Cena Din V Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, sreda 12. februarja 1941 Pomirljiva zagotovila iz Bolgarije Ministrski predsednik FiSov iziavlia zastopnikom opozic^ e, da se Bolgarija ne mara zaplesti v vojno Sofija, 12. februarja, m. Predsednik bolgarske viaae dr. Filov je včeraj sprejel člane skupščinske opozicije. Imel je z njimi daljši razgovor. Sprejeti so bili pri Filovu med drugimi: bivša Predsednika bolgarske vlade Mušanov in Cankov, dalje Todor Kožuharov, Dukmenijev, Saharov in Šajnov. Člani opozicije so ministrskemu predsedniku takoj povedali, da mora Bolgarija po želji Vsega ljudstva za vsako eeno ohraniti mir in se De zaplesti v sedanjo vojno. Pojasnili so mu tudi svoja mnenja o teh in drugih vprašanjih. Izjavili so mu, da so se v zadnjem času razširile razne govorice o bolgarski zunanji politiki in da zato žele zvedeti, kakšno je stališče bolgarske vlade. Zastopniki opozicije so zahtevali od predsednika vlade izjavo, da se Bolgarija ne bo zapletla niti aktivno, niti pasivno v nobeno vojaško akcijo. Želeli so dobiti od predsednika vlade tudi za- gotovilo, da Bolgarija v nobenem primeru ne bo ustavila diplomatskih zvez z zahodnimi državami. Predsednik vlade Filov je dal opozicionalcem pomirljive odgovore glede bolgarske zunanje politike ter da je poudaril zlasti, da Bolgarija želi ohraniti mir in noče storiti vse, da se ne bi zapletla v vojno. Obljubil je tudi, da bo zanikal vse vesti, zlasti pa trditve, ki jih je na naslov Bolgarije povedal v svojem zadnjem govoru britanski ministrski predsednik Churchill. Zato je včerajšnji preklic bolgarske vlade o prihajanju nemške vojske in o nemški zasedbi bolgarskih letališč vsekakor že posledica razgovorov, ki jih je imel ministrski predsednik Filov z opozicionalci. Budimpešta, 12. februarja, o. United Press: Včeraj opoldne je čez Budimpešto letelo nad 30 velikih nemških letal »Junkers 52« proti romun- ski meji. Ta letala služijo za prevoz čet. Vsako letalo lahko pelje 80 do 120 mož. Po poročilih iz Romunije, je zadnje dni več tisoč nemških vojakov v civilnih oblekah prekoračilo bolgarsko mejo. Po Romuniji je opažati večja premikanja nemških čet. Budimpešta, 12. februarja, m. Madžarsko časopisje je včeraj začelo poudarjati, da je Balkan gpet stopil v ospredje mednarodnih dogodkov. Ta preobrat je nastal po zadnjem Churchillovem govoru in po ustavitvi diplomatskih odno&ajev med Veliko Britanijo in Romunijo. Zato madžarsko časopisje sodi, da se bo težišče vojnega položaja z Zahoda spet preneslo na Jugovzhod in sicer na Romunijo, Bolgarijo in Turčijo. >Magyar Orszagc poudarja, da Nemčija in Italija sa vsako eeno želita ohraniti mir na Balkanu ter da sta to svoje prizadevanje že večkrat dokazali. Posvet med generalom Francom in Mussolinijem Včeraj je španski državni poglavar potoval čez Francijo v Italijo - Sestanek z maršalom Petainom Vichy, 11. febr. DNB: Poglavar španske države general Franco je na poti v Italijo, kjer se bo sestal z Mussolinijem, prispel včeraj na francosko ozemlje. Vichy, 12. febr. m. United Press: General Franco je včeraj dopoldne šel čez špansko-franco-sko mejo ter odpotoval proti Italiji. Spremlja ga tudi španski zunanji minister Serrano Suner. Na italijanski Rivieri se bo sešel z Mussolinijem. Zatrjujejo, da bi se utegnil sestanka udeležiti tudi nemški kancler Hitler. Potem se bo Franco podal v Montpelier, kjer bo imel razgovor z maršalom Petainom. V berlinskih političnih krogih izjavljajo, da nemška vlada ne dela nobenih priprav za potovanje kanclerja Hitlerja v Italijo. V zvezi z odhodom maršala Petaina v južno Francijo poročajo, da je s njim odpotoval tudi admiral Darlan. Pričakujejo, da se bosta Petain in Darlan vrnila v Vichy s španskim poslanikom Lequerico, ki je na francosko-španski meji sprejel in pozdravil generala Franca in zunanjega ministra Sunerja. Včeraj popoldne je bilo vse telefonsko omrežje med Perpignanoin in Nico zaprto za zasebno uporabo in tudi ni bilo mogoče dobiti zveze z | drugimi francoskimi pokrajinami. Telefonirati so ' mogli le diplomatski zastopniki Anglija zavrača misel na Francovo posredovanje za mir med n]o in Italijo Ameriške napovedi o francoskem posredovanju za mir London, 12. februarja o. United Press. V zvezi e nenadnim potovanjem španskega državnega poglavarja v Italijo, pravijo v angleških političnih krogih, da je ta obisk posledica angleških uspehov v Afriki. Italija hoče zdaj od Španije dobiti povračilo za usluge, katere ji je izkazovala v španski državljanski vojni. Ker se Nemčiji ni posrečilo spraviti Španije do posega v sedanjo vojno, naj bi to dosegel Mussolini — zaradi omenjenih uslug. Toda po podatkih, ki so na razpolago angleškim političnim krogom, ne bo na Španijo nobena stvar mo. e vplivati, da bi spremenila svoje sedanje stališče, . r je general Franco na stališču, da je bila vsa italijanska pomoč v španski vojni plačana nekaj v denarju, nekaj pa z ogromnimi dobavami v surovinah. Španija je sicer Italiji hvaležna, toda ne toliko, da bi *aradi tega stavila na kocko lastno varnost in mir. Pač pa v angleških vladnih krogih odločno zavračajo domnevo, da bi se Franco sešel t Mussolinijem po dogovoru z Anglijo in da bi Franco potem posredoval med Anglijo in Italijo za mir, ali pa z* Pogoje o izselitvi italijanske vojske iz Tripolitanije ®U iz Vzhodne Afrike. V angleških krogih zavračajo vsako tako možnost in pravijo, da ee je Musolinijev Rupnik grof Volpi odpeljal posredovat za preselitev Italijanov iz Abecinije. Glede poaveta med Francom in med maršalom Petainom