rokodelnih

in
narodskih
reci
§
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe.
Odgovorni vrednik Hr. JTanez Rlehveis.
1850
List
9 esofjnimu svetu !
o vsaj mi dovolíte
?
De se smem Slovenca zvati
Čélo kviško zdigovati Ker Slovenca sim rodu
9
9
9
To vsaj roi dovolíte, De ob bregu Drave in Save De na zemlji majke Slave
Zvesťga kažem se sinu!
To vsaj mi dovolíte, De objamem svoje brate!
Ne de b* terl njih žulne vate
Silni jarm še naprej ! To vsaj rai dovolíte, Svoje varjem de svetine! Cast veličam domovine,
r
De se vzdigne visocej
»
To vsaj mi dovolíte, De se smem rodii ponêsti, Ko Slovene povsod se vêsti
Saj Slovene sim
Slave siní
De, Slovene sim! Ne ne bo več Roka moja spone znala!
Svoboda tud men' bo sjala
9
Saj Slovene sim
Slave sin!
Miroslav Vilhar,
Ali Je prav zdravi živini na spam
tatt pušati ?
Med kmetovavci je zlo misel zatrošena, de je dobro in clo potreba živini na spomlad pušati, če je ravno zdrava. Oče so takó dělali, sin misii mora tudi takó. Ljudje imajo večidel 3 napčne misii v tem. Pervič mislijo: de se je čez zimo po hlevu veliko slabe ker ví v živini nabralo; drugič: de se mora v sa ko léto ubraniti, de ne dobí živina pre več kerví; tretjič: de se takó prihod njim bolezni m v okom pride č eter tie: če se je enekrat živini pušalo, se ji mora potem vsako léto.
Kér se ravno spomladanski čas, in ž njim ta raz-vada bliza, moramo kmetovavce opomniti, de naj opu-
šté to šego, ki ni le nepotrebna, temuč clo škodljiva.

in
To jim hoćemo na tanjko skazati.
Kdo more spričati, de se pozimi slaba kri
v živini
naredi? Morebiti zató, kér je večidel v hlevu zaperta stala? Kakó — vprašamo — je pa tam, kjer je skozi in skozi
, pozimi in poleti, živina v hlevu? Taka živina bi ne mogla ne kaplice dobre kerví imeti, kér je celi čas
Skušnja pa tega nikjer ne kaže. In če hoćete živini slabo kri izpustiti. ii morate
svoiiga življenja v hlevu!
?
Pesem. ki
unidan s prijetnim
pesnik v natisu na svitlo dal
pevam vred gosp
vso kri vzeti, kér slaba in dobra kri niste v dveh raz-ločenih posodah v truplu, ampak vsa kri je v edinih žiljah skupej. Le neveden člověk, ki živinskiga in človeškiga trupla ne pozná, zamore kaj taciga napčni-
ga misliti.
S pušanjem kerví, naj bo živina bolna ali zdrava
9
se ji Ie moc je ml je, de molzna živina ob mléko lavna ob moč pride, in to tolikanj bolj
?
de
?
če je živina še
mlada ali ze stara. De potem živina tudi po pleménu
de breja lahko zverže, de se slabe in bolehne
ne
gre,
živine rada vodenica prime: vse to pride iz nepotreb niga pušanja.
Ce je živina bolna, de ji kriv možgane, pljuča in kam drugam sili, ali če se ji je drob vnel: takrat je prav in potrebno pušati, napčnost.
Ce pa kdo pravi, de je le za to dobro pušati, de Ivina ne postane preveč kervípolna, temu moramo
scer pa je
grozna

odgovoriti, de bo s pušanjem kerví večkrat ravno to
kér
s pušanjem kerví natoro
II	9
dosegel, kar ubraniti želí, še bolj spodbode , de še več kerví delà domestiti. Ce nočeš, de se tvoja živina ne bo preveč
9
zgubljeno
na
špitala, daj ji menj piče, osôli ji večkrat vodo z do-mačo soljó , de mečji blato od nje gré, daj ji več delà. Ce ima ena živina več kerví, kot druga, ima tudi več mesá, loja i. t. d. kér iz obilne kerví.se delà obilniši mesó i. t. d.
y	_	-	. ~ *	*
Živini kri pušati, se ne pravi kri čistiti, ampak s kervjó moč jemati. Kdor hoče živini kri čistiti naj ji daje zdrave piče, zelenjave, čiste vode
skerbí, de hie v ni preveč soparčen
w w
JI
9
9
snazi

naj
?
naj jo smerd-
Ijiv i. t. d.
Ravno takó nespametna misel je, de se s pomla-danjskim pušanjem živina pri hod njih bolezin ob-varje. Bolezin napade živino in člověka , če jih je kaj
9
taciga zadélo, kar jim škodje, naj bo v kermi, pijači delu, vremenu i. t. d. Le s tem, de se vzroki od-uračajo, iz kterih bolezni izvirajo, se oduračajo tudi
ki je
živini
>
bolezni, ne pa, de se zdravi živini kri jemlje sama po sebi nedolžna. Ravno s tem, de se nepotrebno kri puša, se storí, de oslabljeno živino še veliko raj bolezni napadajo.
Živini kri pušati, de bi se s tem prihodnj;h bolezin obvarovala, je ravno taka, kakor če bi si tesár fcim-
perman), preden gré na streho strešje dělat, pušati dal, zató če bi s strehe pádel in se na glavo udaril de bi se mu potem možgane ne vnele. Ali bi ne bilo to smešno? Kdo pa vé naprej, kakšna bolezin bo ži-
9
7
vino napadla? Morebiti nobena, morebiti pa ravno taka pri kteri je pušanje cio škodljivo.
Ce napade živino prisadna bolezin, takrat je čas
i«	•	ili	•	V«r	- i
pusati
9
ne pa pred, dokler je živina zdrava.
In poslednjič, kje je to zapisano, de se mora
V •
Z1
vini vsako léto pušati, če se je enkrat pušalo? Natora se navadi tega, pravijo ljudje. Ni res, de se natora tega navadi, ampak le nevedni Jjudje se navadijo takó
Silno je tedaj
potreba, de
víc razsodi; de se zagotovi: to
se pravda služnih pra je tvoje, to pa tvoje,
in de se naglo gojzdne postave dajo, potřebám se-ravnati in mislijo po svoji glavi, de takó natora hoče. danjiga časa primerjene. Naj bojo postave še tako do-
, vunder ne bojo nič pomagale, dokler bojo le na
Marsikteri pijanec ali tak člověk, ki se dan na dan
bre
z obilno jedjó pita, misli, de si mora vsako léto pu- popirju stale in se ne bojo natanjko spolnovale. Treba sati — zato de zamore, kakor misli, brez škode spet je tedaj, de se bo skerbelo, de se bojo postave pov-veliko jesti in piti. Tak člověk bi se obilne kerví ve- sod na tanjko spolnovale, kér po tem se bo raz-
liko lože in boljši znebel, če bi
zinemo zivel ; vujzdanimu pokončavanju naših gojzdov v okom prišlo,
to mu pa ne disí ; zató gré raji k zdravniku, de mu v dobiček vsacimu posestniku, celi deželi, celi deržavi. kerví spustí. Takó napčno pa ne živí nob e na živina	Take postave so pa težka reč; od ene straní se
na svetu, kakor člověk
umni gospodár neumne
živine
?
Iz
vsiga
tega
lahko
■ ■
ne smejo la s tni ku gojzda preveč roke zavezati; od druge
pa se mora vunder brezkončno izsekovanje gojz
vsak previđen kmetovavec dov braniti.
spozna, kako napčno in škodljivo je spomladansko
Naj
tedaj ministerstvo skerbelo, de berz ko je
pušanje kerví živini, ki ni bolna. Ravno na spomlad, moč se poravnajo gojzdne zadeve, in se vstanoví novi ko živina poziuisko dlako spreminja, potřebuje truplo gojz dni red.
več
moči
y
de se ti spremini vgodno
o tem času nar zgodé. Kdo pameten ji bo zdej kri in moč jemal?
To so reci, ktere so za kmetijstvo zdej pred vsim nar bolj potrebne.
JKmelijske skusnje
( P in j e in druge lesène posode čistiti.J
Ne-
enažne pinje in druge leséne posode se dajo lahko in dobro očistiti, če se vode vlije v nje, ki je z moko ali
otrobi zmešana. Ta voda naj takó
dolgo
Ali bojo imele sr en je velike in te
zavne opravila ali ne?
(Konec.")
Poglavitniši opravila srenjskih županij bojo po na
v posodah znanilu ministerskim tele:
stoji, de se zacne kisati. Posode naj se potem čedno izmijejo, in postale bojo popolnama čiste in brez vsiga zatuhnjeniga duha, če so že tudi po plesnjivini smer-dele. Skisana otrobna voda se da po tem za živinsko
klajo prav dobro porabiti. kmetijski časopis.
Takó svetje neki nemški
(Lapor ali soldan [Mergel)

a
nasteljo.l
Nek kmetovavec je dal v straniše (sekret) nekaj tašk ali šajterg lapora vreči, de bi smrad odpravil, in zares jo je dobro zadel; zraven tega pa si je s tem še
dvakrat dobro
nar boljsiga gnoja pridobil, ki je bil premešan — močen kakor golobjek.
Skerb za pokoj in red. Skerb za pokoj in red v ne preveliki srenji bo zlo olajšana, in posebno podučenje bo v tej reci dano. Srenjske predstojnike, kteri imajo bister um, ijubezin do pravice in reda, kteri so pošteni možje i. t. d., bodo sosedje voljno poslušali in jih v spolnovanju njih dolžnost podpérali ; postavim v spolnovanju postav zastran štavljenja poslopij in zi-
dovja sploh,
gašenja
ognja i. t. d., ktere v srenjah na
deželi
V
ze
zdaj niso neznane.
Skerb za pokoj in red v srenji obstojí sploh v pre
vidnosti v vsim
Ta skušnja je varnosti in
y
kar
gori imenovaniga kmetovavca napotila, de je poskusil
lapor tudi za steljo v hlevu. V ta namen je goveji živini in konjem vsaki dan lapora podkidoval in le povèrh potem enmalo navadne nastelje nastiljal. Neizre-čeno hitro je poserkal lapor scavnico in vso vodeno smerdljivo blato , takó de v hlevu ni bilo nič smradu, ki pljučam živine dostikrat škodje, de se vnemajo,
biti
blagru srenjčanov
bi življenju, zdravju, lastnini,
nevarno ali pa škodljivo
uteg
nilo.
Posebno je skerbeti za snaženje cést in vodo tokov (kanalov), vodnjakov (štirn) in krajev za napa janje živine.
Skerb za zdravje zadéva odpravijanje
vsiga
zraven
m
tega
tudi senó nad hlevam spridi;
pridobil tudi veliko dobriga gnojá, ki se da posebno v tistih krajih z majhnimi stroški napraviti, kjer je la pora ali soldana dovelj.
(Pomoček zoper kérč in mertudnost preši
kar zdravju srenjčanov v kteri koli řeči nevarno biti more; potem de se brez
odloga
kantonski gosposki na pa si je znanje da, de je tu ali tam kaka kužna bolezin in
goveja
?
kuga
vstala , in de se naprave v tej
reci
na
čev9 je polivanje z mé rzi o vodo. Prešiči so zlo kerču, božjasti in mertudnosti podverženi, ki jih na-
tanjko izpolnujejo.
Kar skerb za siromaštvo utiče, ima srenjski predstojnik za preskerbljenje siromakov, ako so iz sre-nje, skerbeti ; zraven pa gledati, de se ptuji postopači
y
, .w	kteri so brez premozenja, iz srenje spravijo.
naglama prime. Velikrat je že naglo pomagalo, čese	Skerb za ceste zadéva ohranjenje potovin cést,
je tak mertuden prešič k vodnjaku ali kakimu studencu de jih ne založé, de nihče urno ne vozi in ne jaha,
peljal
lival
?
y
kake pol ure neprenehama z merzlo vodo po- de jmaj0 hrami dobro zadélane okna. de so pred hi po tem v hlevu s slamo dobro in do suhiga po šami dosti terdne in zapeřte baltare, de se vse s ceste
celim truplu dergnil in poslednjič s slamo dobro odel.
V«.	f	V	«	#
m
To ravnanje naj se večkrat ponovi, če je treba
marsikteri prešič se bo ozdravil.
y
odpravi, nad čimurbi kdo ponoći nesrečen biti znali.t. d.
Skerb zavoljo ognja obseže naprave, po kterih se obvarje, de se kaka hiša i. t. d. ne vname, de se
m
Maj je za kmetijstvo zdej nar bolj
potreba ?
Po nemškim dohtarja Hl u be ka,
(Konec.)
ogenj o pravim času zagleda in berz berz pogasi, poslednjič se vse odverne , kar bi se po že pogašenim
ognju
primériti znalo. Obstoječe postave zastran gašenja
ognja
zapopa
dejo bolj natanjčne poduke v tej
reci.
Kar skerb za terge utiče, je sploh skerbeti, de Petič. V kakošnim slabim stanu so gojzdi se- se spridene, zdravju škodljive jedi, kakor mesó bolne
danji cas, je vsakimu znano. Posebno tam, kjer so služné pravíce (Servitutsrechte), se ne vé, kdo je ospodar, kdo ne. Les se seka brez prevdarka, brez
živine

milostí

y
in
nezrélo sadje i. t. d. ne prodajajo , de je po
dovolj naprodaj, de se vsimu prekupo vanju in goljufovanju pot zapre in de vsak po postav
trebniga živeža
or rt
ojzdi se pokoncujejo, kakor de bi kakor Ijeni ceni prodaja.
oves hitro novi zrasli.
Skerb za lepo zaderžanje obseže pkerbnost
9
de se nedelje in prazniki posveeujejo, de se na kerčme, ali rihtarjev opravljene, tedaj niso nove. V rokah po plés, očitne komedije, prepovedane igre, na nečistost šteniga in pravičniga moža bodo narbolj spravljene.
in zapeljevanje k nji pazi
Ravno tako tudi v
131. in 132. nastete opra
Kar s kerb za zid arije utiče, je treba posebno vila zastran prijemanja in odrajtovanja hudodelcov in de se pri zidarijah vsaki natanjko po obstojecih vojaških ubežnikov ali dezerterjev in zastran naznanjenj
do gospósk, če koga kakiga storjeniga hudodelstva kri-
paziti,
postavah derží in se nobeno zidanje ne pripusti, ktero
bi življenju ali pa lastnini srenjčanov kako nevarnost viga mislijo.
prinesti utegnilo.
Te opravila ne bodo srenjskimu predstojniku, ka
sle
Skerb za družinstvo ima posebno na ptuje po- koršniga smo priporočili izvoliti, nobenih težav delale.
Posebno za odrajtanje hudodelcov in vojaških ubež-Skerbnost za mejnike (konfine) naloží dolž- niko v so mu srenjčani, ki sploh imajo po versti var-
gledati.
nost
j
se
y
skerbeti, de mejnikov nihce ne prestavi, in de stvino službo v srenji opravljati, přidáni, in žandarija
bo to še posebno olajšala,
. 133. ne terj a, de srenjski predstojnik okrajni
ako se kaj krivičniga srenjskimu okraju zgodi
y
o
pravim času po postavah ravná.
Skerbnost za varnost oséb (peršón) in last- gospóski zmiraj zastran vsake reci piše.
Ta paragraf samo veli, de srenjski predstojnik za
nine zade va odvernjenje nevarnost, ktere varnosti oséb ali lastnjine po hudobnosti ljudi ali scer po kakšnim stran vsiga, kar se primerku prote.
v srenji zgodi in na čemur je der
žavni oblastnii ležeče, naznanje da. Zadosto je
y
ce
V tem oziru je posebno srenjskiga predstojnika take prigodke, kakor, postavim, precej velik nepokoj v opravilo, na postopače, potepuhe in sicer šumne ljudi srenji, vstanje kužnih bolezin, škode po ognju, vodi, gledati in pri hudih prigodkih, kakor na priliko, pri toči i. t. d. okrajni gospóski
y
ce ni drugač,
sam
povodnjih, storiti, kar je treba, in kar je po legi kraja pa po poštenim poslu (pótu) koj naznani, in če potem in po okoljnostih narbolj pripravno, ljudi in premoženje nevarnosti obvarovati.
gospóski potrebne odgovore da.
Zastran
, 134. in 135,, ki ptujce in pa domovin-Iz te kratke razlage se bo pokazalo, de ima v tej ske liste ali pisma zadevata, se bodo posebno poduče-reči srenjski predstojnik ali župan sicer narveč, pa nje in izgledi (formulari) dali, ki bo to opravila olajšalo.
vunder ne toliko opraviti, de bi s pomočjo srenjskih	_
posvetovavcov in druzih mož dolžnostim ne mogel za-dostiti, ktere mu v tej reci postava v pravi prid srenje naloži.
opis Cerkniskiga jezera na No
trajnskim.
Sicer je okrajnim poglavarjem naroceno, srenjske
Cerkniško jezero
kteriga
znamenitosti ne slove
predstojnike v téh dolznostih podučiti, v njih spolnova- ie v domovini, temuč tudi v daljnih in ptujih deželah, nju na-nje gledati in jih podpérati, in kolikor bi treba je okroženo od
homcov in gorá, izmed kterih sta gojzdni
bilo
?
potrebno pomoc jim dati. Kaznivna ali strahovavna pravica, ktere
122
srenjske postave opomni, se po srenjskimu predstojniku s srenjskimi posvetovavci (§. 58. s. p.) izgotovlja.
Ti možje skup določijo namreč po meri postave
Jav or nik na le vi strani, na desni pa mocno vgoljena
S1 i v n i c a , nar višji.
Dolgost jezera znêse od utoka do odtoka okoli dveh ur, njegova sirjava pa tudi dobro uro.
Cerkniško jezero so Latin ci imenovali lugovško
kazni ali štrafinge za prestope naredb in naprav, ktere jezero, berz ko ne od luze danasnjiga ribnika, kamor srenjski predstojnik za opravila, ktere so ffori imeno- ob odteku jezera vderstene šuke pobegnejo, de v var-
bile, narediti za potrebne spozna in nakloni te kazni nim kraju, kjer voda ne posahne, ikre za prihodnji
m	%	•	r^rvvv 11 r«^-	il il i	r\ rv	wv% A mtn	/I rv	l	o f ■ ri rv	n i ^ n
zoper kriviga
Kar posebno opravila v II. oddelku srenjske postave imenovane utiče, ne bodo tako težke in velike, de bi ne mogle po srenjskimu predstojniku z pomočjo srenjskih svetovavcov lahko in popolnama opravljene biti, kakor bomo kmalo pokazali.
Po §. 127. ima srenjski predstojnik dolžnost, postave
zarod zapusté. Tudi ne mara, de je Latinec slisal
ki. se prikaže
odtoku jezerske vode, log imenovati, in je zató je-
Slovenca zeleno in podolgasto planjavo
y
po zero od
r>
loga
u
logevško jezero kerstil.^1
Dandanašnji se pa jezero imenuje Cerkniško po tergu „Cerknica", kjer 1500 ljudi prebiva, Cerk-nica je na desni strani eno dobro uro delječ od jezer-
skiga iztoka.
in ukaze gospósk razglasiti. V tem oziru ima po po
stavi od 4. sušca 1849 skerbeti, de se deržavni zakonik v domaćim jeziku, potem deželni zakonik in vládni list tište dežele za stroške srenje napravi in de zamore vsak srenjčan te liste pregledati; zavoljo tega jih mora 14 dni za vsaciga razpoložene imeti. Srenjski predstojnik bo za razglašenje postav in ukazov narbolj skerbel, če, kakor je to že v mnogih krajih navadno bilo, ob nedeljah in praznikih, po končani službi božji zbraně srenjčane k sebi povabi in jim postave in ukaze bere.
Ako se gospokam treba zdi, jih še drugač raz-
Bil je terg,
kakor se pripoveduje, bolj na južno-izhodni strani, njega dni Oševek imenovan, kjer se vedno še polje Oševek kliče.
Ob času neusmiljeniga Turskiga silstva so
ljudje
na hribcu okrog cerkve pod vodstvam Celjskih knezov in njih naslednikov v bran Turške sile močno terdnjavo
okrog cerkvenih taborov pa na
y
z jakimi stolpi sozidali
mestu Oševka, kjer so verjetno hiše od Turkov po
hišice postavili, in ta kraj od cerkve „Cerknico" imenovati pričeli.
/Ni « • V I	•	•	•	• J
žgane bile, so sčasama
»
lasiti, se ima predstojnik takó ravnati, kakor se mu
vah.
zavoljo tega ukaže.
Po
. 128. gré srenjskimu predstojniku iz terj e-vanje in odrajtovanje cesarskih davkov. Kar to opravilo utiče, dobé srenjski predstojniki po mogo-čosti lahko umevno podučenje.
Cerkniško jezero je res imenitno po svojih razode-V njem se znajde mnogokrat brez števila rib» Šumeče jate mnogoverstnih povodnih ptić ga obiskujejo, na ktere lovci marljivo pazijo. Kaj prijetno je v čolnu
**) Tudi mi smo té misli, zató ker je bil na tem prostoru
njega dni, kakor
poročila téh okolic še zdaj go
V
pomaganja pn
129. in 130. imenovane opravila zastran pri
, potem za
voré, lep z raznimi drevesi zarašcn
g
od kterih ondas
prebi
po vec tavžent let stare cerne
popisovanju in
rekrutiringi
stran oskerbljevanja vojaskiga ukvartirovanja in pri-
preganja ali firšpana so bile že od dosadanjih županov
hrastovce najdejo, kteri so gotovo sel, de ni bilo koj od stvarjenja
tukej
pričbe naših mi-
temuc
po omenjenim sporočilu v bližnji okolici, na Oblokah
Vred
prijetniši je pa viditi, odbor skerbel za ter dno osnovo domorodniga glediša.
?
po njem vesljati in ribe loviti kader se živozeleni travni pèrt. čez celo planj gerne, kader kmet veslo z otiko spremení, in kodar je osnovala. Gosp. Kordežu, začetniku te naprave
raz
je
gotovo pričakovati, de
"V v	SUm m
lepa domača reč se bo lepó

se
prej
beč vesljal, zdaj polj
vole v voz
vprega,
bo njegovi vednosti primerjeno opravilo
ter se poljubilo po jezeru vozi. pogled, kader se o lepim kjer se stotero in stotero
N
umetalniga
prijetnisi pa je upravitelja izrocilo , ce ga bo hotel prevzeti.
remenu
po jezer
suši
Slovenija" je jenjala velki petek, včeraj je přišel 1
5
»
k kaj urno obi
dokler list Ljubljanskiga časnika na svitlo.
iz Dunaja nazaj.
se vec tisuc centov sena in nastelje na tezkih vozeh Petru ci je přišel domu ne spravi, 'udi zajce vidiš tù škakljati,
v
ze
Gosp. prof.
m no
go druzih žíval, po kterih lovci radi sledijo, ti pride
pred v
V 9
OC1
v suhim krašno zelenim jezeru
i
iz
kterig
petero otokov polotok,
ma
in velika G

Vornek otok. in Benedk

D ervo s e k
prijazno moli,
voda
in kterih voda nikdar ne zavezne. Kader pa ^
, prezene lovske zivali na polj e , otoke in gojzde
pride,
Narava je zares tukej nasprotne reci čudovito ze diniti umela. Ilibič in lovec, voz in coin, kosec in plavec na ravno tisti planj
y
v enim letu tukej svoje
oprav
ajdejo. Ako bi kdo přešel križem svet
?
za
stonj bi iskal Cerkniskimu jezeru enake podobě
dé
Opomniti je pa tudi, de tisti, ki jezero memo gre-pogledujejo, njegove četertinke clo ne zapazi, ktero
na levi strani Javorník, na desni pa polotok D
k do Vrat
lep
gradi ta :
od Vrat dalj
pa
otok Vornek
i
je 8 kmetov
id opovera seljenih in
cerkvica sv. Primaža in Felicijana, ki je v kaj prijaznim
ečjim gojzdiku zidana. Ta četertinka
r>
dnj
w
J
zero
u
imenov

ki se skozi Vrata z drugim sklep
?
ponudi popotniku veličasten pogled
(Dalje sledí.)
Nov nemsko-stovenshi beseđnjaU
Današnja dokládá napové nov besednjak, ki
ga
Je
sloveči učenik slovenšine v Celjovcu
gosp
J a n e z i c
spisal.
Ta slovár je prav o pravim času na svitlo
přišel in je ravno takó zlozen, kakor je za sedanji cas potreben , de se ne bo no be den več izgovarjati ža-
rnog
el, de ni si o v en ski ga besednjaka v roke vzeti. Kratek pa vunder popolen in dober je novi slo-
in tudi v prav pripravnim zvezku in ličnim natisu.
var
Novicar iz Ejubljane
Ker se je že čez 100 dělnic fakcij) za slovensko glediše v Ljubljani spečalo, je bil v pondeljik dopoldne
pervi zbor deležnikov. Gosp. Kordež je razodel svoje misli zastran naprave slovenskiga giediša, zbor deležnikov pa ni bil ž njim edinih misel in je sklenil: de naj se nar poprej izmed deležnikov odbor 7 mož izvoli kterimu odboru naj se izroči vodstvo vsih denarnih in ume

talnih zadév. Ta odbor naj nar poprej osnovo te nove in imenitne naprave izdela in izdelano osnovo potem vnovič zbranimu zboru deležnikov predloži; med tem časam pa naj se nabera še več dělnic, kterih se bo, kakor ta reč zdej stojí, lahko 300 dobilo. V odbor so bili izvoljeni: gosp. Holcer, kupee in posestnik, gosp. Dr. Str u pi,
Xoviéat
w t
mnof/ih hra/Jev.
Po stari cerkveni navadi so Cesar tudi leta
velki četertek 12 starim
m
noge umi
na
jih
po tem obdarovati ukazali; tudi 12 starih žen je bilo obdarovanih. Vsi možje skupej so bili 1017 lét stari stare babice pa skupej 1009 lét. — Kér cena cekino
?
in sreberniga denarja spet
takó silno kviško gré
de
za sto gold zašto srebe
ti ga denarja se plačuj
125
fr
old
ga pa 120 gold.,
se posvetuje zdej pri
ministerstvu na Dunaji, kakó bi se dalo temu
vanju v okom priti
po
Vojni minister je ukazal
• V
namest
poprejsne
navade
5
mestnik
za
stan iskati, je zdaj vsacimu, ki noče soldat biti
pušeno, de koj p
o j as k
b
(štelin
tr »
rajta doloceno plačilo za svojiga namestnika
, de jaški
pri-
od-
N
prošnjo Salcburškiga srenjskiga odbo
nove postave
olj kramarj
i . V
de naj se daj
5
ki od hise do h
• V
k
marijo (Hausirer), je odgovorilo kupčijsko ministerst\
de bo kmalo nova v kteri se bodo ti kra
obertnijska in kupčijska postav
da
y
potrebne meje postavile
čéh izmed
Kakor se slisi, bo srenjam pripušeno, v pravdnih re-
ojih ljudi sodné možé (Schiedwmànner ) iz-smeli, brez de bi dohtarji bili, pritožbe
prav-pravda naj
voliti
ki boj
zaslišati, jih prevdariti in potem po svoji vesti
darje posroditi
t5
tr »
lihati"). Tako pora
se potem sodniku izroci, de se vsakimu svoja pravica izgotovi. — „
Serbskim Novinám" se iz Dalmacij
de j
avstrijaii8ka vlada nar bolje storila

de
slala polkovnika (oberstarja) M
3 pis
je p

nemirno ljudstvo
ondi pomiriti
zakaj
njegove
prijazne besede v dom
ci m jeziku so vec izdale, kakor 50,000 pušk. — I
ptujih dežel se ni přetečeni teden nič pesehno imenit
ni ga zvedilo
?
kakor to
d
je v Francoz k
nim zboru nek poslanec predlog storil
d
im narod
naj Fran
cozko ljudstvo po večíni glasov 1. dan prihodnjiga rož nika sklene: ali naj vfrancozki deželi prihodnjič se re pubika ostane, kakor je zdej, ali naj si spet kralj;
izvoli. Kakor zdej hud
Francozkim
log
»
olj
v oginj
u
21
1
)
ta pred
susca so v Rimu z veliko
castjó spet
cr
b (Wappen) avstrijanskiga cesarstva na
hišo ondasnjiga cesarskiga namestnika obésli
Ru
sovski car žuga Pruski vladi, nevarne politike, scer bo car na noge stopil
de naj odstopi od svoje
Tuđi enu prisiljena prošnja.
Na naše »pomenke v kmetijskih recćli« v poslednjim listu
Novic se je poljubilo gosp
Pr
v nemškim Ljublj. časniku
gosp
gosp. Dr. Kl un,
posestnik in kupec
gosp
Ambroz, posestnik, »prisiljeno prošnjo« natisniti, v kteri nam očita, de smo v nje-
Debevc govim sostavku reci najdli, ki niso v njem, nektere pa smo
Dr. Bleiweis, gosp
? te
«"Osp
Balant Župan, kupčijski za namestnike gosp. Sreyer, kupec in
Erže il posestnik in zdravnik, gosp.
osp
Z veseljem
pomoćnik; — posestnik, «
Mih. Lavrič, c. k. kantonski sodník. smo najdli med deležniki te domorodne naprave veliko nar bolj obrajtanih Ljubljanskih mestnjanov, posebno iz kupčijskiga stanu, ili ker bo izvoljeni
napěno razumeli.
De se kaj taciga (po njegovih mislili) prihodnjič ne zgodi, prosimo vselej za razloćnost in gotovost govora, posebno takrat, kader se že stare reći ponujajo za nove.
Današnjimu listu je pridjan 14. dokladni list.