(JJIŽŽJOM V/and NO. 57 AM€RICAN IN SPIRIT FOReiGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORN^NG^NCWSPA^ Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, IndllnapdliS, Florida, Phoenix Ely, Pueblo, RockSpring* CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 12, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX Veterans prihajajo v množicah iška! boljše stopnjo odpusta Dnevno se jih prijavlja preko 3,000 in vojaške oblasti komaj zmorejo nepričakovan naval. OVERLAND, Mo. — Veterani vietnamske vojne, ki so bili puščeni iz vojaške službe nečastno ali celo izločeni iz oboroženih sil, so se odzvali priložnosti, ki jo jim je ponudil predsednik Carter, 'da svoj položaj izboljšajo. Vsak se mora osebno javiti, ker je potreba vsak slučaj posebej obravnavati. Tu, kjer je središče vseh osebnih spiskov, so računali na to, da bodo mogli dnevno rešiti do 3,000 prošenj. Sedaj so prišli do zaključka, da zaradi daljšega časa, ki je potreben za obravnavo posameznega slučaja, to ni mogoče. Gen. Robert S. Young, poveljnik Središča za vojaške osebne podatke, je dejal, da so najeli dovolj osobja, da bi mogli redno Poslovati po 13 ur dnevno preko bO telefonov, ko se je javljajo vedno in vedno več veteranov s Prošnjo za obravnavo njihovega položaja. Telefonski klici za veterane so prosti in kdor pokliče, počaka, da pride na vrsto za obravnavo svojega slučaja. Vodja ce- m r|ga PRVI GLASOVI KRITIKE — Državni tajnik Cyrus Vasice je bil deležen po povratku z razgovorov v Moskvi prve javne kritike. Prenekdteri ga dolžijo odgovornosti za neuspeh razgo* vofov, ko so ga ob njegovem imenovanju decembra lani vsi hvalili kot “skušanega” v zunanji politiki. Saharin bo lijema! Saharin utegne biti na razpolago n? recepte za sladkorno bolne, če bodo njegovo prosto prodajo prepovedali. ____WASHINGTON, D. C. — Po lot nega programa maj. Meynig zakonu mora Upiaya za hrano ■|e dejal, 'da poteka ta gladko in in zdravila prepovedati vsako brez posebnih motenj. Priznan je živilo, ki se izkaže škodljivo člo-vendar, da poleg onih, .ki hočejo veškemu zdravju. Raziskave so izboljšati svoj odpust, kličejo pokazale, da saharin povzroča tudi taki, ki ta program odkla- raka pri živalih in po vsem so-njajo in obsojajo. deč tudi pri ljudeh ) Uprava za hrano in zdravila 'je objavila te podatke in napo-j vedala, da bo saharin prepovedala. Proti temu se je dvignil Biv- močan odpor v industriji slad- Kissinger se asriasšl & zaaanii peHUd ZBA WASHINGTON, D.C. —________ ______ ^.................... državni tajnik KKissinger je kih pijač ih nekaterih živil, zla-v svojem govoru na George Wa- sli pa ljudi, ki imajo sladkorno shington univerzi, kjer začasno in zato sladkajo svojo hrano in Predava politične vede. pozval pijačo namesto s sladkorjem s ''-lado ZDA', naj se izogiba “be- saharinPm. Ker ni na trgu no-sednih bitk” z ZSSR o omejitvi benega drugega enakovrednega strateškega orožja, nastlopi pa umetnega sladila, zahtevajo vsi naj odločno v vprašanju vdora v republiko Zaire. Na splošno velja v diplomatskih krogih mnenje, da bi bilo sovražnega vdora v republiki Zaire že davno konec, če ne bi užival podpore Sovjetske zveze. Kn v Kinshasi trdijo, da sode-lujejo pri bojih v pokrajini Sha-Sa Kubanci, Portugalci ip Rusi, Je v Washingtonu predsednikov tiskovni tajnik Jody Powell izjavil, da ZDA nimajo nobenih dokazov za to, da bi pri vpadu v Zaire sodelovali Kubanci. domači mali avtomobili oe sredo v denar DETROIT, Mich. _ V letošnjem marcu je bilo prodanih Več avtomobilov kot kdajkoli v preteklih letih. Kljub stalnim pozivom k varčevanju energetskih virov, so kupovali pretežno srednje in velike avtomobile, ki porabijo veliko gasolina. Pri kupovanju malih avtomobilov so kupci dajali prednost Uvoženim iz tujine, zlasti dobro so šli y denar japonski. Ker domači maii avtomobili niso pritegnili dovoljšnega števila kupcev, sta Ford in Chrysler bila prisiljena produkcijo teh omejiti in sta nekaj tovarn za ta teden zaprla. ti, naj ostane saharin v rabi. Tako celo del zdravstvenih strokovnjakov misli, da bi prepoved saharina napravila več škode kot koristi. Premnogim bi prepoved proste prodaje saharina “zagrenila" življenje in verjetno le zelo redke zavarovala pred rakom. V Kongresu, ki je razpravljal o tem vprašanju, so odločitev odložili v prepričanju, da bo mogoče najti zadovoljivo rešitev brez posebnega zakona. Nekateri predlagajo, da naj bi bil 'saharin za sladkorne bolnike na razpolago v lekarnah na recepte. -----o------ Primanjkljaj v zveznem proračunu bo manjši WASHINGTON, D.C. — Zakladni tajnik M. Blumenthal je dejal, da bo primanjkljaj v tekočem zveznem proračunu ostal izpod 68 bilijonov dolarjev, kot je bil predviden v začetku leta. Povedal je, da so izdatki manjši, kot so bili predvideni, dohodki pa rastejo, ko se oživlja narodno gospodarstvo in število zaposlenih raste. Gromiko pojde v Indijo MOSKVA, ZSSR. — Tu je bilo objavljeno, da bo zunanji minister Andrej Gromiko pred koncem tega meseca uradno o-biskal Indijo. Očitno hoče ugo-Pretežno jasno in toplo z naj- toviti položaj sovjetsko-indij-višjo temperaturo koli 80 F (27 skih odnosov, ko je Indija dobi-C). ' la novo vlado. Vremenski prerok Španija dovolila komunistično paršljo Po 38 letih je Španija dovolila komunistični partiji redno delovanje. MADRID, Šp. — Španska vlada je preteklo soboto izdala komunistični partiji dovoljenje za redno delovanje z vpisom v seznam političnih strank. Prepovedana jd bila/skozi 38 let, vse od konca državljanske vojne, v kateri je zmagal gen. Franco nad komunisti in njihovimi zavezniki, ki so hoteli Španijo izgraditi, v “ljudsko republiko”. Dovolitev delovanja komunistični partiji pomeni nov, dolg korak k demokratičnim svobodam v Španiji, ki so jih začeli postopno uvajati po smrti gen. Franca. Komunistična partija, katere voditelj Santiago Carrillo je bil v času objave v Parizu na obisku nekega bolnega sorodnika, je začela naglo organizirati svoje pristaše po vsej Španiji, da bo čim boljše pripravljena za splošne parlamentarne volitve letošnjo pomlad. Podobno kot italijanska in francoska partija proglaša tudi španska svojo neodvisnost od Sovjetske zveze in pripadnost političnemu pluralizmu in defnokraciji. Carterjev sjn v Kini PEKING, It. — Sin predsednika ZDA Chip Carter je prišel sem v lo-članskem zastopstvu ZDA, v katerem je 10 kongresnikov. Mladi Carter je prinesel osebno sporočilo predsednika ZDA vodnikom LR Kitajske. Ubijs išče boljče odnose z vlado ZDA Predsednik Kadafi je ponovno izrazil željo pa izboljšanju odnosov z ZDA. pa doslej naletel na hladen odziv. TRIPOLI, Lib. — Libijski predsednik Moahiar Kadafi je zagrizen musliman in zelo veren človek. V upanju, da bo debil v prav tako zelo vernem predsedniku •Jimmyju Carterju moža, s katerim se bo boljše razumel, je ponovno sporočil v