sodijo, da bi utegnil veljati določitvi smer> »ic za skupno politiko Španije in Francije in za sodelovanje na določenih področjih, kar je zlasti poletno zaradi sedanjega položaja Francije. Lahko bi Pa to potovanje služilo tudi načrtu za takoimenovano latinsko zvezo med Španijo, Francijo in Italija Za 'tako zvezo se Franco že dolgo zavzema. Njen namen ki pa bil preprečiti, da se na obrežju Sredozemskega °>orja vstdra kaka nesredozems-ka sila. Newyork, 12 februarja. Ameriški tisk in radio prinašata najbolj nasprotujoča si poročila o Francovem obisku v Italiji. Postaje družbe Columbia trdijo, da bo posledica obiska premirje med Italijo in Anglijo po posredovanju maršala Petaina in Franca. Angleški in italijanski pooblaščenci naj bi se zato sešli v Južni Franciji. >New-york Times« piše, da se bosta Franco in Mussolini posvetovala o posredovanju v evropskem sporu. To naj bi bil uvod v splošno mirovno ofenzivo. Nove podrodnosti o napadu na Genovo London, 12. februarja, o. Reuter poroča še naslednje podrobnosti o angleškem napadu na Genovo: Že zgodaj zjutraj so bile angleške edinice pred Genovo. Ko so jih opažali z obale, so Italijani z znamenji vprašali, kdo so. Za odgovor sta pričeli streljati ladji »Renown< in »Malaya«, na kateri je vihrala malajska zastava, kakor v svetovni vojni. Nad 300 ton granat so izstrelili na pristanišče, železniško postajo in tovarne. Po petnajstih minutah so italijanske obalne baterije začele odgovarjati z ognjem. 20 granat manjšega kalibra je priletelo 400 metrov od angleških edinic. Nobena ladja ni bila požkodovana. Sovražna letala so poskušala napasti angleške bojne ladje, ni jim pa to uspelo, ker so jim to preprečili angleški lovci, ki so sestrelili 2 italijanski letali. Sovražna letala so izvedla napad na »Malayo< in so vse bombe, namenjene ladji, padale po 500 metrov daleč od nje. Z albanskega bojišča Nekje v Italiji, !§. februarja, a 249. Italijansko uradno vojno jtvročjlo pravi: Grško bojišče: delovanje patrol In topništvo. Številni oddelki našega letalstva so živahno bombardirali ceste, skladišča, pomorska in letalska oporišča, železniške postaje in naprave. Na letališču v Janjiju so bila poškodovana in uničena razna letala. V spopadih, do katerih je prišlo pri teh ofenzivnih dejanjih, je bilo v plamenih zbitih 12 sovražnikovih letal. Atene, 12. februarja. Atenski radio objavlja uradno poročilo, ki pravi, da so grške čete, ko so odbile sovražne protinapade, zopet prevzele pobudo in da so imele nove uspehe. Nemci nad Anglijo, nad Malto in Suezom Nemško poročilo pravi, da so zadnji angleški napadi povzročili le majhno škodo Berlin, 12. febr. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča snoči: Oborožena ogledniška letala so metala bombe na pristaniške naprave nekega mesta na angleškem vzhodnem obrežju. — Preteklo noč so bojna letala izvedla napad na angleška letališča ter pri tej priliki uničila enajst, težko poškodovala pa šest sovražnikovih letal na tleh. Miniranje angleških pristanišč se je včeraj nadaljevalo. V Sredozemskem morju so bili izvedeni prav uspešni napadi nemšega letalstva na vojaške naprave na Malti ter na neko pristanišče v Čirenaiki. Nemško letalstvo je izvedlo ogledniške polete nad Sueškim prekopom. Pri tem sta bili potopljeni dve angleški trgovski ladji. Sovražnikova letala so v spremstvu lovskih letal včeraj podnevi skušala izvesti napad na zasedeno ozemlje on prodreti v kraje na obrežju kanala. Lovski oddelki in protiletalsko topništvo Vse hujši letalski nastopi proti nemškim mestom Šesturno nočno bombardiranje Hannovra - Obseien snočn>i napad na nemška in zasedena področja London, 12. febr. Reuter: Letalsko mmi-8trstvo poroča: Brkanski bombniki so P.re.“" 8uočnjim izvedli hud napad na industrijsk Področje Hannovra. Čez 90r/o celotnega letalskega zbora, ki je sodeloval pri_ tej operaciji, •J6 izvedel svojo nalogo. Napad je trajaj 6 ur 'n se je začel sredi noči. Vreme je bilo še do-ugodno, proti jutru pa se je zboljševalo. Med prvim delom napada so bili povzročeni l*>žari v severnem, južnem in zahodnem pasu jeea področja. Ti požari so bili kažipot letalom, ki so postopno prihajala na kraje, kjer so 'mola nalogo zmetati eksplozivne bombe težke-kalibra. Ko je zadnje letalo zapustilo^ napadeno področje, so bili požari tako številni, da Jih sploh ni bilo mogoče prešteti. OgTomi itošili vse napadeno po-oddelek letal je napadel 1’eiroiejska skladišča v Rotterdamskem pristanišču. Povzročeni so bili veliki požari in eksiplo-z,je. Napadeni so bili tudi drugi cilji v severozahodni Nemčiji in dve letališči v Holandiji. Razen tega so naši bombniki /. uspehom napadli ^•TBtanišče Bouloene. ki ie bilo že prejšnjo nož in včeraj bombardirano. Letaila obrežnega poveljstva so bombardirala Cherbourg in Osten-de, kjer so izbruhnili veliki požari. Vseh teh operacij se štiri naša letala niso vrnila. Vojna mornarica je bombardirala včeraj ob zori pristanišče Ostende. Granate z naših so takoj stopili v akcijo. Razen nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom pa je bila povzročena le neznatna škoda v stanovanjskih delih mesta. Snoči in preteklo noč je sovražnik spet skušal izvesti pdoben napad, pa tudi tokrat brez uspeha. Angleške vojne ladje, ki so preteklo noč streljale na francosko obalo, so bile prisiljene umakniti se zaradi streljanja obrežnih baterij. V noči med 10. in 11. februarjem je sovražnik metal bombe na 9 krajev severne Nemčije, med njimi tudi na Hanover. Vržene so bile v glavnem zaži-galne bombe. Nastali požari so bili hitro