Mol Ą sivl snknii. Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) Spet je počila pištola. Pa pogumna Ceta ni omahnila, čeprav so Jo morebiti streli nevidnega »ovražnika nekoliko oplašili. V hipu 80 se razkropili v redko vrsto in koj nato so zagrmele puške, da je mogočno odmevalo po globinah gozda. Obenem so vdrli na jaso. Pred seboj v mraCnl temi so videll kup ve|evja in ruše, pod njo pa nizek vhod. »Posvetite in dajte ognja!« Je zadonelo po»•elje. Luči 80 za trenutek osvetlile jaso. Trava Je bila shojena, nizko grmičje polomUeno. Na robu jase Je stalo nekaj kakor napol v lemljo pogreznjena koča. Skozl vhod so molele pušklne cevi ln za njlml Je bllo videti temne po•tave In žareCe oči. Trije streli ao počili v odgovor na povelje, |t* policlsta sta padla. »Naprei! Naskočlte!« Beenl in razdraženl radi uepričakovanega odpora ln radi padlih tovarišev so planili policlsti naprej. Pol stotnije jib. je bilo, v dve četi so bill razdeljeni, od dveb. strani so napadli roparsko gnezdo. V hlpu je blla jasa obkoljena, vejevje, zemIJa, ruša je letela na vse strani, v par minutah je bila trdnjava roparjev razdejana do tal. Pa gnezdo je bilo prazno —. S svetiljkami v rokah so skrbno preiskali vsak kotiček jame. Dve puški so našli, nekaj cunj, par žepnih ur, denarnic, nekaj knjig, vse 8kupaj ni bilo kaj posebnega vredno. Pač pa so pozneje na podlagi najdenih predmetov ugotovili, da je bil napad na poštno kočijo, umor Maxencain vlom v nadšofovo knjižnico delo enih in istih ljudl. Tri žepne ure In nekaj praznih denarnic so potniki poštnega voza priznali za svojo lastnino, srebrno uro, ki so Jo tudl našli v jami, so Maxencevi znanci koj spoznali, da je blla njegova, in najdene knjige so nosile pečat alengonskega nadškofa. O možu z leseno nogo, o njegovih tovariših in o šesttisočdvesto frankih, ukradenih iz poštnega voza, — o teh pa ni bilo nobenega sledu. Komisar Lefevre je klcl in zabavljal vse vprek, ko mu je službujoči častnik poročai o pohodu, pa njegova jeza je bila tiha voda v primeri z zbesnelostjo, s katero je sprejel gospod cesarski prokurator novico o ponesrečenem napadu na roparsko gnezdo. In vsem je bilo čisto razumljivo, da je na posledicah razburjenja zbolel. Zdravnik je izja.vil, da je razburjenje visokemu gospodu udarilo na živce. Pa bodisl kakor je bilo, gospod St. Trop&ze, kicer zdrav ko riba In čvrst ko dren, je za nekaj Łasa Cuval sobo in posteljo. Štirinajst dni in še ,več je minilo, da je spet šel na svoj običajni sprehod in njegovi prijatelji so si pomilovalno šepetali, da je gospod prokurtor ves spremenjen. Ves potrt je hodil okoli, on, ki je bil svojCas poosebljena prožnost in čilost. Njegov obraz, nekdaj ponosen in samozavesten, je bil ves upadeel in bled, skorajda pepelnat. In Cudno je včasi na ulici pogledal krog sebe, prav kot bi se bal, da ga kdo tajno zasleduje. In medtem ko se je gospod cesarski prokurator tako zelo razburjal nad ponesrečenim pohodom, da je zbolel, je pa tajni detektiv gospoda notranjega ministra sprejel to novico zelo hladno in ravnodušno. Besedice ni zinil, ko mu je kj)misar pripovedoval o svoji smoli, in nič se ni pritožil pri prokuratorju, da je policijskl komisar na lastno pest zasnoval pohod in njega o tem niti obvestil ni. Pa za dobrih Stirinajst dni tajnega detektiva ni bilo na spregled. Zdelo se je, da se je čisto zatopil v knjige, ki mu jib je gospod prefekt velikodušno posojeval. Tudi ni nikogar več nadlegoval z obiski. Napad na poštno kočijo in umor Maxenca pa so ljudje djali v eno vrsto z drugiml skrivnostnimi zločini drznih roparjev, ki so vznemirjali alengonsko okolico in ki jim pollcija ni mogla do živega. In udejstvili so, da jim tudi zagonetni suhljati človek v sivi obleki ne more do živega, ki je prav radi njih prišel sem iz daljnega Pariza. 