Washington, da bi rad izboljšal stike in odnose z ZDA. ZDA so potrdile sprejem sporočil, pa ostale hladne, ker dolžijo Kadafija in njegovo, Libijo podpiranja mednarodnega terorizma in ugrabljanja letal. Libija je poleg Iraka in Alžirije glavna podpornica one skupine Palestincev, ki odklanjajo Izraelu pravico do obstoja kot posebne judovske države. FRANCIJA PODPIRA ZAIRE Francija je poslala pretekli mesec na prošnjo predsednika Mobutu ja republiki Zaire večje količine orožja, sedaj pa je s svojimi vojaškimi letali prenesla 1500 maroških vojakov v to republiko, kjer bodo pomagali zavrniti sovražni vdor v Angolo Francija ima v Zaire “vojaške učitelje”. PARIZ, Fr. _ Vlada je raz- krila v nedeljo, da so francoska | Včeraj je ponudil republiki prevozna vojaška letala na pros- Zaire “vso pomoč” tudi Sudan, njo Maroka in Zaire prepeljala severovzhodni sosed te države, iz Maroka v Zaire preteklo so-, v zadnjih dneh ni boto 1500 maroških vojakov z vso opremp. Ti Maročani, dobro izvežbani in opremljeni, naj bi pomagali republiki Zaire, ki nima posebno učinkovitih oboroženih sil, zavrniti vdor “katan-ških žandarjev” iz Angole v južno pokrajina Shaba (Katanga), ki se je začel 8. marca, pa ga domačim oboroženim silam republike Zaire ni uspelo zavrniti. Sovražnik naj bi zasedel in imel v svoji oblasti že okoli polovico cele pokrajine Shaba, nekdanje Katange, kjer je svoj čas gospodoval Moise Čombe. Objava predsednika Valery j a Giscarda o francoskem prevozu maroških čet v Zaire je iznena-dila, četudi je bilo znano, da je Francija podprla Zaire s pošiljko orožja in opreme v Zaire že pretekli mesec. Giscard je poudaril, da je Francija prevzela zadnjih dneh ni bilo nobe-jnih poročil o kakih večjih bojih jv pokrajini Shaba, kjer se zdi, da so vladne sile uspele vsaj začasno ustaviti sovražnikovo napredovanje 30 do 50 milj od K o 1 v e z ij a, središča bakrenih rudnikov. Predsednik republike Zaire Mobutu se je v razgovoru s sodelavcem znanega tednika Newsweek pritožil nad ZDA, ki mu niso poslale orožja, za katero je prosil. “Če ste se odločili prepustiti po kosih Afriko Sov-jetiji in Kubi, mislim, da dolgujete nam in drugim prijateljem odkritost in to priznate,” je dejal Mobutu. Sirijski predsednik Asad bo obiskal še ta mesec ZSSR Novi grobovi Tom Rapienovich V Western Reserve nagova-lišču v Kirtlandu je po dolgi bolezni umrl 87 let stari Tom Rapienovich s 1131 E. 66 St., kjer je živel 48 let, rojen v Stoj dragi v Jugoslaviji, od koder je prišel v ZDA leta 1908, mož Mary, roj. Noselic, oče Thomasi, Ann Hor-nung in Zore Drdpik, 3-krat stari oče, brat Elle Brately in pok. Miloša, zaposlen kot delavec pri U.S. Steel Corp. skozi 24 let pred svojo upokojitvijo leta 1956. Z ženo sta letos v februarju obhajala 61-letnico poroke. Pokojnik je bil član Hrvaškega kluba upokojencev. Njegov pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue jutri, v sredo, ob desetih na1) pokopabšče Vernih duš. ------------o---- Prehod k premogu doslej ni uspešen WASHINGTON, D.C. — Napor zvezne vlhde tekom zadnjih treh let, da bi pripravila elektrarne in druga podjetja k opustitvi uporabe olja in plina kot goriva in ta zamenjala s premogom, je bil neuspešen. Niti že od leta 1970. ko so se umaknile ameriške čete z letalskega oporišča Wheelus na zahtevo DAMASK,, Sir. — Predsed- Zastopstvo ZDA v Libiji vodi prevoz čet na prošnjo vlad obeh republike Hafez Asad bo se prijateljskih afriških držav. : Pred koncem tega meseca obi-V Parizu so razkrili včeraj tu- skal ^kvo, kjer se bo razgo-di, da so v Zaire francoski “vo- s sovjetskimi- vodniki o Libije, odpravnik poslov. Pred- • šjd učitelji>, že od časa pred Srednjem vzhodu, log Libije za pošiljatev poslani- sovražnim ' vdorom g. marca Prihodnji mesec se bo sestal ka v Washington^ kar bi naj vo- predvidoma s predsednikom dilo do posiljatve poslanika i ' ' ,, _ ZDA Carterjem, ko se bo ta mu- ZDA v Tripoli', j4 Washington! Maroko se je odločal za nepo- dil y . Sest£nek ut :sredno vojsko pomoč Žarni ^ ^ rJ. y ker je prepričan, da podobno kot . od 7.30 zve PAUL WARNKE Chief Disarmament Nesotiatnr STANSFIELD TURNER CIA Director JAMES SCHLESINGER Federal Energy Administrator TRIJE VAŽNI SODELAVCI — V Moskvi sodeluje pri pogajanjih o omejitvi jedrskega oboroževanja z državnim tajnikom C. Vancem kot glavni pomočnik Paul Warnke, ki ga je izbrat predsednik .Carter za vodnika pogajanj SALT II. Adm. Turner, novi načelnik CIA, skrbno zasleduje, kaj počne So vjetska zveza doma in po vsem svetu, J. Schlesinger, vodnik zveznega energetskega programa, išče pota, ki naj zagotove oskrbo ZDA z viri energije. čer v navadnih prostorih, seji zabava! V bolnišnici-— Mrs. Rose Sindelar, Bedford, Ohio, je dva tedna v Cleveland Clinic. Njeno stanje je kritično in zato obiski niso dovoljeni. ------o------ AMERIŠKO DOMOVINO v vsako slovensko družino v ZDA in Kanadi! zasegli, med tem ko bo ladja lahko odplula, ko bo izložila prepovedani ulov. Ribiška ladja Taras Ševčenko utegne ostati v Bostonu več mesecev, dokler pač ne bo končan proti njej in njeni posadki sodni postopek. WASHINGTON, D.C. — Vlada ZDA je posvarila Sovjetsko zvezo pretekli teden, da ne bo več dopuščala kršitve zakona o obalnih vodah. V zadnjih Čanje prepovedi trgovanja s petih tednih je spregledala Kubo kot koraku k vzpostavi sovjetskim ribiškim ladjam 531 normalnih odnosov z njo. takih prekrškov, nekaterih kar WASHINGTON, D.C. — Posla- hudih, na posredovanje državnega tajništva. Včeraj je zastopnik tega sporočil poslaništvu ZSSR, da bo nadaljevanje kršenja obalnih voda ZDA po sovjetskih ribiških ladjah “škodovalo odnosom med ZDA in ZSSR”. ATLANTA, Ga. — Narodno središče za nalezljive bolezni je objavilo včeraj, da je šte- nik ZDA pri ZN Andrew Young je dejal, da se ZDA ni treba bati komunizma in sovjetskega vpliva v Afriki, zanj so kubanske čete v Angoli še vedno koristne za “ustaljeva-nje” tega predela. — Zdi se, da črni A. Young misli bolj na koristi črnih levičarjev v Afriki kot na koristi ZDA v Afriki. vilo slučajev ošpic bilo lani za JERUZALEM, Iz. — Predsednik 62% večje kot leta 1975. WASHINGTON, D.C. — Sen. G. McGovern je po svojem obisku na Kubi, kjer se je razgo-varjal s Fidelom Castrom, izjavil, da se bo zavzel za kon- vlade I. Rabin bo ostal na svojem mestu do časa po volitvah 17. maja, četudi je bil včeraj kaznovan z $1,500 globe za kršenje prepovedi vzdrževanja denarnih vlog na tujem. . IH h ^ iMx^ijycsot iinaiTn 8117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Jt'ubUs-hed daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA Združene države: $i!8.