poga-šeni. Vojaškim ciljem ni bila povzročena nobena škoda. Bilo je nekaj mrtvih in ranjenih med civilisti. Včeraj in preteklo noč je sovražnik izgubil 83 letal. Dve nemški letal se nista vrnili domov. Podpolkovnik Molders je zabeležil svojo 56. le talsko zmago. London, 12. febr. Reuter: Angleško letalsko ministrstvo poroča, da so snoči sovražna letala napadla posamezne kraje na vzhodu in jugovzhodu Anglije. Zmetala so večje število bomb, a povzročena škoda ni velika in tudi žrtev ni mnogo. Včeraj podnevi ni bilo nobenih sovražnih letal nad Anglijo. _ , , , Malte, 12. febr. Reuter: Sovražna letala so v noči od ponedeljka na torek vrgla nekaj bomb, toda bombe državnih naprav niso zadele. Tudi v torek so bila sovražna letala nad Malto, toda bomb niso metala. Angleško protiletalsko^ topništvo je začelo takoj streljati, a uspehi še niso znani. vojnih ladij, so padle na pristaniške naprave in - . . " ’ "T. • ™ naSi strani ni so bili z ap n zoni mnogoštevilni požari, bilo škode in tudi ne človeških žrtev. Preteklo noč so angleška letala bombardirala mesta v severozahodni Nemčiji in mesta v zasedenem ozemlja Z nočnimi letalskimi napadi je prva začela Anglija 11. januarja 1940. Angleži so to leto izvedli celo vrsto napadov na nezavarovana nemška mesta vn naselja, prodirali celo nad Berlin ter metali bombe na stanovanjske predele. Zaradi tega je Nemčija bila prisiljena odgovoriti ter je začela z velikimi letalskimi napadi, s čimer je prizadela silovito škodo Angliji, zlasti pa njeni preskrbi po morju, piše nemški general Gleia Horstenau in navaja v daljšem poročilu natančne podatke nemških letalskih uspehih lani in letos. Napredovanje na vseh afriških bojiščih Francoski vdor od juga v Ubilo - Akcije italijanskega letalstva - Prodiranje proti Addis Abebi Nekje ▼ Italiji, 12. februarja o. 249. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Severna Afrika: Nič novega. Vzhodna Afrika: Delorvanie tocnižtiva on Kerecu. V Zgornjem Sudanu so naše čete na desni strani reke Umo odbile sovražnikove napade, ki so bili podprti s tanki. Naši letalski oddelki »o bombardirali »ovraž nikove čete. Vesti 12. februarja Generala Walterja Krivickega, bivšega voditelja sovjetske vohunske službe, so našli včeraj v nekem washingtonskein hotelu ustreljenega v glavo; v roki je držal samokres, toda policija je ugotovila, da ne gre za samomor. Krivicki je leta 1937. prelomil s Stalinom in od tedaj razkrinkaval boljš. delovanje po svetu. Njegova knjiga >Bil sem v Stalinovi službi« je vzbudila zaradi svojih odkritij po vsem svetu ogromno zanimanje. Krivickega so, dokler je bil v Franciji in pozneje v Ameriki, neprenehoma zasledovali Stalinovi .... Dvakrat jim je ušel, v tretje ga je roka Kominterne ujela in s tem potrdila, da so vsa strahotna odkritja kritičnega delovanja o delovanju sovjetskih agentov resnična. Romunska vlada je nenadno odstavila svojega poslanika v Grčiji Razloga za odstavitev ne naivajajo, poroča agencija Štefani. Sovjeti so do Bolgarije zavzeli stališče Poneha Pilata in puščajo dogodkom prosto pot, ker vedo, da bi razvoj dogodkov na Balkanu mogel zavreti samo njihov dejanski odpor. Česa takega si pa ne upajo tvegati in zato kažejo tej žalostni igri vesel obraz, kakor da jih balkanski dogodki prav nič ne brigajo, sodijo v ameriikih političnih krogih, kakor poroča agencija United Preš*. V Bukarešti je včeraj izšla prva številka novega glasila romunske vlade, »Unirea«. Prinaša uvodnik generala Antonesca za edinost vseh Romunov. List 6i je zastavil cilij, zediniti romunski narod, poroča DNB. Zadnji Churchillov govor je »hvalisanje pretira-vanih angleških uspehov, s čimer bi Churchill rad ustavil uro britanske usode, a bo stvarnost te utvpre kmalu razbila, sodi glasilo nemškega zunanjega ministra »Diplomatisch-politische Korespondenz«. Na pisanje rimskega dnevnika »Messaggero«, da je Genova nevojaško in odprto mesto in da predstavlja bombardiranje jx> angleškem bro-dovjn napad na civilno prebivalstvo proti določilom mednarodnega prava, Angleži uradno odgovarjajo, da je Genova največje italijansko pristanišče. Če je London, največja angleška luka, ki so jo bombardirali tudi Italijani, vojni cilj, je vojni cilj tudi Genova. Da Genova ni nevojaško mesto, dokazuje italijansko uradno poročilo samo, ki pravi, da so obrežne baterije streljale na angleške ladje. Odprto nevojaško mesto pa po določilih mednarodnega prava ne more imeti obrežnega topništva. Bolgarija bi takoj dovolila prehod nemškim oddelkom, če bi bila prepričana, da bo Anglijr z njo ravnala kot z nevtralno državo. Todtt danski zgled priča, da bi Angleži brezobzirno bombardirali Bolgarijo, gaj njo in Romunijo z grških letališč lahko dosežejo, sodi »New-york Times«. Sovjetska Rusija bi glede Turčije ostala nevtralna, če bi bila Turčija napadena in bi se braniln na svojem ozemlju. Ni pa verjetno, da bo nevtralna, če bi Turčija stopila iz svojih meja, meni »Pariš Soir«. Anglija bo skoraj gotovo začela z letalskimi napadi na romunsko petrolejsko ozemlje in pristanišča. Zaradi tega vlada v romunskih vladnih krogih velika skrb, poroča turški dnevnik »Ulus« iz Bukarešte. Pri zadnjem angleškem napadu na Genove so bila zadeta velika petrolejska skladišča, vse ladjedelnice in naprave v notranjem pristanu, livarna za topove in motorje »Ansaldo«, glavna električna centrala, >Ansaldova< tovarna za plovbene instrumente in tovorna postaja — pravi včerajšnje angleško uradno poročilo. Newyorški župan La Guardia je včeraj govoril pred zunanjepolitičnim odborom senata o zakonu