi prijatelji, kjer seveda ne gre za spolno ljubezen. ▼ Kakšen je odnos cerkve nekoč in danes do homoseksualnosti? VALENČIČ: V novejšem času je prišlo do diferenciacije tega odnosa. Ker se nekoč vsega ni vedelo, je tu lahko bila storjena neka pristranskost v presojanju. V zadnjem času je cerkev o teh vprašanjih spregovorila tudi z nekaterimi dokumenti, denimo leta 1975 o spolni etiki. Treba je razlikovati istospolno nagnjenje, ki je človeku prirojeno in tisto pridobljeno, kar je tudi v znanosti sicer težko ločiti. Pridobljeno spolno nagnjenje je lahko sad nekega okolja, neke vzgoje. ▼ V cerkvenih dokumentih številka 43, ki govorijo o aidsu, piše: »Krščanska skupnost bi morala biti posebej razumevajoča do homoseksualcev in jim nuditi posebno pastoralno oskrbo.« VALENČIČ: Gotovo. V smislu Svetega pisma in zlasti Kristusovega odnosa do vsakega človeka, ki je odrešujoči odnos do človeka. Kristus sprejema človeka v njegovi konkretnosti, v situaciji. v kateri se človek nahaja, bodisi kot bolnik, grešnik ali izločen iz družbe. Pri tem ni pomembno, ali družba nekoga sprejema ah ne. Pravzaprav je naloga vsakega človeka, da ne ostaja na istem mestu, temveč gre naprej in se dopolnjuje. Zlasti pa v določenih primerih, ko človek čuti svojo drugačnost, svojo zadolženost ali preprosto potrebuje Kristusa kot tistega, ki ga osvobaja. 11. oddaja, 28. marec 1991 KARLO ZUPANČIČ, profesor na Pravni fakulteti ▼ Dve prijateljici že nekaj let živita skupaj. V tem času sta si že ustvarili nekaj skupnega premoženja. Zanima ju, kaj se s tem premoženjem zgodi, če se eni izmed njiju kaj zgodi? Ali sodišče v tem primeru priznava med njima sklenjeno pogodbo? ZUPANČIČ: Po našem pravu zakon ne daje nobenih pravnih posledic isioS-polnim skupnostim. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ureja samo življenjske skupnosti moškega in ženske, ki trajajo dalj časa. Za osebe istega spola ta ureditev ne velja. Lahko pa se seveda sklene pogodba. Šlo bi za neke vrste družbeno pogodbo, vprašanje pa je, če bi sodišče priznalo veljavnost. Mogoče bi še Še vedno lahko štelo, da gre za pogodbo, katere namen je v nasprotju z moralo ali dobrimi običaji; V tem primeru seveda partner ne bi. mogel iztožiti svoje pravice iz te pogodbe. Vsekakor ne bi mogel imeli stvarno pravnega zahtevka in zahtevati lastnine na delu tega premoženja. Morda bi lahko imel obligacijsko pravni zahtevek in Zahteval, da se mu vrednost njegovega prispevanja izplača v denarju. Pravne posledice istospoinih življenjskih skupnosti za zdaj regulirata v Evropi samo dva zakona: zakon Danske o registriranih skupnostih in pa švedski zakon. Zakon Danske je bil uveljavljen 1. oktobra 1989 in določa, da imajo registrirane homoseksualske skupnosti pravne posledice, zakonske zveze. Nimajo pa tistih posledic, ki so vezane na otroke - dve islospolni osebi ne moreta posvojiti otroka. Mladoletni istospolni partner si s lako skupnostjo ne pridobi poslovne sposobnosti. Se nekatere druge posledice ne pridejo v poštev za istospolne skupnosti. Pridejo 20 BHfig SEPTEMBER 1991 WQZB val pa v poštev zlasti tiste premoženjsko pravnega značaja. Po danskem pravu bi lahko veljala skupnost premoženja tudi med istospolnima partnerjema. Drug tak predpis pa je švedski zakon, ki pa se sklicuje na zakon o heteroseksualskih izvenzakonskih skupnostih. Posledice, ki jih ta zakon določa, pa so pravzaprav majhne. Istos-polna partnerja lahko imata skupno lastnino na stanovanju, ki sta ga skupaj ustvarila (zgradila ali kupila), in pa tudi na predmetih gospodinjstva, torej na celotni opremi tega stanovanja. Drugih posledic skupnost nima, ▼ Kako je z vprašanjem stanovanja pri nas? ZUPANČIČ: Dve istospolni osebi živita v skupnem stanovanju. Po našem pravu bi lahko imel istospolni partner imetnika stanovanjske pravice kot uporabnik določene pravice, vendar samo v primeru, če živi z imetnikom stanovanjske pravice v ekonomski skupnosti več kot dve leti. V tem primeru mu zakon priznava možnost, da po smrti imetnika stanovanjske pravice pridobi stanovanjsko pravico in ostane v tem stanovanju. Enako velja tudi v primeru, da njegov partner trajno preneha uporabljati stanovanje. SVETLANA MAKAROVIČ T Prvič nastopate v nekem klubu s tako specifično populacijo. ; MAKAROVIČ: V Roza disku sem prvič, in se mi zdi, da bo lepo. Pričakujem elitno publiko, ki je žejna lepega, nekoliko drugačnega. Po drugi strani mi je blizu pojem drugačnosti zato, ker sem tudi sama celo življenje desetnica, tudi pp svoji volji izločena iz konfekcijske "diužbe, drugačna od večine in izpostavljena izraziti simpatiji ali izrazitemu sovraštvu s strani ljudi. Kakor hitro si drugačen v kakršnemkoli smislu, če recimo Svoje delo jemlješ preveč zares, če si dosleden v svojih življenjskih odločitvah, če se izogiblješ nesnažnim kompromisom, si avtomatsko izločen iz konfekcijske mase. Lahko kontaktiraš z ljudmi, kr jim jaz pravim drap ljudje, zviška ali pa se jim umakneš s poti, da se izogneš njihovemu nasilju. Pred pri: bližno osmimi leti je bila neka afera v : zvezi s pojmom stenska ura. Inteligentni ljudje v Sloveniji so se od srca nas' iiiejali ob tej aferi, medtem ko je mene smeh nekoliko minil. Povedala bom, samo kot zanimivost, za kaj je pri tem šlo. Revija Telex je sklicala okroglo ■mizo na temo erotika. Povod za to je dal neki profesor, ki je zbiral mnenja Slör-vencev o homoseksualcih. Eno izmed vprašanj, ki so bila namenjena anketirancem vseh slojev, se je glasilo: Ali se strinjate, da biza homoseksualce uvedli smrtno kazen? Zelo velik procent vprašanih ljudi je izjavil, da se Strinjajo z SEPTEMBER 1991 Revolver uvedbo smrtne kazni za homoseksualce. To je bila seveda krasna provokacija, vsaj zame, da sem na tej okrogli mizi povedala nekaj jeznosti. Ena izmed njih je bila ta, naj se vendar, za božjo voljo, ljudje nehajo vtikati v intimno življenje drugih, ker nikogar nič ne briga, s kom kdo spi, Če želi nekdo imeti spolni odnos s stensko uro, naj ga ima s stensko uro! So far, so good. Revija Telex je potrebovala denar, višjo naklado, senzacijo in je odprla pisma bralcev, Takrat sem spoznala nivo povprečnega Slovenca. Ogromno ljudi je vzelo to prispodobo s stensko uro dobesedno. Dobivala sem gore pisem. Med njimi so bila seveda večinoma sramotilna, grozilna itn. Nekatera so bila samo kvan-taška, nekatera pa so bila čisto resno mišljena, kajti ljudi je čisto zares zanimalo, kako jaz osebno baje to počnem s stensko uro — kot s predmetom stenska ura. To je bil prav en tak premik v mojem življenju. Takrat sem onemela. Bila sem že precej odrasla oseba in to je bil zame šok, ki je precej vplival na rnoje kasnejše življenje. Takrat se je ušuja roža mojega sentimentalnega humanizma - hvala bogu - zdaj imam dosti bolj realno mnenje o ljudeh nasploh in vem, kaj lahko pričakujem od nekoga, ki na primer posluša narod-nozabavno glasbo. To mi krasno določa intelektualni nivo povprečnega Slovenca. Tak človek seje sposoben zanimati, kako se dol daje s stensko uro in po drugi strani je sposoben izjaviti, da je pač treba homoseksualce pobiti. In v resnici tudi tako misli. 12, ODDAJA, 11. april 1991 dr. JOŽE PUČNIK, predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije ▼ Deklaracija Roza kluba z naslovom Pravica do drugačnosti je bila povod za moj pogovor z dr. Jožetom Pnč-nikom. Kakšno je stališče njihove stranke do te deklaracije? PUČNIK: Socialdemokratska stranka Slovenije je to deklaracijo podprla in se zavzema za tam opisane pravice. To se sklada z našim programom, kajti mi smo za načelno priznavanje individualnosti, za pravice individualnih oseb, s tem pa tudi za pravice manjšin in usmerjenosti večjih ali manjših skupin. Kadar gre za temeljne človekove pravice, število tistih, ki te pravice zahtevajo, splohni pomembno. Gre za pravico samo in ta mora biti zagotovljena. T Kaj pa istospolne skupnosti v zakonodaji? PUČNIK: Istospolne skupnosti so po mojem občutku doslej v zakonodaji še nezadostno določene. Tukaj je potrebno preciziranje. Mislim, da bi bilo treba uveljaviti splošni pravni institut ali pravno kategorijo življenjskih skupnosti, ki imajo potem lahko različne oblike, od tradicionalne družine do istospolnih življenjskih skupnosti in morda še kakšne druge oblike, če bi se pojavile. T Med homoseksualci vlada strah pred uvajanjem podobne zakonodaje, kakršna je v sosednji Avstriji. PUČNIK: Jaz takšne nevarnosti ne vidim. Prvič, potrebno je, da se pravice isto.spolnosti vnesejo v ustavo. Drugič, pri nas nekih starih zakonov, ki bi grobo diskvalificirali to skupino prebivalstva, ni. Če v tem smislu uredimo zadevo z ustavo, te nevarnosti absolutno ne vidim. ▼ Zakaj še vedno vlada predsodek do homoseksualcev? PUČNIK: Primarni razlog je v tem, ker gre tukaj za spolno usmerjenost, kije drugače usmerjeni, recimo heteroseksu-alni ljudje, ne morejo niti čustveno niti nagonsko podoživeti, zato je tudi ne morejo razumeti. Potrebno jo je nadomestiti z racionalno obdelavo tega problema, izhajajoč pri tem iz temeljnih človekovih pravic do svoje individualne usmerjenosti. Tega pa mnogi ljudje sami pri sebi niso opravili. Zato so ti predsodki do drugače spolno usmerjenih še zelo trdni in se bodo verjetno še zelo dolgo obdržali. ▼ Kaj pa ustanovitev Roza central PUČNIK: Vkolikor gre pri Roza centrih za mesta, kjer bi državljani lahko brezplačno dobili ustrezne, strokovno utemeljene in odgovorno formulirane informacije o svoji seksualni usmerjenosti ali o drugih problemih, ki so s tem povezani, mislim, da bi to bilo zelo koristno. Homoseksualnost, kakor tudi vsa spolnost nasploh, spada med tista tabuizirana področja, kjer bi sploh bilo potrebno sistematično urediti mrežo. Ta naj bi omogočila res odgovorno in ustrezno informiranje za vsako starostno skupino. ▼ In kakšen pomen ima lahko Roza klubi PUČNIK: Takšna organizacija ima pač vse karakteristične značilnosti vseh organizacij. Lahko pomeni nekaj pozitivnega, lahko pa se seveda tudi zlorablja. V pozitivnem smislu bi prav za to področje omenil možnostrazsvetljevanja in fonni-ranja določene oblike socialne kontrole na področju te subkulture. Če pa takšnih klubov nimajo v rokah odgovorni ljudje, ki vedo, za kaj gre, lahko pride do zlorab. To je pač potrebno pravočasno preprečevati. Organiziranje teh tabuiziranih področij družbenega življenja je koristna zadeva, ker se tako ustvarjajo mehanizmi socialne kontrole in s tem se preprečuje ali pa vsaj zmanjšuje nevarnost uveljavljanja kriminalnih interesov, izsiljevanja, prodaje uslug nanek nesprejemljiv način itn. 21 reza val 13. oddaja, 25. april 1991 JOŽE LOKAR, psihiater T Za večino ljudi je homoseksualnost še vedno nekakšno kriminalno dejanje. Homoseksualce imajo za malo motene ali nenormalne, LOKAR: Mislim, da vsaj v Sloveniji ni tako hudo. V zadnjih dveh ali treh desetletjih se pri nas veliko piše o tem in ogromno ljudi je izvedelo in sprejelo, da gre samo za dragačno spolno usmeritev, ne pa za duševno motnjo ali celo bolezen. Gre za ljudi, ki imajo homoseksualno usmerjenost, kot imajo nekateri heteroseksualno ali obe, zato jih ne smemo uvrščati v neko posebno skupino s posebnim izrazom. Homoseksualnega vedenja in teženj mi ne uvrščamo med bolezn . Gre pa za nekaj drugega, kar je zelo pomembno. Heteroseksualno usmerjeni zmorejo razumsko spreje homoseksualno usmerjene, ne morejo pa jih sprejeti v čustvenem smislu. Vsi dosedanji poskusi, da to čustveno naravnanost heteroseksualnih do homoseksualnih, in seveda obratno, spremenil , so bili neuspešni. Zagata izhaja iz čustvenega, ne pa iz razumskega reagiranja ljudi. T Različni strokovnjaki se oprijemajo različnih razlag o vzrokih za homoseksualnost. LOKAR: To je res. Če bi kdo znal odgovoriti, kaj je resnični vzrok, bi mu v najkrajšem času podelili Nobelovo nagrado. Nekdanje skupine telesnih, hormonskih vzrokov in psihološke teorije, ki so izhajale iz enega vzroka, na primer navezanost na mamo, se niso izkazale kot posebno uspešne. Dandanes menijo, da mora za bodočega homoseksualno usmerjenega biti izpolnjeno mnogo različnih dejavnikov. Pri vseh homoseksualno usmerjenih pa vzroki niso isti. Temu grdo pravijo multifakto-ralna teorija. T Ali bi se pri otroku že zgodaj dalo ugotoviti bodočo homoseksualnost? LOKAR: Izjemoma bi se dalo. Tisti, ki so kasneje v življenju povsem homoseksualno usmerjeni brez slehernih heteroseksualnih