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30 oq per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months I' riday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 57 Tuesday, April 12, 1977 Sporazum o odprti meji Osimsl i sporazum in njegova odobritev po obeh državah, Italiji in Jugoslaviji, je tako pomemben za Slovence in Slovenijo, da je potrebna njegova presoja z vseh strani in njegova ocena za slovenski narod in njegovo bodočnost. Predno se-lotimo te obravnave, se nam zdi po trebilo seznaniti naše čitatelje s stališči, ki ga je zavzela do tega sporazuma Zveza komunistov Slovenije, ki je za njegovo vsebino tudi edina odgovorna. Znani slovenski komunist, bivši predsednik zvezne vlade v Beogradu Mitja Ribičič je o “osimskih dokumentih ' objavil naslednjo politično oceno v beograjski “Medjunarodni politiki”, ki jo je ponatisnilo ljubljansko “Deio“ 19. marca 1977 pod gornjim naslovom. Ne gre torej le za to, da je bilo odstranjeno žarišče,' SV0J° bolno mater Heleno Škrki je predstavljajo permanentno potencialno nevarnost bec- Komaj je prišla domov, je za oživljanje iredentizma, šovinizma in teritorialnih -----4---------------- sporov, v katere se običajno vključujejo (če jih že ne začenjajo) reakcionarni mednarodni krogi in blokovske sile. Ne gre le za to, da se z Osimskimi sporazumi močno zmanjšujejo pogoji za umazano špekulantsko igro proti suverenosti neuvrščene Jugoslavije in njene samostojne izvirne socialistične graditve. Gre za več, gre za primei potrditve pravilnosti naše odprte zunanje politike sožitja in sodelovanja. Poosimsko obdobje bo na veliki preizkušnji, ko bo moralo pokazati, v kakšni meri bi se morala začeti uresničevati sklepna listina Helsinkov na vseh mejah in v vseh strukturah sodobne Evrope. _ \i (Dalje sledi) IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE ii. Najprej se je v obmejnem prebivalstvu in v političnih strukturah samega zamejstva, nato pa tudi širše prebijalo na površje prepričanje, da ni bistvo nerešene meje v njenem premikanju, terirorialnih pretenzijah in boju za pripojitev narodnostnega ozemlja, pač pa je moč bolje reševati probleme s postopnim spreminjanjem meje ločnice v mejo povezovalko, ki spaja narode in ljudstva. V kratkem času enega desetletja je odprto moja postala pomembna pridobitev prebivalstva in vseh naprednih sil na obeh-straneh meje, pridobitev, ki bi jo lahko UKinili samo za ceno težkega političnega spopada z intoiesi obmejne,ga prebivalstva. Jugoslavija je bila prva socialistična dežela na svetu, ki je premagala komplekse manjvrednosti do kapitalističnega sveta, ki je odprla meje, dovolila svobodno gibanje prebivalstvo in zaposlovanja po svetu, odpravila vizume z vsemi tistimi državami, ki so pristale na svoboden medsebojni pretok svojih državljanov, odprla pa je tudi na široko vrata za gospodarsko, tehnološko, znanstveno, kulturno, športno povezovanje Jugoslova-nev z vsemi kor tinenti- Ni slučajno danes jugoslovanski potni list na črni borzi podzemlja najbolj cenjen in najdrazji. Poleg širših mednarodnih razlogov zaradi popuščanja napetosti v Evropi, nadaljnje mednarodne afirmacije in notranje trdnosti socialistične Jugoslavije ter pplitične krepitve naprednih sil znotraj Italije je gotovo proces postopnega odpiranja meje in širokega bilateralnega gospodarskega in političnega sodelovanja \.-oboij potiskal iredentistične in nazadnjaške neofašistične sile v italijanskem prostoru in na Tržaškem v defenzivo in izolacijo. Nadaljnje vzdrževanje nekega odprtega potenciolanega žarišča za avanturistične špekulacije z usodo Jugoslavije se je izčrpalo. Vsebolj je pri če, o dozorevati pozitivno vzdušje, vzdušje zaupanja in volje po dokončnem sporazumu o meji, ki naj bi u-reciii še tista odprta vprašanja, ki so obstajala zaradi različnih tolmačenj določil mirovne pogodbe leta 1947, ustvarjajoč na zapadni meji videz provizoričnosti in začasnosti. Osimski sporazumi so, odstranjujoč negativne izkušnje in recidive preteklosti, potegnili pri oblikovanju svojih številnih dokumentov mnoge dosedanje po-ziv.ivne pridobitve in izkušnje; to so bile pridobitve skupnega boja proti fašizmu, to je bila izkušnja maloobmejnega osebnega in blagovnega sodelovanja, to je bde sodelovanje občin in pobratimsko povezovanje šestdesetih jugoslovanskih in italijanskih prest, to je bil doseženi nivo priborjenih pravic slovenske in italijanske manjšnie, ki sta bili pomembni subjekt v graditvi novih odnosov. • / Osimski sporazumi predstavljajo pravi vzorec modernega dogovora prav zaradi tega. ker niso usmerjen; le v preteklost, ker ne razrešujejo samo starih nesporazumov in soorov, pač pa so prvenstveno usmerjeni v bodočnost, ustvarjajoč temelje za novo vizijo prihodnosti Od prh so možnosti za nove oblike gospodarske in tehnol jške integracije na področju, ki je bilo predvsem zaracii nerešenega obmejnega vprašanja in narodnost no zaostrenih odnosov gospodarsko in razvojno prizadeto, >aj je znano, da niti domači niti mednarodni kapital hoče pritekati in dolgoročno investirati v kraje, ki so mednarodno pravno negotovi in zapleteni v,spore ; biprava hipoteke nerešenih mernih problemov in ureditev varstva manjšinskih pravic za dele slovenskega in italijanskega naroda je ustvarila solidne temelje za tre mio in solidno gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. V tem sklopu je tudi svobodna industrijska coda koristno sredstvo, ki bo v mnogočem olaj-.ša!y vključevanjfe in ekonomsko povezovanje tega področja na eni strani z evropsko gospodarsko skupnostjo, po drugi pa s celotnim jugoslovanskim zaledjem in širše proti vzhodu. Obenem je ustvarilo solidne temelje za skupne nastope z Italijo m tretjih tržiščih in z gozpouaistvi neuvrščenih dežel. Chicago, 111. — Pomlad je tu. Alenka in Majk Arko sta se tudi juhu, juhu . . . Tako se mi vsaj postavila in deklamirala pesmico ii, dasi nisem večno pomladno Lepo je, Vrtec vodi ga. Vera razpoložen. Sonce sije bolj top- 1 Magajna. Srednji oddelek, ki ga lo, vmes pa dež in pravo april-j vodi ga. Ana Gaber je v dekla-s o vreme. In nevarnost torna- maciji voščil nam vsem vesele dov prihaja . . . Toda eno drži, Velikonočne praznike. Na se-vedno ne bo grdo vreme, pa tudi; stanku smo se spomnili tudi pi-scnce ne bo vedno sijalo. Tako | satelja Karla Mauserja. Ga. Ana je pač življenje. Za naš ubogi Gaber je v lepem govoru prika-in majhen narod je še kljub Ve- zala lik pokojnika in njegovo liki noči Veliki petek. Ivan Can-j pisateljsko delo. Ga. Nanda Pu-kar je zapisal: Velikega petka je cova je podala dve Mauserjevi bilo -treba, da je prišla Velika pesnitvi Srečanje in Molitev, dr. Noč.” Hočemo res slovensko'Lojze Arko pa Pomladno hval-pomlad? Mislim, da ni Slovenca, nico. Ravnatelj šole g. Andrej kateri bi ne želel slovenske po- Remec je prosil starše, da bi mladi. Doma, v trpeči domovini, posvetili nekoliko več poznor-jsi je iskreno želijo, če tudi ne »osti slov. šoli, zlasti da bi se 'smejo ganiti s prstom, niti pisk- zanimali kaj se otroci v šoli uči-niti ne iz strahu, da se ne bi