za podpiranje Anglije in dejal, da mora zakon biti sprejet iz čisto sebičnih razlogov, ker hočeta Hitler in Mussolini razširiti svojo moč tudi izven Evrope Če bi bila Anglija premagana ali sklenjen mir, bi se nemška in italijanska pozornost takoj oibmila na Ameriko, poroča DNB. Willkle poroča Rooseveltu Washington, 12. februarja. United Press: Predsednik Roosevelt in Wendel Willkie sta se posvetovala včeraj skoraj dve uri. Wendel Willkie je obiskal predsednika Roosevelta takoj nato, ko je končal svoje poročilo v senatu. Po razgovoru z Rooseveltom je Wendel Willkie izjavil, da sta razpravljala o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na Anglijo , na Irsko in na splošen mednarodni položaj. V senatu je Willkie dejal, da mora dati Amerika Angliji vso pomoč zaradi tega, da ne bo sama potegnjena v vojno. Če zmaga Anglija, bodo oživele še mnoge demokratične države. Podpirati njo, se pravi, branili svobodo. Če bi bila Anglija premagana, bodo totalitarne države imele nadzorstvo nad vsem svetom in bo Amerika tedaj morala iti v vojno, toda samo sama. Ponoči so sovražnikov a letala letela oa več krajih v Siciliji in v južni Italiji in anetala nekaj bomb, ki pa so povzročile majhno škodo na nekem mestu Pole in v okolici Avelina, kjer računajo, da so štirje mrtvi in več ranjenih. Protiletalsko topništvo je zbilo eno sovražnikovo letalo pri Batipaglija. Posadka tega letala se je a padali rešila in je bila ujeta. Kairo, 12. febr. o. Reuter poroča: Čiščenje okoli Benghazija se nadaljuje. Angleški motorizirani oddelki 6o zdaj prevozili približno tretjino poti do Tripolisa. Oddelki svobodnih francoskih sil so iz ekvatorialne Afrike vdrli v južno Libijo ter napadli skupino oaz Kufra, ko so prešli čez 1000 km puščave. Zavzeli so tam glavno italijansko letališče ter povzročili sovražniku veliko škodo. To letališče je bilo važno za letalsko zvezo med Italijo in Abesinijo. Ta zveza je sedaj pretrgana. Sovražnik je imel hude izgube. Francoske čete je vodil pri napadu polkovnik Leclerc Na bojiščih v Eritreji, Somaliji Abesiniji se napredovanje zadovoljivo nadaljuje. Južnoafriško vrhovno poveljstvo poroča, da »o njihove čete zavzele Kokob, kjer so zajele večje število italijanskih vojakov in vojnega materija la. Južnoafriške čete prodirajo v snien proti Adis Abebi i nso že 200 km od meje. Letalstvo jim pripravlja DOt Konjiški okra) je zdrav okraj Le jetike je še vedno preveč, pa tudi raka Slov. Konjice, 11. februarja. Po vsej priliki lahko trdimo, da je pravilno mnenje onih, ki pravijo, da je naš okraj eden najbolj zdravili v Sloveniji. Tudi uradne statistike nam morejo to potrditi. Precejšnja nadmorska višina (od 250—1517 m), obsežni smrekovi in jelkovi gozdovi, zdrava pitna voda, razmeroma mala industrializacija in zadovoljive podnebne razmere vplivajo odločilno na zdravstvene prilike naših ljudi. Priroda potemtakem pri nas sama v največji meri skrbi za ljudsko zdravje in v kolikor so potrebne intervencije zdravnikov, so to največkrat primeri, ki nastopajo pri delu ali na posledicah napora ali neprevidnosti Konec leta 19-10. je konjiški okraj štel 22.168 prebivalcev. Zanimiva je statistika ljudskega gibanja v lanskem letu. Rojenih je bilo 599 otrok, od teh 70 nezakonskih. 12 je bilo mrtvorojenih. Poročilo se je 126 parov. Umrlo je skupno 392 ljudi (leta 1939. manj 133). Lestvica smrti je sledeča: v 1 mesecu starosti jih je umrlo 34, v 1. letu 83, do 5. leta 106, od 5-15 let 4, od 15—30 let 16, od 30—50 let 42, od 50—70 let 88, v starosti nad 70 let pa jih je preminulo 136. Tudi pri nas se je lani izkazalo za resnično, da pač največ ljudi umrje zaradi starosti, oziroma starostne oslabelosti, mnogokrat pa smrt pobira otroke ob prehodu iz detinske v otroško dobo. Čeprav je naš okraj zelo zdrav, vendar se opažajo nekatere bolezni, ki so na tem, da se tukaj ukoreninijo in prično z razjedalnim delom, ako jim ne bomo pravočasno posvetili pozornosti in začeli z bojem zoper nje. Lansko leto smo zabeležili kar 33 primerov smrti zaradi jetike! Tudi pljučnica postaja vedno hujša sovražnica zdravja našega prebivalstva in je skopala jamo 50 ljudem. Vzrok jetičnosti je vsekakor zelo slaba prehrana mnogih, ki si zavoljo pomanjkanja sredstev in zaradi slabega socialnega položaja ne morejo oskrbeti zdrave in tečne hrane. Krive pa so mnogo tudi slabe stanovanjske razmere, o katerih smo ze večkrat v našem listu poročali. Eno žrtev je lani zahtevala davica, isto toliko ošpice. Zaradi ran sta umrla 2, zaradi drugih bolezni influence 4. Kap je spravila 28 ljudi v grob. Srčna napaka in bolezni žil so zahtevale življenje 28 ljudi, rak pa 22. Poglavje zase so poškodbe in nasilni smrtni primeri. Dočim je zaradi prvih preminulo 10 oseb (poškodbe po naključju), je bilo 6 ubojev in umorov, samomorov pa isto tako 6. Umori so bili največkrat zagrešeni v pijanosti in bi bilo prav, da se zločinci, ki zagreše umor v alkoholnem stanju, kaznujejo najstrožje. Zdravstvena služba je bila lansko leto pri nas prav dobro organizirana in želimo, da se tako nadaljuje. Vsa skrb se je posvetila šolski mladini. Gg. zdravnikom konjiškega okraja gre zato pohvala, enako pa tudi tistim, ki so zdravje našega prebivalstva drugače vneto podpirali. Poudarjamo zopet le potrebo po zaslišanju stanovanjskih razmer in po podpori tukajšnji bolnišnici Rdečega križa, ki je sicer privatna ustanova, vendar opravlja veliko zdravstveno nalogo Potrebno je njeno razširjenje in modernizacija. Jajca so se pocenila Ljubljana, 12. februarja Današnji trg je bil precej živahen. Prav