teženj, imajo določene vedenjske značilnosti že od otroštva naprej. Seveda pa to pokaže šele daljši razvoj, ne pa enkraten pregled. Pri tistih, ki pa imajo hkrati homoseksualne in heteroseksualne težnje, pa je v otroštvu ali v mladostniškem obdotjJ težko ugotoviti, kam se ho obrnila njihova spolna usmerjenost. ▼ Ustaviva se še pri deklaraciji Roza kluba. Med primere, za katere je diskriminacija izrecno prepoveda- 22 na, naj bi se v ustavo uvrstila tudi istospolna usmerjenost. LOKAR: Taka zahteva je razumljiva, vendar je ne vidim samo kot nekaj dobrega. Taka odločba bi v ustavi formalno res preprečevala vse oblike diskriminacije, hkrati b; pa homoseksualno usmerjene pravzaprav diskriminirala izolirala kot nekaj posebnega. Takšno ločevanje homoseksualno usmerjenih O'1 heteroseksualno usmerjei h ne bi prineslo nevemkakšnih koristi. Korist lahko prinese spremenjena miselnost družbe, ki pa se ne spremeni z ustavo. Mora biti kvečjemu obratno: spremenjena ustava naj bi bila odraz te miselnosti. Verjetno bi se kakšen pravnik zgrozil ob teb mojih besedah, ampak jaz mislim, da mora biti vsak zakonski predpis odraz življenja. Trmasto vztrajanje na formalnih ali celo formalističnih zakonskih predpisih pi lese manj koristi kot pa poskusi, da se doseže čim večja strpnost heteroseksualno usmerjenih do homoseksualno usmerjenih. Te strpnosti ni mogoče doseči z ustavnim določilom, ampak s čisto drugimi metodami. ▼ Na Zahodu velikokratuporabljajo izraz »gay« za homoseksualnega človeka. Le-ta ni homoseksualen zgolj spolno, ampak tudi svetovnonazorsko. LOKAR: To je točno. Vendar je to samo manjši del ljudi s homoseksualnimi težnjami. Osebno mislim, daje poudarjanje neke posebne gay kulture nekoliko sporno, ker na ta način ni mogoče izboljšati strpnosti heteroseksualno usmerjenih. Po drugi strani pa se zelo velik procent oziroma večina homoseksualno usmerjenih sploh ne želi vključevati v te oblike posebne homoseksualne kulture. Hočejo živeti natančno tako, kot živijo heteroseksualni. Njihova želja je samo ta, da bi jih ljudje pustili pri miru, da bi jih doživljali kot človeka in ne preko njihove seksualne usmeritve. Če pa greste v tako imenovano gay gibanje, človeka zopet doživljate preko njegove seksualne usmerite, ne pa obratno. Pripravila Vesna Borič in Gregor Kralj Revolver SEPTEMBER 1991 portfolio 1 SEPTEMBER 1991 Revolver 129 portfolio 1 Rtvotvtf SEPTEMBER 1991 portfolio 1 SEPTEMBER 1991 Revoke* 25 portfolio 1 26 Revotof SEPTEMBER 1991 humanizem in renesansa LEZBIJKE IN UMETNA OSEMENITEV Kaj mora storiti lezbijka, ki si želi otroka? Odgovor je preprost. Potem, ko soji prepovedali dostop do bank sperme, ji ostane še umetna osemenitev z anonimnim darovalcem. »Otroka je naredila čisto sama«-. prepeva francoski pevec Jacques Goldman. Lezbijke bi o tem lahko povedale marsikaj. »Obstaja tipična pot«, pravi Francozinja Carole, lezbična mali. »Na začetku si res želiš najti očeta. Iščeš primernega partnerja. Najdeš gay prijatelja. Poskusita z osemenitvijo v njegovi kopalnici, pa ne gre. Potem dojameš, da hoče tip vzgajati otroka skupaj s svojim prijateljem. S hetero prijatelji se zakom-plicira, ko se zaljubijo vate. Pustiš vse skupaj. Po enem ali dveh letih si rečeš, da je še najbolj enostavna umetna ose me ni lev z anonimnim darovalcem«. Ostane še to, da najdeš nekoga, ki se s tem ukvarja. »Ne obstajajo prave mreže ali kaj podobnega. Danes lahko v Franciji vsak ginekolog, ki najde darovalce, opravlja umetno osemenitev. Ve se za nekaj naslovov, ki pa se & pogosto spreminjajo. Pred časom .'/ seje s tem ukvarjal pastor Doucé (glej REVOLVER štev. I ) Naslovov ne daš vsakomur, saj gre za zelo intimno zadevo. Obstaja tudi nevarnost, da bi se dvesto lezbijk prijavilo pri ginekologu, ki ima dva darovalca. Nazadnje bi bili vsi otroci v sorodu Sam postopek osemenitve je zelo enostaven. V primeijavi z najnovejšimi genetskimi poskusi inraziskavamije pravo rokodelstvo. Darovalce se ponavadi najde prek malih oglasov. Carole pravi: »Moški. ki dajo seme i-' banko sperme ali pa se javijo na mali oglas, imajo isto fantazmo o hi-perplodnosti, ki je v vsakdanjem življenju ne morey uresničiti. Sploh pa je bolj ali manj umetna osemenitev vedno obstajala. Lezbijke so si jo le prilagodile. Potrebno j razlikovati med umetno osemenitvijo, zanositvi > v inkubatorju in drugimi sofisti-ciranimi tehnikami.« SEPTEMBER 1991 Rewlwf Kar se tiče (ne)primernosti lezbijk za vzgojo otrok, Carole pravi: »Na svetu je milijone otrok brez staršev. Vedno je bilo ogromno otrok brez očeta. Matere, ki so žrtve nasilja svojih mož, projicirajo na otroka negativno sliko o očetu. Ali ni to nevarnejše za otroka?« V ZDA, Avstraliji in Zahodni Evropi je prišlo do primerov, da so se lezbijke, ki so za osemenitev prosile svo" gay prijatelje, okužile z virusom aidsa. Ta nevarnost odvrača vedno več kandidatk. »Dogovori z gay prijatelj so postali nevarni. Pri ginekologu vsaj veš. da je moral darovalec skozi dva testa v roku šestih mesecev«. Poseben problem predstavlja odnos zakonodaje do tega, kdo ima in kdo nima pravice do umetne osemenitve. Pregled po evropskih državah pokaže, da to problematiko različne države rešujejo zeio različno. V Franciji je situacija prccej nejasna, saj zakonodaja tega vprašanja sploh ne 4* obravnava. Zaenkrat imajo torej tudi lezbijke možnost, da se odloČijo za umetno oploditev, toda pod pogojem, da si same najdejo ginekologa, ki je pripravljen opraviti poseg. Dostop do bank sperme je lezbijkam namreč onemogočen. V vladnih krogih pa je slišati predloge o novi zakonodaji, ki naj bi v celoti prepovedala umetno oploditev izvenzakonskih zvez ali heteroseksualnih izvenzakonskih skupnosti. Drugače je na Nizozemskem, ki zopet preseneča s svojo liberalnostjo. Dostop do programov osemenitve je omogočen vsaki ženski za približno 15.000 dinarjev (1000 guldnov). Po occnah je približno 10 % žensk, ki se odloči za osemenitev, lezbijk. Čeprav so lezbijke dobrodošle v bankah sperme, se raje odločajo za osemenitev v lastni organizaciji. Razlog za to je preprost: v uradnih institucijah je anonimnost darovalca obvezna. Približno 50 % kandidatk si same p< ščejo darovalca, osebnega prijatelja ali pa prek malih oglasov. Toda želja po »realnem« in ne-anonimnem očetu se lahko izkaže za preccj nevarno: leta 1988 je prišlo do sodnega procesa, na katerem je biološki oče, v katerem se je zbudil očetovski instinkt, zahteval pravico do obiskovanja svojega otroka, ki je žive! pri lezbičnem paru. Na Švedskem je osemenitev rezervirana za poročene pare in za heteroseksualne izvenzakonske skupnosti. Lezbijke, ki želijo otroka, se najpogosteje odpravijo na Dansko, kjer ni podobnih omejitev. Da bi bili otroci deležni vseh socialnih pravic, je potrebno prijaviti, da je oče neznan. V Veliki Britaniji je bila do nedavnega osemenitev pravica vseh žensk, ne glede na stan. Najnovejši zakon, ki gaje sprejel parlament, pa predvideva prepoved osemenitve za homoseksualne pare, kar je že izzvalo proteste lezbičnih in gay skupin. Mitja Kranjc 27 humanizem in renesansa PATRICIA HIGHSMITH (CLAIRE MORGAN) The Priče of Salt (cena soli) Therese, devetnajstletna gledališka designerka, načrtuje poroko in selitev v Pariz s svojim prijateljem Richardom, ki sanja o slikarski karieri. Srečanje z elegantno in nenavadno Carol v neki newy-orški trgovini pa povsem spremeni njene načrte. Carol, ki ima za sabo afero s prijateljico Abby in se ravnokar ločuje od moža, se odloči za daljši oddih. Na potovanje po Ameriki povabi Therese. Medtem pa jima že sledi detektiv -Carolin mož namreč išče dokaze o njenem nagnjenju, da bi lahko obdržal hčerko Rindy... Petnajsto poglavje Therese je še vedno čutila posledice pijače, ščemenje Šampanjca, ki jo je boleče gnalo v Carolino bližino. Če bi preprosto vprašala Carol, je premišljevala, bi ji to noč dovolila prespati na isti postelji. Želela pa si je še več. Želela je poljubiti Carol, čutiti njuni telesi eno ob drugem. Therese se je spomnila dveh deklet, ki ju je videla v baru Palermo. Vedela je, da sta onidve počeli vse te stvari. In še več. Bi jo Carol z gnusom pahnila od sebe tudi.če bi jo Therese želela samo objeti? In ali bi potem sleherno čustvo, ki ga goji Carnl do nje sedaj, splahnelo? Podoba Caroline hladne zavrnitve je povsem pometla z njenim pogumom. Toda ponovno seje priplazila skromna misel, ali je le ne bi preprosto vprašala, če sme spati na njeni postelji. "Carol, bi te motilo-" "Jutri si bova ogledali živinske sraje," je istočasno rekla Carol in Therese jc planila v smeh. "Kaj pa je tako neznansko smi no?" je vprašala Carol med ugašanjem cigarete, vendar sc e tudi sama smejala. "Je preprosto smešno. Neverjetno zabavno." je rekla Therese med smehom in tako sprostila vse hrepenenje in nočne namere. 28 "Hihitaš se zaradi šampan jca," je rekla Carol in ugasnila luč. Pozno popoldne naslednjega dne sta zapustili Chicago in se odpravili proti Rockfordu. Carol je namreč rekla, da jo tam morda čaka Abbyno pismo, kar pa r i bilo 7,elo verjetno, ker Abby ni bila navdušena nad pisanjem. Therese je stopila k Čevljarju, da bi ji sešili mokasine, in ko sc je vrnila, je Carol že brala pismo v avtu. "Po kateri cesti greva?" Carolin obraz se je razvedril. "Po dvajseti, proti zahodu." Carol je prižgala radio in vrtela gumb, dokler ni našla glasbe. "Katero mesto je primerno za nočitev na poli v Minneapolis?" "Dubuque," je rekla Therese med proučevanjem zemljevida. "Tudi Waterloo mora biti precej velik, vendar je oddaljen okoli 200 milj." "Morda pa nama bo uspelo." Peljali sta se po dvajseti avtocesti proti Frecportu in Galeni, kije bila na zemijj-vidu označena kot rojstni kraj UlyssesaS. Granta. "Kaj pravi Abby?" "Ne veliko. Je samo zelo lepo pismo." Carol je v avtu in v cafeju, kjer sta se kasneje ustavili, da bi popili kavo, le malo govorila. Stopila je k jukeboxu n počasi metala kovance vai j. "Želiš, da bi bila Abby z nama, kajne ?" je vprašala Therese. "Ne," je odgovorila Carol. '"Povsem drugačna t , odkar si dobila njeno pismo " Carol jo e pogledala čer, mizo. "Draga, to je samo neumno pismo. I ahko ga tudi prebereš, če želiš." Carol jc segla po torbici, vendar ni vzela pisma. Kasneje zvečer je Therese zaspala in se zbudila z mestnimi lučmi na obrazu. Carol je izčrpano počila roke na vrhu volana. Ravnokar sta se ustavili pred rdečim semaforjem. "Tukai bova prenočili, "je rekla Carol. Ko je Therese stopala čez predsobo hotela, jo je še vedno premagoval spanec. Med vožnjo z liftom se je jasno zavedala Caroline prisotnosti, kakor da bi sanjala sen, v katerem je bila Carol subjekt in edina figura. V sobi je dvignila kovček na stol, ga odprla in stoje ob pisalni mizi opazovala Carol. Kakor da bi njena čustva bila zavrta v vseh preteklih urah ali dneh, sojo preplavila v trenutku, ko jc opazovala, kako Carol odpira svoj kovček in najprej, kot je bila njena navada, vzame usn jeno skrinjico s toaletnimi potrebščinami ter jo vrže na posteljo. Gledala jc Caroline roke in koder las. kije padal čez šal, tesno ovit okoli vratu, gledala je prasko na njenem mokasinu, ki jo je dobila pred dnevi. "Kaj pa stojiš tam?" je vprašala Carol "V posteljo pojdi, zaspanka." "Carol, ljubim te." Carol se je zravnala. Therese je strmela vanjo z nadetimi, zaspanimi očmi. Carol je vzela pižamo iz kovčka in zaprla pokrov. Stopila je k Theresi, ji položila roke na ramena in jo močno stisnila, kakor da bi od nje zahtevala obljubo ali morda preverjala, če so bile njene besede resnične. Potem je poljubila Therese na usta, kakor da bi to storila že tisočkrat poprej. "Marne veš, date ljubim?"je vprašala. Carol je vzela pižamo v kopalnico in obstala za trenutek zroč v umivalnik. "Ven grem," jc rekla, "Takoj se vrnem." Therese je med Caroiinim odhodom čakala za mizo. Čas je tekel brez kOOCa alt pa sploh obstal, dokler niso odprla vrata in jc vslopilii Carol. Položila je papirnato vrečko na mizo in Therese ^e vedela, daje stopila samo po mleko, kar sta siccr zvečer obe pogosto storili. "Lahko spim pri tebi?" je vprašala Therese. "Si videla posteljo?" Bila je dvojna postelja. Posedali sta v pižamah, pili mleko in si podelili pomarančo, saj je bilaCarol preveč zaspana, da BHfig SEPTEMBER 1991 humanbem in renesansa O DELU IN SOLI ŽIVLJENJA Delo The Price of Salt je bilo prvič objavljeno leta 1952 in postalo ena izmed največjih Ic/.bičnih uspešnic vseh časov. Ponovno je izšlo leta 1984 pri ženski založbi The Naiad Press, kjer je bilo deležno še dveh ponatisov v letih 1986 in 1991. Ob zadnjem;ponatisu pa se je zgodilo še nekaj drugega. Avtorica je opustila psevdonim Claire ,/lorgan in se prvič podpisala s svojim pravim imenom Patricia High smith. Da, na veliko presenečenje vseh, je. prav mednarodno priznana pisateljica napetega čtiva tudi avtorica Gene soli, zgovorne in sugestivne ljubezenske zgodbe o dveh ženskah.