zna- jo in kakšne domače naloge ima-šii za zapahom. Primer sloven-}j0. Tudi je nakazal kaj slovenskega sodnika Franca Miklavči-1 ska šola pripravlja za bodoče, ča . . .Pesem poje: Pomlad že Prav pomladno razpoloženje je prišla bo . . . morda je ne bom vzibudilo v meni, ko sta brala dočakal ne jaz, pa tudi še mnogo berili Helenca Puc in Stanči diugih ne. Toda prišla bo kljub Simrayh. Helenca, dasi majhna, U di zimi in aprilski muhavosti. Urednik AD mi je pisal in komaj smo jo videli izza pulta, je brala tako lepo in glasno, da med drugimi rekel: “Upajmo, da srno jo občudovali. Tudi Stanči bo pomlad poživela tudi neko- je dobro opravil. Darila sta pri- liko opešano zanimanje za slo- nesla k oltarju Majk Vlašič in vensko stvar. Bog daj!” Zami- Marko Modic. Prihodnja mla- slil sem se kar v duhu preštet dinska maša bo v nedeljo 24. možnosti, kako dvigniti zani- aprila. Darovana bo za pokoj-manje za slovensko stvar. Pre- nega pisatelja Karla Mauserja. dvsem se moramo notranje V/čramiti in iti vase ter ugotoviti, kako je'z nami: ali smo še Društvo Sv. Ane, podružnica štev. 170 KSKJ je v-nedeljo, 27. sploh Slovenci in če na to vpra- J aprila proslavilo 55 - obletnico sanje lahko damo pozitiven od-1 obstanka s sveto mašo in banke-govor, potem sledi nujno vpra- torn v veliki farni dvorani. Sv. sanje, kaj lahko irr celo moramo |mašo in pridigo je imel p. For-storjti, da bo slovenstvo res v tunat iz Lemonta. Bila je slo- da bo nas globoko zavzelo. venska. Škoda, da niso povabili Začnimo pri driižini! Celica .cerkvenega pevskega zbora, ki človeške družbe in obenem tudi | bi slavnost še bolj povzdignil, celjica slovenske bftnosti je. Ka-(Sv. maši je sledil banket. Toliko je s slovenščino doma? Go- ko ljudi je bilo, da so komaj na-vorite.z otroci doma le sloven-'šli prostor. Po kosilu je bil pro-;ko? Ali vam otroci tudi odgo-Jgram. Predstavljeni so bili glav-varjajo slovensko? Imate pri ni odborniki KSKJ: g. Eclvard hiši slovenski časopis in sloven-1 Kučič, glavni tajnik Košmerlj, ’>ke knjige. Ni treba poudarja-1 član finančnega odbora g. Zorc, i, da tu mislim na naše Mohor- Ludvik Leskovar in R. Pucelj, jovke. Ameriško Domovino, Ave Uvodoma so zapeli ameriški in Maria in Slovensko državo. Ho- slovensko himno ob spremljavi lite k slovenski nedeljski maši Johna Litvina, ki igra trompeto. kupno z otroci? Pošiljate svoje Slavnostni govor je imel pred-rlrokp v slovensko šolo in se za sednik KSKJ g. Ed Kučič, go-ielo te šole tudi zanimate? Ho- voril je tudi Ludvik Leskcvar. lite na slovenske prireditve? Ali Nastopila sta mladi Michael Pe-1 upate v obraz povedati tistim, tek s harmoniko in John Litvin u so se slovenstvu odpovedali, J' »e ravnajo prav? Ali kdaj odločno branite slovensko pre-ndčanje? Tu velja beseda S. Gregorčiča: “Besede niso nič, če besedam ne sledijo dejanja. K 1 »venski pomladi lahko mnogo uipomoremo mi sami. Sedaj je :as odločnih dejanj, borbenosti, zavzetosti za slovenski ohstknek v Ameriki, če horrto v tej smeri Ji naprej, smemo upati na lepše Ini slovenstva doma in v zdomstvu. Na zadnjo nedeljo v marcu, rilo je grdo vreme, je bila spet slovenska mladinska maša in po maši sestanek v spodnji cerkveni, dvorani. Kljub dežju sem ob- s trompeto. Žal, da je odpadle nekaj točk, ker ni bilo na razpolago klavirja.. Navdušili so pa vse plesalci ŠARC, ki so v lepih narodnih, nošah, med njimi so bile tudi prekmurske, zaplesali nekaj prav lepih narodnih ple- sov. Plese šo spremljali tudi s petjem. Želi so burno odobravanje — zasluga gre ge. Corin-ne Leskovar in godbi J. Arko, Društvo Sv. Ane ima 394 o lrast-lih in 101 mladinskih članov. Je edino društvo, ki je še slovensko in ima velike zasluge tudi na verskem področju. Naše čestitke odbornikom in članstvu! * Ne pozabite, da bo na belo nedeljo 17. aprila v veliki svetošte- cutil v srcu pomlad, ko sem lanski dvorani Baragovo kosilo, opazoval lo našo mladino, ki se: Vstopnice so po $5.00, za otroke je predstavila. Kako lepo so na-. polovična cena. slopili. Sama otroška razigra-j nosi, dasi Še nekoliko plaha. O-j dobila sporočilo, da ji je mama pmrla dne 12. marca. Bila je stara 86 let. Pokojnica zapušča hčer Pepco, sina Ivana v Minnesoti, sina Jožeta v Avstriji ter hčerko Faniko v Ljubljani. Sožalje! Da ne bom predolg, naj bo danes pika. Prihodnjič bom nekaj napisal o slonih in oslih, če se mi bo zljubilo. Lepo Vas pozdravlja. “Toti Štajerc” J-----o------ Lemontske drobtinice troski vrtec Oče, odpusti jim! Vesela Aleluja je utihnila. Zamrle so tudi žalne popevke Velikega petka, a v globini src še vedno zvenijo ffezusove besede: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. To so važne besede, saj so privrele iz presv. Srca, ko je še komaj utripalo. O tem bi morali pogosto razmišljati, ker ta Jezusov vzklik je njegova o-poroka, recept za našo časno in večno srečo. Vsi prosimo Boga, naj nam odpusti. Uslišani bomo samo pod pogojem, ki nam ga stavi Bog ^ Odpustim ti, ako tudi ti odpustiš! Ni drugega izhoda. Brez odpuščanja bližnjemu ni božjega odpuščanja. Poglobimo se v to, resnico! Ko je Herod nadel Jezusu obleko norca, je Kristus molčal. Rablji so mu razmesarili hrbet, da je krvavel iz tisočerih ran, a ni bilo pritožbe iz njegovih ust. Niti takrat, ko so se mu trni zarili v lobanjo in so ga rablji in vojaki zasramovali, ga bili po o-brazu, pljuvali vanj, je Jezus molčal. Nobene besede V svojo obrambo. Ko so ga nazadnje pribili na križ, ni tožil, molčal je. Ko so se mu rogali farizeji in drugi voditelji naroda in naščuvana. ponorela drhal, in ga zasmehljivo vabila, naj stopi s križa in pokaže svojo moč, je molčal. Kako čustvo mu je nazadnje le odprlo s krvjo obrobljene ustnice? Ali je bila prošnja, da bi se ga usmilile? Ali je bila grožnja, maščevanje? Morda je bila želja po pravici? Nič takega! Bil je vzdih odpuščanja rabljen: “Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.” Z našega vidika je bilo to veliko junaštvo, ko vemo, kake strašne bolečine je trpel. Mislili bi, da je odpuščanje sovražniku višek krščanstva. Pa ni! To je temelj krščanstva, ker se nikdo ne more imenovati kristjan, ako ne odpusti. V Sv. pismu je zapisano, da kdor ne odpusti, mu ne bo odpuščeno. In vendar ži.vimo, kot bi ne poznali prošnje “očenaša”: “Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.” Dve ženi pomakata roko v cerkvi v isti škropilnik. Zunaj pa se te roke branijo stisniti v pozdrav. Dve osebi se bližata obhajilni mizi. O Bog! Zunaj pa se ne marata srečati, ali pogledata vstran brez pozdrava, brez smehljaja. Kot bi se srečala dva ledenika. Pridejo osebe, ki so -bile nekoč v prijateljskih odnosih, k develdnevnici Matere božje. Njih ustnice pobožno šepečejo krasne molitvice k Mariji. Istih ustnic pa bi ne mogel niti z dletom odpreti, da bi spregovorile lepo besedo v pozdrav. Misijonar pridiga v cerkvi