veliko je bilo prodajalk z jajci. Ze v soboto so lahko dobile gospodinje pri nekaterih prodajalkah jajca po 1.50 din. Danes je bila ta cena že splošna in so po tej ceni prodajale tudi branjevke na spodnjem delu perutninskega trga. Tako ni bilo nobene razlike med kmečkimi prodajalkami in med branjevkami. Drobnejša jajca so prodajale celo po 1.25 din komad. Približuje se pomlad. To nam naznanjajo tudi polni jerbasi zelenjave, ki je naprodaj. Bilo je na pretek motovilca in špinače. Merico motovilca je gospodinja kupila za 2 din. Domača špinača s toplih gred je bila po isti ceni. Prodajalke dajejo vedno več zelenjave na merico za isto ceno. Uvoženo špinačo pa prodajajo branjevke na težo in velja kilogram 14 din. Kilogram uvožene dalmatinske salate velja 10 din. Drag je letos češenj, ki velja kilogram 14 din. Nekoliko se je podražila karfijola, ki so jo danes prodajale branjevke od 6 do 7 din za kilogram. Radič so prodajale večinoma domač pridelek in je veljala merica 2 din. Po pet kosov pese je lahko dobila gospodinja za dinar. Črna redkev je nekoliko dražja in je lahko kupila gospodinja 3 kose za dinar. Za isti novec dobiš na trgu tudi šop peteršilja in drugih pridatkov za juho, 2—3 korenine hrena in isto število korenja. * Na branjevskih klopicah še vedno prevladu-fi'Jejo limone in oranže. 3 limone so za 2 din. — Oranže so dražje in velja ena od 1.25 do 2.50 din. Precej je še tudi smokev, katerih kilogram bodisi v razvitem stanju ali v vencih velja od 16—20 din. Na Pogačarjevem trgu prodaja neka branjevka še vedno kostanj in velja kilogram domačega kostanja 8 din, ista količina maronija pa je po 16 din. Danes je prišlo nekaj več kmečkih prodajalcev sadja, ker so se že zboljšale poti. Ta jabolka pa niso nič cenejša od onih, ki jih prodajajo na spodnjem robu perutninskega trga kmečki branjevci. Prvovrstna jabolka so od 10—12 din, drugovrstna jabolka pa veljajo od 7—9 din. Kilogram suhih hrušk je prodajal zajeten mož po 10 din. Cene mlečnih izdelkov se od sobote niso nič izpremenile. Peska na prebodel Ko je sneg po cestah skopnel, 90 se pokazale debele plasti leda, kar ni nič čudnega, ko je pa bila zima nekatere dni izredno ostra. In če se ti mudi na primer zjutraj v služijo in te pot vodi skoz Zvezdo, moraš hitro hojo, ko stopiš v Zvezdo, znatno zmanjšati. Poti po Zvezdi so izprane, da je kaj, led na je gladek kot steklo, ti pa »hitiš« kakor polž. Saj bi rad pospešil korake, pa ne moreš in ne smeš, ali pa že pri odhodu zdoma naroči reševalni avto, da te počaika pri Zvezdi. Ali ne bi bilo dobro, ko bi mestna občina dala nalog svojim delavcem, naj prometne poti in cestne prehode, vsaj na najbolj nevarnih krajih, potresejo 8 pesJkom. Človek bo potem vsaj malo bolj varon lastnih korakov, in še pohiteti mu bo mogoče, če bo treba. Prosimo 1 Maribor Nedotikajte se odtrganih električnih žic Plasti snega, ki se te dni vsipavajo raz strehe, lahko pretrgajo elektrovodne žice. Opozarjamo občinstvo, da je dotikanje ali odstranjevanje odtrganih električnih žic na tleh ali takih, ki visijo, smrtno nevarno. Enako nevarne so lahko tudi pretrgane telefonske in antenske žice, ker se viseče k tlom večkrat dotikajo elektrovodne napeljave. O vsaiki najdbi takih žic je treba takoj obvestiti mestno električno podjetje, Frančiškanska ul 8, tel. 23^23, ali zadevo nemudoma javiti na nafbližji policijski stražnici oz. orožniški postaji. Prostor, kjer se nahaja odtrgana žica, naj se zavaruje ati postavi takoj paznik, dokler ni nevarnost dotika odstranjena po strokovnjakih. Jesenice Zanimivo predavanje o stanju prehrane Slovenije je imel v nedeljo dne 9. februarja v dvorani Krekovega doma na Jesenicah predsednik prehranjevalnega urada za Slovenijo g. Fr. Snoj. Mestna občina, ki je to predavanje organizirala, je povabila k predavanju vse tukajšnje korporacije, organizacije (delavske), obrtnike, trgovce itd. ZZD na Jesenicah je svoje članstvo še posebej povabila s plakati. Prišli so tudi člani prehranjevalnih uradov iz okoliških občin. S predava^ teljem je prišel g. dr. Albin Šmajd in okrajni šolski nadzornik g. Boris Orad. Nad vse zanimivo predavanje je poslušalo okoli 200 ljudi. Predavanje je napravilo na vse najboljši vtis in razblinilo mnoge pomisleke glede prehrane ter zavrnilo neutemeljen očitke na račun državnih oblasti. — G. Cvetko Kristan je pohvalil deto jeseniškega prehranjevalnega urada in izrazil željo, naj bi tudi ostale banovine in zlasti Belgrad uredili prehrano kakor je to uredila slovenska banovina s svojim Prehranjevalnim uradom. Postajališče Kočna bo v nedeljo odprto! Po prizadevanju Delavske zbornice in ZZD se bo v nedeljo 16. februarja ob pol treh popoldne prvič ustavil vlak na novem postajališču Kočna (med Jesenicami in Blejsko Dobravo). To bo vlak, ki odhaja z Jesenic ob 14.22. Pri otvoritvi sodeluje tudi jeseniška godba Krekovega prosvetnega društva. Ustavljali se bodo nato vsi ^delavski vlaki v obeh smereh in bo tako ustreženo dolgoletnim željam delavstva, ki se vozi po tej progi v tovarno na Javorniku. Smuška nedelja. Minulo nedeljo so^ Jesenice stale v znamenju smuči. Prvaki so bili sicer v Celju in smo po radiu prisluškovali, če bi kaj zvedeli o njih uspehih, mnogi so bili na Črnem vrhu nad Jesenicami, kjer je imel ASK svoje tekme, doma na Jesenicah je pa izvedla naša meščanska šola svoje smuške tekme v teku, in sicer na desnem bregu Save od tovarniškega športnega prostora naprej. Na progi 3 km je tekmovalo 90 tekmovalcev, na progi 5 km pa 30 dijakov. Progo 3 km so prevozili Langus Jože 2. e (z