- Novela je nastala v petdesetih letih, ko so vsa delit s podobno motiviko govorila predvsem o moških, zaradi strahu avtorjev (predvsem pa založnikov)1 pa so se praviloma končala tragično z implicitnim moralnim podukom, podobno Kot ntnogi današnji pisci svarijo mladino pred Škodljivostjo drog. Take je novela Cena soli veljala za prvo (znano) gay delo s srečnim koncem, ilighsmithova se je iskreno, neposredno in brez lažne morale lotila istospolnc ljubezni, usode zaznamovanih, ki se jim odreka pravica do ljubezni, te soli življenja, za katero morajo nemalokrat plačati visoko ceno. : Leta 1983 je avtorica; (takrat še pod psevdonimom Claire Morgan) napisala dodatek, ki je izšel v drugem ponatisu. V dodatku je opisala usodo njenega '•.ela in nanizala nekaj razmišljanj, o položaju homoseksualnih ljudi in predsodkih, ki veljajo v družbi, Takole piše na konc u:' 'Zakaj. ljudi tako fascinira spolno življenje drugih ljudi? Delno zaradi užitka, M izvira iz fantazij, delna pa to zanimanje izvira iz bolj pokvarjene, primitivne potrebe po kaznovanju tistih, ki odstopajo od črede. Ce nekdo zagleda postavo brez oblin, v dežnem plašču, na zamegljeni cesti, se najprej vpraša, ali je to moški ali ženska, roje takojšnje in nezavedno vprašanje, ki rte more ostati brez odgovora, če se bo postavo zaustavila in nas vprašala za pot. in če zaradi njene starosti, zastrtega obraza in androgenega glasu še vedno ne bomo mogli določiti njenega spola, bo to postala zabavljiva zgodba, vredna, da jo povemo svojim prijavljeni. Spol določajo telesne značilnosti in označen mora biti v p/unem listu. Ljubezen pa je v glavi, je stanje duha, Moje delo The Price of' Salt je prvi založnik -avrnil. sprejel pa ga je drugi. Postalo uspešnica brez posebne reklame, ki se je širila le ustno. Mnogo ljudi se je identificiralo t Therese ali Carol. Srečna sem ob misli, da je knjiga nudila oporo tisočem osamljenih in prestrašenih ljudi." 29 bi jo sama pojedla Potem j 1 Therese odložila posodo z mlekom na tla in pogledala Carol, ki je že spala z eno roko vrženo preko trebuha, v položaju, v katerem je vedno zaspala. Therese je ugasnila luč, Carolina roka je smuknila pod n'en vrat. i njuni telesi sta se dotaknili po vsej dolžini kakor da bi bili že vnaprej domenjeni. Občutek sreče se . kakor zelena vinska trta razrasel v Theresi, stegoval tenke vitice in nosil rože skozi njeno meso. Videla e bledo belo rožo. ki se je lesketala, kakor da bi jo gledala v temi ali skozi vodo. Zakaj ljudje sploh morajo govoriti o nebesih, se je spraševala. "Zaspi," je rekla Carol. Therese je upala, da ne bo zaspala. Ko paje začutila Carolino roko, ki se premaknila na njenem ramenu, je vedela, da je že zadremala. Napočila je zora. Caro-lini prsti v njenih laseh so se skrč i. Carol jo je poljubila na usta in užitek je ponovno preplavil Thereso, kakor da bi se le nadaljeval trenutek prejšnje noči, ko ji je Carol položila roko pod vrat. Ljubim te, je Therese hotela ponovno reči, toda besede je odpla\ ilo šumeče in zastrašujoče zadovoljstvo, ki se je v valovih širilo s Carolinih ust na njen vrat in ramena in nenadoma zajelo celo telo. Therese je tesno objemala Carol, zavedala se -samo nje in ničesar drugega, zavedala se je Caroline roke, ki ji je drsela po rebrih, Carolir ih las, ki soji božali gole prsi, in potem se ji je zazdelo, da je tudi njeno telo izginilo v sunkovitih krogih, ki so se večali in nenehno širili tja, kamor ir sli ne sežejo več. Medtem ji je prestreljevalo možgane kakor rep kometa tisoče spominov in trenutkov, besed, ko ji je Carol prvič rekla "draga", ko sta se drugič srečali v trgovini, tisoče spominov na Carolin obraz, na njen glas, na trenutke jeze in smeha. In potem je b,..t bledo modra razdalj i in prostor, razširjen prostor, v katerem je nenadoma poletela kakor dolga puščica. Zdelo se j da je puščica z neverjetno lahkoto švignila prek nepreglednega prepada in se še kar naprej izstreljevala v vesolje, ne da bi se povsem zaustavila. Potem je spoznala, da se Še vedno oprijema Carol, da divje drhti, in da je ona sama ta puščica. Videla je Caroline svetle lase na svojih očeh in njeno glavo ob svoj i. In ni se spraševala, če je to prav, ni potrebovala nikakršnega potrdila, ker nič ne bi moglo biti pravilnejše in popolnejše. Se tesneje je p žela Carol k sebi in začutila njena usta na svojih smeje . -ih se. Therese je mirno ležala in gledala Carol, njen obraz, oddaljen le neki inčev, in zrla v njene mirne sive oči, kakor da jih ne bi videla nikoli poprej, kakor da bi obdržale nek._, vesolja, iz katerega je ravnokar prišla. Bilo je nenavadno, daje to bil še zmeraj Carolin obraz, kakršnega je poznala, S pegami, z namrščenimi ohurvmi n z us' , mirnimi kol njene oči, kar : Therese videla že tolikokrat. "Angel moj," je rekla Carol, "padel iz vesolja." Therese je pogledala kote v so , ki so se sedaj zdeli veliko svetlejš' predalnik z izbočenim ospredjem in n gove ročaje v obliki ščitov, ogledalo brez okvira in s poševnimi robovi,zeleno vzorčaste zavese, ki so visele pred okni in dve si konici stavb, ki sta se kazali tik nad okensko polico. Za zmeraj si bo zapomnila vsako podrobnost te sobe. "Katero mesto je to?" je vprašala. Carol seje zasmejala. "To?Tc je Waterloo." Segla je po cigareti. "Sploh ni tako slabo." Therese se je smeje naslonila na komolec. Carol ji je položila < 'jareto med ustnice. "V vsaki državi je nekaj Waterloojev," je rekla Therese. Patricia Highsmith: The Price of Salt. The Naiad Press, Inc., P.O.Box 10543, Tallahassee, PL 32302, U.S.A., 1991, str. 177-181 Prevedla in pripravila Bojana Vesel SEPTEMBER 1991 Rev«.«, humanizem in renesansa v/iMi^feSiMk W PORNOGRAFIJI BOJANA VESEL_______ Ali je mogoče ustvariti ženski heroični subjekt, ki ni žrtev? Al je lezbična pornografija uspešna v prikazovanju ženskega užitka, kjer večina hetero seksualne pornografije odpove? Ob pojmu lezbična pornografija nam pride na misel več stvari. Prva je prav gotovo ta, da obstajata heteroseksualna in gay pornografija, lezhične pa pravzaprav sploh ni. Najbolj znan argument (predvsem moški) pa je, da je lezbična pornografij a vendar široko razprostranj ena, saj nas takorekoč vabi z vseh kioskov. In kaj pravijo same ženske, konkretneje lezbijke? Seveda vedo, da lezbična pornografija nima nobene zveze s podobami ženskih parov, ki jih kar mrgoli v orto-doksni heteroseksualni pomo produkciji. Nekatere menijo, da eksplicitna erotika žensk sploh ne zanima ali celo to, da jih ne bi smela zanimati. : »Ali je namen ,dobre' erotične zgodbe raziskati ključno dimenzijo lezbične identitete .. ali pa je njen namen vzburjati...? Odločile smo se, da gre za oboje.« (Predgovor k zbirki Serious Pleasure (1989).) WMMMM. 30 Pa pojdimo po vrsti. MOŠK! POGLED Heteroseksualna pornografija največkrat ne uspe prikazati ženskega užitka, ker ga razume kot moški konstrukt, kjer je mogoče doseči užitek edinole s pene-tracijo. Nepenetracijski prizori, denimo masturbacija, služijo le za uvod v »pravi« spolni akt, ki seveda vključuje penis. Tako klasična pornografija pro.movira erekcijo in masturbacijo moškega gledalca in vedno skuša zakriti (čeprav tako, da razkriva) upadanje oziroma diskontinui-teto moči falusa, V naslavljanj u/nagovar-janju moškega potrošnika je kinematografija in še posebej pornografija objektivizirala in degradirala žensko telo. Velik del feministične kritike filmske produkcije nasploh se osredotoča prav na strukturo moškega pogleda, znotraj katerega je moški subjekt, seksualizirano žensko telo pa objekt, kar odraža strukture nesorazmerja moči med spoloma. Tako ima lezbična pornografija pravzaprav zagatno nalogo. Njen namen je prikazati žensko kot subjekt in kot gledalko (voyeurko), ne da bi nadaljevala represivno identifikacijo z mainstream pornografijo (kinematografijo), in obenem naj imm SEPTEMBER 1991 humanizem in renesansa bi zadovoljila žensko željo po užitku. Večina feminističnih razprav pu je skorajda zanikala možnost vzpostavitve drugačnega, ženskega užitka v tej točki. V nekaterih p* imerih je to pripeljalo do reakcionarne feministične ideologije, kije deseksualiziTiila žensko telo in ga oropala ulitka. Znotraj lezbične skupnosti je prišlo do ostre delitve na pro sex oziroma seksualno po/ilivm klan m anti-sex, seksualno negativni lobby. Ta razkol na »dobro in slabo dekle« je silil lezbijke, da se identificiraj i z er n ali drugim kampom in tako potisnejo dvom ter zmedo o svo identiteti. dobra in slaba dekleta Pornografija je lahko tako napredna kot nazadnjaška, zatiralska ali osvobajajoča. Diskusije se ponavadi vrtijo okoli njene zatiralske narave in mnoge radikalne feministke nas skušajozavarovati pred njeno koruptivno močjo, ne da bi sploh razmišljale o možnostih ženskega užitka. Izražanje zanimanja za spolnost in spolni užitek je bil tabu za ženske. Podobno je del feminizma predpisal nadaljnje tabuje, ki se jim reče »politično korektni« načini spolnega vzburjenja in zadovoljstva. Takšna predpisana spolnost mora biti enakovredna, nežna, nepenetrativna in romantična. Gledanje pornografije ali celo uživanje v njej je podobno izdaji in kolaboraeiji z najmočnejšo komponento heteropatriarhata. Ker je pornografija vidna in eksplicitna, je seveda najprimernejša tarča, v katero ji usmerj :n boj proti seksizmu in moškemu nasilju. Anti-porno kampanje SEPTEMBER 1991 IgNtfVli so pogosto povezovale seksualno ek oli-citnc podobe z neposrednim nasiljem nad ženskami, niso pa proučevale pornografije kot družbeno konstruiran del veliko večje celote - družine, jezika, izobraževalnega sistema, zakonodajne in religiozne tradicije - ki ohranja zatiranje žensk. Ena izmed paradoksalnih posledic feministične antipomografske kampanje pa je ravno vznik odločnih in samozavestnih zahtev po seksualno eksplicitnem materialu, ki naj bi ga proizvajale ženske za ženske. Tako feministične kot lezbi-Čne pisateljice porno literature so se vzpele ravno v času, ko je bila pornografija najbolj pereče vprašanje feminističnega gibanja. Pubiicitela je bila dobra, za večino pisateljic pa so bile posledice ne-p etne. Tako opisujeta svoje izkušnje »slabi dekleti« Joan Nestle v delu My Histoiy with Censorship — Moja zgodovina s cenzuro (1988) in Dorothy Allison v knjigi Puhlic Silence. Private Terror-Javni molk, privatni teror (1984). Spor med WAP (Women Against Pornography - Ženske proti pornografiji) in Samois, sku| no lezbičnih sadomazo- histk, spominjajo na v t io dveh klanov, na nekakšen paralelni monolog. Oba klana sta namreč prepričana, da krivda leži v nasprotni skupini, ki ne želi sodelovati nili v načelni diskusiji. Gayle Rubin, članica Samois, takole zatre sleherno možnost dialoga: »Iskanje srednje poti med skupinama WAP in Samois je podobno izjavi, da je resnica o homoseksualnosti nekje vmes med stališči moralne večine in gay gibanja.« (1984) Nehajmo se spraševati, če naj lezbična pornografija obsta ja ali ne, in poglejmo, na kakšen način lahko predstavi ženski užitek v lezbičnem kontekstu, oziroma, kakšno funkcijo ima. lezbični pogled Studi je pogleda in objekta so prav:'o-ma določene s heteroseksualnostjo, saj izhajajo iz predpostavke, da sta tako pogled kot objekt določena po spolu, rasi in spolni preferenci. Običajna je torej opozicija moški - ženska, ki se ne kom-plicira z »muhavostjo« razlik. E. Ann Kaplan v delu Women and Film - 31 Dve ženski, Li: in Garol, z avtom potujeta po Ameriki in »iščeta ženske za fuk«. Pobere-ta štoparko Iris, ki ju povat k sebi na večerje Kmalu postanejo njune amere do Iris povsem jasne: »Ponovno je biia tukaj surovost, ki si jo je Iris želela in se je bala obenem. Kake. o a bi se hotela upreti, toda Carol je bila hitrejša in ji je potisnila glavo čez mize Iris se je branila, toda Carol ji je zvita roko na hrbet in tako zagotovo revzela kontro-o, Iris je čutila, da Carol uživa v nadzoru Čutila je, da Carol uživa v surovosti in zaječala, oolj iz užitka kot iz strahu Potem ji je Liz slekla hlače. Sledil je daljši preme ..« (Odlomek iz zgodbe Ride My Bitch U (1987) avtorice C. Bailey. Zgodba je biia objavljena v antologiji The Leading Edge, ki jo je. uredila Lady Winston.) humanizem in renesansa Ženske in film (1983) piše: »Pogled ni nujno (dobesedno) moški, toda prisvajanje in aktiviranje pogleda, ki je dano našemu jeziku in strukturi nezavednega, je v ,maskulini' poziciji.« Kaj se ton 'i zgoi-, z ženskim ot :ktom in moškim pogledom v lezbični pornografiji? Se tudi tukaj predpostvlja, da je gledalka bele kože? Ali je pogled črne lezbijke lociran v lezbični pornografiji? Je sploh mogoče kreirati ženski heroiči. subjekt, ki ni žrtev? Ali je lezbična pornografija uspešna v prikazovanju ženskega užitka, kjer večina heteroseksualne pornografije odpove? Običajno je, da je tako imenovana lezbična pornografija (torej pod narekovaji) seksualno eksplicitni material, pi rejen za vzburjenje moških. Ko pa so lezbijke dobile dostop do lastne (čeprav skromne) porno produkcije, se pojavi povsem nov tok. Že omenjena Joan Nestle pravi: »Tudi erotično pisanje je dokument, enakovreden biografijam.« Erotične zgodbe namreč beležijo eno izmed poglavitnih dimenzi lezbične identitete in - zabavajo obenem. Lezbična spolnost je (bila) vseskozi potlačena, v družbi nevidna, oziroma veljala je za impotentno. Z gledanjem Iezbičr i por-ničev se tudi prepoznavamo, branimo pravico do izražanja spolnosti in uveljavljamo spolno željo. Vse to lezbijke vključuje v subkultumi sistem seksualnih stilov in gest, kar potrjuje občutek pripadnosti. V osemdesetih so zšle prve zbirke lezbične erotične literature. Omenimo vsaj tri: Serious Pleasure — Resni užitek, avtorice Shebe, s podnaslovom »zbirka lezbične erotične proze in poez"^; mogoče, nemogoče, fantastično in real stično«. Istega leta (1989) je zšlo tuči delo A Restricted country - Omejena domovina, kontroverzne ameriške pisateljice in akvitistke Joan Nestle. V delu, kije zmes avtobiografije, polemik, seksualnih avantur in fikcije, Nestlova skuša rehab i-litirati lezbične butch-femme odnose in Lezbična erotična literatura je pegosic obremenjena s politično anksioznostjo avtoric. Ta problem je duhovito prikazala Barbara Srnifh:»Gledam tvoj obraz, ki gleda moje mednožje, Oblizuješ ši ustnice - apetit? Ali pa odsevaš gibanje, gibe mojega ¿elesa? -Je tvoj obraz moje mednožje? (O politiki gledanja bomo razpravljale pozneje.)«- : (Zgodba Barbare Smith The Art of Poise je bila objavljem v zbirki Serious Pleasure,) hkrati opisuje rojstvo največjega ameriškega lezbičnegaarhiva-Les/jia«.//mto-ry Archive. pri katerem je sodelovala. Lady Winston pa je že dve leti prej uredila antologijo lezbične seksualne fikcije z naslovom The Leading Edge — Vodilna ostrina. Vsa našteta dela ima i skupno temo, m sicer, daje pisanje o spolnosti in spolni ientiteti že samo po sebi subverzivno početje. Spolnost per se je torej v iezbišt-vu radikalna, celo možen izvor sprememb in boja proti represiji in homofo-biji. Toda nekatere menijo, daje ta tematika kontradiktorna, saj se pri uveljavljanju lezbične zgodovine in identitete v svetu op a na prepovedano, torej na spolnost, kije izolirana od emocionalnega in družbenega konteksta. Bolj skrajno stališče določenih feminističnih krogov pa je, da beleženje in raziskovanje lezbične spolnosti ni le tratenje časa, temveč tudi odvrača od pravega političnega dela, ki edino vodi k pozitivnim spremembam. Poseben trn v peti pa predstavlja uporaba- seksualnih pripomočkov, kakršen je na primer dildo. Le-ti se v ameriški lezbični pornografiji pogosto pojavljajo, čeprav »prave« lezbijke tega ne bi smele početi. Gre za strah, da bi pri odsotnosti penisa dildo nosil osrednji pomen. V heteroseksualni pornografiji je namreč penis edina (vidno) zadovoljena genitalija, kar je eksplicitno predstavljeno z ejakulacijo. V lezbični pornografiji pa prisotnost dilda lahko subverzira potenco penisa, saj z nenehno »erekcijo« poudarja žensko spolno moč. Obenem dildo na drug način predstavlja in smeši iluzornost razlike med dvema človekoma, ki se Ijnbita. V tem primeru spol ni fiksno določen, medsebojna menjava dilda pa kaže tudi na možnost menjave vlog subjekta in objekta želje. Ža konec omenimo še Pat Califto, ameriško avtorico odličnega spolnega p -očnika za lezbijke z naslovom Sapp-histry, the book of lesbian sexuality (The Naiad Press inc., 1983). Califia se je lezbične spolnosti lotila neposredno in odkrito, ne da t katerokoli spolno tehniko očrnila kot politično nekorektno, estetsko nezadovoljivo aH moralno ■prašljivo. Pode io neposredne so tudi njene izjave: »Če bomo ženske dovolj seksale, se bomo v svoji koži počutile bolje, imele več energije m bomo manj pripravljene požreti ves drek tega sveta. Spolno zadovoljena ženska ne vegetin , ona je Valkira. ... Spolno avtonomna ženska ne bo svojega življenja prebila v učenju. Verjetno bo počela kaj pametnejšega, kot pa se petkrat tedensko udeleževala sestankov, kjer se. razpravlja o rešitvi.« Se ve. a tui li njej ne gre evforicno pritrjevati. Še tako močna seksualnost namreč ne bo odpravila potrebe po sestankih in razmišljanjih, kakršno je tu( pričujoče. Viri: 1 .Cherry Smyth : The Pleasure Threshold: Lool ig at Lesbian Pornography on Film. Feminist Review, No. 34, Spring 1990. 2.Sara Dunn: Voyages of the Valkyries: Recent Lesbian Pornographic Writing. F em i nisi Review, Perverse Politics: Lesbian Issues, No. 34, Spring 1990. Rovtledge, London. 3.Pat Califia: Sapphistry, the book of lesbian sexuality. The Naiad Press Inc., Tallahassee, Florida, 1983. Nekaj naslovov lezblčnih porničev: -Clips, Part II, In Which Fanny Liquidates Kenni'ss ■ Stocks (humoten video, k i na ironičen: način govori o delitvi na buteh m femmc lezbijke), Clips. Parr III, In Which Cocöjü and Houlihan afe Boündfor A Safe Journey (safe sex porno). Fatale Video, 1988. -ManoDestra (SM porno). Cleo. I ibelmann. 1985, Švica. 32 SEPTEMBER 1991 (PRE)OBLIKOVANJE JAVNEGA MNENJA Verjetno bi se bilo potrebno najprej vprašati, ali Slovenci sploh imajo izoblikovano mnenje o tako marginalnih in nepomembnih stvareh (za večino hete-roseksualcev), kot je homoseksualnost. No, v skrajni fazi je tudi to, da imaš nekaj za povsem nepomembno, izražanje svojega mnenja o tej isti stvari. V (precej redkih) časopisnih in radijskih anketah se je namreč izkazalo, da velik del vprašanih o »tem« sploh noče govoriti oziroma, da nima kaj povedati. Pogoste so bile izjave v stilu: »Mene pedri ne zanimajo, jaz sem normalen« ali pa: »Ni mi do tega, da bi se videl v časopisu in tudi premalo vem o teh stvareh«.. Eden od vzrokov za tako stališče je prav gotovo tudi strah pred kakršnokoli povezavo svojega imena s homoseksualnostjo (kljub temu, da so bile ankete anonimne!). Zelo značilne so tudi izjave politikov v stilu Peterletove izjave iz predvolilnega obdobja: »Vsi me sprašujejo o tem (o homoseksualnosti), nihče pa ne vpraša, kaj mislim o Markovičevem programu«. Po drugi strani pa je bilo tudi precej takih, M so imeli 'zoblikovano izrazito negativno stališče. Izjave, ki človeka kar prestrašijo, ali pa vsaj spravijo v slabo voljo, niso bile redke. Samo za pokušino vam navajamo dve: »Po mojem spada vsak buzerant ali lezhijka v norišnico. Slabši so kot vsaka žival«, ali pa »Fuj, človeku gre na bruhanja. Včasih se vprašam, kako je sploh mogoče, da se rodi Človek, ki ni ne on ne ona«. Na srečo se je našlo tudi nekaj izjav, ki kažejo na večjo ali manjšo tolerantnost in ki bi jih lahko povzeli z naslednjo mislijo: »Mislim, da ima vsakdo pravico do svojega načina življenja, če pri tem ne škoduje drugim«. Toda previdno, v tej in podobnih izjavah se skriva razmišljanje: »V redu, živite kakor hočete, toda pustite nas »normalne« pri miru.«. S tem se homoseksualnost reducira na spolnost in na privatnost, vsako javno manifestiranje homoseksualne kulture, načina življenja ali vrednot pa se ima za nepotrebno ali neprimerno. Iz opravljenih anket in reakcij bralcev na članke s homoseksualno tematiko je mogoče izluščiti tudi več stereotipov in predsodkov o homoseksualcih in lezbijkah, na primer: SEPTEMBER 1991 Revolver And re ¿Lupa nc ■; ; . - v.v .v . ' ."' Ji,-■>■ -homoseksualci so poženščeni, lezbijke so možače -homoseksualci sovražijo ženske, lezbijke sovražijo rnoške -homoseksualci in lezbijke so hormonsko in duševno moteni ljudje -homoseksualne in lezbične zveze so prehodne oblike, po čustveni in erotični plati niso enakovredne heteroseksualni zvezi -homoseksualci in lezbijke so nesrečni in depresivni ljudje -vsi homoseksualci so promiskuitetni Seveda so vse te raziskave in ankete nestrokovne in nesistematične in kot take ne morejo biti podlaga za resnejše sociološke analize. Se največ so o tej problematiki pisali Teleks, Nedeljski Dnevnik, Jana in Mladina. Najbolj objektivni in korektni so članki v Teleksu, tisti v Nedeljskem Dnevniku in Jani so precej naivni inkažejo na slabo poznavanje problematike . Mladino pa zanima predvsem politična komponenta homoseksualnega in lezbicnega gibanja. Kar se tiče drugih medijev, na primer radia in televizije, je stanje še precej slabše. O homoseksualnosti se govori zelo malo in še to le v povezavi z aidsom. Svetla izjema je celodnevna oddaja na RGL, ki jo je pripravila in vodila novinarka Alenka Sivka in ki je bila v celoti posvečena homoseksualnosti. Jasno je, da je (pre)oblikovanje javnega mnenja danes možno le preko množičnih »main stream« medijev, ki edini dosežejo večino populacije. V zvezi s tem se v samem gay in lezbičnem gibanju v zadnjem času vedno bolj postavlja v ospredje dilema: ali prodirati v »main stream« medije in težiti za integracijo v »normalno« družbo ali pa vztrajati v nekakšni prostovoljni izolaciji in zaščiti svoje drugačnosti. To drugo stališče zastopajo predvsem skupine z Zahoda, kjer pa je položaj gayev in lezbijk precej drugačen kot na vzhodu in jugovzhodu stare celine in je določena stopnja tolerance in priznanja od strani večine že dosežena. Glavni razlog za zavračanje sodelovanja z »main stream« mediji je očitek, da le- ti problematiko homoseksualnosti predstavljajo in obravnavajo na neprimeren, pogosto homofobičen način in da so celo prispevki samih članov gay in lezbičnih skupin napačno interpretirani n spremenjeni. To velja tudi za slovenske medije, čeprav ne gre posploševati (glej zgoraj). Po drugi strani je zelo zgovorna tudi situacija v ZDA, kjer -so gayi in lezbijke že 20 let prisotni v množičnih medijih pa se javno mnenje večine Američanov ni kaj bistveno spremenilo. Natančnejše raziskave so pokazale, da nastopanje in prisotnost v množičnih medijih pozitivno vpliva na tisti del populacije, ki je imela že prej izoblikovan pozitiven odnos do homoseksualnosti. Pri tistih, ki so bili sovražno razpoloženi, se je nega-t vno stališče le še stopnjevalo. Ostanejo še tisti, katerih stališče je bilo neodločeno. Ta del populacije je najbolj odprt za spremembo stališča in po izkušnjah zahodnih skupin se tudi najbolj »splača« osredotočiti na ta del prebivalstva. Se posebno učinkovito je delovanje prek ljudi, ki imajo velik vpliv na določeno skupnost. Kaj pa v Sloveniji? Kako spremeniti javno mnenje Slovencev, oziroma jih vsaj vzpodbuditi, da začno (o tem) razmišljati. Osebno sem prepričan, daje še vedno najbolj učinkovito delovanje preko množičnih medijev - ob hkratni izgradnji »svojih«, gay in lezbičnih medijev, ki so namenjeni predvsem (ne pa izključno) gayem in lezbijkam. Kot primer uspešnega prodora v slovenski medijski prostor lahko navedemo ROZA VAL na valovih programa Val 202. 33 teater HOMO THEATRAUS Gusti Leben O teatru pisati je sila nehvaležno delo. Iz spomina izjemno izmuzljiva reč je to, zamegljenega ali izgubljenega spomina ni mogoče z ničemer več osvežiti. Tudi ne z branjem dramskega besedila, kajti vtis, združen s svojevrstnim užitkom, ki ti ga lahko ponudijo poustvarjajoči umetniki v trenutku, ko se dvigne gledališki zastor, je preprosto neponovljiv. Takrat šele tekst zadobi ves svoj vseobsegajoči čarobni naboj, kot čarobni napoj pa se nam s pomočjo neštetih režiserjevih trikov ter s pomočjo igralčeve umetniške besede in interpretacije dokončno v gnezdi in zasidra v spomin. Če se to ne zgodi dovolj intenzivno, bog pomagaj, predstava je bila in ne bo nikoli več. Seveda pa je od vsakega posameznika in njegovih afinitet odvisno, katera predstava bo v njem živela naprej, kakor tudi od vsebine in oblike pladnja s katerim mu je bila servirana. Dejstvo, da se spominjamo predstav, uglašenih na homoseksualno tematiko, tako nikakor ne bi smelo biti presenetljivo. Podajmo se torej na potep med takšne tekste in njih uprizoritve. Tokrat zgolj slovenske, tuje bomo na teh straneh predstavili v prihodnje. GAY TEATER GORI POSTAVITI Naslov je namenjen prihodnosti, mi pa se podajmo v zgodovino. Pred približno 200 leti je ANTON TOMAŽ LINHART, po zaslugi in zgledu svojega vzornika Beaumarchaisa, na oder postavil delo TA VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI. Tabriljantno napisana komedija, nadvse smešna in zabavna, predstavlja začetek slovenskega teatra sploh. Skozi zgodovino je doživela nešteto uprizoritev, Šele njena poslednja postavitev (MGL, sezona 1989/90) pa se je povsem osvobodila temnih plati predrevolu-cijskega časa in se nam s pomočjo režiserja Zvoneta Sedlbauerja predstavila kot prisrčno mlada in Šarmantno fri-volna komedija zmešnjav. V njej je posebej zanimiv lik najstniškega Tončka (Radoš Bolčina in Bojan Emeršič v al-ternaciji), ki ga situacija prisili v žensko preobleko. Zato seveda še ni transvestit, je pa res, daje komika njegovega lika zastavljena na gegih dvospolne dvoumnosti. 34 ROJEVAJOČA SE OBLOČNICA Predstavitev življenja in dela IVANA MRAKA (1906-1986) bi zahtevala teht-nejši portret, a obločnica, ta božanska luč, ki omogoča svetu, da se sploh vidi in spozna, nam ni bila naklonjena. Kljub prizadevanju in iskreni želji nam ni omogočila celoviLega vpogleda in popolnega spoznanja samosvoje življenjske poti te vseskozi tako karizmatične osebnosti. Ob tej priliki se zato posvečamo le trem njegovim, po obravnavani tematiki nam zanimivim tekstom. Z dramsko umetnostjo se je srečal že nenavadno zgodaj; že kot šestleten je napisal prizorček o ljubosumnosti. Kot gimnazijec je napisal že zdavnaj izgubljeno dramo EROS URANIOS, za vse njegovo vnaprejšnje delovanje in življenje pa je pravzaprav usodna OBLOČNICA. V intervjuju s Tarasom Kermau-nerjem (Mrak - Kermauner: Obločnica, ki se rojeva, 1987) Ivan Mrak med drugim pravi: »Mislim, da je bila moja javna izpoved o homoseksualizmu izrečena v Obločnici, ki pa ni bila predvsem provokacija našega okolja, ampak krik po nekom, ki me bo spremljal skozi življenje. Najbolj paradoksalno je bilo to, da seje na ta klic odzvala ženska in se je, ne da bi se kakorkoli slepila o mojih nagnjenjih, zvezala z menoj na življenje in smrt. Skratka: ni bila nobena kulisa, ki naj bi jo postavljal predse z namenom, da krijem svojo homoseksualnost, marveč sva se prek teh ovir zavestno priključila drug drugemu.«. »Najzavrgljivejše se mi zdi namreč, če kdorkoli svoja svetu sicer »tako zavržena« nagnjenja skuša prikrivati na kakršenkoli način,« P m Ko je v nezaslišani evforiji Obločnico dokončal, je takoj sklenil, da jo mora posredovati javnosti. Po oglasu v časopisu je iskal primernih igralcev. Na oglas seje priglasil a Marj a Gorčeva, kije svoj čas študirala igralsko umetnost v Pragi in Dresdenu. Pri njej je naletel na Karlo Bulovcevo in njeno umetnost: »Če je Obločnica en sam krik po življenjskem tovarištvu, potem je bilo na ta krik tisti hip odgovorjeno. V Karli sem v hipu videl izpolnitev vseh svojih sanj, ona pa je našla v tem devetnajstletnem fantu skrajno zavzetost za vse. Kaj me je na n jej pritegovalo? Njena deškost, saj sem jo še kot mrtvo ogovarjal z Ganimedom. Bo-hemstvo je bilo f njej sami in je zategadelj našla v meni sopotnika, ki ji je v vsakem pogledu ustrezal. Medsebojna zagledanost naju je v hipu prenesla prek kakršnekoli seksualne navezanosti in je vse ono, kar je bilo intuitivno izpovedano v Obločnici, v hipu postalo stvarnost.» V zvezi s pripravami na uprizoritev pa je zanimivo še eno pričevanje iz njegovih, za zdaj še neobjavljenih dnevniških zapiskov: »Devetnajstletnik sem v veliki ekstazi napisal »privid v dveh vozlih« Obločnico, ki se rojeva. Vse to je bilo v tesni povezavi s filozofijo Hansa Bliiher-ja, ki je z neko zagrizenostjo postuliral pederastični princip v svoji aristokratski kozmologiji. Skratka, iskal sem doživljenjskega druga, kamarada — in Obločnica je bila krik po njem.. Z oglasom v Jutru sem iskal primernih igralcev. Poleg Bena Reša, ki je stanoval v ciparski romantiki, v najzgornejšem nadstropju Cukrarne (in ki sem. ga prvi hip v svojem srcu izvolil za priželjenega druga z vso romantično navlako Bluherjeve erotike — Eros Uranios - in sem videl v njem najmanj poosebljenega Siegfrieda, ki se je božansko gol kopal v preču-dežnem slapu zmajeve krvi v filmu Nibelungi) — no ja, Reš se je izkazal kotprenavadna moška cipa — in se je ob vseh mojih erotično pomalanih tiradah smrtno dolgočasil in me kradel po mili volji —« Obločnico je Ivan Mrak uprizoril leta 1925 in jo sam tudi režiral. Reakcije publike so bile zelo različne. Del publike je stvar spremljal z vso pozornostjo, del pa je že takoj na začetku z izgredi skušal onemogočiti predstavitev. Ker je tej predstavi poleg Josipa Vidmarja, Otona Župančiča, Pavla Golie in Srečka Revolver SEPTEM BER 1991 teater Kosovela prisostvovala množica tedanjih intelektualcev, je tem bolj čudno, da so se po predstavi pred Mestnim domom vneli pravi pretepi med tistimi, ki so stvar zagovarjali, in tistimi, ki so jo šteli za nesmiselno ekshibicijo. Logično, da je njegova koncepcija življenja, njegov način bohemstva, vzbudil v ljubljanski malomeščanščini vsesplošen odpor. Po Čudnem naključju je bilo to izgubljeno delo spet najdeno in Obločnica je po šestdesetih letih izšla v tisku. S podnaslovom Himna o početku slovenskega Olimpa je bila izdana v zbirki Znamenja založbe Obzorja 1987. leta. V uvajanju v njeno vsebino pa Taras Kermauner med drugim pravi: »Homoerotskost je vzporedna tema. Pri preobrazbi Salome v Janeza Evangelista ne gre za odkritje transvestitstva ali za samo transve-stitstvo. Ko Šaloma kot ženska premaga podložnost čutnosti, postane moški, Mož: iz kraljice prerok, tisti, ki napoveduje prihod pravega Boga. Žensko počelo -počelo telesnosti, sle, spolne strasti, slasti - kraljuje nad preteklim svetom, nadpovprečnimi, majhnimi, bednimi, nemočnimi. .,,« Ivan Mrak je bil usodi nadvse hvaležen, da se je njegov prvi pravi nastop končal z brezprimernim škandalom, ker ga je to potisnilo v popolno osamelost, daleč proč od kulturniških igric. Ker na kakršnekoli konvencije katerekoli institucije ni pristal, je ustanovil svoje gledališče. V njem so igrali prvenstveno njegova dela, izjema je bila le Hof-mannstahlova Elektra, v kateri je Mrak sam predstavljal Klitaimncstro, Egista in Oresta. Ker je kot prvi moški na Slovenskem nastopil v vlogi kraljice Klitaimne-Stre, to se pravi v ženski vlogi, je to spet povzročilo nešteto polen i. Po skoraj vse življenje trajajočem tata uiziranju pa je leta 1979 nedvomno doživel svoj umetniško izrazni, pogojno rečeno pa tudi zvezdniški vrh. V okviru Mednarodnega festivala v Križankah je takrat predstav: koncertno izvedbo him-nične monotragedije CHRVSIPPOS, za katero je snov zajel v antični tematiki. Govori o kralju Laju, ki so ga obdolžili zločina nad mladeničem Chrysipposom, mladeničev oče pa je kralja Laja in njegov rod preklel; govori o usodnem srečanju med očetom, kraljem Lajem in njegovim sinom Ojdipom. Srečata se sredi razžarjene puščave, oba telesno in psihično izčrpana. Laj vidi v golem mladeniču Chrysipposa, ki ga je bil davno tega ljubil in bil tako posredno kriv njegove smrti. Skuša ga prisiliti, da pove resnico in razklene kletev. Ojdip pomena usodne zamenjave seveda ne razume in tako se njuno srečanje stopnjuje v tragični nesporazum, ki se konča z očetomo-rom. To odkrito homoseksualno temo je Ivan Mrak uprizoril ob pomoči Toma Rebolja in Karla Brišnika, odziv občinstva pa je bil presenedjivo velik. Delo je doživelo devet ponovitev, z SEPTEMBER 1991 Revotver velikim razumevanjem so ga sprejeli tudi v Trstu. Posnela ga je ljubljanska TV, vendar ga ni nikdar predvajala, ker je neznana sila zbrisala filmski, trak. Zal se je isto zgodilo tudi s posnetkom MARIJE TUDOR (Drama SNG Lj.), kar je še ena nenadomestljiva škoda, kajti s tem je uničena enkratna kreacij a Duše Počkaje-ve v njeni vlogi. Zaradi bohemstva, ki ga je vezal s prepričanjem o svoji posebnosti, celo iz-rednosti, izjemnosti in zaradi popolne ne-priiagodljivosti malomeščanski ljubljanski srenji ter zaradi umetniške poti, ki se ni uklonila nikakršni ideologiji katerekoli uradne politike, so mu, zvestemu samemu sebi in nikogaršnjemu podaniku, bila zaprta prenekatera vrata, zaba-rikadirane prenekatere poti. Tako je leta 1961 izšla »himnična tragedi' v dveh stopnjevanjih« BEG IZ PEKLA (Rimbaud - VerlaineJ v preprosti šapiro-grafirani izdaji n v vsega 200 izvodih. Leta 1983 so jo šele uprizorili igralci PDG Nova Goj ;a, zbrani v igralski skupini Themu in jo gledalstvu posredovali na odru ljubljanskih Križank. Usodno povezanost, »čudovito medse-bojnost«, privlačnost in predvsem odbojnost obeh francoskih pesnikov sta v intenzivni in izjemno naporni igri predstavila Matjaž Višnar kot Rimbaud m Karel Brišnik kot Verlaine. K uspehu te z igralsko energijo nasičene predstave sta pripomogli še Dragica Kokot in Mar-janca Krošl kot njuni materi, razrvan mlad poet Germain Nouveau pa je bil Tomo Rebolj. Zal je ena izmed kritik zaustavila njihov polet in uprizarjanja niso nadaljevali. Takoj po Mrakovi smrti je gledališče TDSProces prevzelo nalogo uprizarjanja njegovih del. Na repertoar je uvrstilo ŽIVLJENJE KARNEVAL, zaradi spora z njegovimi dediči pa je grozil škandal, ki bi bil lahko farsa, upoštevajoč večnostno Mrakovo getoiziranje, ki pa je tokrat prihajalo z »njegove« strani. Spor je bil na srečo zglajen in predstava je, v režiji Marjana Bevka in dramaturgiji Toma Rebolja, le ugledala odrske luči. Ocenili so jo kot v veliki meri ezoterično, brez natančnejše razvidnosti tako v dogajanju kakor tudi v oblikovanju posameznih likov, niso pa spregledali intenzivno zostrene vloge Alje Tkačeve v osrednjem Luizinem liku. Nekako v istem času pa je bilo ustanovljeno novo gledališče za ohranitev Mrakove deaiščine, Rimska cesta poimenovano. V začetku leta 1988 so kot otvoritveno predstavo uprizorili Chrysipposa, tokrat kot pravo gledališko delo. Kot gol antični kip je nastopil Matjaž Višnar v v logi Ojdipa, svojo muko izpovedujoč vseskozi z igro celega telesa. Karel Brišnik je sugestivno interpretiral Laja, sodelovali pa so še Branko Miklavc, Miran Kavšek in Bobo Vasič. Pretresljiv erotičen spev Primoža Ramovša je na kljunasti flavti izvedel Klemen Ramovš, arhaično faiičen kip srhljivo dvoumno smehljajočega se Erosa pa je kot edini scenski element upodobii Krištof Zupet. Predstava ni imela zadostnega števila ponovitev, žal pa gledališče tudi vse do sedaj še ni presenetilo z novo premiero. Resda jc visoko privzdignjena poetična bese da Mrakove dramatike današnjemu gledalcu pr ecej odtujena, če ne že povsem tuja, a vseeno smo veseli, da Rimska cesta, kot j ; zatrdil eden ustanoviteljev, še živi. OSTALI... Kot nam izpričuje MODRA SVETLOBA (Škuc - Larnbda, 1990), antologija slovenske homoerotične literature, je ta v dramatiki precej poredko zastopana. Pretežno služi kot stranski, epizodni motiv. ZNAMKE, NAKAR ŠE EMILIJA je zgodnje delo DUŠANA JOVAN-O VIČA. Svoj krst je ta groteskna krimi-nalka doživela na odru ljubljanske Male drame (sezona 1969/70), še enkrat pa so jo desetletje kasneje, v sezoni 1980/81, postavili na oder SLG Celje. Vse štiri v igri nastopajoče osebe so v resnici nekaj drugega kot tisto, za kar se izdajajo. Tako ni prav nič čudno, da Možakar (Miro Podjed) razglaša Emilijo za kraljico ženske lepote, čutnosti in seksa, sam pa se raje zabava s služabnikom Albertom (Igor Sancin). S homoseksualnostjo se pri Dušanu Jovanoviču srečujemo tudi v novejšem času, bodisi daje samo omenjena, kot v drami ZID, JEZERO (Drama SNG Lj., sezona 1988/89), ali pa je takšen kakšen m-govih junakov kot v postmeščanski drami VIKTOR ali DAN MLADOSTI (MGL, sezona 1989/90). V njej ima homoseksualna nagujenja zblojeni in preteklost oživljajoči bivši partizan Grom (Janez Škof)', zanimiv pa je tudi v svojo dvoumno pederastijo naravnan lik admirala Strela (Borut Veselko). Groteska UUDOŽERCI, ki jo je za oder pesniško oblikoval GREGOR STRNIŠA, je bila občinstvu prvič predstavljena na deskah MGL (sezona 1976/77), po hudih spopadih z avtorjevimi dediči pa še v PDG Nova Gorica (sezona 1987/88). V tem moralizirajoč-em mrtvaškem plesu je Majorja (»Jaz 35 teater 36 Revolver SEPTEM BER 1991 sem velika težka zvezda lovim fante in dekleta.«) predstavil Milan Vodopivec. gladkega in sladkega laškega Tenent« ja (»Raje živim! sem mislila.«) pa Boris Kerč. Vlogo Majdalenke (»Marta, jaz le imam rada!«) je oblikovala Tcja Glažur, Marto (»Tako te imam rada. Majda!«) pa Mira Lampe Vujičic Tragično farso IMPRESARU, ki jo je za oder ljubljanske Mate drame napisal FERI LAINŠČEK. so uprizorili v sezoni 1989/90. Igro sestavlja osem kratkih prizorov, oblikovanih med absurdom in verizmom, dogajanje pa se suče okoli miselno in čustveno zaostalega fanta Edija (Marko Okorn). Je psihično otopel in emocionalno nerazvit mladenič, precej omeje i tretjerazredn boksar, ki ne zmore normalnega komuniciranja. Razpet je med tri ženske in enega moškega, ki mu je ime Klaus (Andrej Kurent) in je njegov trener hkrati pa tudi ljubitelj zdravih mladih fantov. V pravkar iztekajoči se sezoni pa je SLG Celje pre-micrno krstilo šokantni žanrski tekst CAMERA OBSCVRA. psiholoSki triler VINKA MODFKN-DORFERJA. Med junaki j' tudi v pijanosti naivni, drugače pa vedno manj diskretni homoseksualec Erhard Piler (Drago Ka-stelic), ki je kol nekakšen kulturnik, udeleženec mednarodnega simpozija, prišel med Slovence naravnost iz Berlina. Vloga jc bila posredovana brez pretiravanja in umirjeno, ho- moerotični nagibi odigrar kot samoumeven pojav. Tudi sicer lahko ugotovimo le, da imajo tovrstne vloge v slovenskih igralcih povsem zanesljive iterpre-te. Včasih se ¿godi, daje izključno režiser tisti, ki nekemu dramskemu tekstu prida nadih homoerotičnih vezi, za katere bi se celo sami zakleli, da jih delo ne vsebuio. To se je zgodilo poslednjo postavitv o DOGODKA VMESTUGOG1, z mamili, psihoanalizo, suicidnostjo, erotičnimi zadregami in blodnjami zaznamovano mračno delo SLAVKA GRUMA, ki ga je v sezoni 1986/87 na oder ljubljanske Drame postavila Meta Hočevar. Tako sta v silovit, a nepotešljiv lezbični objem stisnjeni erotično agresivna in frig Ina Hana (Silva Cušin) in frusirirana gospa Tereza (Marijana Breeelj), v homoero-tični odnos pa sta povezana Kvirin (MarkoOkorn) in Kaps (Vojko Zidar). Ivan Mrak Mrak: CHRYS1PPOS (Matjaž Višnar kot Ojdip) Jovanovič: VIKTOR ali DAN MLADOSTI (Janez Škof) LainšČek: IMPRESARU (Okorn, Kurent) portret LAURIE ANDERSON o Nataša Siokar OK! OK! Hold it! I just want to say something. You know, tor every dollar a man makes a woman makes 63 cents. Now, fifty years ago that was 62 cents. So, with that kind of luck. It'll be the year 3888 before we make a buck. But hey, girls ? We can take it. And if we can't we're gonna fake it We are gonna save ourselves Save ourselves (odlomek iz pesmi: Beautiful Red Dress z albuma Strange Angels) Danes je štiriinštiridesetletna Laurie Anderson prav gotovo najbolj znana performance umetnica osemdesetih. Vendar, namesto da bi njen umetniški izraz s časom bledel in usihal, se dogaja prav nasprotno. S svojim zadnjim projektom Strange Angels, ki predstavlja glasbeni del predstave Empty Places, dokazuje svojo nenehno inovativnost, svoj nenehen raziskovalni nemir v usvarjanju. O tem smo se lahko vsekakor prepričali na njenem več kot odličnem koncertu v Ljubljani. Sama na vprašanje, zakaj je prišlo do tako nenadne spremembe v njenem stilu, odgovarja: »Nenadne?! Gre le za to, da sem pograbila priložnost in se začela ukvarjati z drugimi stvarmi... na drugačen način.« Samo snemanje te plošče (Strange Angels, op. prev.) mi je vzelo ogromno časa, večkrat sem delo na tem projektu tudi prekinila. Samo za vizualni del per-formancea sem porabila leto dni, zatem pa še več kot leto, da sem dokončala celoten scenarij in predstavo do najmanjših podrobnosti izpeljala skupaj s sode • lavci. Struktura predstave je zelo drugačna od vsega kar sem počela doslej - hotela sem ustvariti nekaj arhitektonskega. Večkrat sem bila deležna očitkov, da moji posnetki niso nič drugega, kot povzetki mojih prejšnjih nastopov. Zato sem se odločila, da naredim nekaj posebnega, nekaj intenzivnega. Pri snemanju te plošče sem se počutila zeloranljivo, to pa zato, ker so teksti zelo osebni. Poleg tega sem spoznala, kako me SEPTEMBER 1991 fovohffl omejuje zgradba pesmi. Na tej plošči pojem in ne pripovedujem, kot sem to počela prej. Rada vidim, da so stvari bolj sproščene, zato jih bom skušala razrahljati.« Na ugotovitve, da je ta plošča bolj resna od prejšnjih, da se je nekako odrekla humorju, na katerega nas je navadila, pa pravi: »Saj je tudi tukaj nekaj zelo smešnih reči! V bistvu sem hotela opisati utopijo. Čutila sem se dolžno reagirati na vsakodnevno nasilje, ki vlada v ZDA in na uspavanke, ki nam jih je več let prepeval Ronald Regan. Zadovoljna sem, da so Berlinčani dobili vse te pravice, toda ko na TV gledam njihove obraze, imam občutek, da so obupani, čeprav drvijo v kapitalizem, v potrošniško družbo. Isti obup zaznavam na obrazih ljudi, ki hitijo na delo. Poskušala sem dojeti, kaj pravzaprav hočejo in kam gredo. Vse izgleda popolnoma nesmiselno, to večno iskanje in nezadovoljstvo povzročata le trpljenje. Težko je pisati o tem, kako zmagovalci egoistično puščajo ostale za seboj, še teže jim je to očitati. Nimam pravice dajati nasvetov, še tem manj, ker nikoli nisem znala spraviti v red lastnega življenja. Ne vem, kako je bila všeč drugim, toda zame je ta plošča eksperimentalna v pravem pomenu besede: še nikoli nisem uporabila takšne strukture in pojma nisem imela, kaj bo nastalo iz tega. Nekaj novega je na primer v pesmih kot je The DreamBefore, kjer je tekst zelo aktualen. Sprva je bila glasba zelo komplicirana, z violinami, pozavnami, tolkali, klavirjem... Ob miksanju sem zbrisala vse, razen klavirja. Če pomislim, kaj vse je v končni verziji izpadlo, moram reči, da je bila ta plošča zelo potratna. Naslednja plošča bo zelo enostavna, vsekakor bolj kot Strange Angels, z veliko metodike. Predvsem bo naslednja plošča spet drugačna. Odločila sem se, da opustim elektroniko in da poskusim nekaj narediti le s svojim glasom. Nočem biti zaprta v en stil, etiketirana. Večina ljudi, ko pomisli name, pomisli na tehnologijo in ne na človeško bitje. Zaželela sem si odložiti svoja očala in narediti nekaj brez pomoči tehnologije. Nikoli nisem hotela biti umetnica, ki jo imajo za eksperimentalno, ampak sem želela delati tisto, kar me v nekem trenutku zanima... Nastopi, ki sem jih imela v New Yorku, so bili zelo politični. Bilo je govora o ženskah, o denarju.,. Rada bi naredila dvominutne klipe o določenih temah - na primer o centralizmu, ki v ZDA dobiva zastrašujoče dimenzije, ali pa o svobodi izražanja, kije z dogajanjem okrog fotografij Roberta Mapplethorpa znova postavljena pod vprašaj...« (Fotografije za ovitek plošče Strange Angels je 1.1987 S&OM. ^'.-'.-s-vv^^Arj: 0 .'.i1."!'.'.''' " i'MUniC- fi; M m'r. T>iM£ UMtM k&M it* sfi '■i'.;"' ■ tpi/r .< isrtwf fZK&š&ptfif ffl&s/.■■ ft w J K- Ittf: nrstj- ' '■vl. '.'.V ff&f H :>7r->I r smau im '- 'Kf iifiratwj Wf. J ioaeiyfi 8ifF /,,-r, iwarf ikirW ' T./ i^Otfl n f*!i A ."• iMp; OAfZuAts, ¡' >( yao. nn, ¿caC mg fič fc&F. ' i Pf UV* .■ et r'.-:>.v t"T- &UT a- ¿dc£ -tw' i imt ">.1 i,Ai^ / [Xteufjf,,/*!-! . -vr- neti- ■ ' A Jfags/jti* //v gzsl i '*>U> f/u^jg* M ^t : r., rAOXij^ -.'.-.v, (Jltffif ',!*■■ ¿.'i;-, ttrfd » V 'r. p&SAK/ ¿b*c %£#ijiintir j?, /io ..fivV- Aiit ;.X-Li * uf fiese £ ,< nvitj/ mtou?: ¿¿tr* vi t CouuvJr M ižiš Ml*' I ¡/na i CP?fiM ruJtT r»/ Mn / uite 4ai£3tl. tvt rr- y ¿^vTtf^'if^fi/ ytiiJiE at UU& A i !&QtS av Avr LJIV M ■ W. te A&fMrCt&n TtjO- CGi&ciJS. I /jsuie M so /Kfff. IfJ" rniti .*ftw urecijr ted m*! ft.{- Af stify t Mul Kil W Iz i- U S- tff ftVTČZ. " ff£ ieHtf$t&&% Pfl&rtJ&.l/tčAtii attl£ •TU M taj IVA, 9Fr,TJF " izdal Robert Mapplethorpe, svetovno priznani gay fotograf, ki je umrl za aidsom, op. prev.). Ne preseneča, da Lamie Anderson v svojem delu meša različne umetnostne smeri, saj se je v Chicagu ukvarjala s študijem umetnostne zgodovine, kiparstvom, slikarstvom in grafičnim oblikovanjem. Prvi avtobiografski performance je imela leta 1972 v Carnegie Recital Hallu, v New Yorku, potem ko je zaključila študij kiparstva na Columbia University. Pri študiju umetnostne zgodovine je oddala material za »sanjske serije, ki so nastale iz spanja med predavanji o umetnostni zgodovini, z mešanjem teh sanj in tistim, kar je bilo na ekranu«, Serijam sanj so sledili delci insomnije (insomnia=nespečnost) - Songs And Stories for the Insomniac leta 1975. Laurie kreira naracije z manipuliranjem preteklih dogodkov, ki jim dodaja lastno družinsko ozadje. Navada pripovedovanja zgodb predstavlja velik del njenega otroštva, mešanica glasbe in pripovedi pa je bila običajni dogodek v njenem domu. Sama pravi, daje njeno delo delo o času, merjenju časa, spominih in o tem, kaj se dogaja v spominskih luknjah, v premorih, v šumih. Mentalno mešanje dogodkov 37 preko aktivnosti pozabljanja in spomin-j mja v umu nosi določene kulturne in politične vtise/odtise, ki jih je Anderso-nova s pridom uporabila v svojem prvem performanceu z naslovom Americans on the Move (Američani na pohodu). Laurie Anderson s svojimi deli gledalcu omogoča, da vidi več kot le umetnikovo edinstveno družbeno-osebno V12 ijo, ki je omejena z vsiljeno kulturno in politično shemo. Neverjetna kombinacija njenih skladateljskih, performerskih, : gralskih, vizualnih in intelektualnih sposobnosti le še podčrtuje moč predstav. Rezultat je petje, igranje, glasba in pripovedovanje zgodb. To so izrazna sredstva, kijih uporablja v različnih kombinacijah. Tehnologija, ki jo uporablja v svojih per-formanceih, je združljiva z idejo ali bolje rečeno s predstavo o Američanih na pohodu in o tehnologiji, ki obkroža naša življenja. Pa ne samo to. Specifične lastnosti elektronsko modificiranega zvoka, ki prekinja oziroma trga prostor, daje občutek razdalje in potovanja. Svo " predstave izva na mnogih trakovih, kar p »rtret ji omogoča, da ohranja različne subtilne nianse, ki jih je drugače domala nemogoče doseči. O svoji spolni preferenci sicer ne govori javno, vendar je nikakor ne skriva, kaj šele zanika. Svoje osebno življenje, izkušnje, razmišljanja in različne poglede na aktualne in pereče družbeno dogajanje pretanj no in subtilno sporoča skozi svojo poezijo/tekste. To, da svoje lezbi-čne spolne preference niti najmanj ne skriva, kaj šele problematizira, pač pa jo povsem »normalno« vključuje v svojo ustvarjalnost, je na primer razvidno pesmi »PHOTOGRAPHY AND OTHER GOOD DESIGNS«, ki jo objavljamo v celoti in v originalu. In kaj meni o polemikah okoli že pridobljenih pravic v zvezi s splavom? »Vzpon desnice in splošna eksplozivna situacija v ZDA sta posledica večih dejavnikov: gre za nekakšno mešanico seksualnosti, religije, smrti (strah pred aidsom) in denarja (državne subvencije). Zame ni zločin v prepovedi splava, pač pa dejstvo, da obstajajo zakoni, ki pred- pisujejo stvari, ki se tičejo posameznika in ne skupnosti. Poskuša se ustvariti mnenje, da noseče ženske nosijo Belo hišo z zastavo vred. To dobro razkriva, v čem je bistvo problema. Preko splava se napada svobodo kot tako. To, kar se je dogajalo v zvezi s fotografijami Mapplet-horpa, lepo ilustrira isti problem. Ce bi te fotografije prikazovale ženska in ne moških teles, ne bi bile prav nič kontro-verzne, saj so ženska telesa razstavljena po vseh muzejih sveta. Za puritanske Američane je sleherno povezovanje spolnosti in religije tabu. Toda prav dobro se spominjam, da nam je župnikv kraju, kjer sem odrasla, pokazal Kristusa in rekel: »Poglejte tega človeka, ibite ga, ljubite njegovo telo, onvas ljubi«. Mogoče v tem tiči razlog, da gre večina moških v nedeljo popoldan na nogometno tekmo, ne prenese pa fotografij moških teles. Ni še dolgo tega, kar je vlada prepovedala predstavo, kije podpirala boj proti aidsu, ker je bila po njenem mnenj preveč kritična do cerkvenih stališč. To je seveda povzročilo burne proteste«. Za Laurie Anderson je znano, da je precej osveščena in angažirana, da večkrat med svojimi nastopi govoi o aidsu, saj sama pravi, da _ govorjena beseda zanjo najlažji, najbo neposred'"1' način komuniciranja. In njene »junakinje«? To niso javne osebnosti, ampak ženske, ki so ji blizu. Najraje ima tiste, katerim uspe, da se izvlečejo tedaj, ko jim gre vse narobe. Meni, da je zelo dobro, da so ljudje ustvarjalni, da počnejo kup novih stvari. Pri tem pa je najpomembnejše, da vedo kč hočejo in to tud: štor d. Sploh pa ji koncept junakov in junakinj ni prav nič všeč. DISKOGRAFIJA: You're the guy I want to share my money with Giomo Poetry Systems, LP, 1982 Big Science Wl A, LP, 1982 ' United State I-IV WEA, LP, 1984 Mister Heartbreak WEA, LP, 1984 Zoolook, J, M. Jarre FDM, LP, 1984 Home of the Brave, film Laurie Anderson WEA, LP, 1986 Strange Angels WEA, LP, 1989 Viri: LESBIA MAGAZINE, januar 1990, Intervju z Laurie Anderson avtoric Sophie-Anne Bled in Edith Wilson Moira Roth: The Amazing Decade. Astro Artz, Los Angeles, 1983 Pri prevodih sodelovala: Andre j Zupane in Bojana Vesel 'Wnm SEPTEMBER 1991 branje PATRICK GALE: POT DO TEBE Dobrodošel doma. Ko bom končni ta odstavek, bo ura deset in petinš leset minut. Točno. Ko boš bral to pismo, bom jaz v hotelski sobi v sončnem Frankfurtu. kjer bom brskal po svojih zapiskih za konferenco in po malem hotelskem hladilniku v kotu sobe Vem, da ti danes zjutr; j ni bilo prav. Ko si odhajal, sem bil Se vedno v kopal niči in rekel sem ti. da mi pusti ključe, tako da bom lahko zaklenil stanovanje Obljubil sem ti, da jih bom vrgel v nabiralnik. Po nekem iem dogovoru naj bi tudi jaz odšel takoj, ko bi bil pripravljen. Opazil sein, da si okleval, ker mi še vedno nisi dovoi.i, da bi imel svoje ključe in da bi bil sam v tvojem stanovanju. Ne gre za to, da bi se bal, da ti bom ukradel srebmi-noali zamenjal ključavnico, nič tako dramatičnega. Toda nis hotel tvegati, da bi mi prišlo na misel brskati po tvojih ftvareh... Ja, še vedno nisem šel od doma. Končal sem s k opcij o, v miru pojedel zajtrk in si ogledal dišečo vsebino tvoje garderobne omare. Mize se nisem dotaknil. Pregledal sem jo namreč že včeraj Ko si se zbudil, nisem bi v postelji, ampak za tvojo mizo, kjer sem dela! »domačo nalogo«. Ko si me zagledal, sem ravno zapiral predal, kjer sem našel napotnico za obisk klinike. Našel sem tudi listek, na katerega si zapisuješ, kaj moraš storiti naslednji dan. Pisalo je: »Pokliči klinikotako da vem, da si danes šel tja in ne v službo. Zato mi im, daje čas za pogovor. Ker pa tebe ni tukaj in ker bom ves naslednji leden v Frank-furtu, se boš moral zadovoljiti s pismom. Ljubim te. Vem, to je v nasprotju z vsemi mojimi načeli; politično .si popolnoma neosveščen, Lloyd Weber ti je bolj všeč kot Sondheim, od obeh pa Abba, sovražiš curry, piješ polnomastno mleko in voziš popolnoma nov BMW, Toda kljub temu te ljubim. Ves čas se pritožuješ zaradi razlike v letih med nama. Ne moreš se pretvarjati, da je to, če imaš deset let mlajšega ljubimca, kaj manj statusni simbol kot tvoj hiter nemški avto in neslišni italijanski čevlji. Povezano mora biti s tvojim skrivnostnim obiskom danes zjutraj. In pa z različnostjo najinih preteklosti. Seveda, v nekaterih primerih bi dodatnih deset let SEPTEMBER 1991 »ÄTOlvef pomenilo dodatnih petsiodvajset različnih fukov. Toda ti nisi eden teb «nekaterih primerov«. A. Preveč si zloben, da bi šel ven več kot enkrat na štirinajst dni (in nikar se ne izgovarjaj, da zato, kersi preveč zaposlen - oba dobro veva, da si /.a pol povabil na večerjo prosil sam). R. Ven greš vedno v družbi, ker hočeš ustvariti vtis o svoji popularnosti in družabnosti, in C. V redkih pnmerib, ko I vidiš koga, i.i e všeč 2. vidiš koga, ki te gleda in te to ne moti 3. vidiš koga, ki j ■ prost. 4. zbereš pogum in govoriš še kaj drugega kot svojo polomljeno portugalščino s tistim, ki se je naveličal spogledovanja in te ogovori... (oprosti za točke, že mislim na konferenco...) Torej, tudi v primeru vseh teh mato-verjetnih dogodkov, se ti prikaže tvoja pokojna mati in mine te vsaka misel na seks. No, pustimo tc neverjetne dogodke 39 branje zadnjič sem si ogledal fotografije iz tvojih počitnic zadnjih desetih le ii na njih ni nikogar razen Barneva. Vata in Henrya. Barney. Val in Henry so mi zaupali veliko več o tvojem ljubezenskem življenju kot ti m moram reči, da se po vsem, kar sem slišal, počutim prav starega. V primerjavi s teboj, dragi moj, sem imel zelo zelo burno življenje. To sem sumil že od vsega začetka, toda kadarkoli sem namignil kaj o tvoji neizkušenosti, si takoj spremenil temo pogovora. Nisem bil ravno to, kar bi Barney imenoval kurbir, to se prav. nisem pozabil njihovih imen in še vedno si od časa do časa dopisujemo. Seveda je bilo tudi nekaj neizogibnih izletov v razuzdanost, toda le, ko sem bil še zelo mlad in potreben, ponavadi v času pocitr'c. Vsekakor pa to ni bil moj življenjski stil. Sem nepopravljiv romantik, zaljubil sem se sedemkrat. Natanko. Tukaj je, najljubši, spisek vseh mojih »ovinkov« na poti do tebe. 1. Dr. Caldwell: Dr. Caldwell je bil moj učitelj za matematiko, ko sem imel dvanajst let. Bilje visok in suh in nič kaj posebno privlačen, razen njegovih velikih in močnih rok. Bile so poraščene čisto do zapestja, kjer so mu dlake stale pokonci ob pasu za uro. Nekaj kocin je imel celo na zgornji strani prstov. Ker sta me j oče in njegova žena Čisto brez dlak, sem bil na Dr. Caldwella popolnoma nor. Dokler ni prišel v naš razred, sem bil v matematiki eden izmed najboljših, toda kmalu sem zdrknil med najslabše v razredu. To mi ni prineslo zgolj tega, da seje večkrat sklonil nadme, da bi popravil moje enačbe, ampak tudi uradno dovoljenje za obisk nebeškega kraljestva, kar je bila zame njegov a soba, kjer sem bil po poukn deležen dodatnih ur matematike. Bil sem premlad, da bi lahko zahteval več. 2. Rutger Schott. Prva prava ljubezen. Rutger je bil Nemec, toda starši, ki so bili mednarodni pravniki, so ga vpisali v mojo šolo, ker jim je bil angleški šolski sistem bolj všeč od njihovega. I 1 je zelo blond. Oba sva imela petnajst let. Raje, kot da bi ga zaupali skavtom, so mu starši dovolili, da je poletje preživel z mano. Veliko sva kampirala. 3. Mr. Ballard. Pozneje sem ga klical Geoffrey. Učil me J; zgodoi no in squash. Ločen. Hiter rumen avto. Veliko katoliške 'erivde, ker j; poznal mojega očeta, ki naju je ves čas spravljal skupaj. Od trenutka, ko je bilo njemu več do mene, kot je bilo meni do njega, me ni več 40 zanimal. Zadnjič sem videl njegovo fotografi; v šolskem časopisu. Zelo se je zredil, zaradi česar se počutim kar nekam starega in odvečnega. 4. Mervyn. Frizer (ja, saj vem...). Eden mnogih, tako značilnih za sedemdeseta. Friziral je mojo mamo, spoznal pa sem ga na moji prvi »moški« zabavi, kamor sem prišel z Rutgerjem. Naučil me je »pravega« seksa, potem pa mi je dal košarico, ker sem bil premlad. Baraba. Včasih mu telefoniram in globoko diham v slušalko. 5 Anthony Arhitekt. Strašen pedant-než. Vstop v stanovanje s čevlji prepovedan. Nobenih obiskov pi ateljev. Moje prvo uspešno zapeljevanje. Moj prvi ljubezenski prepir (čez noč sem pustil moker kozarec na njegovi japonski jedilni mizi) in moja prva zabava v dvoje. Kmalu sem mu dal košarico (jaz njemu!). Johnnie (glej pod točko 6) je vse skupaj razložil kot maščevanje Mervynu. 6. Johnnie. Psihoanalitik. Gost na prvi in zadnji večerji, ki sva j > pripravila z Anthonyem. Z mano je ravnal tako lepo, da niti sanjati nisem mogel v miru. Pr i, ki mi je kupil rože. Na žalost je bila vsa tapozornost nadomestilo za kro. čno im-potenco. On je tisti, ki sem ti ga hotel predstaviti zadnjič, ko sva šla iz kina, pa si se razjezil in zbežal. Se vedno sva prijatelja. Zdaj živi z Antho nyem, kateremu je očitno uspelo ozdraviti impotenco. Včasih se napijeva in žgečkava. Ali naj to prečrtam? Mislim, da bom. 7. Robert. Bivši Johnniev pacient (za katerega noče niti slišati). Politično sva se ujemala. Moj prv poročen moški. Žena mu je umrla. Prehitro sem začel upati, on pa je pobral šila in kopita in se preselil v Washington. Se ■vedno si dopisujeva. Spomin na njega me še vedno boli, zato ne bo nobenega analiziranja. To pa naju pripelje, po letu in pol prisilnega celibata, do tebe. Zaljubiti se pomeni odstopiti od norme, zaviti s svoje poti. Nikoli se nisem zaljubil vate. Vse skupaj seje zgodilo samo od sebe in po nekaj tednih sem spoznal, da si ne znam več predstavljati prihodnosti brez tebe (napisati kaj takega me je prestrašilo ravno toliko, kot bo tebe, ko boš bral te vrstice...) Prvič se mi dogaja, da ne vlačim ljubimca k prijateljem, da bi jim pokazal, kako zelo sem zaljubljen in iskal odobravanja. Prvič se mi dogaja, da mi je čisto vseeno in da sem pripravljen prijatelje ignorirati in mogoče celo zgubiti, samo da bi bil čim več s teboj. To naju pripelje, po treh mesecih skoraj popolne sreče, do tvojega obiska klinike danes zjutra n do razloga, da ti sploh pišem vse to. Zelo me je ganilo, ko si zadnjič priznal, da si stal v vrsti v lekarni kot kakšen prestrašen najstnik in prvič v življenju kupil kondome. Ko s rekel, da si se zmedel in kupil tri škatlice, si celo zardel. Tisti večer si pomil posodo, ker sem moral jaz končati neko poročilo. Preden sem šel v kabinet, sem zavil še v spalnico, vkjer sem iz predala vzel kondome. Ze prej sem videl, da si jih skri tja. Potem pa sem zelo zelo previdno prebodel vsak srebren zavojček s tanko iglo. Ljubim te, tako da sploh ni važno kaj so ti povedali na kliniki. PATRICK G ALE: THE ROAD TO YOU (GAY TIMES, 1988) Prevod: Andrej Zupane Mladi in uspcsni angieski piMelj (rojeo 1962) je dosiej izdal ze vec del, meddrugim: The Aerodynamics of Pork, Ease, Kansas In August, Facing the Tank, Little Bits of Baby. RavotveC SEPTEMBER 1991 SAVA SUMI... Verjetno veste, da 1 ubljanska gay scena, ki sicer ni ravno živahna, še manj pa vesela, premore pravo gay plažo. S tem je seveda mišljen levi breg Save nad črnuškim mostom, ali po domače Rive Gauche. V razloge za izbiro te lokacije se ne bi spuščali, dejstvo pa je, daje to poleg »streke«, železniške postaje in nedeljskega K4 edino javno mesto v Ljubljani, kjer se zbira homoseksualna populacija. No, za začetek nekaj praktičnih napotkov in informacij za tiste, ki omenjene plaže še ne poznate. Do Save najlažje pridete s »šestico«. Izstopite pri črnuš- kem mostu, stopite do gostilne Žagar in se spustite do Save. Do gay plaže je še približno 5 minut hoje - začne se nekako p leseni jaraki, ki so jo postavili letos, razteza pa se vse do betonskega nasipa. Poleg same obale spada zraven še bližnji gozd in grmičevje. Plaža praviloma obrat ije v poleti., i mesecih (junij - september), toda ob lepem vremenu se najbolj neučakani obiskovalci p^'a\ o že marca in aprila. Ponavadi je največ ljudi popoldan, nekako od 4h do 7h, čeprav ¡udi dopoldan Sava ne sameva. Obala je na tem delu precej zaraščena, toda med grmičevjem se skriva nekaj prav prijetnih in skalnatih kotičkov, kjer se lahko brez skrbi sončite tudi spodaj brez. Posebno znamenita je skala z imenom Capo di Keka. Velika pomanjkljivost savske plaže je seveda to, da n ob morju, ampak ob (zelo) umazani Savi, zato vam koparia, kljub neznosni poletni vročini, ne priporočam. Poleg tega, da nastavljate svojo telo sončnim žarkom in poslušate romantično šumenje Save, lahko (če je tak vaš namen) tudi koga spoznate. Recepta, kako to storiti, vam žal ne morem dati, vsak ima svoj stil in svojo taktiko. Kljub temu pa velja, da imate največ možnosti, če se odpravite na spre' :>d po gozdnih poteh nad samo plažo. Če verjamete ali ne, ljubljanski gayi so preveč vljudni in obzirni, da bi vas motili v vašem počitku na bregu Save. S tem, ko se sami sprehajate, pa daste jasno vedeti, kakšni so vaši nameni. Za tiste, ki hočejo vse skupaj opraviti (in zaključiti) na licu mesta, Sava ni ravno primerna. Prvič zato, ker je še svetlo in drugič, ker je ponavadi v bližnji okolici precej sprehajalcev, kolesarjev, psov in njihovih lastnikov ter šolskih piknikov, 1 bi vas lahko zalotili pri vašem početju. Pravzaprav mi nikoli ni bilo isno, ali takšni naključni sprehajalci vedo, kaj se ob Savi dogaja ali ne. Ima pa Sava tudi nekaj prednosti pred »štreko«. Predvsem to, da ni prav nič nevarna (za razliko od »štreke«), da tu ni prostitucije, policije, pretepaško razpoloženih mladoletnikov in podobnih nadlog. Atmosfera je mnogo bolj prijazna n sproščena. Na Savi se vam lahko celo zgodi, da se boste zapletli v prav prijeten pogovor, sploh pa boste, po nekaj tednih bolj ali manj rednega obiskovanja, poznali večino obiskovalcev. Vidimo se torej na Savi! Nekatere druge plaže v Jugi: Dubrovnik ■ nudistična plaža na otoku Lokrum /anegra - nud. plaža pri Savudrijl Krk - Malinska.mid. plaža Rajski put Pula - Zlatne stljene Rab - nud. plaža pri mestecu Rab Rovinj - Crveni otok, Koversada ter verjetno še marsikje drugje. SEPTEMBER 1991 Revolver 41 portfolio 2 kruzing GAY BEOGRAD NEKAD I SADA Septembra 1923, godine »Politika« je objavila da se u jednom beogradskom hotelu dogodilo okrutno ubistvo. Novinar, očito sklon senzacionalizmu, napisao je da se radi o »špijunskoj ili homoseksualnoj zaveri«. A u jednoj rne-dicinskoj enciklopediji izdatoj takodje početkom dvadesetih godina u Beogradu piše da »PEDER1 izgledaju kao obični ljudi, samo im dlaka raste u suprotnom smeru«. Po pisanju tadašnje štampe i stava medicinskih radnika prema homo-seksualcima može se zaključiti kakav je položaj ovih ljudi u Srbiji, tj. Beogradu bio izmedju dva rata. Ipak, po nekim (ne potpuno proverenim) podacima predpostavlja se daje gay subkultura cvala u najbogatijim slojevima tadašnjeg beo-gradskog društva. I misli se da su skuplji i otmeniji bordeli pružali »specijalne« usluge muškarcima koji su skloni svom polu. O gay Beogradu za vreme rata ne postoje nikakvi podaci koji bi nam bili dostupni, pa čak ni nagadjanja. Jer gay-ljudi koji su lad a živeli nisu se usjudjivali da svoju homoseksualuost ispolje na bilo kakav način zbog, svima nam dobro znanih, represija nacista nad njima. Čini se daje zato posleratni period, tj. period pedesetih - šezdesetih godina bio najzanimljiviji u, ne baš mnogo bogatom, gay istorijatu Beograda. Po svedočenju stanjih beogradskih homoseksualaca gay-Ijudi su se tada okupljali u boemskim kafanama i bistroima, od kojih treba izdvojiti: »Tri šešira« u Skadarliji, »Resavu«, »Zubor cveča« (koji je 44 kasnije nazvan »Kazbek«), A ispred »Manježa« uglavnom su se okupljali glumci medju kojima je uvek bilo jedan veci krug homoseksualaca. Na sva ova mesta su izlazili i heteroseksualno opredeljeni ljudi. Beogradski homoseksualni i heteroseksualni svet pedesetih godina bili su mnogo više povezani nego danas, a za boemski gay i straight svet može se reči da su bili potpuno integrirani. Ta-dašnji homoseksualno opredeljeni ljudi su odlazili i na »underground« mesta, tj. okupljališta »nižeg ranga«, kao što je Že-leznička stanica i neki parkovi, ali sa mnogo manje opreza i straha, jer su tada fizički napadi na gay-ljude bili vrlo retki. Čak su i šikaniranja homoseksualaca od strana organa bezbednosti bila retka, što danas apsolutno nije slučaj. Gay-ljudi koji se sečaju tih vremena kažu da su ranije veze i prijateljstva medju homo-seksualcima bile mnogo emotivnije i duže, sa više romantike i stila, a da pro-miskuitet gotovo nije postojao. Gay Beograd danas se, ipak, ne razlikuje mnogo od gay Beograda u poslerat-nom periodu - bar ne po tome što su gay-ljudi tada, kao i danas, bili prilično pasivni u borbi za svoja prava. Medjutim, čini se da i beogradski homoseksualci i lezbijke počinju sa kakvim-takvim or-ganizovanjem da bi se izborili za svoja prava. Kao vrhunac tog organizovanja formirano je udruženje ARKADIJA o čijim je ciljevima bilo reči u proŠlom broju REVOLVERA. U eri erupcije srpskog nacionalnog kiča i veličanja mačizma ovo Udruženje nailazi na velike probleme, a aktivisti ARKADIJE ističu da im je največi problem nedostatak pro-storija za rad. I upravo iz tog razloga ARKADIJA još uvek nije formalno registra vana, Ipak, mora se primeriti da toler-ancija prema istopolno opredeljenim ženama i muškarcima u Srbiji raste, bar u onim kultumijim krugovima društva. Tome su veoma doprineli mediji koji postaju sve liberalniji i problemima »onih koji su drugačiji u krevetu« posve-čuju mnogo više pažnje nego do sada. Ovo se pre svega odnosi na radio Staniče kakva je B-92 (na ovom radiju, kao što je poznato, svakog petka se može čuti emisija »Dee Gay«) ili radio Pančevo (koji je homoseksualnoj problematici posvetio nekoliko celonočnih kontakt- emisija, koje je vodio Nebojša Pop Tasič). No, izgleda da su srpski zakon, a i srpski milicioneri, mnogo manje liberalni, jer još uvek je nasnazi 3 stav 110-tog člana KZ Srbije, koji inkriminiše dobro-voljni homoseksualni odnos izmedju lica muškog pola. Takodje, što se gay okupljališta u Beogradu danas tiče, stanje se nije mnogo promenilo. Najaktuelnija gay okupljališta, restoranskog tipa u Beogradu su: poslastičarnica hotela »Moskva«, picerija u podzemno m prolazu kod palate »Albanija«, kafeji u teatru »Bojan Stupica« i u Jugoslo-venskom dramskom pozorištu. Takodje, i dalje postoje »underground« gay okupljališta na kojima se ne može dobiti, tj. doživeti nista osim »instant seksa«. Od beogradskih »underground« okupljališta treba izdvojiti: Karadjord-jev park, park kod JDP-a, Zelezničku stanicu. A največe gay okupljalište u Beogradu ovog tipa je Ušče (koje je, doduše, danas mnogo poznatije kao mesto za održavanje mitinga Socialistic-ke partije). Ukratko rečeno - ako ste Jezbijka ili gay koji je imao »sreču« da se rodi u Srbiji u dvadesetom veku - vaš senzibili-tet može biti zadovoljan sa samo dva-tri dogadjaja na ovom tlu. Ili, ukoliko ste zaista skromni (da ne kažem malo hrabri) bičete zadovoljni i slušajuči feminizirani glas jednog poslanika u Skupštini Srbije i naravno nečete preduzeti ništa da pro-menite svoj nezavidan položaj. Dejan Nebrigič SEPTEMBER 1991 kruzing FIRENCE PRAKTIČNO Italija Homoseksualnost je že začela izgubljati pečat socialne nevarnosti. Mladi so do nje v glavnem indiferentni, več ima čeznjo povedati starejša generacija. Posebnih anti-homo zakonov ni več že od 1.1889, »age of consent« je za vse spolne orientacije 16 let, prostituirate pa se lahko z 18-imi leti...Glavni sovražnik italijanskega homoseksualca paje Družina, neomajna institucija italijanske družbe, kjer la Mamma svojim potomcem vlada vse tja do tridesetih let starosti! Značilno je tudi toleriranje fizičnih istospolnih sbkov. Ne navdušite se prehitro, ko boste na cesti zagledali dva lepotca z roko pod roko...možnosti, da sta gaya, so zelo majhne. Za gay sceno v Italiji je značilno, da se na Jugu odvija drugače kot na Severu, kjer je podobna ostalim evropskim državam. Južno od Rima pa so zbirališča gayev v t,: »mešanih« lokalih, kjer pretirani izpadi niso priporočljivi. Posebno na Jugu lahko gay ekshibicioni-zem izzove nasilne reakcije. Vseeno se v Mediteranu do homoseksualnosti že tradicionalno obnašajo bolj odprto. Lezbičnost po italijansko Ce lokalna scena lepo skrbi za gaye, pa je z lezbijkami slabše. Klubi jim sicer na široko odpirajo vrata in v Tabascn na primer, deklet res ne manjka, tudi tistih ne, ki so le pobegnile pred napadalnimi Latiu-loverji. V državi, kije tako prežeta s katolištvom in mačizmom, je javni odpor do moške homoseksualnosti pre-sentljivo majhen. Podobno je z lezbijkami, ki pa so tu komaj opazne. Firence Firence so na svoj ugled med muzejskimi mesti Evrope zelo ponosne. Lahko bi bile tudi na svoje mesto v homoseksualni zgodovini, saj so gostile nekaj največjih umetniških imen. Tu so svoje navdihe iskali Michelangelo, Cara-vaggio in kasneje E. M. Forster, med drugim tudi avtor romanov Maurice in Soba z razgledom. Vsa ta preteklost lahko morda pojasni dejstvo, da so ravno v Firencah pred sedemnajstimi leti odprli prvi »uradni« gay disco v Italiji, ki se imenuje Tabasco. Zvečer Vsem tistim, ki redno romajo v gay-meko Italije Milano se zdi morda scena v Firencah skromna. Vseeno pa j; mesto vredno obiska tudi s te plati: Resnično, italijanski ragazzi v Tabasco prihajajo iz Pise, Bologne in celo iz Benetk! Že večkrat renoviran klub se nahaja v kripti stare cerkve in v njem prostora ± i prav veliko. Poleg plesišča si lahko v klubu ogledujete bolj »poredne« risanke in filme, žejo pa gasita kar dva sanka. Klubu včasih rečejo tudi Lefty's, saj je tako ime glavni mestni gay znamenitosti - tamkajšnjemu natakarju, kije ciprski Grk Poletue Fireuce so za navezovanje novih stikov primerne, saj mesto od silnih količin ameriških in evropskih turistov kar poka po šivih. Koristna posledica gneče je za Italijane presentljivo dobro obvladanje angleščine, če pa boste poskusili domačina očarati s ščepcem italijanščine, vam tega gotovo ne bo zameril- a. V sobo si ga lahko pripeljete, če je star vsaj 18 let. Pa nazaj plesat: Tabasco dela od torka do nedelje, priporočljivi večeri pa so ob torkih, petkih in sobotah...in vsekakor tudi posebni večeri, tako kot npr. trave-stitski showi, ki jih redno prirejajo na Halloween (za vse svete). Ob sobotah vas na vhodu oropajo za celih 20.000 LIT, sicer boste za vstopnino ter konzumacijo odšteli 12.000 LIT. Pozor! Pijača je po italijanskih diskotekah izredno draga, zato se raje opijanite že v hotelu. Po klubih Italijani runde ne plačujejo nikomur. To ni njihov način in tovrstna dobrosrčnost se vam ne bo povrnila! Do kluba, na Piazza S Cecilia pridete tako, da s slavnega mestnega trga Piazza della Signoria zavijete po Via Vacche-reccia in nato v prvo pasažo na desni. Potem na levi strani poiščete težka jeklena vrata, osvetljena v roza neonu in že ste na cilju. Številka dve je na gay sceni Firenc bar Crisco, ne tako trendovski, a vseeno nabasan. Tudi tu so precej prijazni, veudar se je za bar čas očitno nstavil in je vse v slogu svetovnih klubov pred aidsom. To pomeni, da labko zadaj, za mizami, obiščete dark room. Ko kaj takega počnete v Firencah in po Italiji sploh, bodite posebno previdni. Italija glede virusa HIV sodi med najbolj okužene evropske države, mladih Italijanov pa to ne zanima kaj dosti. V središču mesta se je pred nedavnim odprla tudi nova gay savna, prva v tem koncu države. Slang Za konec še nekaj o vzdevkih: mednarodni gay in lesbica sta običajna, vendar ne edina. Za blago žaljivko velja frocio, za lezbijko frocia, medtem ko je z izrazi finocchio ter buco/buca stvar že malo hujša. Nočni zemljepis Tabasco: Piazza S Cecilia 3r, tel.:055/21 30 00, ob ponedeljkih zaprto Crisco Via Sant'Egidio 43r, tel.:055/24 80 580, blizu Bolnišnice S Maria Nova, ob sredah zapito Gay shop: Frisco International Import, Via Galliano 29r, ob sobotah in nedeljah zaprto Magic America Via Guelfa S9-91r Hotel: Soggiomo S Egidio, Via S Egidio 6, enop. soba 25.000 LIT Albergo Brunetta, Borgo Pinti 5, enop, soba 26.000 LIT, dvop. soba 60.000 LIT. Tine Žnidaršič 45 fäKSfcMSäKüft! JIL" JLi^ ^^JP1 JE^l J!L¿ a. K^LJ if3" gfc qVM % ÖJ essgajswäw» "tj/v FiRENZE TEL.- 055-216050 SEPTEMBER 1991 Revolver ANKETA: Morda sta dve številki časopisa za povratne informacije še prekratko obdobje, vendar ne veste, kako neznansko potrebujemo in si želimo vaše mnenje o Revolverju! Če si izboljšav skupaj z nami želite tudi vi, nam prosim izpolnjeno anketo pošljite na uredništvo: Roza klub - Revolver, Kersnikova 4, 61000 Ljubljana. Obkrožite prosim ustrezne odgovore: Kako ste prišli do Revolverja: L Kupil-a sem ga v knjigarni ali v trafiki G/Kupil a sem ga v prostorih Roza kluba ali v Roza disku 3. Revije nisem kupil-a, posodil mi jo je prijatelj-ica Ali boste kupili naslednjo številko: i. Da, ker mi je Revolver všeč £pNe, ker mi je Revolver sicer všeč, a se mi zd i zanj škoda denarja 3. Ne, ker mi Revolver ni všeč Ali vas v reviji moti odsotnost pornografije: 1. Da, zelo jo pogrešam Še kar, a gre tudi brez j. To vprašanje se mi ne zdi pomembno, še dobro, da sploh izide 4. Ne, pornografske revije ne bi kupil Ali bi bili pripravljeni odšteti (občutno) večji znesek za Revolver v barvah: L Da {2j Najbrž ne 3. Zagotovo ne Kako ocenjujete informiranje revije: \JJ Preveč tuje scene 2. Preveč domače scene Kako ocenjujete težavnost branja: 1. Članki so napisani prezahtevno, eveč je politike Članki so napisani prezahtevno, preveč je kulture 3. Članki so napisani preveč enostavno, preveč je politike 4. Članki so napisani preveč enostavno, preveč je kulture Kako ocenjujete razmerje med besednim in slikovnim materialom: Preveč besedil s premalo fotografijami 2. Preveč fotografij in premalo besedil Ste z dosedanjim izborom fotografij zadovoljni: 1. Da ©Ne Kako ocenjujete obseg člankov: fiij V glavnem predolgi 2. V glavnem prekratki 3. V glavnem ustrezni anketa Kaj ste doslej najbolj pogrešali: ^Praktične mzvth: ~