in prosi darov za svoj mi.yjon. Obe sovražni stranki sežeta globoko v žep. Njihovi domovi so katoliški. O tem pričajo razni časopisi in misijonske revije, ki pomagajo širiti vero po Afriki, Indiji, Madagaskarju itd. Kako čudno nasprotje naše vere, ko ljubimo tujce, naše lastne ljudi po sovražimo! Morda so to člani maše družine, naše fare, naši sosedje ... Kaj pravi naša vest? Skušamo spraviti dva nasprotnika. “Dobro, bom odpustil, a pozabil hie bom!” To pomeni, da bo skušal povrniti, nobeno odpuščanje. “Bog pozabi” naše grehe, to moramo tudi mi storiti. Se kdo izgovarja: Vi ne veste, kaj mi je ta človek storil. Bistveno ne pomeni, kaj mi je on storil, s čim je mene ali tebe kdo razžalil — važno je, da Bog pravi: Odpusti! Mi ne odpustimo, ker imamo mi prav in so drugi krivi, ampak edino zato, ker je to božja zapoved. On hoče, da ljubimo svoje sovražnike radi Njega, iz ljubezni do Njega. Ne negujmo spomina na "nam prizadeto krivico. Mislimo na druge dogodke, ki so nam bili v veselje. Saj smo že toliko lepega doživeli v življenju. Počasi bo spomin na krivico obledel. Dobro si je priklicati v spomin, kolikokrat in kako hudo smo tudi mi žalili Boga. Ako smo obžalovali grehe in popravili kri- se držali gesla: Življenje za živ' Ijenje. Misijonar je zdaj krstj poglavarja, katerega duša, ta s krstno vodo, je odletela v nebesa. Indijanci so držali ljubo, ki so jo dali poglavarji Sovražna rodova sta se spi'aV'' la. Ljudje včasih odlašajo z 0(1 puščanjem. To ni dobro! Vsak0-krat, ko molimo očenaš, prosin’0 Boga, naj nam odpusti, kot J®1 odpustimo, torej prosimo za sV0' jo obsodbo, naj nam ne odpU5' Včasih morda molimo, a n3* Bog ne usliši. Zdi se, da je ^ ionska žica med nebom in a311"'1 pretrgana. Morda je vzrok ker smo tudi mi pretrgali s^e s svojim bližnjim. Večkrat j glavni vzrok tega, ker smo 'P®6, več ponosni in nas vsaka x 1118 lenkost užali. Včasih napra, domišljija iz krtine hrib. ^ čkra' ščanja laže iz srca. vico, se poboljšali, nam je Bog j “ego” je ranjen. Ko bi ve odpustil. Ni nas vrgel v pekel, | premišljevali Kristusovo trp^ kot smo zaslužili. Odpustiti iz nje, bi videli, kako zelo je VP8 srca sovražniku bo mnogo l^žejpo nedolžnem, a ni prenek ako se spomnimo prilike o slu- j Ij ubiti nas, ki smo bili krivi aj0 žabniku, kateremu je gospodar govih bolečin. Ko bi se večkr odpustil velike dolgove, on se spomnili, da smo tudi mi IP* pa ni usmilil tovariša, ki mu je niki, bi nam prišla beseda odp" bil dolžan majhno vsoto. Najbolj učinkovito sredstvo pa je molitev. Molimo za sovražnika. Recimo, da moramo odpustiti zločin,npr. ako bi kdo umoril našo mater. V prvih urah, ko bi to zvedeli, bi bili tako prizadeti od groze in bolečine, da bi ne bili odgovorni za vse, kar bi takrat prišlo iz naših ust. A ko razum zopet zasede svoj prostor in moremo zopet pametno presojati, bi morali odpustiti. Nam nerazumljivo bi pa bilo, ako bi se morilec skesal in obžaloval svoj ' gate plemeniške družine, zločin, bi ob svojem času sloves- zelo izobražen in je postal . no vkorakal v nebesa. A mi? vokat in pozneje sodnik, p1 ^ Ako bi umrli s sovraštvom v , tudi poročen. Neko noč se srcu, bi se nam nebeška Nvrata \ je v sanjah prikazal Krist”5 nred nosom zaloputnila. Greh, I mu naročil, naj postane f1-3" Ravno včeraj sem čitala Ijenje sv. Janeza Kapist®3^ ki ga zgodovina pozna kot re’ telja Beograda. L. 1456 so ga legali Turki. Kapistran je sil zastavo z imenom JezuSpv' in v tem Imenu je bila tok* moč, da so krščanski vojaki šteno naklestili Turke. Vsaj * nekaj časa so Slovenci Hrvati prosteje zadihali. Janez Kapistran je bil si”^ h ki ga niti nebesa ne morejo od- škan in reformira frančišk3 pustiti, je v sovraštvu zakrknjeno srce. Samo norec bi mogel trditi, da je lahko odpustiti. Je težko, a je mogoče z božjo pomočjo. Umiral je Indijanec, ki je bil smrtno ranjen v boju. Obiskal ga je misijonar,-ki ga je že dolgo , pripravljal za krst. “Oblij me z vodo, da bom šel v nebeška lovišča,” je zaprosil. “Ali odpustiš tistim, ki so krivi tvoje smrti?” “Ne, tega pa ne morem!” Duhovnik se je trudil, da bi ga omehčal, šele, ko je misijonar razložil poglavarju, kgko red. Z dovoljenjem žene trok nista imela — je stop1 ta red. Prej je pa še dosegi' sta se njegova družina ri ne* druga družina, ki sta se že d»‘ ati go sovražili, spravili. Takra bila še v Italiji krvna °sVe.: umorili J”1’6, zažgali Sovražniki štiri brate sd| in dve hiši. Se je Janez ma: in plačal milo za drago? je vsem odpustil in dosegel’ so tudi njegovi (Sorodniki ° h stili in je bilo s tem konec ne osvete med družinama 1 , zdaj lahko vsi člani obeh ^rl1, živeli v miru— ko so se pre^ je Jezus odpustil tistim, ki so ga križali, so je vdal. Poklical ; bali za svoje življenje, je svoje podložne in jim zapo- | Odpustimo — da bo tud’ ^ vedal, da se ne smejo po nje- Bog odpustil! govi smrti maščevati. V rodu so s. M. LavoS Ivan Cankar legenda o Kristusovi suknji tisočletno kraljestvo pravi®6 za blagoslova božjega. Tako je romal od kraj3 dežel3 Ko je Kristus umrl, so vad Ijali pod križem vojščaki njegovo suknjo. Dobil pa Jej vadijo Markus iz Panonije. j kraja, od dežele do — ^ Kristusova suknja je bila se sita njegova beseda je bila cV j iz grobega rdečega sukna, reza-j lij. Ubogim je prinesel J na vsa iz'enega kosa. Šivala jfo-stve, bolnim zdravje, P0,j je Marija sama, ko je bilo Kris-! r adost. Razodel je malod”5 j tušu sedem let. Na rdeče sukno so padale n jene rdeče solze, ko je mislila na sinovo trpljenje in smrt. Tistih solz ni bilo moči izbrisati, poznajo se še dandanašnji. Krištus je oblekel suknjo in jo ni slekel petindvajset let. Kakor je rastel, tako je rasla suknja čudežno z njim. Nosil jo je. ko je tolažil žalostne, odpuščal grešnikom, točil bolnike, dramil mrtve. Tudi jo. je nosil, ko je jokal krvave solze na Oljski gon in ko je nastopil pot na vaših srčik’' vsa krivica je v vaom — -stile srca — kje je krivic3'^ On sam, Markus iz PaI|0e; ni čutil romarskega UP vji ne gladu, ne žeje, ne mraz3-gove oči so bile uprte v h ^ no kraljestvo in njeg°va nasiče^ ,rudi> je bila od upanja napojena. Ubog in umrl, pokopali so ga za P Ko so ga pokopali, so gledali in so rekli: ‘■‘Kod111 ^ govo premoženje?” NjegoV°sl možen je p& je bila Krfst^ suknja. Dolgo so govou ,, so GolgO (O. y Markus I. Panonije si je ogr- bAhaliNG'osle'u » -JI ml Kristusovo suknjo, da bi se ■- izkazal pred vojščaki. Ali komaj jo je ogrnil, ga je zabolelo srce in njegove oči so izpregledale. Odpasal si je meč, ni slišal zasmehovanja, *ne hudih besed in je Sel, kamor ga je gnalo spoznanje. Videi je krivico, ki je prej ni videl; videl je, da so deležni trp- spoznavalcpv. Zakaj ostal* Ga. Pepca Amon, ki živi v se je lepo predsta- Glenview, UL, je bila nedavno'“zob Za Zob”. Čuvati v srcu spo-vil: Deklamirali so pesmico ža- dema v Brezah pri Ribnici ha min na krivico, ki sjho jo pre-1)(> in zapeli pesem Prvič v šolo* Dolenjskem, kjer je obiskala trpeli in ga držali svežega, ni Ijenja in križa tisti, ki lajšajo trpljenje trudnim in nosijo križ omagujočim; in videl je, da bo njih plačilo večno In nezaslišano veselje; in nazadnje je videl nili: “Razrežimo jo, 1° . sy suknjo, pa si vzemimo vsai';(j kos, kolikor nas je. Ti si kos krilim, jaz korec v° pi slamo za noč, ti si ga P° a vsem je dolžan, naj k0 l 1^: In tako so storili. Na dese so razrezali Kristusovo in poveličala je . suknja d® J suknji Marijine solze in je Kristusova kri. ^ Komaj se je grešnik j;1i1 rdeče suknje, je ižpreri* (Dalje na 3. strani) SANAftSM DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Nekda j in danes Ko pišem te vrstice, smo v velikem tednu. .Imam občutek, da se nas je veličina teh dni včasih bolj dotaknila: kot da bi v svojem bitju zaznali, da Stvarnik trpi, da reši stvar. Na občutkih žalosti, da mora Nedolžni trpeti, je pa plavalo upanje, da je blizu vstajenje. Sedaj nas pa tok življenja tako zaposluje, da kar pozabimo iti vase, da ni časa in ne prilike za zbrano misel, ki bi nas same priklenila trpeči božji žrtvi in nas ponesla Zmagi nasproti. Ali ni to tragika modernih dni!? Pravijo, da je brezposelnost v deželi, pa še nisem naletel na človeka, ki bi mi rekel, da nima kaj početi. Slišim pa pritožbe ljudi, da so prezaposleni. Ena in druga skrajnost je zlo, ki ,nas trga na dvoje, da pozabljamo, da sta duh in materija ena celota, da smo ustvarjeni za danes in za večnost, za trpljenje in za zmago, skratka za polnost življenja, ki je človeško prepojeno z božjim. Pri Mariji Pomagaj je v tem tednu duhovna obnova: molitev, maša in pouk. S poukom se trudi profesor dr. Jože Plevnik D. J., a navala k temu pouku ni, kljub “rastoči brezposelnosti”. Kdo bo pa nakupil vse potrebno za praznike? Tudi v drugi slovenski župniji, pri Brezmadežni na zahodnem delu mesta, verniki obnavljajo svojo duhovno pa smo imeli Slovenci v Torontu že prvo letošnjo ohcet. Poročila sta se gdč. Vanda Koščak in g. Viktor Zakrajšek. Poroka in poročno slavje je bilo v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Velika dvorana je bila polna svatov, ki so mladoporočencema želeli vsega dobrega in lepega na skupni poti. Življenje je spreminjanje. Kdor hoče biti popoln, se mora često spreminjati, je dejal kardinal Newman. Človek je čredna žival in to bolj po duhu kot po telesu. Na sprehod bi se šel sam, toda redki so, ki so pripravljeni sami Stoje Zagovarjati svoje mnenje. (George Santayana) S spominske proslave za Karla Mauserja v župniji Brezmadežne v lew Torontu Na spominski proslavi za pokojnim Karlom Mauser-jcm, ki jo je pripravila Zveza katoliških mož in fantov v župniji Brezmadežne v New Torontu 28. marca 1977, je imel g. Stane Pleško sledeči govor: Ko sem bil pred nekaj tedni življenje in (delo, ko je svojim naprošen za tole predavanje, | najbližjim govoril nakako la- sem bil v zadregi: odkloniti nisem mogel, govoriti o pokojnem pisatelju Karlu Mauser ju pa ta- kole: “Trdno stojim za vsem, kar sem v svojem življenju govoril di ni lahka stvar. Sprejel sem'in pisal. Le kako bi izgledal le iz zavesti, da smo mu vsi ve- pred ljudmi, če bi zdaj klecnil, ko je na mene samega padla preizkušnja trdnosti vere v Bo- liko dolžni. Težko je govoriti o človeku, ki je bil pred nekaj meseci še med ga in posmrtno življenje! Vem, nami. Poznali smo ga. Vsem je ! če mi vse molitve dobrih duhov- Kramolc razstavlja TORONTO, Ont. — Znani slovenski rojak slikar Ted Kramolc razstavlja od 1. do 30. a-prila 1977 svoja dela, pokrajin-kd slike, osebe, pa tudi tiske v Gallery Ing enu na 577 Mt. Pleasant Road, Toronto. Vsi rojaki in rojakinje so vabljeni na to razstavo. 'Ted Kramolc je priznan umetnik, katerega dela so v National Gallery of Canada in v Art Gallery of Ontario. 1 K. D. Torontski “diplomat” TORONTO, Ont. — V “Do- plat, da bi postali novi ljudje, da bi zginil stan človek. Z nji- lenjskem listu” je bila 20. janu-mi se trudi oče Fortunat Zor- aria 1977 objavljena fotografi-man OEM. Tudi tam cerkev nu- Ja slovenskega Torontčana Leo- di več prostora, kot je odjemalcev. Za Veliki petek in za Veliko noč nas bo pa obiskal in nas pomagal reševati iz človeške revščine naš škof dr. Alojzij Ambrožič. Imel bo glavno velikonočno mašo s pridigo. Njegova beseda in njegova navzočnost bosta povzdignili zunanjo slovesnost vstaj enjskega praznika. Por. Herview-Jju je med\drugim dejal: Nekaj malega novic Slovensko gledališče je trikrat nastopilo v Torontu s klasično grško igro “Antigono”. Na Cvetno nedeljo popoldne je bila na odru pri Mariji Pomagaj. Človek bi pričakoval, da bo ocl-ziv ki je očem navadnih zemljanov skrita. Tega kota ni zagradil v čas, ne v tiste gorske grebene Alp in Karavank, ampak mu je kot velik oder od davnih dni razprostrt čez ves slovenski svet in bo tu ostal, dokler bo človek iskal Lepoto in Boga. Vsako travo pozna v tem prostoru, ve, kje se resje dobi, kje so doma očnice in murke in teloh; smeje se s soncem in se strezni pred gorsko nevihto; zna govoriti s trdimi gruntarji, ki so trdi kot hrastove grče in še bolj razume trpljenje bajtarjev, ki največkrat nimajo drugega kot kup lačnih ust. Edino, kar mu v tistem njegovem svetu ni všeč, je bela cesta, ki mladino zvablja v svet, potem pa jo pokvarjeno, razočarano, in bolno spet vrača pod domačo streho. Vse to je tako lepo napisal v črticah Na ozarah. Veliko ljubezni in veliko domotožja je v njih. Le berimo jih, pa bomo ob njih postali boljši ljudje! “Na o-zarah! Prostor, ki je blizu vasi in blizu ljudem. Prostor, kjer je človek kljub temu lahko sam, in sta zemlja in nebo varuha trav, klasja in miru.” (Konec sledi) ------o------- voda v pesek, temveč, da nam je pognojilo, zalilo in hranilo večno poveličanje; ko se bo razodelo, da je vsaka naša solza osušila tisočero drugih; in ko'se bo navsezadnje preslavno razodelo, da smo mi vsi, mi zmagovalci, ki smo trpeli zaradi pravice, nosili rdečo Kristusovo suknjo... MALI OGLASI Legenda o Kristusovi suknji fNadaljevanie s 2. Stranj) je spoznal: greh je v krivici, krivica pa je v mojem srcu. Ih ob tisti uri je okusil sladkost trpljenja; kakor rodovitna njiva je trppljenje, ves blagor raste iz njega. Razodeto je bilo, visoko povišano na Golgoti pred vsega sveta očmi: ie trpljenje samo bo premagalo trpljenje. Trpi, da ne boš trpel; umri, da boš živel! Šli so v svet, dediči Kristusove suknje, in so oznanjali tisočletno kraljestvo. Trpeli so in umrli v trpljenju in sladkosti. Njih bogastvo pa je ostalo in na stotine je bilo dedičev. Razšli so FOR SALE By owner in Wickliffe, large two bedroom ranch, dining room, 13 x 16 kitchen, 13 x 19 dining room, 24 x 14 family room with fireplace. Full basement, tiled and suspended ceiling. All aluminum siding and gutters. New carpeting, drapes, appliances, central air conditioning with electronic air filter. This is on a 100 x 400 foot lot with 25 excellent fruit trees, blackberries, grapes, rasberries, three gardens all tiled and well drained; also 16 x 32, by 7 all aluminum above ground swimming pool. $65,400. Call 944-6540. (62) FOR RENT Three rooms, down front for older couple, on 6608 Bliss Ave. Call 361-2786 -(58) House for sale by owner 2 family, 5-5, 2 garages, aluminum storm, windows and doors, well kept home, St. Vitus area. Call 481-6073 or 531-2414. (59) Pohištvo naprodaj Dobro ohranjeno pohištvo za kuhinjo, dnevno sobo in spalnico, posebej dve dodatni po-stelji, pralnik in klimatska naprava ugodno naprodaj. Kličite tel. 881-6116. -(58) Sobo zastonj Sobo oddajo moškemu zastonj, da bi delal in pospravljal na vrtu. Kličite tel. 881-3955. Zidana hiša naprodaj Zidana hiša, vsa podkletena: spodaj 2 spalnici, sprejemnica, kuhinja in jedilnica: zgoraj 1 spalnica, sprejemnica, kuhinja in kopalnica; priključena garaža za 2 avta in vhod za zgoraj. Lot 100 x 200 s sadnim drevjem. Kličite 481-4778 (59) Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje oddajo odraslim na 480 E. 149 St. za $140 mesečno. Kličite po 5. popoldne tel. 361-0463. -(57) Hiša naprodaj Zaradi selitve iz mesta je napi odaj na Monterey Avenue hiša z 2 spalnicama, kopalnico, veliko kuhinjo in rekreacijsko sobo, vse v dobrem stanju. Za podrobnosti kličite tel. 481-7094. V (57) Hiša naprodaj Lesena, znotraj še neizgotov-Ijena hiša, prostornina 28x56 čv., elektrika in voda, je naprodaj na cesti 307, med Madisonom in Genevo. Kličite 433-2041. (x) Sobe oddajo Tri sobe, spodaj, na 1190 E. 60 St. oddajo eni osebi. Kličite tel. 361-5995 (57) Help wanted male tih letih znižalo število prebival- lal vse do prve srčne kapi leta in ponižanih. CPv Baltimora za 4.6, New Yor-ka za 4.2 in Washingtona za 5.4 odstotka. Podatki iz New Yorka kažejo, da so prebivalci obremenjeni z visokimi dajatvami, oblasti pa ne morejo zagotoviti potrebnih občinskih Storitev. Podobne težave so tud v drugih mestih. Ne^aj tovarn je zaprlo vrata, več javnih služb je znižalo število zaposlenih, ljudje odhajajo iz mest tudi zaradi nezaposlenosti. V minulih desetih letih se je iz Now Yorka izselilo 45 ve- ! j c—-Vc4ika obtožba; o taboriščih [lastn jki Kristusove suknje. Z , Karel Mauser je umetnik v'—Leseno mesto; in o dneh “os- njimi je šel evangelij o trpljenju (tretjič) obiska) Argentino, kjer vsern svojo#, bistvu. Pisanje mu veho jen j a” Razdrta ognjišča. j in o slavnem poveličanju iz tr- 1973. Lansko leto je še žadnjič Tudi za Maurerja,drži, da vse pljenia. In kakor so trpeli in kakor so umirali v trpljenju: njih dedičev je bilo na tisoče, je doživel enega dd! redkih ve-; je tila taka življenjska nujnost1 šeiih presenečenj, ko ga je ar- k0t kruh ip zrak. In tega svo- veliko in resnično lepo raste iz gentinsku slovenska mlacina po- jCga kulturnega poslanstva se je trpljenja. Revščina, socialne kri- „ častila kot umetnika slovenske dobro zavedal. Svoje talente je vice, trpljenje in hudobija, te so ibilo jih je-na milijone. Ni bilo besede. j izrabil do zadnjih možnosti, če- nam dale Mauserja-pisatelja in J gore tako visoke,'ne doline lako Ko so mu zdravniki naravnost prav tega ni obešal na veliki nič drugo. Ta človeška mizerija: globoke, da bi ne cula njih gia-povedali, da se njegovo zdrav?- zvon. Tudi tu se je izkazal umet- je podlaga, ki »dajo moč in silosu... tv eno , stanje ne bo izboljšalo nJka, ki Se je zastonj razdajal njegovemu umetniškemu uitva-l Brat. čemu jokaš? Raduj se razen z ufpešno takozvano“open in ni čakal na pohvalo. Navadno rjanju, blagoslavlja pa ta nje-'in vriskaj heart operacijo, se je odločil smo ga iskali, kadar smo ga ra- geva prizadevanja tisto duhdv MACHINIST Need ail around machinist. Minimum of five years experience. Must be able to set up epd operate. Days. Hourly rate. Excellent fringe benefits. Full or part time. M C M 1432 E. 47 St. 881-1280 (60) TURRET LATHE Set up and operate. Must be able to work on close tolerances. Mi-od radosti: Saj tudi jnimum of five years experience. ! ti nosiš Kristusovo suknjo, ka- Days. Hourly rate. Excellent tudi za td. Rad bi nam še naprej bili. Od Slovencev je bil — da niško poslanstvo v nje .n, ki mu kor jo nosim jaz. Kakor jaz in • i ringe benefits. Full or part razdajal širine in globine svoje->e zelo milo izrazim — vse pre- narekuje dolžnost dvigati lj>. di kakor silni milijoni trpečih. Pa time. ,Sa "-'Uha, zt-ip verjetno pa Je vi- pogosto izkoriščan, ker pač. ni k Bogu. pride čas in blizu je, ko se bo M C M likih družb, prav tako pa Indij del konec pot1, zato je hotel megel odreči nobene prošnje. Ne mislim tu našKvati -vseh rozodrk. vre do konca; da. naše 1432 F. 47 St. čl laije več za .ebnih podjetij. , ./družiti in potrditi vse svoje Bojim se, da ga bomo zdaj, ko njegovih del. .V svpjih povestih trpljenje ni bilo izlito kakor 881-1280 (60) Avgust Šeuoa: ZLATARJEVO ZLATO Spet grom! Krogla je zletela skozi okno ter razbila pozlačenega zmaja in marmorno školjko. Klara je strepetala od jeze. Bleda in onemogla se je stisnila v kot. ' je zavrisnila val plemenito gospo Grubarjevo, Vtem je pridirjal v solo čoko-naj preda grad. Ona pa mu je mn> ranjen, krvav in črn. odgovorila: “Če se je banova “Gospa! Zgubljeni smo! Ba-milost potrudila že tako daleč, novci se vzpenjajo čez obzidje Banovci so namerili topove na je vzkliknil brivec, ko se je vr-eno samo mesto. Na Klarin nil v sobo. “In vedite, da Ung-stolp. Grom! Zrnje je zdrobilo nad žene ljubi. Saj imate zlato ckno, da je steklo zažvenketalo. mrežo!” naj se potrudi še dalje!” Takoj nato je zagrmelo, da je jeknilo od gore. Plamen za pla- “Kaj si znorel? Klar. i. “Nisem. Počakajte, gospa, dva dni. Boste videli!” “Mar so se zarotile proti meni vse peklenske sile?” ga je skoraj neza vestna vprašala žena. ( , Vt>em je grajski stražar zatrobi.!. Nekdo je prišel. Po nekaj trenutkih se je gospe predstavil visok, zagorel častnik, ves odet v želez j e. Bil je gospod Melkaor Tompa iz Horšove, banov odjutant. “P 1 emenita gospa,” je prišlec pričel, “najprej čast in poklon moje«;ga gospodarja, spoštovanega g c ispoda barona in bana Krsta [Jngnada iz Sonneka. Vaši milo: iti je dobro znano, da že od davn i h dni pripadata grad in mest.; Samobor gospodom Ung- vajpa na vrata. Človek, ki jih J nado):r in dsj je prišla polovica je vo^j^ je zamahnil s sekiro,! krivično v roke vašega tasta ^ jjb razbil. Klara je zgra-j Leon i rda Grubar ja. Kar pa je pUgk0) namerila, sprožila in j od z ričetka napačno, ne more ^jovg^ je tlesknil v vodo. Toda na prvi okop! Njihovi strelci so pokončali polovico naših. Ka-stelanu, ki je bil edini vodja, je menom je švigal iz belega topov-strel obe nogi. skega dima, grom za gromom jej ^e’ ^10l-’em umreti! je vztra-stresal ozračje, zrno za zrnom Ja^a zena-je bilo ob stare samoborske zi- va^a Vidove. Strelci^ so za vsakirp gr- ^es ie- stražar zname- mom in drevesom opazovali, kje nle' bi se prikazala glava, da bi jo Dobro! / pogodili z zrnom. Po gradu je Čokolin je odhitel, hodila Klara. Prsi so ji nemirno Oglasila se je trobenta in gr- valovile in vsak grom jo je stre- menie .ie ponehalo, sel. Toda bala se ni. Zdaj je “Pojdite k banu, gospa, hitro!” prosila, zdaj s stolpa hrabrila ljudi. Stopila je k oknu. Glej! četa banovih pešcev se je na “Molči!” “Ne bom! Zaradi Pavla? Ali bi se ne hoteli maščevati nad Pavlom, gospa? Maščevanje! Slišite, gospa, maščevanje! Poj-; dite k banu!” (Dalje prihodnjič) ------o------ Kirurg zdravi gobavce Indijski zdravnik dr. Banerdži kirurško zdravi gobavce, pri ka-tečih se bolezen še ni močno razvila. Operiral je 27 gobavih bolnikov, vsi razen enega zdaj živijo povsem normalno. V obdobju od treh tednov do šestih mesecev po “čiščenju” o-bolelega živca v podlahtnici bolečine izginejo, čiri se zacelijo* občutljivost roke in moč mišic se izboljšata. ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba stgrega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Oair Ave. Moj stari naslov: Cleveland, Ohio 4410? i) Moj novi naslov: MOJE IME: Poveličujte Gospoda z mano in skupno slavimo njegovo ime! (Ps. 33) V BLAG IN LJUBEČ SPOMIN OB OSMI OBLETNICI SMRTI, ODKAR JE NA BOJIŠČU V VIETNAMU DAROVAL SVOJE MLADO ŽIVLJENJE NA OLTAR SVOJE NOVE DOMOVINE AMERIKE NAŠ EDINI, LJUBLJENI IN NEPOZABNI SIN, PREDRAGI BRAT, NEČAK IN STRIČEK biti zakonito. Zato je spoštovani gospod palatin Nikola Batov s.: dil in prisodil , ves Samobor 1 jjngnadovemu rodu. Prav zavoljo tega ukazuje moj gospodar vaši milosti, da mu morate izročit i grad in mesto Samobor, če nočete zlepa, se bo to zgodilo zgrda. Kljub temu pa daje spoštovan ) gospod ban vaši milosti dva dni premisleka. Če se do tedaj a.c boste odločili za mirno predajo , bo pač moralo spregovoriti orožje, kajti on si hoče svoje premoženje na vsak način zopet osvojiti.” Klari, so žarele oči in zdaj je prebledela, zdaj spet zardela. Trepetai.je se je opirala ob stol. “Plemeniti gospod!” je končno spregovorila. “Izjavite svojemu gospodarju moj poklon in spoštov anje. Polovico Samobo-ra, kjer vladam jaz, je zastavil pokojni Ivan Ungnad mojemu tastu za osem tisoč ogrskih fo-hintov. Cie jih gohpod ban vrne, mu bom grad vrnila. Sicer pa ne. In gospod Ungnad naj ve, da se ljudje ne gonijo kakor psi. Za 'ta dva dneva se mu leph zahvaljujem. Premišljevati mi ni treba, ničesar. Odločila sem se že! Pa naj vodi gospod ban eksekucšpo z oboroženo silo, če hoče. Toda zaveda se naj, da imam tudi jaz ljudi, smodnik in orožje,, čeprav sem ženska. Ban je zato v deželi, da varuje pravico, ne pa da ropa zase! To povejte svojemu gospodarju! Zdaj pa,/plemeni* i gospod, zbogom!” “Kar mi je vaša milost naročila,” se je Tompa poklonil, “bom sporočil banu. Potem pa naj napravi po svojem preudarku.” In je šel. Dva dni po tistem je bilo okoli Samobora, posebno pa v njem zelo živo. Samoborski meščani so čudno gledali, ker niso vedeli, na katero stran bi se nagnili. V gradu so bila vrata zaklenjena, v jarkih je bila voda do vrha in na obzidju so zijale puške. V gradu sd n^ vso moč delalidn se utrjevtdi. Ljudje so noč in dan polnili vreče s peskom, kopali rove, brusili sablje; gospa Klara pa jih je nadzorovala, jih hrabrila, spodbujala, karala in hvalila. Iz jutranje megle drugega dne se je izvila čudna kača, ki se je oklenila gradu. Bila je banova vojska. Težki topovi so grdo gledali v grad. Kopja so sršela kakor gosto žitno klasje in dolge puške so škilile na vsako okence, na vsako glavo. Vojsko je vodil Krsto Ungnad sam. “Bene!” je dejal, ko je zvedel za Klarin odgovor. “Zmogel sem Turke, zmogel bom tudi žensko obleko. Najbrž bi se rada igrala vojake. Tudi dobro! Naprej, dečki!” Banov glasnik je poslednji-krat stopil pred belo zastavo h gradu ter v banovem imenu poz- napad je naraščal. Prišlo je še več pešcev, ki so nosili lestve. Iz gradu so tolkla zrna. Banovci se niso zmenili. Zdaj so čez jarek položili lestve in se vzpeli po njifh. Takrat pa je zagrmelo] in se zakadilo. Dim je obsenčil nebo. Kamenje, ljudje, lestve in puške, vse je letelo po zraku. Čokolin je bil zažgal rov in pognal četo banoveev v, zrak. “Bene!” je rel^el Ungnad, ko je videl, kako lete njegovi ljudje po zraku. “Kanonirji, napolnite in namerite topove na eno samo točko. Razbijte gornji POLITIČNO PLAČILO — Pred-grad! Pešci nazaj! ’ 'šednik Jimmy Carter je imeno- “Ha, ha!” se je nasmeh pil Čo- val župana Pittsburgha Petra kolin v gradu. “Banovi muške-' Flahertgja za namestnika pra-tirji letajo po zraku bolje kakor vosodnega tajnika, četudi nima lastovice. Gotovo so že pri sve- za to nobenega strokovnega zna-tem Petru v raju. Tega smb se nja. Senat je imenovanje kljub naučili pri Turkih.” temu potrdil. PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO is S? 8§§ ^§f-% „ «iii j ■te M# ISi Lance Corporal U.S. Marine Corps SILVESTER VICTOR SEKNE Padel je pri Quan^r Nanm dne 12. aprila 1969. Kako pozabil to gomilo, kjer Tvojp blago rsrce spi, k;iko potešit bolečino, ki spremlja nas vse dolge dni.. atu; Snivaj spanje v tujini, ljubi sinko, dobri brat, saj pri Bogu se združili vsi polni bomo vseh dobrot. SEN. BARRY GOLDWATER je zavrnil očitke skupine poročevalcev in urednikov, da je povezan z zločinskim podzemljem v Arizoni. Sestavljalce poročila, v katerem so te obdolžitve, je svaril pred zakonitimi posledicami obrekovanja Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsyetejsi, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnost:. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.' Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Globoko žalujoči: oče FLORIJAN in. mati MARIJA SEKNE; sestra FLORI, poročena ZAZULA z družino; sorodniki v Ameriki in Sloveniji. Cleveland, Ohio, 12. aprila 1977. GRDiftGVA POGREBNA ZAVODA 1653 East 62 3 J70i0 Lake ShOiC JJvd. 431-2088 531-G30G GBDMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA KOPANJE NA MARSU — Mehanična roka Viki nga I je dvignjena, ko se pripravlja na nov preskus Marsove površine. NAJ STAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-živijenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje sc lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih priredit?’’ za otroke. « SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM1 • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, UL 60431). RALPH GODEC, društvo št. 63, Tel. 524-5201 847 E. Hillsdale Drive, Seven Hills, Ohio 44131 GIZELLA HOZIAN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, 111. 60091 PAUL H. KOKAL, društvo št. 210, Tel. 793-6629 2811 Reiter Road, Pittsburgh, Pa. 15235