najkrajšim časom) 20.40, Milonik Boštjan l.e 20,47, Zidar Jože 2. a 20,57, Kalan Jože 2. a 21,35, Ban Ivan 2. c 21,39. Na progi 5 km je bil najhitrejši Markovič Alojz 3. a * 32.10, dalje Bizjak Aleksander 4. a 32,23, Pangerc Franc 3. a 32,32, Kolarič Joža 4. a 82,35, Novak Franc 3. a 33,47. — Dan preje so tekmovali šolarji ljudskih šol iz celega okraja v Črna tinta, vrezan je na V povestih iz dobrih starih časov nikjer ne manjka dedeka s pipico ali čedro, tudi vivček imenovano pipa — to je bila strast naših dedov. Ves ljubi božji dan so jih žulili in marsikateri pisatelj, opisujoč značilen pojav kakega Dolefa s Slemenic in druge samonikle značaje, je pripomnil, da je njegov junak »vzel svojo zvesto pipo iz ust samo, kadar je spregovoril«. Seveda, verjetno je po vsej priliki, da so naši dedje iztrkali svoje vivčke tudi, preden so sedli za mizo. Da jim je takole na stara leta popoldne včasih tudi sama smuknila izza zob, kadar jih je premagala dre-mota, se spominjamo vsi iz svojih lastnih spominov na deda. A vseeno, navzlic vsem tem pridržkom, bomo soglasni v sodbi, da so bili ljudje (mislimo le: moški) pred pol stoletjem strastni kadilci pip in pipic vseh vrst in velikosti. Čas spreminja ljudi, pa tudi njihove strasti. Pipo zdaj že poredko vidimo koga kaditi; kdor je v teh časih še ostal tobakar — puši cigarete. Toda tudi ta šport je izgubil vso svojo nekdanjo romantiko. Kje so časi, ko so dekleta darovala svojim zaročencem in zakonske žene svojim možem srebrne in pozlačene doze za cigaretni tobak, na katerih pokrovu sta se ljubeče prepletali vgravirani začetnici njunih imen ... Izvleči tako dozo iz žepa in ponuditi znancu, naj si iz nje vzame tobaka in zvije cigareto, medtem ko oba junaško modrujeta in prekineta tehtno besedovanje samo toliko, da utegneta z jezikom zalepiti lastnoročno napravljeno cigareto — to je bil užitek, ponos in dokaz iskrenega prijateljstva hkrati. A danes —I Cigarete nosijo po žepih, spravljene v zmečkanih in osvaljkanih papirnatih škatljicah in je kretnja, s katero zažene kadilec prazno škatljo od sebe. edina veščina, ki je ostala od tehnike kajenja cigaret do današnjega dne. — Kadilci so postali v sodobni družbi »vitezi žalostnega lica«. Tobak oziroma cigarete, pravijo, so zanič; plače, pravijo, so celo vsak dan bolj izpod nič in denarja največkrat ne ostaja, pravijo, za tobak sploh nič... Zenske tudi ne dajejo kadilcem prednosti pred nekadilci, če same kadijo, menijo, da je dovolj, če zapravlja s kajenjem denar en sam pri hiši — namreč one; če pa same ne kadijo, pa morejo še tem manj razumeti, zakaj bi moral moški dinarje v zrak spuščati 1 Kratko in malo: tobak ni več strast ljudskih množic. Redki kadilci se bodo morali združiti v klube, kakor ljubitelji vseh drugih športov, ki so bili ob svojem času last in strast vseh. Ljudska strast naših dni je postal časopis, dnevnik, človek, ki dandanes ne bere časopisov, ki mu ne gredo bolj v slast novice, kakor juha, opoldne pri kosilu — tak človek je v naših časih čudaki In če moraš po sili za kak mesec spremeniti način svojega življenja, za čem ti je najbolj dolgčas? »Oh, ko bi vsaj kak časopis v roke dobil,« tako tožimo vsi. Komaj bi se ljudje za bel kruh tako stepli, kot se včasih trgajo za časopise, ki v posebnih izdajah sporočajo velike dogodke. Pa bodi po značaju karkoli, flegmatik ali stoik, tudi tebe neka nevidna sila vleče v gnečo, kjer kolporter z visokim in hreščečim glasom ponavlja takole okrog poldneva, ko greš h kosilu: bel papir, ogle štir*... »Slovenski dom! Angleška ofenziva v Afriki! Slovenski dom!« . . . In podvizaš korake, da boš prej_ doma. kjer te že čaka »Slovenski dom« na mizi. Ze na tri korake vonjaš duh svežega tiskarskega črnila, skoraj moker papir je še. Hlastno ga razgrneš m skušaš prebrati vse naslove obenem. Ni ti mar, če postaja juha mrzla, ne opaziš, da ima žena novo frizuro, ne vprašaš, kako so znali otroci v šoli... Ti strmiš le v časopis, v duhu spremljaš motorizirane kolone po vročem puščavskem pe-sku, opazuješ letalske boje nad Londonom, daješ duška svojim strateškim talentom z novimi ugibanji o izidu svetovnih vojaških in domačih političnih bojev... Medtem poješ, da sam ne ves kdaj, kar ti je mogla gospodinja postaviti na mizo, in se kar ne moreš znajti ob njenih tožbah, da ni dobiti več ne tega ne onega... »Eh, te vsakdanje malenkosti! Kako je to moreče!« zagodrnjaš, pogledaš na uro, skočiš na noge in hitiš nazaj na delo ali pa n ase jo, in se spotoma prebavljaš, kar si opoldne v svojem časopisu bral. — Če pa sam nisi na opoldanski dnevnik naročen, greš po kosilu v kavarno in gledaš svojemu sosedu čez ramo, kaj je novega... Marsikdo se zadovolji tudi že s tem, da skusa prebrati vsaj naslov uvodnega članka kar iz šopa časopisov, s katerim teče kolporter mimo... To je seveda najceneje. Najdejo se pa tudi laki, ki hodijo brat opoldanske liste »na deske«, dinar pa, ki ga tako prihranijo, vržejo beraču na vogalu v klobuk. Vsak po svoje — toda beremo dandanes vsi! še služkinja, ko pospravlja mizo, ne pozabi prebrati svojega romana... Drobne izpod Konjiške gore Dovolj je takšnega zaničevanja! Podjetnika v nekem večjem kraju našega okraja je pred časom prišel prosit za zaposlitev starejši brezposelni moški, ki je že prej nekoč delal v njegovem obratu in si tam po nesrečnem naključju poškodoval desno roko. Revež mu je Najostrejše obsojamo postopanje denarnega mogotca z revnim človekom, ki mu je dokaj let z žuljavimi rokami večal premoženje. Sp. Preloge ali Hebenstreit? Oblast je pred časom pri nas spremenila dve krajevni imeni-Preloge je prekrstila v »Gornje Preloge«, vas Hebenstreit pa v »Spodnje Preloge«. Nekaterim ljudem iz tega kraja pa odločba ni bila pogodu ter so notranjemu ministrstvu poslali vlogo, v kateri se zavzemajo za staro ime Hebenstreit, češ da so tega že zdavnaj vajeni in da ne bo pomot. Po naši domnevi je njihovo mnenje neumestno. Zakaj ne bi naša slovenska vas nosila slovenskega imena? Stopili so mu na prste. Nekje pod Pohorjem si je neki bogataš dobro napolnil »kaščo« z moko. Pa so »skladišče« odkrili in zaplenili-Petičnik moke ni prodajal za denar, pač pa jo je dajal samo v zameno za les. Značilno za današnje čase, ki naj njih težo prenašajo spet samo najrevnejši, kajti ti tudi lesi1 nimajo, d« bi z njim kaj »kupili«. Neprijeten doživljaj lovskega čuvala, ki je lovil sleparskega tihotapca Maribor, 11. februarja. Samotne kmetije in redke vasi na Pohorju obiskujejo sedaj v zimi zanimivi ljudje. Pečajo se z vsem mogočim, samo ne s poštenim delom. Prekupčujejo s kožuhovino divjačine, ki jo prodajajo tihotapci na skrivaj, ne da bi za njihove posle izvedeli lovski zakupniki, prinašajo lovskim tatovom strelivo, smodnik, šibre in patrone, pa tudi strihnin, s katerim zastrupljajo potem lisice, da pridejo na ta način laže in brez nevarnega strela, ki se daleč sliši, do drage lisičje kože, prenašajo in prodajajo saharin, s katerim si kmetice sladkajo kavo, ker nimajo denarja za sladkor. Med dobrodušnimi pohorskimi prebivalci so vsi tujci dobrodošli, saj je ljudem pozimi dolgčas ter prijazno sprejemajo vsakega tujca, s katerim se lahko kaj pomenijo. V Visolah nad Slov. Bistrico je zasledoval lovski čuvaj Janez Pristovnik takega tujca, o katerem Je slišal, da prinaša ljudem ne samo saharin, temveč tudi strihnin in strelivo. Večkrat mu je bil že za petami, končno pa ga je zasačil v hiši posestnika Simona Janžiča v Foštu, občina Tinje. Bil je to mlad fant, star kakih 20 let. Pristovnik Zabreznici. Bilo je vsega nad 1200 šolarjev in izmed njih preko 500 tekmovalcev. Tam se pa Jeseničani niso posebno dobro odrezali. je fanta trdo prijel, češ da pomaga divjim lovcem ter ga je kot zaprisežen organ javne varnostne službe preiskal. Našel je pri njem 13 vrečic, napolnjenih s saharinom ter okrog 800 din gotovine. Saharin in denar mu je zaplenil ter oboje nese-v Slovensko Bistrico orožnikom. Med potjo pa ga je neznanec dohitel, ga napadel od zadaj z nožem ter ga zabodel v glavo. Zadel je Pristovnika v lice ter mu zadal dolgo in 4 cm globoko rano do kosti. Pristovnik se je napadalcu postavil v bran, nakar je ta pobegnil. Ranjeni se je zatekel k zdravniku, nato pa k orožnikom, katerim je prijavil napad ter jim izročil zaplenjeni saharin. Na orožniški postaji pa se je izkazalo, da je imel Pristovnik posla ne samo s surovim napadalcem in tihotapcem, temveč tudi s sleparjem, ki je prodajal ljudem namesto saharina s sodo pomešan kristalni sladkor, ki je stal njega nekaj dinarjev, dobil pa je zanj težke denarje. Druga takšna tihotapska zgodba se je odigrala te dni v Studencih pri Mariboru. Tam živi neki Babšek, ki ga oblasti že dolgo poznajo kot strastnega tihotapca. Je pa zelo spreten ter mu je težko priti blizu. Sedaj pa je prišel sam k orožnikom ter s prijavo podkrepil sum, ki so ga slednji imeli-Prijavil je namreč, da so mu nepoznani »prijatelji« ponoči odnesli 15 kg saharina, ki ga je imel skritega v nekem skrivališču. Ker se prodaja sedaj kilogram saharina že po 600 din, je oškodovan za čisto lepo vsoto 9000 din. SELO 0M TRAČEf Roman $ tlikami »Ne morem vam povedati, kako me j© razveselilo vaš« pismo. Če bi reikel, da ete mi s tem odprli rajska vrata, bi bil to le beden poizkus zahvale za vse ono, kar vam rHIgujem za vašo ljubezen Ko vam bom dal znak, se bcyva zopet sešla v istem času in na istem kraju. Do takrat pa bodite zelo pazljivi. Ne pozabite sežgati pisma!« Mie« Bugh je pismo skrbno zložila in ga dala v kuverto ter ga zaklenila v predal. Medtem ko je stopala po stopnicah, je veselo prepevala. VII, POGLAVJE. Tragična afera pravdnika. Že tretjič je posijala jutranja zarja, odkar je beg Ricarda Cashdona ogražal mir v Plathu. Meščanstvo je bilo ie vedno v strahu. , Doktor Hadon je bil ponovno pozvan h peku, ker je dobil novorojenček difterijo. Ko je izstopil iz hiše, je opazil na nasprotni strani Marie Datinar. Njen izraz na obrazu, ki j« Sil običajno miren, je hipoma oiiv«!, ko je opazila doktorja Obraz mlade deklice pa je bil bled in utrujen. Ko je prešel cesto, da jo pozdravi, mu je radostno odzdravila. »Slabo spite! Če bi me poslušali, bi se za nekaj dni izselili iz Plathal« Mis* Datmar je malomarno zmignila z rameni. »Nočem tega storiti« Pazljivo jo je pogledal, vzdržala je ta pogled in ga gledala kot da ga sedaj prvič vidi. »Radi Cashdona?« je mimo vprašal. »Dal« »Ali se še vedno tako zanimate zanj7« Ob teh besedah *o mu podrhtevale ustnice in opazilo se je, da se hoče obvladati. »Da«, je odgovorila Marie. »On je za mene vse, kar me zanima na tem svetu.« Doktorjeve oči eo dobile ostrejši izraz. »Vi ste mala gospa«, je skoraj surovo rekel. »Le dovolite ai, da vas obvladajo živci, če takoj ne odpotujete iz Platha, se odrečem vsaki odgovornosti.« Odkimala je. »Vi tega ne razumete. Če on pride k meni,.. Jaz sem edino živo bitje, ki imam nanj vpliv. A 00 bo gotovo prišel« »Gotovo bo le zopet prijet,« je z jezo odvrnil »Ne morem verjeti, da ga vi le vedno ljubite... da lahko ljubite tega bivšega človeka.« Trenutek je bilo videti, da mu hoče mlada deklica odgovoriti z gnevom, a se je premagala. »Kot vidim, st« «i privzeli splošno mne nje. Bivši človek! Ali jaz ne morem pozabiti doživljajev iz preteklosti — kakor tudi ne morem doumeti, kaj se odigrava sedaj. Jaz ne morem niti v te stvari verovati.« Hadon je poslušal m jo pustil, da je nadaljevala. »Hočete obdržati mojo skrivnost?« 1 Mimo je odgovoril. »Ako odkrijem svojo prisotnost v hiši Brandon v noči, ko je bil izvršen zločin, to niti najmanje ne bo olajšalo policiji, le osumili vas bi. Prav tako bi bil oeumljen tudi jaz.« »Vidim. Je to edini razlog?« Hadon je bil videti kakor bi prišel ob sapo, od njegovega pogleda in izraza pa je zardela. »Nisem.., tega vam nisem hotela reči,« mu je tiho zašepetala. »Ni to edini razlog, Marie,« je nadaljeval »Kaj niste že videli?« Odkimala je, a doktor je nadaljeval. »Zdravnik ne 6me nikdar pozabiti, da jc zdravnik. Toda če mu sama priroda razkrije skrivnost, — kot je vaša — mu je velikokrat težko izvršiti svojo dolžnost. Mi dovolite, da nadaljujem?« »Dobrol Saj nisem mogel pričakovati kaj drugega. Torej pozabljate moje besede. Marie, do-kle^ ne boste spremenili svojih čustev, če jih še sploh lahko spreme ni te — bom ostal vaš prijatelj. Obrnite še name, hočem biti malo več, kot aamo zdravnik.« Prikimal« je. »Da, jaz... vi ste mi zelo simpatičen. Edina o«eba ste, v katero lahko zaupam « Ponudila mn je roko, »Marie, lahko se povsem zanesete name.« S temi besedami se je poelovtl in se z avtomobilom odpeljal domov. Mie« Bugh ga je pričakovala e čudnim obrazom, videlo se ji je, da bi mu rada povedala važne reči. Bila je bolj našminkana kot običajno. »Prišel je polkovnik Datmar.« »No, in kaj?« »Po mojem mišljenju je polkovnik Datmar čuden človek.« »Nisem vas vprašal za vaše mišljenje! Kaj je hotel?« »Ni mi rekel! Hotel Vas je videli. Odpeljala sem ga v salon in ga tam pustila samega .,.« »Zdi se mi, da mu niste bili potrebni za družbo. Kaj hočete še povedati?« Z jezo je odkimala. »Prav sedaj pridem na to. Ko sem se čez nekaj časa vrnila v čakalnico, ni bilo več polkovnika. Videla sem ga, da je šel v sosednjo ordinaoijsko sobo. Kaj mislite o tem, gospod doktor?« »Niči Menda ne mislite, da je hotel ukrasti stretoskop ali kaj drugega?« »Povem vam le, da je hotel ukrasti strup« Hadon je razburjeno odgovoril: »Da bi mi ukradel strup — to je smešno.« »Gotovo, gospod doktor. On je gotovo vedel, da vas ne bo doma ob tem času. Ko sem ga vprašala, kaj dela, mi je odgovoril, da je slišal, da ste prišli sem skozi druga vrata. Tega mu nisem verjela. Konč no, to še oi bilo v*e. Dvignila je glavo in čakala po®1 .j Ali Hadon je šel skozi sobo in «e us * j pred omaro, kjer eo bili najbolj neva strupi. 2e\o »Torej?« je zmagoslavno vPra 'cedaj malomarno je zaprl vrata omare. grem k pastorju.« ... 0 »Toda, goepod doktor, kaj mi steklenici, ki je zmanjkala?« , (Dalje sledir Od fu in tam Za 6G1 milijonov dinarjev je bila laui aktivna naša zunanja trgovina. Bila je torej za 102 milijona manj aktivna kakor pa 1. 1909. Vrednost lanskega izvoza je znašala 0(>80 milijonov dinarjev, vrednost uvoza pa 6019 milijonov. Po količini pa je^ izvoz znašal 3,255.000 ton, uvoz pa 1,263.000 ton. Zanimivo je, da je bilo blaga manj izvoženega kakor poprej, kajti cene so se bile med tem močno dvignile. Lanski izvoz je bil po količini manjši od predlanskega, toda bil je za 1159 milijonov dinarjev večji po vrednosti. Lanski uvoz je bil od predlanskega večji po količini za 136.000 ton, po vrednosti na večji za 1.261 milijonov dinarjev. V najbolj bogatih sadjarskih področjih naše države se je pojavila škodljiva ščitasta uš, ki se je lotila v prvi vrsti sliv. Samo v drinski banovini,^ ki obsega najveeje središče slivarstva, so izračunali, da je ščitasta uš napadla več kot tri milijone slivovih dreves. Če ne bo hitre pomoči, bo uš naredila velikansko škodo, katero bodo v prvi vrsti trpeli sadjarji, po drugi strani pa vse jugoslovansko gospodarstvo, kajti izvoz bosanskih sliv pomeni lepo postavko v naši zunanji trgovini. Prizadeta pa bo tudi ljudska prehrana, ker imajo bosanski prebivalci navado, da skuhajo večje količine marmelade in jo porabljajo kot hrano. Na posredovanje banske uprave drinske banovine se je za bolezen začela zanimati Privilegirana izvozna družba, ki bo skupaj s kmetijskim ministrstvom dala na razpolago večja sredstva za nakup škropilnic in potrebnih kemikalij za zatretje ščitaste uši. Zveza kmetijskih zbornic, v kateri so včlanjene vse kmetijske zbornice razen hrvaške, se zavzema za uvedbo posebne pristojbinine na ves notranji in zunanji promet s kmetijskimi pridelki pri nas. Te pristojbine bi vrgle precejšnje zneske in bi se z njimi pokrivali stroški za poslovanje kmetijskih zbornic. Dalje predlagajo zbornice, da se preuredi način štetja prebivalstva spričo nujnosti popisa prebivalstva zaradi urejanja podatkov s področja kmetijstva. Prav tako se zavzemajo za ureditev več vaznih zakonov, med njimi lovskega, ter za izdajo uredbe o obvezni graditvi gnojišč in podeljevanju breztrožarinskega cementa za te namene. Samo še do 16. februarja je mogoče zamenjati stare kovance po pol dinarja in po dva dinarja, ki bodo po tem dnevu prenehali biti plačilno sredstvo in jih ne bo mogoče niti več zamenjati pri Narodni banki ali pa pri drugih državnih blagajnah. 28. februarja pa je zadnji dan za zamenjavo starih 10 dinarskih srebrnikov. Tudi ti bomo nehali veljati s 1. marcem. Pod državnimi finančnimi ustanovami ali blagajnami se razumejo vse podružnice Narodne banke, blagajne Poštne hranilnice, davčne uprave in vse pošte v državi. