Leto LXVm~ št. 13 Ljubljana, sreda 16. januarja 193$ Cena Din L- Izhaja vsak dan popoldne, IzvzemSi nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit vpet a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« t*elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon' št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st~ 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 100. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. SVET DRUŠTVA NARODOV 60 JUTRE SKLEPAL O POSAARJU Posaarski odbor Društva narodov se je v načelu že izrekel za takoj sni o vrnitev Posaarja Nemčiji — Izid glasovanja so v Ženevi z zadovoljstvom Ženeva, 16. januarja, r. Z velikim zadovoljstvom so v tukajšnjih krogih sprejeli izid posaarevkega glasovanja. Čeprav ?o računali z nemško zmago, jih je rezultat vendarle presenetil. Na dru-£i strani pa so zadovoljni, da je prišla volja Fosaarcev tako jasno do izraza, Ver bo to zelo olajšalo odločitve sveta Društva narodov. Svet Društvo narodov je že včeraj načelno sklenil, da bo čimprej rešil posaarski problem. Posaarski odbor Društva narodov se je že včeraj sestal in v načelu r kleni! priporočiti spričo jasnega izida glasovanja povratek Posaarja k Nemčiji. Odbor se bo danes sestal s člani posaarske volilne komisije in sestavil podrobne predloge za svet Društva na-r*^dov, ki se bo s tem poročilom bavil že na četrtkovi seji. Na tej seji bo proglašeni pripadnost. Posaarja k Nemčiji ter s tem obnovljena nemška suverenost v Posaarju. Ker je treba rešiti tudi še razne drugo probleme, se bo definitivna izročitev Posaarja Nemčiji zavlekla najbrž do srede marca. Takoj po načelnem sklepu Društva narodov se bodo sestali francoski in nemški finančni strokovnjaki, da v sanislu svoječasnega sporazum a v Rimu rešijo finančne zadeve, ki r~n v zvezi sj predajo Posaarja Nemčiji. Vsa ta dela fc bodo zelo pospešila, da bi se tako čimprej ornogočjia druga P^a-jama z Nemčijo. Prvi begunci Pariz. 16 januarja, r. Jutranji listi poročajo, da je do sinoči pribežalo iz Posaarja na francosko ozemlje prvih 40 beguncev. Med njimi j«3 tudi več voditelje*' enotne fronta, ki jc borila za status quo. Iz Toulousa poročajo da so tam oblasti ukrenila vse potrebno za sprejem beguncev, pri čemer bodo strogo pazile, da se ne vtihotapijo rudi kaki drugi n^zaželjeni elementi. Glasovnice na poti v ženevo Basel. 16. januarja, r. S sinočnjim rednim vlakom ob 23.25 je prispel v Basel iz Saar-briickena posebni vagon, v katerem se vozijo t lani glavne volilne komisije za Posaar-j>. V posebnem oddelku vagona so spravljene volilne žare z glasovnicami. Do Basla jp spremljal vagon oddelek angleškega vojaštva, v Baslu pa je prevzela stražo švicarska policija, ki bo spremljala vagon do ženeve. Vagon jp ostal preko noči v Baslu in je danes z rednim brzovlakom krenil dalj** v žpripvn, kamor prispe popoldne. Braun gre v Pariz Pariz, 1* januarja. AA. francoski levičarski krom trde, da bo vodja pristašev statusa quo v Posaarju Max Braun imel v Parizu velik povor. V tej zvezi opozarja list > A mi du Peu-ple* vlado, naj prepove novim nemškim beguncem vsako politično delovanje v Franciji. Stališče Francije Pariz, 16. januarja. AA. Havas poroča: Listi zabeležujejo izid posaarskega plebiscita brez vsake zagrenjenosti ali stranske misli. Že od nekdaj so smatrali, da ta plebiscit ni vprašanje Francije in Nemčije, marveč notranja zadeva nemškega naroda. Listi zaradi tega upajo, da bo Nemčija pokazala svojo voljo do mini in s tem omogočila pomiritev, ki so jo njeni voditelji opetovano obljubili. Predsednik senatne komisije za zunanje zadeve Berenger piše o isti stvari v >Agen-ce Economique Financiere< med drugim: Izid plebiscita na zadel Francije ne v njeni časti ne v njenih interesih. Francija ni delala na to, da si ustvari iridentizem. ki ga odklanja. Pač pa se močno zanima za posledice plebiscita za splošni položaj v Evropi in posebej Še za bodoče razmere med Francijo in Nemčijo. »Marine trdi, da Francija ne bo obžalovala izida te borbe, ki jo je vedno odklanjala. Vsak Francoz in vsak Nemec si želita sporazuma. Ureditev posaarskega vprašanja otvarja duri za ureditev vsega razmerja med Francijo in Nemčijo. Nevarnost za mir je odstranjena London. 16. januarja. AA. Pišoč o Izidu posaarskega plebiscita smatra današnji »Daily Telegraph«, da je plebiscit odstranil nevarnost za mir Ves svet bo zdaj motril voditelja nemške države Hitlerja, da kako bo b*oristil svojo zmago. »Moraingpost« se izidu plebiscita ne čudi- List smatra, da je v sedanji dobi narodno čuvstvo močnejše od vseh drugih političnih in gospodarskih razlogov. — Ogromna večina, ki jo je dobila struja za povratek Posaarja k Nemčiji, bo olajšala politična vprašanja, ki bodo združena z izročitvijo Posaarja. Zdaj je na Nemčiji, pravi list na kraju, da nastopi inicijativno pri ureditvi mednarodnega soglasja. -Avstrija v skrbeh Dunaj, 16. januarja, r. Izid posaarskega j plebiscita je izzval na Dunaju veliko ner- j voznost. Na eni strani je izredno poživil j narodno socialistično gibanje, ki je dobilo i s posaarsko zmago novega impulza, na dru- j gi strani pa je izzval v vladnih krogih bo- ' jazen g.lede nadaljnjega rarvoja mednarodne politike. Izjave, ki so bile podane po objavi rezultata tako na nemški kakor na francoski strani, kažejo, da bo sedaj prišlo do zbližanja med Francijo in Nemčijo. To bi moglo v veliki meri vplivati na nadaljnjo stališče Francije tudi v avstrijskem vprašanju, ki se je po rimskem sporazumu bližalo ugodni rešitvi. Sporazum Francije in Nemčije bi mogel v veliki meri oslabiti rimski sporazum in bistveno vplivati na njegovo praktično izvedbo. Avstrijska vlada je imela v zvezi s tem sinoči dolgotrajno posvetovanje. Sklenila je nemudoma poslati zunanjega ministra Berger-VValdenegga v ženevo, da tamošnjim merodajnim krogom obrazloži stališče Avstrije in skuša rešiti situacijo. Zunanji minister bo danes popoldne odpotoval v 2enevo. Nemška zmaga v Posaarju G. Je vtič v Ljubljani Na poti v ženevo je dopoldne prispel v Ljubljano ministrski predsednik g. Je vtič, ki potuje v ženevo zaradi važnih pogajanj Ljubljana, 16. januarja, r. Z dopoldanskim beograjgkirn brzovlakom, ki je imel 77 minut zamude, je prispel v Ljubljano ministrski predsednik in zunanji minister g. Bogoljub Jevtić, ki potuje v Ženevo. V Ljubljani ni izstopil. V njegovem s^demškem vozu ga je pozdravil podban dr. Pirkmajer, s katerim se je g. Jevtić razgovarjal do odihoda vlaka. Ministrski predsednik g. Jevtić ostane teden dni v Ženevi. Njegova osebna navzočnost je nujno potrebna zaradi pogajanj, ki s*8 vrše med predstavrtiki Ma- le antante, Balkanske zveze in Francijo v zvezi z rimskim sporazumom Lavala in Mussolinija. Gre v prvi vrsti za ustvaritev enotnega sistema glede sodelovanja v srednju Evropi ki za avstrijsko vprašanje, glede katerega pušča rimski sporazum mnogo odprtih vprašanj. Za dobo njegove odsotnosti bo zastopal ministrskega predsednika pred ddd pal ministrskega predsednika vojni minister general Zivković. zunanjega mi-nist.ra pa minister pravde dr. Kojir. Vlaki obtičali v snegu Sinoćnji ljubljanski brzovlak je obtičal pri Rumi v snegu in ne more ne naprej, ne nazaj — Veliki snežni zameti na jugovzhodu države Beograd, 16. januarja, p. Že od včeraj neprestano sneži v debelih kosmih. V Beogradu je do danes opoldne zapadlo že okrog tri četrt metra snega. Promet na ulicah je zelo otežkocen. Nad 5000 delavcev mestne občine, ki je najela tudi veliko število brezposelnih, se trudi, da bi očistilo vsaj glavne ulice, toda ves trud je zaman, ker jih vedno sproti za-sneži. Tramvajski promet se vrši samo na nekaterih progah in še to z največjo težavo. Nara\Tiost katastrofalen pa je postal sneg za železniški promet. V Beograd danes dopoldne do 11. ni prispel iz notranjosti države še noben vlak. Tako v južnih predelih države proti Nišu in Skopi ju, kakor proti zapadu so vse proge zasnežene, da je več vlakov obtičalo v snegu. Sinoćnji ljubljanski brzovlak, ki M moral prispeti -v Beojjrad po voz- nem reda ob 7.35 zjutraj, je obtičal v snega pri Golubincih med Bomo in Pa-zovo ter ne more ne naprej ne nazaj. Enaka usoda je doletela tudi mnoge drage potniške vlake. Iz Beograda in dragih večjih postaj so poslali na progo vse razpoložljive motorne in tovorne snežne pluge, da očistijo progo. Vse razpoložljive lokomotive so poslati na pomoč zasneženim vlakom. Glavni snežni zameti so nastali šele po polnoči zlasti v Sremu in Banata, koder je vihar nasut na posamezne odseke do 4 m snega. Ljubljana, 16. januarja, r. Na področju ljubljanske železniške direkcije se razvija železniški promet docela normalno in prihajajo vlaki točno po voznem reda. Le vlaki iz inozemstva ter iz Beograda imajo večje zamude, ker vladajo v jugovzhodnih delih države v oliki snežni zameti. Seja predsedstva JNS Beograd, 16. januarja, p. V prostorih Narodne skupščine se je danes dopoldne sestalo predsedstvo stranke k seji. rla razpravlja o senatskih kandidaturah, ki so jih predložile posamezne banovinske konference. Seja bi se imela pričeti že ob 9. dopoldne. Ker pa imajo vlaki velike zamude in so mnogi člani zakasneli, so čakal; do 11. ure. Ker vlaki tudi še do takrat niso prispeli, se je konferenca pričela in bo razpravljala najprvo o onih banovinah, kojih zastopniki v predsedstvu so navzoč-na, dočim se bo o ostalih banovinah razpravi ia ln poznaj«1. Smrt vzornega uradnika Škofja Loka. 15. januarja. Včeraj je vso našo javnost presenetila, pa tudi razžalostila žalostna vest. da je v nedeljo popoldne umrl na Koroški Beli, po pardnevnem trpljenju, simpatični in oboo priljubljena uradnik škofjeloške davčne uprave g. Andrej S o b e r 1 , ki ga je iztrgala smrt iz naše srede v cvetu življenja, starega 36 let. Hiral je sicer že dalj Časa, nihČA pa ni misli', da ho tako kmalu umrl. Pred par dnevi je bil še v uradu, ko mu je postalo nenadoma zelo slabo, da so morali iskati takoj zdravniške pomoči. Toda zaman, kajti zavratna in kruta bolezen ni popustila, zahotelo se ji je nove žrtve. 7. Golnika so ga prepeljali na njegov dom na Koroško Belo, ki mu je tudi dala danes odpočitek v tihi, gorenjski domači zemljici. Vzor vestnega in delovnega Človeka je bil g. Šoberl, uradnik po svoji službeni dolžnosti, pri tem pa ustrežljiv in dobroten, pa poln zdravega humorja in optimizma v vsaki družbi V Škofjo Loko je prispel pred dobrima dvema letoma, po-preje pa je služboval v Čabru in v Krškem. V naše razmere se je vživel kaj hitro... Ko so ga odpeljali iz mesta, je ves razžalošcen vzkliknil: >Vsaj te dni, ki so mi še sojeni me pustite tukaj... Pa ni bilo mogoče, ljubezen mu je hotela vrniti ljubo zdravje, a zaman___ Ob svežem grobu plakajo svojci, njegovi stanovski tovariši, plakajo prijatelji, žalujejo pa tudi sokolski bratje in sestre, ki so izgubili zavednega svojega člana. Turobno se vije z naseea doma črna zastava... Njegov duh pa se seli v onostranstvo. Blag spomin vrlemu mladeniču, ugledni Barber-nikovi hiši, bratu Virgilu, ki predseduje domači občini, pa naše najglobje sožalje- Izid ljudskega glasovanja v Posaarju pomeni uničujoč poraz separatizma, pomeni triiimf misli narodnega in državnega edinetva nemškega naroda. Posaarski Nemci so marsikateremu narodnemu drobcu ali manjšemu narodu najkrasnejši vzgled, kako je treba nastopiti za neokrnjeno enoto naroda in celoto države tudi takrat, ako poditični položaj v odcepitvi od naroda in države obeta in kaže trenutne politične ugodnosti. Moško zadržanje pol milijona Nemcev v Posaarju zasluži polno priznanje vsakogar in Nemčija po pravici praznuje posaarski plebiscit kot eno izmed najpomembnejših zmag nemškega naroda. Dobrih 90% odraslega posaarskega prebivalstva je pokazalo svojo veliko politično zrelost in izsolanost s tem, da je znalo razločevati med režimom, ki je prehoden in minljiv, ter med državo in narodom, ki sta trajna. Pomisliti moramo, da jc bil hitlerizem res strašilo za velik del posaarskih Nemcev in če bi se le-ti morali odločiti za Hitlerja ali proti njemu, bi številke nedvomno pokazale prav obratno sliko, kakor so jo pokazale v nedeljo. Toda izid glasovanja je pokazal z vso jasnostjo, da je ljudstvo spoznalo bistvo in dalekosežno važnost odločitve. Vedelo je, da ne gre pri glasovanju za Hitlerja, za njegovo osebo in za njegovo vlado, marveč za neokrnjeno Nemčijo. Ako proučimo številke glasov, oddanih za status quo, vidimo, da zanj niso glasovali niti vsi tisoči onih marksistov, ki so nastopali pri drugih volitvah kot impozantna masa. Žrtev teh je največja, kajti kljub morebitnim zagotovilom jih čaka v rajhu neizbežna politična smrt, če ne že v najbližjih dneh, pa vsaj v teku nadaljnjega notranjepolitičnega razvoja. Po vsem videzu so le komunisti kompaktno glasovali z? ohranitev samostojnosti Posaarja; njim se je pridružilo tudi precejšnje število socialistov, vendar se je gro po vsej priliki izjavil za Nemčijo. Celo pri njih ni ostalo brez uspeha trkanje na narodnostno in domovinsko čustvovanje, tudi oni so zapostavili svoj strankarski in ideološki interes čisto realni in otipljivi vrednoti: narodnemu in državnemu edinstvu. Se v nekem drugem oziru je poučno saarsko glasovanje. Tamošnje prebivalstvo je znano kot zavedno katoliško. Zato je agitacija proti priključitvi tedne in tedne prej razpravljala o strahotah, ki jih prestaja katoličanstvo v Nemčiji. Stanje rimske cerkve v rajhu se je sli- kalo v najtemnejših barvah, da bi se tudi v tem oziru vplivalo na odločitev. Toda tudi s te strani se je pokazalo, da se politično zavedni posaarski Nemec vi ustrašil niti te grožnje, čeprav je vedel, da je pomirjenje med režimom in rimsko cerkvijo samo začasno, dokler verni Posaarec ni zopet priključen k državi P osa arci so se po svoji prirodni pripadnosti odločili za povratek k rajhu, ve-doč. da bi separatizem lahko za večno zapečatil njihovo usodo m da bi mogli ostati izven Nemčije tudi tedaj, ko bi se režim v Berlinu že davno izpremenU tako zelo. da bi v Posaarju ne imel nasprotnikov. Iz malenkostnega števila za Francijo oddanih glasov pa bi bilo popolnoma napačno sklepati na francoski poraz. Pariz od vsega začetka ni računal in ne reflektira 1 na tako alternativo. V tem pogledu je dovolj značilno pisanje francoskih listov, ki so bili glede izida mnogo bolj pesirnistični nego angleški. V Londonu so pričakovali večjega uspeha fronte za status quo, medtem ko sk Francozi niso delali kakih iluzij, dobro vedoč, da se iz Nemca ne da v 15 letih napraviti Francoza ali vsaj frankoflla Da je Francija kljub vsemu tirala stvar do odločitve, je vzrok njeno načelno stališče do mirovnih pogodb. Pod Brian-dom so se čuli glasovi o kompromisu, da I bi Posaarje brez glasovanja pripadlo k i Nemčiji, toda Pariz ni dovolil te prikrite revizije mirovnih pogodb, marveč je vztrajal na tem, da se njene določbe Or vrše do zadnje točke, dasd se ni nadelal kakega uspeha za sebe. Pri posaarskem plebiscitu se osobito mi Slovenci ne moremo ubraniti nekemu greaiikeami občutku. Pred dobrim desetletjem smo pri ljudskem glasovanju izgubili del našega narodnega ozemlja v prid Nemcem, in to s tako malenkostno razliko glasov, da bi bilo glasovanje ne dvomno izpadlo v našo korist, ako bi s* vršilo le nekoliko let kasneje in pod. vsaj približno enakim objektivnim mednarodnim nadzorstvom, kakor se je ▼ nedeljo v Posaarju. Toda državniki peterih velesil nam niso dovolili tolika odloga, da bi si bil naš živel j nekoliko opomogel od stoletnega strahu pred Nemci in da bi mu par let svobode ojačalo narodno zavest. Mi ugodnosti, kakršna je bila dovoljena Posaarju, nismo bili deležni. Zato je dan koroškega plebiscita dan naše žalosti in dokaz, da so nam tuji državniki poklonili danajski dar ter s tem sami onemogočili svobodno odločitev koroških Slovencev. Za zgraditev luške ceste Važno zborovanje v Kamniku — Nova cesta na} M se podaljšala na Veliko planino Kamnik, 16. januarja. Dane«; ob 10. dopoldne ©e je pričelo v Kamniku veliko zborovanje, ki je največji poudarek že polstoletnesra stremljenja za zgradbo luške ceste- Udeležba odličnih zastopnikov naše javnosti j a pričala, da je razprava važna in da se naša javnost zaveda velikih koristi, ki bi jih doprinesla luška cesta gospodarskim in tujskopromet-nim krajem v kamniškem in crorn j grajskem srezu, katere bi vezala. Zborovanja so so udeležili kot zastopnik banske uprave greški načelnik V o v Š e k iz Kamnika, zastopnik poveljnika mesta kapetan Drago Č i ž m e k, zastopnik ljubljanskega župana podžupan prof. Jare, poslanec gorujesrajskeea sreza g. Rasto Pusto-a 1 e m š e k, poslanec kamniškega sreza Anton C e r e r. ki je obenem zastopal Zvezo gostiln i carski h obrti, banska svetnika kamniškega sreza notar Z e v n i k in Ferdo V o-d e, zastopnik Zbornice za TOI S t e r g a r, ravnatelj Zveze za tujski promet P i n t a r, Osrednji odbor SPD pa je zastopal sam predsednik dr. Pretnar, kamniško podružnico dr J a n e ž i č. Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, g. Sabec, a iz Gornjega grada so prišli dr Ervin Meja k, notar Košenina in sanitetni svetnik dr. Rak- Sreeki načelnik iz Gornjega urada je bil službeno zadržan-Škofijsko veleposestvo Marijin gradeč je zaprt opal gosp. V i r n i k. občino LuČe Z a-mernik, Solčavo O š e p. občino Kamniška Bistrica Pavlin, tujsko prometno društvo iz Kamnika Skalo, iz Solčave Podbrežnik, Meščansko korporacijo iz Kamnika dr- V i d i c, poleg teh pa so se udeležili zborovanja še zastopniki raznih društev in občin iz kamniškega okraja in Gornjega grada in mnogo občinstva. Zborovanje je otvoril podnačelnik kamniškega areekega censtnega odbora župan Kratnar. ki je sklical zborovanje. Pozdravil je odlične zastopnike ter naglašal važnost zborovanj, omenil pa je v glavnib obrisih tud> pomen proiektirane ceste. Po odličnem referatu projektanta luške ceste inienjerja piseherja. ki je pojaaml potek trase v vseh delih, glede na njeno geološko in druge strukture, so govoriJi še drugi zastopniki korporacij in institucij, ki so vei zagovarjali vsak iz svojega vidika zgradbo projektirane ceste- Na koncu je bila soglasno sprejeta resolucija, kj bo predložena merodajnib krogom p prožnjo, da bi se že letos pričelo z gradnjo glavnega dela to ceste, to je od Črnivca do Volovi jek a. Ta del proge j p že točno trasiran in bi znašali s*roški zo gradnjo poldrugi milijon Din. Na Volovi jeku bo cesta do 6egla višino 1020 m, od tam pa je od Male planine komaj pelo uro hoda. Na raspravi je prevladovalo mnenje, naj bi se cesta tudi podaljšala na Veliko planino, kar bi bilo za razvoj našega tujskega prr»rn*»ta rn NllllElliatvi "gromn^ važnosti Vre m r^nov^f? Dnnajska opoldanska vremenska napo red ia jutri: pretežno jasno, zjutraj hud mraz, čez dan temperatura okoli ničle. Na gorah bo popustil mraz in bo najbrž snežilo. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 'J310.4S — 2321^:. Berlin 1366.60 — 1377.40, Bruselj 798.90 — 802.93, Curih 1105.85 — 1111.35, London 166.93 — 168.53. Newyork 3411.61—3439.87. Pariz i»25.37—226.49. Praga 142.69—143.56. Trst 291.58 — 293.98 (premija 28.5 odrt.) Avstrijski šiling v privatnem klirinni KI" do 8.20. INOZEMSKE BORZE Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.38, London 15.13, Newyork 311.—, Bruselj 72.25. Milan 26.41. Madrid 42.225, Amsterdam 208.925, Berlin 123.86, Dunaj 57.40. Pracr-12.03, Varšava 5«.30, Btik&rečta 346 Atrui X »SLOVENSKI NAROD«, dne 1«. Januarja 1935 Delavske mezde v dravski banovini Zaposlitev delavcev je lani vse leto napredovala, delavske mezde so pa nazadovale Ljubljana, 16. januarja. Eden najvažnejših narodno-gospodarskib pojavov minulega leta 1934 z dalekosežnim! socialnimi posledicami je progresivno padanje delavskih plač- DočLm je zaposlenost delavstva napredovala skozi niso leto 1934, so delavske plače nazadovale iatotako skozi vee leto. Vetačmo teh nasprotujočih si tendenc v razvoju zaposlenosti in plač nazorno prikazujejo takozvani letni diferenciali, to ao razlike v zaposlenosti, oziroma v pkičah roed »tirni meseci dveh zaporednih let. Letni diferencial (prirast + ozlr. padec —> čl&rurtva OUZD-a povprečne dnevne v LJubljani zavarovane mezde + 731 delavcev Din —0.37 Leto Mesec 1934 1934 1934 1934 1934 1934 1934 1934 1934 1934 10. 1934 li. 1934 12. + 2.221 ,, „ —0.33 + 3.312 „ „ —0.40 + 3.205 „ „ —062 + 3.710 „ „ —074 4- 4.437 „ „ —0.69 4- 4-403 „ „ —0-77 4- 4.060 w M —076 + 4.010 „ „ —0.73 + 4091 „ „ —0-65 4- S.649 „ „ —0.58 + 3-529 u „ —0-4-1 Ta pojav je toliko bolj zanimiv, ker je ves Čas po vojni do konca leta 1933 obstojal paralelizem v rasvojnib tendencah zaposlenosti in plač- Napredovanje oziroma nazadovanje plač je bilo vezano na napredovanja oziroma nazodovanje zaposlenosti, ne pa obratno, kakor je razvidno iz sledeče ta-belice, katera se nanaša na prve mesece začetka goe^podarske krize v letu 1930 in na nekaj mesecev ob preokretu gospodarske krize leta 1932. Letni diferencial (prirast + ozlr. padec —) članstva OUZD-a povprečne dnevne v LJubljani zavarovane mezdo 4- 5.511 delavcev Din H-1.39 Lete Si* 1980 1930 1380 19S0 1930 1930 1930 1. o s' 4. R. 6. 7. 1932 6. 1932 7. ?932 8. 193? 9. i. 2. .3 4. 5. & 7. 10- 11. 12. iS. t4. 15. 16. 17. 18. 19-20-21. 22. 23-24-25-26. 27. 2«. 4- 7.216 4- 7-869! 4- 7715 4- 5.954 4- 3-807 4- 74.1 —15-738 —16.625 -—18-2511 —17.687 Indežela< je razumevati v*** ostalo kraie dravske banovine. Služkinje (hišna služinčad) 6o kategorizirane, to je uvrščene brez ozira na vi&ino mosta dežela mesta dežela 21 33 22.50 24.04 2352 ;iS76 14.10 39.13 15.21 28-67 23-73 29.07 24.76 48.— 17.89 48— 18.48 27.18 24.S4 2818 25.19 J6.59 1975 30.71 26.19 19.12 1207 31 27 15.51 32 — 33 40 32.12 3371 3629 33.99 37.22 37-25 28.45 25.12 28.88 2566 24.39 32.44 24.65 32.55 m 16 26.47 30.34 27.27 18-76 1537 23-06 19.91 24 01 2062 24-15 20.76 22.98 15.70 2858 21 20 25.30 16.54 27.82 20.06 29.51 23.71 29 72 23.71 21.31 1697 22.08 17-72 17-26 12 10 24.20 1901 28 75 1975 28.75 19.78 27.97 23.32 30.26 25-34 37.34 28.89 39 64 33.47 17-42 18.17 2360 21.59 28 — 2631 29.29 27.32 26 60 18-12 29-03 21.70 3422 30.56 3458 31.22 28.71 24.93 29.94 2602 11.46 10.12 11.48 1012 24.36 20.31 26.17 22-50 taktičnega zaslužka v Ljubljani in Mariboru "5" IV. mezdni razred (Din 11 60), v preostalih krajih dravske banovine pa v III.mezdni razred (Din 9.60). (OV-ožnico SUZORa br. 16.012 od 3. aorila 19?0). Vaienci so uvrščeni v I. mezdni razred (Din 6—). Rudarji, Železničarji, poljedelski delavci in deloma trgovsk' name^enci načelno niso zavarovani pri OUZD v Ljubi fan-. Živilski trg Ljubljana, 16. januarja. Sneg škriplje pod nogami in cvili pod kolegi vozov, da gre skoz ušesa. Pošteno nas zebe, tudi gospodinje, ki so vajene toplih Štedilnikov. Tudi prodajalk ni mnogo na živilski trg, vendar ne toliko zaradi mraza samega na sebi, ampak zato, ker nimajo kai posebnega prodajati, kar bi Šlo dobro v denar. Trg zalagajo zdaj po večini prodajalke iz bližnje okolice in Trnov-Čanke. Ob zgodnjih urah je trg slabo založen, vendar prihajajo prodajalke nanj že pred 8. Bolj slabo je založen novi trg na Sv. Jakoba trgu, kamor tudi zdaj prihajajo le redke kupovalke. Včasih vlada na njem popolno mrtvilo, kar je pač treba obžalovati. Davi je prodajalo na njem le nekaj nad lo prodajalk, kmetic in branjevk. razen mesarjev. Na glavnem trgu je bilo precej živahno. Gospodinje morajo pohiteti, da kmalu nakupijo zelenjavo, dokler je še izbira. Vendar e tem ni rečeno, da lahko spravijo v denar zelenjavo. Nekatere prezebajo vse dopoldne na trgu. Zelenjava kaj hitro ozebe, zato jo morajo imeti dobro pokrito, kar pa še ne pomaga vedno, zato imajo nekatere TrnovČanke tudi perice, kjer kurilo z ogljem, da v?aj nekoliko ogreje jo salato. Včeraj je bil trg skoraj prazen, danes je pa bil vseeno nekoliko boli založen. Sadje, jabolka so nekoliko dražja, srednie kvalitete po 5 Din kg. Prodajajo pa tudi. n. pr. tafelčke. po 3.50 Din kg. Će bo drž^l še nekaj Časa tako oster mraz, se bo sadje znatno podražilo. Zelenjava je seveda od dne do dne dražja. Najmanj je motovflea. ki ga morajo izkopavati izpod snega. Pre-oej lepega so prodajali danes še po 1.50 Din merico Špinača je tu in tam že po 2 Din. Uvožena cvetača ne gre posebno v denar, zato jo prodajajo nekoliko 6labŠo po 4 Din kg. Najbolj kupujejo gospodinje kislo zelje, Id sa je tudi na izbiro. Kmetice ga j prodajajo po 3 Din kg. Kokoši zadnje čase ne nesejo mnogo, odkar je zapadel sneg, vendar jajca niso zaradi tega nič dražja. Najcenejša so po 75 par komad, najlepša po dinarju. Perutnine Je mod tednom malo. Javna dela v viški občini Ljubljana, 16. januarja. Lani in predlanskim je bila na Vicu razširjena in znižana glavna cesta, ki pelje skazi vas preko železniškega tira na Dobrovo, pozneje pa je bila napravljena kanalizacija tako na Tržaški cesti kakor v Rožni dolini. Lani je občina opravila tudi velika kanalizacijska in regulaera dela v zgornjem delu Rožne doline tik pod rožniskun gozdom. Tarn so uredili kanalizacijske in odtočne jarke posestniki ob vseh cestah, tudi posestniki vil ob Večni poti. Poleti so tudi pričeli razširjati Večno pot od ceste IX do Habjanove vile ob ribniku tik pod streliščnim zidom. Cesto so razširili in poglobili, s čimer so bila opravljena važna preddela k bodoči veliki krožni cesti, kakor jo predvideva mestni regulačni načrt. Viška občina je dobila lani od banske uprave 10 000 Din podpore za javna dela, ki pa so jo stala nekaj nad 50.000 Din. Tudi letos nadaljuje občina s siroko-poteznimi deli na regulaciji zlasti omenjene ceste V prvi vrsti tudi zato. da zaposli brezposelno. Občina ima prijavljenih 156 brezposelnih od katerih jih je skoro dve tretjini poročenih in so povečini tudi družinski redniki Delo nudi občina 142 brezposelnim, d oči m podpira ostale z živila in prehranjuje tudi 16 otrok v Mladinskem zavetiSču. Pri regnlačnih delih na Večni poti je dnevno zaposlenih po 30 delavcev, tn aicer od 7 30 do 12. in od 13. do 16 30 Samci delajo en dan v tednu, oženjeni brez otrok dan In pol, oženjeni, ki imajo do dva otroka, dva dni, oženjeni, ki imajo več otrok, pa po trt dni. zaslužijo toliko, da se vsaj skromno preživljajo m se tako pretolčejo skozi zimo. Po mestnem regulaftnem načrtu bi morala biti Večna pot široka celih 16 m, a jo zdaj razširjajo le na 12 m, ker obstojajo zaenkrat te ovire z posestniki obcestnih parceL Cesto izpeljavajo od Večne poti t loku dalje mimo hiše vrtnarja H e romanskega, trasirana pa je ie naprej proti naselbini Stan in dom In do ceste, ki vodi na Brdo. Cesto poglabljajo sa dobra dva metra, z izkopanin materijalom pa zasipava- jo veliko jamo ob cesti XV, ki jc last trgovke Agnolove. Na mestu, kjer je zdaj jama, bodo tako nastale prav čedne stavbne parcele. Istočasno m regulacijo Večne poti, ob kateri je posestnik g. Herzmanakl odstopil že zdaj širši pas sveta, bodo pričeli tudi s regulacijo Ceste XV, ki jo bodo nekoliko razširili, obenem pa znižali klanec tam, kjer se spoji z Večno potjo, občina je tudi letos dobila od banske uprave 5000 Din podpore, vendar pa bo morala prispevati veliko še sama, saj so ta dela proračunana na 40-000 Din. Nov napredek Glasbene Matice Svečana blagoslovitev novih orgel — Občni zbor Ljubljana, 10. januarja-V torek zvečer je bil v Hubadovi dvorani redni občni abor Glasbene Matice, ki je zaradi blagoslovitve novih org-^1 dobil kar najsveC-anejšo obliko. Prostorno Hubadovo pevsko dvorauo v poslopju Glasbene Matice so napolnili vsi, ki ee zanimajo za pros»peh in razvoj delovanja te naše glasbene institucije. Senator in predsednik Glasbene Matice dr. Ravnihar je občni zbor otvoril s svečanim nagovorom ter se v prvi vrsti spomnil bla^opokojnegn kralja Alekeondra I. Uedinitelja, dobrotnika Glasbene Matice, nato je pozdravil stolnega dekana g. dr. Fr. Kimovea, ki je ljubeznivo prevzel blagoslovitev novih orgel, rnsor. St. Premerla, našega na jodličneišega onrlavca. dalje je pozdravil navzoče sorodnike lirnacira Hladnika, čagar poprsje z Gregor Riharievim in Anton Foersterievim vred krasi pročelje veličastnih matičnih oreel. zastopnika 5efa prosvete g. Venturi-ni^a, bivšega ravna'elfa konzervatorija in Glasbene Matice g- Mateja Hubada. sedanjega ravnatelja g- Julija Betetta, Antona La-jovica. predsednika Filharmonifne družbe, dr. Antona Sviglja, predsednika Hubadove pevske zupe, dirigenta pevskega zbore Glasbene Matice z ravnatelja Mirka Poliča, dr. Josipa Cerina, višjega vojnega kapelnika, vse navzoče slovenske skladatelje, dr- Mirka Božiča, ravnatelja Mestne hranilnice, gg. novinarje itd. Kraljevski instrument, orgle, si je Glasbena Matica zamogla nabaviti le na podlagi idealnega, prijateliskega sodelovanja s Filharmonično družbo in konserva-torijem. Služijo naj šolskemu učnemu delu, izpopolnitvi konservatorijakih orgelskih gojencev. Vsekakor pa slej ko prej vztrajaj-mo na tem, da se izpolni tudi dolgoletna želia viseh prirediteljev vieokoumett i^kih koncertov in da se postavijo tudi orgle v naši največji koncertni dvorani, v TJnionu. Matične orgle, do zadnjega koščke domače, slovensko delo, je postavil morster Jenko iz Št. Vida, zunanjo arhitektonsko obliko Jim je dal inž. arh- g. Platner, poprsja Hladnika. Riharja in Foersterja pa jc sijajno izdelal kiV*3r g- Pimat. Orgle nudilo orglav* cu vse, kar zamore od njih zahtevati ter so obenem veličasten okras Hubadove pevske dvorane. Po nagovoru predsednika je stoln' dekan g. dr- Kimovec izvršil slove«no blaSmrt carja Samuela« in pavčičev »Klavirski album« v četrti izdaji. GL M- trna bogat društveni Arhiv, ki je eden največjih v naši državi. Razdeljen je v oddelke: orkestralna glasba, zborovska, komorna glasba, solo-instrument j in solopetje ter teoretična dela. Poseben prostor je odmerjen študijskemu arhivu. Muzikalije so mu v minulem letu podarili dr. Ravnihar, Mirko Gruden in Bruno Parma, Gl M pa je zanj nakupila večje število slov. zborovskih in orkestralnih skladb Instrumentalni arhiv GL M. obsega 44 glasbil GL M. je iz svojega arhiva izposodila 312 glasbenih del. Pripravlja v arhivu za letos dve manjši glasbeni razstavi Knjigarna Gl. M. je bila ustanovljena pred 13 leti. Zaradi splošne krize tudi na književnem trgu trenutno ni baš njeno stanje ugodno, vendar dovoljuje odjemalcem — učencem Gl. M. 10% popusta. Odbor, ki vodi vse posle GL M., je bil lani izvoljen za dveletno poslovno dobo. Iz svoje srede je izvolil šolski in finančni od-bo/ Glavnemu odboru predseduje senator g. dr. Ravnihar. Imel je 12 rednih odboro-vih sej. Brez šolskih dopisov je imel odbor 1.145 dopisov. Pod streho GL M. ima na razpolago prostore Slov. vok. kvintet, Učit. p. zbor, Udruženje konservatoristov in Glasb, čitalnica. Gl. Matica je aktivno sodelovala pri vseh glasbenih jubilejih minulega leta, priredila glasbeno razstavo na jesenskem velesejmu in ravnotam aranžirala 11 slovenskih koncertov s preko 100 deli domačih avtorjev. V minulem letu je GL M. izgubila velikega prijatelja s smrtjo P. Hugolina Satt-nerja. Mire Costaperarije in viteza Cam-marotte in nekaterih drugih članov. Dobrotniki G. M. so bili nasi uplivni ministri rojaki: dr. Kramer, dr. Novak, Ivan Pucelj banska uprava, mestno načelstvo, domače časopisje ter oblastva in posamezni Ijubez-njivi prijatelji v Beogradu. Zagrebu ttcL Po kratkem historičnem pregledu razvoja Gl. M. je tajnik g. K. Mahkota z apelom na pomoč in tesno skupno sodelovanje vseh, ki jim je napredek našega glasb. Življenja pri srcu, zaključil svoje poročilo. Po blagajniškem referatu g. dr. Cerneta in po danem absolutoriju odboru in blagajniku g. Lasbaherju je, ker ni bilo podanih ni-kakih predlogov, predsednik z opetovano vsestransko zahvalo zaključil ta velepo-membni letni občni zbor Glasb. Matice. -č. Služl>encga lista*. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 5 z dne 16. L m. objavlja kraljevi ukaz o amnestiji in pomilostitvi, uredbo, da dobi zakonik o sodnem postopku v grajanskih pravdali moč v območju apelacijskega so-§ 58 uredbe o sodnih pologih (depozitih) o izdajanju denarja in denarni vrednosti in o postopku z vrednostnimi pošiljkami poslanimi sodišču, naredbe o kontroli in sredstvih za denaturiranje, pogoje za kakovost specijalnih sredstev za denaturiranje špirita, popravek v pravilniku za izvrševanje uredbe o zaščiti kmetov, taksni pri-stojbenik za Zbornico za treovino. obrt in industrijo v Ljubljani, izpremembe v staležu državnih ln banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz >Službenih Novine — Umrljivost med zavarovanimi delavci In nameščenci. Lani v novembru Je umrlo 17S zavarovanih delavcev in nameščencev, od teh 141 moških in 37 ženek. Nalezljive bolezni so jih pobrale 77, od teh samo pljučna tuberkuloza 57, druge bolezni pa 76. Samomorov je bik) 9, Bmrtnib nesreč vri delu 11, Izven deta pa 5. Rodbinam umrlih so izplačali Okrožni uradi na račun pogrebnine 138.056 Din. Naknadno so bili prijavljeni še trije delavci in nameščenci tz Julija, 4 iz avgusta, 16 Iz septembra in 30 iz oktobra. Rodbinam Te teh je bilo isplačanih na račun pogrebnine 30.969.50 Din. DANES epopeja Arktlde ESKIMO ZVOČNI KINO ID KAL Predstave ob 4., 7. in 9.15 url zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50 — Velika mednarodna avtomobilska tekma. Kakor vsako leto se vrši tudi leto« počenšl s 20. L 1935 ob 11. do 31. I. 19S6 ob 19. velika mednarodna avtomobilska tekma *Ral! Monte Carlo«. Okoli 35 udeležencev dirke bo vozilo tudi preko našega ozemlja, in sicer preko Planine, LJubljane, Celja, Maribora in St. Ilja. Tekmovalci bodo prihjali v Planino 21. I. 1935 od 5.30 do 13.. odhajali pa bodo preko št. 1 Tj a istega dne od 12. do 19. dalje. Zaradi ugle da in prestiža naše zemlje je potrebno, da «se udeležencem te velike mednarodne avtomobilske dirke nudi vsestransko ln izdatno pomoč in stori vse, da bodo dirkači brez izgube dragocenega časa neovirano pasirali ozemlje naše države. Naprošate se, da o7naeite s primernimi oglasi odnosno noticami v dnevnem časopisju občin etvu vsebino gornjega s pozivom, da tekmovalcev nikakor ne ustavljajo, marveč jim samo z roko naznačijo smer, v kateri je potreba voziti. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Leopold SlatinŠek. pri-stoien v občino Misli nje. ki je odšel pred 10 leti v pohorsko planino in ga že od takrat pogrešajo. — Vtikanje nitk se nadaljuje. Vedno več je potrpežljivih prijateljev rekordov, ki hočejo biti prvi v vtikanju nitk skozi šivan:. lahko z njo šivali zimnice Pač se je pa imenitno odrezal Ljubljančan Ivan Stem bal. ki je pomaknil mejo rekorda od 30 in 60 že na 91, in njegove šivanke eo tanke. da se mora človek res čuditi, kako Je mogel spraviti skozi uho toliko nitk. A Slavko Senegačnik jih je vtaknil celo 113 tn je torej rekord zaenkrat njegov. — 2ivaiske kutne boleini v dravski banovini. Po stanju z dne 10. L m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 87 dvorcih, svinjska rdečica na 10. kuga Čebelne zalege na 4, steklina in mehurčasti izpuščaj na enem. — Radio v domu na Polževem. Dom na Polževem, kamor radi hodijo smučarji tu di med tednom, je dobil v ponedeljek zve čer fee radio. Generalni direktor Philipsa, Jugoslov trgovačko A. D. v Beogradu J. J W. H. Berntsen je bil tako ljubezniv, da je dal klubu brezplačno na razpolago prvovrsten radioaparat na baterijo in tako bodo imeli smučarji ln domačini priliko poslu šat! koncerte, predavanja in vesti Iz raznih krajev sveta. Smuka je na Polževem izvrstna, smučarji se vračajo zelo zadovoljni, da kar ne morejo prehvalit! po strežbe v domu tn krasnih smučališč, k" se razprostirajo daleč naokrog — Izlet 8PD na Veliko Planino bo v soboto 19. t. m ob 13.34 z vlakom iz Ljub Ijane ter povratek v nedeljo ob 19.SS i2 Kamnika. Smuka na Veliki Planini je naj ugodnejša na južni ln severozahodni stra ni; tukaj je zavetno in mirno ter leži me hak in debel sneg. Od koče na Veliki Pla nini so krasni smuškl izleti, ki ee opravijo v par uricah s povratkom v kočo V ne deljo si bodo Izletniki izbirali ture: na Ma I lo in Veliko LoČIco. na Mali in Velik Bukovec, na Doleo raven ter na severosa padni strani globoki Dol. Razen te*a Iz Velike Planine prekrasen razgled na vse Kamniške ^planine, ki se bleste v zimskem čaru —- Izletniki se zberejo v soboto dne 19 t. m. na glavnem kolodvoru v Ljubljani pred odhodom vlaka ob 13.43 Iz Kamnika popelje turiste avtobus do *Korlna« v Stahovici Tečna večerja čaka smučarje v koči SPD na Veliki Planini Za noč so preskrbljena mehka ležišča v tople zakurjenih sobah V nedeljo dopoldne je predvidena smuka na vse strani Ob 13 uri skupno kosilo v koči ter 6estop ob 16 uri do Stahovice, kjer čaka avtobus, ki popelje Izletnike na kolodvor v Kamnik k večernemu vlaku. Skupni stroški znašajo za člane 66 Din, za nečlane 80 Dtn. — Prijave sprejema pisarna SPD v Ljublja rd, Aleksandrova cesta 4. palača Viktorija, najdalje do petka dne 18. t. m. zvečer. —- Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo mrzlo, večinoma jasno vreme. Včeraj Je snežilo v Beogradu in Sarajevu, v Skoplju pa deževalo Najvišja temperatura je znašala v LJubljani —0.5, v Mariboru. Rogaški Slatini !n Skoplju —1.0. v Zagre bn in Beogradu —2.0. v Sarajevu —3.0. — Davi Je kazal barometer v Ljubljani 771.8. temperatura Je znašala —11. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM Tel. 3387_v Slšld_Tel 3387 V sredo in četrtek ob 7. ln 9. uri komična opera 3**a J>iavoCo popularna ameriška komika. Stan Laurel in Olivver Ilardv v svojem najboljšem filmu. Dopolnilo nov Foxov zvočni tednik V soboto: »VIKTOR IN VIKTORIJA« Iz Ljubljane —lj Velike zamude vlakov. Zaradi zasneženih prog in silnega mraza, ki prevladuje zlasti v notranjosti države, so prihajali vlaki danes v Ljubljano s precejšnjimi zamudami Brzovlak. ki pride normalno ponoči ob 1.30, je imel zamude 30 minut, ekspresni vlak. ki prihaja iz Beograda, ce lo 108 minut, dopoldanski brzovlak Iz Beograda 76 minut Tudi dunaj-ki brzovlak je imel 14 minut zamude. Enako so prihajali vlaki, ki služijo lokalnemu prometu v Ljubljano s precejšnjimi zamudami. —lj V betoniranem delu Ljubljaničlne struge je voda nanesla precej proda, okroe 50 m navzdol od čevljarskega mostu Prag pri mostu pa vseeno dobro zadržuje materijal. Brez njega bi bila struga najbrž zasuta do tromostja. Nekaj materijala bo voda vedno naplavljala, tudi, ko bo vsa struga regulirana, ker bo prod naplavljala Gradaščica, ki ima betonirane struge. LEO SLEZAK in IDA WtST v veselem filmu ljubezni, sporta in zabave VESELITE SE ŽIVLJENJA ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 4., 7. tn 9 uri zvečer Vstopnina Din 4.50 ln 6.50 _lj Od 9rea se je nasmejal vsakdo ob branju M u m i kove vesele novele Matajev Matija To delo je* pred kratkim dramatiziral g. Milan čudežev« ni ne konca ne kraja. Vendar pa v Ljubljani ne ostane dolgo. Hudo se samari svoji sestri Speli, ki je omožena s trgovcem Krajanom ter jo popiha zopet nazaj v svojo ljubo, nepokvarjeno domačo vas. Tam pa čaka >garjevo ovco« ostra kasen. Združeni vaščani navalijo nanj in ga obsodijo za njegove pregrehe prav po telebanovsko Kdor si želi prisrčnega razvedrila, naj po-seti predstavo. Prva repriza bo v nedeljo ob 20.15 uri. Pred prodaja vstopnic za obr predstavi bo od sobote dalje ob običajnih urah. I j— T. K. Skala opozarja ponovno, d t bo predaval o mednarodni ekspediciji na Himalajo v letu 1934. monakovski alpinist in član ekspedicije g liana Ertl v torek, dne 5. februarja ob 20. uri v veliki dvorani hotela Union. Simpatični Monakovčan, ki je ljubljanskemu občinstvu že znan iz prejšnjih predavanj o Ortlerru in Grfinlandu. nas bo to pot povedel z mednarodno ekspedicijo pod vodstvom ziiriškega prof. dr. Dvrhrenfurtha v osrčje Himalaje. Znano je, da se je g. Ertlu in njegovemu tovarišu Hdctatu posrečilo po vzpeti se na 7.775 m visoki vrh Kraljice Marije. S tem sta postala >najvišja« Človeka na svetu. Sicer se je nekaterim Članom drugih ekspedicij posrečilo prekoračiti celo mejo 8.000 m, a nihče od njih se ni vrnil živ Omagali so v boju z naravo. Koliko zanimivosti bo nudilo to predavanje nam jamči Že naslov, vsled česar vabimo vse pri (atelje alpinistike, da se tega edinstvenega predavanja udeležijo. Vstopnice so v predprodaji pri tvrdki »Al-pina« na Tvrševi cesti ter priporočamo, da si jih občinstvo nabavi pravočasno. —lj Senzacionalna premiera najnovejše ruske jazz-operete v LJubljani Mednarod ue filmske razstave v Benetkah, na kater so sodelovali vsi narodi, se je udeležila tudi Sovjetska Rusija Razstavila je svoj* veleopereto »Pastir Kostja« Ta opereta je bila nagrajena s zlato kolajno Film je poli. svojevrstne komike Tempo filma je tak da nas sila močno naveže nase Glavni posnetki so s Krima Kjer se je to delo pred vajalo. je želo ogromno uspeha Partz. Varšava. Beograd pričajo o kvaliteti fil ma Povsod Je vzbudil ogromno zanimani«* in je žel ogromen uspeh. Film se bo pred vajal istočasno v Zagrebu in Ljubljani. V filmu sodeluje znani maki jazzorkeste-Utjesov ter subreta A Orlova. —lj »Congorllla« je naslov filmu, ki ga bo predvajala ZKD v petek v Elitnem kinu Matici. To delo nam pokaže življenje v džungli tako. kakršnega Je videl slavni raz iskovalec Martin Johnson. Videli bomo cele kardele žiraf. leve, tigre, nosoroge, jaguarje, pume, kace ln predvsem gospodarja pragozda ogromne gorile ter strašne boje med prebivalci pragozda. — Takih krokodilov ta povodnih konj, kakor nam jih pokaže ta film. le nismo videli v filmu. — Predstava v petek ob 14.30. Vstopnina 3.50. 4.50. 5 50 In 6 50 Din. —11 »Bežigrajske pevsko društvo« v Ljubljani Je isročllo svojemu častnemu predsedniku g. dr. Janku Tavzeeu v znak velikega spoštovanja ln hvaležnosti krasno diplomo, delo domačega umetnika Diploma je razstavljena v izložbi trgovine Elite v Prešernovi nllcl. —lj Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd najngndneHH nakup pri Fr. P. Zajca, izprašanemo optika. Ljubljana, Start trg 9. Ceniki brezplačne. 3/L —lj Tri najznamenitejše in tudi muzi kalno izredno interesantne godalne kvartete bo izvajal v petek dne 18. t m. v Ljubljani Praški kvartet, ki je naslednik Zikovega kvarteta. V PraSkem kvartetu sta še ostala iz Zikovega kvarteta g. Bergar in violist Ladislav černev. novi prtmartj je odlični česTci violinist Švejda. Pralkf ko momi kvartet bo izvajal po en Dvofakov, JanaČekov In Regerjev kvartet. Sedeži « no običajni ceni v knjigarni Glasbene Matice. —lj de o požaru v Trnovem. Kakor smo že včeraj poročali, Je na«tal dopoldne, kmalu po 10. na Stranski poti, tn sicer v delavnici mizarskega mojstra Karla Buha, hud požar Buh, ki dela sam brez pomoć-alka in vajenca, je dopoldne zaradi hudega mraza zakuril v železnd peča v delavnici, nato pa odšel po opravkih v mesto. Najbrž je v njegovi odsotnosti švignila Iz peči iskra, ki je vnela oblanje Ogenj se je hitro razširil In v nekaj minutah zajel vso delavnico in predmete v njej. Gasilci so bili kaj hitro na kraju požara, a se ni dalo kaj prida rešiti Buhu je zgorela nova spalnica Iz mehkega lesa, več miz ln domala vse orodje škoda znaša nad 20 000 dinarjev Gasilci so udusili ogenj šele po dveh urah K sreći je bil Buh zavarovan ta bo tako škoda vsaj deloma krita. —lj Ves dan smo si svetili v Tivoliju in pod Rožnikom Elektrika Ima svoje mu he, zato so včeraj bile ves dan prižgan«* obločnice na Cesti na Rožnik, na Večn' poti in v Tivolija. Sicer pa razsvetljava funkcijonira ponoči, zato se ne smemo pritoževati. —lj T. K. »Skala« obvešča vse prijavljene« alpinistične lole, da se vrtM prvo predavanje v petek dne iS. t m. ob 80. url v učilnici šole na Ledini. Predaval bo dr. Rajko Ložar o ideoloirtjl alpinizma članstvo »Skale* se obenem vabi, da se teh predavanj udeležuje, za kar nI potreba posebnih prijav. —lj Predavanje v društvu »Pravnik«. V petek dne 18. t. m priredi društvo »Pravnik« točno ob IS. ari na sodišča soba št 79 predavanje, Predava g. dr. Anton Stu-hec, sodnik apelacijskoga sodišča v pok.. »O problemu kmetske zaščite«. — Vabimo vse člane ln prijatelje društva, da se tega zanimivega predavanja v 64m večjem številu udeleže. Radio kotiček Iz ljubljanske radijske revije »Naš val« posnemamo točen program naše oddajne postaje za četrtek, 17. januarja: 12.15: Operetni venček na ploščah — Lehar Friderika; Jamo: Logarjeva Krista; Gra nichstadten: Orlov, potpuri. — 12.50: Po ročila — 13.00: Kozaški zbori na ploščah — Trailin: Ne is oblačka; Tralltn: Mono tono zvonček doni; Rahmanlnov Tebi po jemo: Borijanskv; Kako selo je po veličan vaš Gospod; Dobrowen: Trt pesmi; Bu blicki: Kozaška koračnica — 1800- Ksllo fon solo na ploščah. — Desormes: Pekov ska koračnica; Oertel; Galop jahačev Kahutr Žolna; Braune: Katica; Ditt-ich Dolgo, dolgo je že tega — 18 20: Srbobr vaščina (dr Rupel) — 1920- r*as, fedtln Mst, program za petek — 19 30 Naclona» na ura. — 20 00: Prenos iz Beograda — ?2 00: Radijski orkester — Gltaka: Življe nje za earja: Smetana- Prodana nevesta. Meysrue««r: Koračnice kronanja. LAURI VOLPI tenor milanske Scale v filmu lepote DANES PREMIERA (P esem so men poje arije iz opere > TRUBA DUR s. Glasba: PIETRO MASCAGNL rai 31.24 ELITNI KINO MATICA ***** Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 uri. Rezervirajte vstopnice. iki za svoj obstanek Občni zbor Društva jugoslovanskih obrtnikov, podružnica LJubljana Ljubljana, 16. januarja. V salonu hotela štrukelj je bilo snoči precej živahno, zbrali so »e tam člani Društva jugoalovenskih obrtnikov, podružnica Ljubljana, da prisostvujejo prvemu rednemu občnemu zboru in čujeio poročila o delovanju podruinire v preteklem letu. Poslevodečl podpredsednik g Ivan Ko-šak je otvoril zborovanje, se najprej zahva lil novinarjem za udeležbo, nato pa Iskreno pozdravil navzoče predstavnike pod užnic iz ljubljanske okolice kakor tudi člane Osrednjega društva. S pleteto *• ie spominjal blagopokojnega viteškega kralia Aleksandra i Zedinitelja. katerega spomin so navzoči počastili stoje s trikratnim klicem »slavac, a ko je predsednik omenil, da bodo jugoslovenski obrtniki vedno zvesti in udani tudi njegovemu nasledniku kralju Petru II, so obrtniki spontano vzklikali mlademu kralju Predsednik ie počastil tudi spomin 'ani umrlih Članov V nadaljnem aovoru »e povdarial. da le društvo lani zabeležilo precej lepih uspehov, tako na organizatornem polju, kakor tudi v propagandnem pogledu Sodelovalo je tudi pri raznih prireditvah in pripravah Osrednjega društva ter ustanavljanju novih podružnic. Dotaknil «e |e tudi vprašanj, ki se tičejo ljubljanskega obrtništva in zla-ii naglašal nekorektno konkurenco občine samo, ki v svojih delavnicah opravlja obrtniška dela Tako se pač samo Škoduje obrti in povečuje brezposelnost, v tem pogledu sta s tovari&em Pičmanom že večkrat intervenirala v občinskem svetu, kier sicer nista naletela na popolnoma gluha ušesa, pač pa je čudno, da za težnje, ki zadevajo vse obrtnike, za to poklicani ne kažejo pravega razumevanja Glede zemljišča, ki ga je občina obljubila obrtnikom, je zaenkrat ostalo samo pri obljubi. Pregledno tajniško poročilo je podal g. MihelČiČ Podružnica, ki šteie 275 rednih in 10 podpornih članov, je dokazala potrebo ustanovitve Odbor je bil vedno v stikih s Člani in jim nudil svoio pomoč, zlasti v raznih davčnih zadevah, poslal je tudi več resolucij ns merodajna mesta in tudi na finančno ministrstvo, ki je obljubilo upo Stevati obrtniške predloge in težnje Tajnik je naštel vrsto zhorovanl in prireditev podružnice ter propagandno delo. 2*2 aprila je bilo članstvo na obrtniškem taboru na Šmarni gori. prisostvovalo in posetilo je pa tudi razne obrtniške razstave, tako v Št. Vidu, na Viču in v Kranju Odbor je nameraval prirediti tudi tombolo, za katero lani žal ni dot.il dovoljenja Zavedajoč se pomena obrtniških razstav je odbor oklenil priredili obrtniško razstavo v LjuMjani. Odlior je tudi sodeloval pri ustanavljanju podružnic ter nudil Osrednjemu druitvu svojo pomoč Da se članstvo izpopolnjuje ln izobražuje, ie bila ustanovljena knjižnica, pod okriljem podružnice je bil pa ustanovljen posehen pripravljalni odbor za zgradbo obrtniškega irletni^k^ga doma, ki mu načeluje krojaški mojster Martin Muc, avtor knjige .Skozi Sibirijo* Odbor ie kunil lepo arondirano posestvo nad dolino Ločnica, dve uri hoda od Medvod. Ustanovljena je bila posebna zadruga ki bo dom preure d i lu. da bo na razpolago obrtnikom in njih svojcem Član zadruge je lahko le obrtnik Član in njegovi avblei. delež pa znaša 10O> Din Društvo je imelo lani tudi več zabav-nih prireditev, streljanje tn kegljanje na dobitke, gozdni piknik itd M*d letom so line nekatere spremembe v odboru zaradi smrti enega čhina Posle predsednika je c Pičman izročil podpredsedniku g. KoJaku. 0 stanju blagajne je poročal g. Kari Vidmar Izdatki so bili kriti i dohodki. Ns predlog revizorja g. Kološe je bil odboru podan absolutorij, nakar so sledile volit Predlagani sta bili dve listi, po krajfri debati je bil dosežen kompromis in so rdli izvoljeni: Za predsednika Lovro Pičman, za podpredsednika Ivan Košak. v odbor pa: Ka-rol Vidmar Josip Mani. Emil More. Jernej Perdan. Martin Muc Rudolf Hadovan, Franjo Percinlič Tono Breskvni, Dimitrije Lancoš. Anton Fuchs. losi p MaguŠar, Ar-ton Smole. Ivan Kosec. Andrej Udovi? in Ivan Maržinc, za namestitike pn Ivan Prar j nik. Franjo Havliček. Mat ko Pogačnik in Anton Kolesa Peleoate za Osrednje društvo bo določil odbor Novoizvoljeni predsednik g, Pieman je zahvalil za izvolitev in bodril članstvo, naj vztraja na začrtani poti v borbi za obrt niSke interese Pri slučajnostih je bil sprejet predlou. da ostane članarina ista. ustanovnlna *e pa zniža od 1000 rm 80fl Din Da sj nekoliko finančno opomore, ho društvo priredilo tudi obrtniški ples Spremenjena so bila tudi nekoliko pravila. SENZACIJA SEZONE Pastir Prva rusko-sovjetska veleopereta Iz Kranja — Koncert praškega kvarteta. Drev točno ob pol 21. bo v veliki dvorani Na rodnega doma komorni koncert praške? kvarteta t>vetovnoznam umetniki bodi nastopili že četrtič v našem mestu. Bre/ dvoma bo koncert največja letošnja umetniška prireditev. — Puško so mu odvzeli. Mestni tnitni-ćarji so zalotili Andreja Z Iz Piručice, da je nesel na rami lovsko puško, za v; u v cunje 3 puško se je hotel odpeljati z vla kom proti Radovljici. Ko so ga prtjeil orožniki, je Izjavil, da Je puška bila last njegovega pokojnega očeta. Toda ne od ne sin nista imela orožnega lista. Andrej je trdil, da potrebuje puško za samo obrambo, kar pa nI res, ker je Imel pri sebi lov-*o municijo. Puško m municijo s< mu zaplenili in še kazen Je moral plačati — Preloženo cepljenje otrik. Napove dsno je b'lo. da se bo januarja vršilo ob vezno cepljenje otrok proti davicl in škr latinki. Zaradi hudega mraza Je cepljenje preloženo ln se bo vršilo šele meseca aprila. mm Okradena delavka. V petek zvečer pred 21. je okradel neznan vlomilec de lavko Katarino Koselj v Strahinju S po narejenim ključem Je odprl vezna vrata ln vrata v stanovanju Prebrskal je vse omare, toda obleke nI odnesel, iskal je samo denarja, a našel je samo 50 Diu Od nesel pa je še gramofon s ploščami iii steklenico žsranla Ko se Je vrnila Kata rina ob 21. domov, je našla vse odklenjeno ln razmetano Orožniki zasledujejo neznanega vlomilca. _ Rana smrt. Priljubljeni rodbini pro fesorja g. Štefana Pluta je umrla 51etna hčerka Marina. Naše Božalje! |«9 _c čistite hodnike! Opozarjamo hišne posestnike odnosno oskrbnike, da mora Jo vsak dan skrbeti za temeljito čiščenje ln posipanje zamrslib hodnikov pred pe usluž benske knjiz.ee svojih uameščencev v kontrolo do konca meseca Januarja I9&r. Proti delodajalcem, ki se temu posivu ue bodo odzvali, bo davčna uprava postopal;* po čl 13$ zakona o neposr davkih Na dalje poziva davčna uprava vae delodajai ce, ki zaposlujejo hišno služabniAtvo, da si za to nabavijo do konca januarja ualuž benske davčne karte po 52 Din Te karu imajo v zalogi maioprodajalci monopolskih predmetov ftobačni trafikanti). Delodajalce, ki 6e temu pozivu ne odzovejo, sade-ne petkratna kazen za vsako uenabsvljeno davčne karto (Ć1. 16 spremembe zakona o neposrednih davkih iz l. 1934.) Naše «1»«tališče DRAMA Začetek ob 20 uri Sreda, 16 januarja: Wate-loo Red Sreda. Četrtek 17 januarja: žalujoči ostali. Red Četrtek Petek 18 januarja; zaprto, sobota. 19 lanuarja: Siromakovo jagnje. Red A Premiera. V soboto 19 t. m. bo v drami pre m i era štefa?» Zweigove drame >Siromako-vo jagnje« za red A. To delo slika Napoleonovo genijalnost ln brezobzirnost, s katero prisili, da mu podleže vsak. tako tudi Fouresova žena Bellllotta. ki se inneveri svojemu možu Avtor daje vpogled v Napoleonov čustveni odnoe do nje ki se ga pa takoi otrese, sledeč svojim velikim ciljem Glavne vloge igrajo: ga Saričeva ter gg Levar. Debevec in Skrbinšek Nadalje nastopijo ga Nabtocka. gg Grego-rtn. Jerman in Sancto Delo režira gosp. Bratko Kreft. 4 OPtfRA Začetek ob 20 urL Sreda 16 januarja. Hoffmanove pripovedke Red C Cetetrk 17 lanuarja: Carmen. Red A. Petek, 18 januarja zaprto V četrtek 17 t. m. se poje Bizetova opera »Carmen« za r**d A To delo je proslulc pr« vaem »vetu zaradi svoje nenavadno InvendoaTie glasbe tn predstavlja telesni rpnertoa* vneh sv»rovnil je ostuden — - — Pojdite 7 menoj na ravnateljstvo! — je zarjul dolgolasi mož. — Ka; ne slnšite? Gotovo se vam ne mudi tako, kadar se je treba postaviti za svojo obdolžitev. kakor ste *e požurili izgovoriti Jo. Zenice so mu žarele kako-r ogen;. Višin krupier se je nervozno nasmehnil. — Vrzi kroglo. — je zaklical k rumeni. — Gospoda, stavrite, prosim. Gospod, — >e dejal s slabo prikritim posmehom Gerdtu Lvmanu. — bod?te tako prijazni in pojdite z gospodom, ki ste ga razžalili, v ravnateljevo pisarno. Zdaj je bik> Gerdtu Lymanu vse jasno. Gorje, zmotil se je, premotilo ga je bilo podobno blago in zdaj bo to vse drago plačal. Ve Irki možgaad so dočakali tistega dne že drug poraz. Ni hotel iti ž njim, vse bi bil storil, samo ž njim ni hotel iti. Rad bi bil izginil, toda krepke roke so ga potisnile tja, kjer ga je sovražnik Čakal. Hotel ie prositi odpuščanja, pa se mu jezik ni hotel premakniti. Od vseh strani so se čuli porogljivi klici, da se mu je kar v glavii zavrtelo. Tako je bilo nemško ljudstvo, militarist iono v dno duše, navzlic revoluciji in tako zvani republiki. Ce se je le pokazal častnik, so mu poljubljat čevlje in izdajali svoje severne rojake. Sovražnik ga je prijel krepko za ramo in ga potegnil za seboj skozi vrata. Spodaj na stopnicah je zagledal Gerdt Lvman majhnega, plešastega tatnnka-blagajnika. kako se preriva ven tako hitro, kakor so ga nesle njegove kratke nožice, pri tem se je pa hehetal. Tudi častnik ga je opaztrl in za mrmral je nekaj. Gerdt Lvman je z vso naglico razmišljal, kaj naj stori. Ali ga čaka dvoboj? Dvoboj je smešna, zastarela in nevarna oblika izravnavanja takih zadev — toda denarja ni mogel ponuditi častniku ne glede na to, da ga po norce vi zaslugi skoraj sploh ni imel — a opravičila ni hotel sprejeti. Gorje in ... Bila sta že spodaj pri stopnicah. Radovedneži so pritiskali za njima. Častnik je potisnil Gerdta Lvmana pred rajnikov pult in dejal tajniku: — Kam naj se obrnem? Ta mož me je javno obdolžil, da sem mu ukradel denar. In kakor da bi to ne zadostovalo, me je obdolžil, da sem mu ukradel tudi obleko. Ste slišaM: obleko! In da bi kronal svoje lopovstvo, je trdil da sem pobegnil iz sanatorija! — To ie bila pomota, — je vzkliknil Gerdt Lvman ves obupan, - - bila je slučajna podobnost, zmotil sem se... — Človek se ne sme tako daleč zmotiti, je dejal pruski častnik ledeno. Ce se pa zmoti, mora nositi posledice. Je kdo od ravnateljstva tu? - Da, gospod major, — je za jecljal tajnik, - kar izvolite vstopiti, gospod major. — Saj vam pravim, da je bila pomota, — je zaklical Gerdt Lvman ves iz sebe od strahu. — Zmotil sem se, slišite! Zmotil sem se! Pravim vam. da sem se zmotil! Častnik na njegovo zatrjevanje sploh mi odgovoril. Krepko ga je držal za roko in ga vlekel mimo pulta proti ravnateljevi sob^. Toda levo od tajništva med vedno odprto menjalnico in njim vodijo vrata v vedno odprto zastavljalnico. Pri teh vratih se je častnik ustavil. Namestu da b; stopil v tamištvo, je odprl vrata v zastavljalnico in krepko potisnil Gerdta Lymana v ta dobrodelni zavod. Gerdt Lvman .ie zaslišal nad ušesom šepet: — Zanašal sem se nate. pa si lagal, sobarici si zvonil, da bi mogel ukrasti moj milijon in ko sem ti nalož'1 samo denarno globo, si drzneš obdolžiti me tatvine! Med kakšne ljudi sem pa prišel? Kakšen svet je to? Nepoštenost, nepoštenost, nepoštenost! — Kaj ne Alexis Mdivajni s Kavkaza, kjer so tako visoke gore, strastni ljudje in divji plesi. Princ je prišel po boljševiškem prevratu v Pariz s svojima bratoma Davidom in Sergejem. Vsi tri^e so družabno uglajeni, elegantni, lepi možje. Zato ni čuda, da so vzbudali v Parizu takoj od začetka splošno pozornost. Pripovedovali so. da so potomci knežjega rodu iz Georgije in če bi ne bik) boljševiškega prevrata, bi bili živeli v bogastvu m izobihiu na Kavkazu. Cez nekaj časa so se preselili iz Pariza v Ameriko, kjer so tudi kmalu zasloveli po svoji eleganci. Jasno je bilo, da bi se radi dobro oženili, da bi radi osrečili dolarske princese, saj denar sam ne prinaša sreče. Zadovoljili bi se bili z milijoni, ki bi jih priženili. Princ Ale\ je imel več žen. toda nobena ni mogla dolgo živeti z njim. Pola Negri. s katero je bil tudi oženjen, ga je zapustila čez pol leta. Končno se je oženil z najbogatejšo dedink) sveta Barboro Huttonovo, ki bo podedovala Wolworthove milijone. Barboro so svarili, naj se varuhe lahkoživega kavka-škega princa, pa ni nič pomagalo. Sledila je glasu svojega srca, ki ji je šepetal, da je to samo obrekovanje in da princ ni mogel živeti z drugimi ženami samo zato, ker niso bile prave, ona je pa prava. Toda kmalu je tudi Barbo ra zaprosila za ločitev. Zapustila je London, kjer sta živela s princem Mdi- tričnem stolu. Trideset mož je prisostvovalo usmrtitvi. Na stopnicah so čakali soax>dniki na trupla uemrčencev. Priče so skrbno preiskali in šele potem so smele stopiti v celico, kjer stoji električni stol. To je majhna sobica, na desni strani stoji pet klopi, v sredini pa električni stol na debeli gumijasti preprogi. Na eni strani stola je operacijska miza. Prvi je vstopil lastnik pogrebnega zavoda. Bdi je bled, molče in topo je zrl nekam v daljavo. Ko je sedel na električni stol, je poljubil križ in že je vstopil v sobico krvnik tor pritrdil elektrode na obsojenčevo čelo, roko in nogo. Potem je zopet odšel, kajti stikala za električni tok 2200 voltov so v drugi so-bL Tok je bil vključen in čez tri minute je bal obsojenec mrtev. Njegovo truplo so položili na operacijsko mizo in odpeljali v operacijsko dvorano. Potem so privedli lastnika javne kuhinje in mučna procedura se je ponovila. Krvnik Eliot je pa pomočil pred usmrtitvijo vse kovinaste elektrode v vodo, da bi bil kontakt popoln. Obsojenec se je slabo smehljal do trenutka, ko je bil vključen tok. Zopet tri minute in nastopila je smrt. Zadnia dva obsojenca sta bila mrtva po dveh minutah. Potem je višji paznik pozval priče, naj odidejo. Zavarovalnina je znašala nekaj nad 1000 dolarjev. Deset poskusov je bilo storjenih, predno so spravili ubogega pijanca na oni svet. Država je pa rabila samo malo elektrike in četrt ure, da je morilce kaznovala. vanim, vrača se v Newyork, pnnc pa v Indijo, kjer bo nadaljeval svoje ljubavne pustolovščine. 150 milijonov je zapustil V Newyorku je umrl milijonar John Andrus, star 94 let. Zapustil je 150 milijonov dolarjev. Ne glede na svoje Ogromno bogastvo je pa živel vse življenje ket siromašen človek, kakršen je bil v svoji mladosti. Iz svoje vile se je vozil v ravnateljstvo svojih podjetij vedno s podzemno železnico, obedoval je pa v ljujdsiki kuhinji za 20 centov. Ce ga je prosil kdo, na i ma da miloščino ali posodi nekaj drobiža, je potegnil iz žepa vso svojo gotovino v znesku 30 centov. Več denarja nikoli ni imel pri sebi. Andrus pa ni bil lakoannež, saj je izdal mnogo denarja v dobrodelne namene in tudi v oporoki je določil 80,000.000 za i~azne dobrodelne ustanove. Svojo karijero je začel kot dninar na farmi. Nekoč je srečal na cesti ženo z dvema otrokoma, ki je bila prispela iz Švice, med potjo ji je bil pa mož umri Andrus je prosil farmarja, če bi smela ostati na farmi, ker se mu je smilila. Pozneje se je poročil z njeno hčerko. Obogatel je pa šele, ko je začel izdelovati patentirana zdravila. Cez 10 let je že imel kemično tovarno in bil je predsednik raznih kemičnih koncernov. Izpopolnitev zračne pošte Letalska poštna družba Air FTance, ki vzdržuje vsak teden redno zračno pošto med Evropo in Južno Ameriko, 'namerava organizirati prvi poštni polet na progi Marseille-Južna Amerika brez vmesnih postaj. Na tej progi bo letalo znano letalo »Le Joseph le Brix«, pilotirala bosta pa preizkušena letalca Co-dos in Rossi. Letalca bosta poskusila potolči svetovni rekord na daljavo brez vmesnih postaj in s seboj vzameta manjšo količino letalske pošte. S to zračno pošto bodo prevažali numerirane dopisnice ne samo v Južno Ameriko, temveč rudi nazaj, označene bodo namreč z dvojnim naslovom in vrnjene zopet družbi Air FTance v Parizu, odkoder jih bodo pošiljali v zaprtih pismih naslovljencem. Dopisnice bodo opremljene s serijo francoskih in južnoameriških znamk in poleg običajnega pečata bodo imeli pečat v francoskem jeziku s podatki o novem svetovnem rekordu poleta na daljavo, če bo seveda stari potolčen. Letalca kreneta na pot 15. t. m. iz Marseillea in samo če bo vreme zelo neugodno, bo prvi polet preložen na februar. Vegeterijanci proti radiu .Angleško vegetarijansko društvo vodi srdito kampanjo proti londonskemu radiu BBC zaradi pesmice, ki jo je v otroški uri oddajala lani 7. novembra londonska radio postaja. Gre za nedolžne stihe naslednje vsebine: Mala Ma-«rie je imela jagnje. ki ga ie mesar nekega dne odgnal in zaklal. Njena mati je kupila kos tega jagroeta in ga spek-la, da je imela hčerka drug^ dan košček pečenke za majico v šoli. In ta pesmica je razburila člane vegetarijanskega društva tako. da so radiopostajo obdolžili, da zastruplja mlade duše, ker jih uči sovražiti živali in jih zapeljuje, da jedo meso. Čeprav je zek> škodljivo zdravju razvijajočega se organizma. Vegetarijanci so tudi ogorčen' nad *Td**V*§n rvrorl-3 t'* 'ol;o <\r> 7TT»emn 117'- vanje mesa koristi človeškemu org* nizmu. Vegetarijanci so zagrozili radio-postaj], da bodo vsi člani društva od povedali radio in bojkotirali družbo, k zas-trupl^-a otroke s takimi pesmimi Iz Trbovelj _ Lstanovitev društva »živalca«. V nedeljo ob 16 uri je bil v gostilni g. Poći vaška ustanovni občni zbor društva >ži-valca«., ki je pokazal, da se bo to koristni* društvo tudi v naši dolini ugodno zasidra lo. Ustanovnega občnega zbora so je udeležil tudi zastopnik tukajšnje Kmetijsk-družbo, ki je izjavil, da bo stremljenj: društva vsestransko podpiral. Po mesto ma živahni debati je bil izvoljen upravm odbor s predsednikom g. Kamnik ar jem. tajnikom g. Vovkom in blagajnikom gosp Krasnikom ml. Takoj po občnem zboru se je prijavilo novemu društvu mnogo novih članov, ljubiteljev malih živali, kar dokazuje, da je ustanovitev društva vzbudila precejšnje zanimanje. Društvo namerava v prihodnjih mesecih prirediti več zanimivih predavanj o reji malih živali, o boleznih med njimi itd. — Volilni sestanek rudniških nameščencev: Kakor smo že poročali, vlada med rudniškimi nameščenci za volitve zaupnikov živahno zanimanja, v petek 11. t. n» ob 19. so imeli nameščenci v svojih dru štvenih prostorih v rudniški restavraciji člansko zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano. Med nameščenci je prevladoval^ mnenje, da v današnjih težkih Časih n<* kaže cepiti tovariške sloge s postavljanjem več kandidatnih list, zato so se v popo^ nem soglasju sporazumeli, da postavijo samo eno, in sicer z naslednjimi zaupniki Bočko Martin, jamski paznik v zapadnem obratu z namestnikom šturbejem Pran cem, jamskim paznikom: Merdavs Štefan jamski paznik v vzhodnem obrat11 z na mestnikom Železnikom Martinom, jam akim paznikom; Kuhar Avgust, zunanj' paznik na dnevnem kopu Neža z namest nikom Kosmom Mihom, paznikom na se~ paraaji; Leskovšek Ivan, paznik v cemen^ tami z namestnikom Levcem Jankom, na meSčencem rudniškega konzuma. in Vol čanšek Franc, kanclist, z namestnikom GonelUjem Rudolfom, kane listom. Na podlagi tega je ta lista Izvoljena, ker do danes, ko je potekel rok za vlaganje kandidatnih list, ni bila predložena volilnemu odboru nobena druga lista, — Kralj nogometa na društvenem odru. Zdaj, ko je zeleni nogometna igrišča zakrila za nekaj mesecev bela snežna odeja in je žogobrc nemogoč, se je naša športna mladež vrgla na drugo plodonosno polje, da nekoliko založi prazne predale klubove blagajne Tako si je tukajšnji športni klub Amater lani ustanovil skromen toda ambicijozen dramatični odsek, ki je v razmeroma kratkem času naštudtral športno veseloigro >Kralj nogometaševe, ze pri prvi uprizoritvi je ta burka privabila veliko gledalcev, ki so se do solz nasmejali spričo komičnih prizorov. Pred meseci so >Amaterci< uprizorili to burko v drugi* in tudi takrat je bila obsežna dvorana nabito polna. V nedeljo so to veseloigro uprizorili tretjič z nezmanjšanim uspehom. — Prihodnjo nedeljo jo nameravajo uprizoriti v sokolskem domu v Hrastniku rn sicFM- r*h 16. uri. nato pa ^ v 7:agorrin 1» Maribora — Vojaški obvezniki letnika 1917. V*' v Mariboru stanujoči mladeniči roj. letni ka 1917, brez ozira na kraj domovinstv* (pristojnosti), se morajo tekom tega mese ca zaradi vpisa v seznam vojaških obve7 nikov zglasiti v uradnem času v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11 S seboj je prinesti krstni ln domovine k; list. One leta 1917 rojene tn v Maribei pristojne mladeniče, ki žive izven Marino ra, so dolžni prijaviti za vpis v vojaška evidenco njihovi v Mariboru stanujoč, starši ali sorodniki Za neprija v ljenje »o omenjeni oziroma njihovi starši odgovor ni po odredbah vojaškegra kazIzgubljeni valček« To opereto, ki je prirejena za oder po po pularnem zvočnem traku »Dve srci v tri četrtinskem taktu, ter je ena najbolj pn vlačnih predstav poslednjega časa. pnn^ ve v četrtek 17. t. m. za red A. — Mariborski šahisti bodo nocoj za igrali v kavarni Centrali kraljevsko igro za prvenstvo v mesecu januarju. Po turnirju, katerega se lahko veakdo udele ži, bodo razdeljene lepe nagrad^ Iz Polfčan — Huda .lesreča. 351etni poljski dela rec Mihael Gumzej je imel pri H opravka z mladim bikom. Nenadoma se je bik obr nil in dregnil delavca tako nevarno, iSlov. Naroda«. KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. 5/L POHIŠTVO! spalne in kuhinjske oprave dobite najceneje na obroke in hranilne knjižice pri — Mizarstvo »SAVA«, Kolodvorska ulica 18, Miklošičeva cesta 6. — Telefon St. 2780. 70/T PREMOG, DRVA, karbo paketi. — Slovša Fran, Kolezijska ulica 19. — Telefon it. 3934 68/T POVRŠNIKE >bleke, perilo itd., dobre in cenene — kupite najbolje pri PRESKE RJI. Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 4/L PERNICE izgotovljene — velikost 180 X 115, iz puhastega perja 220.-, 300.- in 340.- Din. — Ia puh pa 450.-, 550.- Din. Garantiramo. Solidna postrežba — pri: RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2 l/L IZPOSOJAMO plošče a 2 Din gramofone a 10 Din »ELEKTROTON«, Tavčarjeva ulica S 10/L SPALNICE moderne, iz orehove korenine, ter pleskane v najnovejši orehovi imitaciji in kuhinjske oprave dobite najceneje pri — Andlovic, Komenskega ulica 34 6/L Ia ZIMSKA JABOLKA mošanegar, bobovec, bruner itd. vedno v zalogi po konkurenčnih cenah. — Pri večjem odjemu znaten popust. - Oglejte si sadno razstavo Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg št. 3. 370 če oddajate ali <ščete stanovanje oglašujte v »Slovenalrem Narodu« — Beseda 0-5© para. Makulaturu! papit proda uprava »Slovenskega Naroda*4, Lfubljana. Knafljeva ulica štev. 5 Kako je NESPAMETNA — ure in ure urejuje lase, nos pa se ji sveti Ona tako skrbi za svojo zunanjost ter tire in ure urejuje svoje lase. da bt bila pravilno počesana. Najdražje pudre ćupuje. njen nos pa je vendar blesteč. Pri .lajmanjšem pote* nju zaradi plesanja ii ie polt takoj pokvarjena. Puder ne ostane na licu in ie njena koža videti mastna. Ko bi le vedela, kakšna i« razlika. Če se pudru primeša malo smetanove penel Smetanova pena je sedaj zmešana z najfinejšim na zraku posušenim pudrom Tokalon (patentirano proizvajanje). To povzroča, da se Duder na lice pripoji in da ostane na njem vkljub vetru, dežju ali potenjr pri plesu v toplih prostorih. Puder Tokalon odstranjuie hidi najmanjši blesk in mastni vide2 kože, pri tem pa kožo ne suši. kakor navadni pudri Puder Tokalon olepšava Vaše kožo ter jo napravi mehko in baržurasto. pri *em pa os'ane na licu oe* dan. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskamo< Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratni de) Usta Oton Chriatot. — Vsi v Ljubljani.