7. In po dolgem času je spet dobil samotnl temnl gozd skrivnosten obisk. Skozi gošCavo blizu Lonraia, tam kjer je najgostejša, na levi od glavne ceste, ki pelje skozi gozd, si je nekdo s trudom utiral pot. Oprezne so bile njegove stopinje, gosto mahovje jih je dušilo, pa čudne in neenake so bile, prav kakor pri človeku, ki ima leseno nogo. Pa še nekdo ie bil v gozdu. Pod starikasto vrbo, kl stojl aredi ozke jase, ob robu močvirne mlake, prav v osrčju najgostejšega gozda, tam je Cepel In Cakal samoten opazovalec. Noč za nočjo je bil na preži pod ,vrbo, po cele ure je čepel v trdi temi, napeto je poslušal, da bi čul zaraolkle, neenake stopinje cloveka, ki ima leseno nogo. Za noben drug glas fee ni zmenil, — saj bi bil sicer 8ul, da se nekdo ¦kriva v goščavi zadaj za njim. Samotnl opazovalec pod starikasto vrbo ni Kakal sam. Še nekdo drugi je prežal v temni, gosti goščavi na moža z leseno nogo, suhljat &roben človek, zavit v obilen, sivkast plašč, molHeč, tajinstven In nepremičen. In končno, tisto noC je prišel zamolkli, ne•naki glas lesene noge na uho potrpežljivima prežarjema. Slabotna luč svetiljke je zasvetila ¦kozi goščavo. Mož ob starikavi vrbi je nalahno siknil skoEi zobe, roka mu je krčevito zagrabila za pištolo. Na trebuhu je ležal, kakor divja zver, ki preži na plen, napeto so opazovale njegove oči slabotno begajočo luč, ki se je počasi bližala. In v goščavi zadaj za njim sc je zgonil drugi ©pazovalec. Tudi njegova roka je zagrabila za piStolo, krepko in odloCno, plašč mu je zdrknil z ramen, pa ni se premaknil, niti najmanjši Sum ga ni Izdal. Trenutek pozneje je stopil na jaso človek, oblečen v delavsko suknjo in oguljene hlaCe, z volneno čepico na razkuštrani glavi. Naravnost proti starikavi vrbi je šel. V rold je nosil avetiljko, na rami pa lopato. Pod vrbo je vrgel lokato na tla in postavil luč poleg sebe, tako da je obsevala mesto, kjer je bila mahovina sveže razkopana. Prežar za vrbo je ostro opazoval vsako njegovo kretnjo, oni drugi zadaj za njim si je komaj upal dihati. In tedaj je na novo došli nočni obiskovalec temnega gozda storil nekaj čudnega. Sedel je v mah in stegnil leseno nogo predse. Privezana je bila k kolenu, ki je bilo upognjeno nazaj, kar je še bilo nogc, je tičala v debelih povojih. In mož si je odvezal leseno nogo, jo vrgel od sebe, zravnal koleno, odvil še par metrov povojev in se nazadnje postavil na obe nogi, zdravi in celi, kakor jih jc od Boga dobil. Opasovalec za vrbo je komaj udušil pol začudeno ipol jezno kletvico, ki mu je silila na usta. # In nato io mož z goljufivo lcscno uogo scgcl po lopatl ter jo zasadil na kraju, kjer je bila Eemlja očividno šele pred kratkim razkopana. Mož za vrbo je dvlgnli pištolo, strel J« po811. Kopaču je zdrknila lopata iz rok, omahnll je, zastokal in krčevito segel % levico proti desnl raml. Pa že je vrgel napadalec pištolo v stran in olanil nad gvojo žrtev. Kratka, beana borba, kakor klešče so zagrablll zločinčevi prstl žrtev ea vrat. ZaduSen klic na pomofi, divji vzklik, poln sovrarštva In zadoSCene maSCeTalnosti — m mrtev je zdrknil napadenl na tla. Za par trenutkov je morilec molče in nepr«miCno gledal svojo žrtev. Nato je sunll truplo I P°go» ga obrnll na hrbet ter mrtvecu posvetil v (0braz. PovrSno s« j« ozrl po bledem obličju, po ;k"uštravl glavi in razmrSčeni bradl, prezlrljlvo itoogledal po leaenl nogi, ki Je težala poleg trupla, fie robato nasmejal in dejal: »Tako pogine izdajalec!« Polskal je pištolo, si jo vtaknil za paa, djal Blan k utsom in zakrokal kakor vran. Ijs gozda je odgovorll drug, enak glas, par minnt pozneje ^e je nekdo priril skozi goščavo. »Si opravll?« j« vprašal i hripavim, pridušenim giasom. »Mrtev je. Stopl bliže, Krtov kožuh!« je dejal morllec kruto. »Videl boi nekaj, kar ti bo sapo vzelo!« Krtov košuh j« pristopil, hlastnil in v nemem čudenju gledal leseno nogo, kl J« ležala y mahu, pa zdravo noge umorjenega. »Nl blla slaba misel, tale!« jo dejal morilec, ki so mu tovariši radi njegove čudn© oblikovane gornjo ustoice nadeli im« Zajčjl gobec. — »Premotil j« policijo, iskala ]• Cloveka z leseno nogo, ta p* Je medtem mirno hodll po svetu na dveh zdravlh nogah. Srebrna noga nl bil neumen Clovek! Ampak,« ]• pridjal dlvjo, »izdajalec ]• blll Odslej pa nas n« bo veft lxda]al in nam tudl n« kljuboval.« »In denar —?« »Koj ga Izkopljeva. Ali U nisem pravil, da bo prišel Srebrna noga ponj, prej all slej! Nisva ga zaman čakalal« MolCe Je pograbil Krtov kožuh za lopato in jo zasadil na kraju, kjer je 2e Srebrna noga hotel kopatl. Ker nl bilo druge lopate, J« ZajSJi gobec stal na straži, pazil v gozd in gledal tovariša. Svctiljkajia tleb. je jima svetila.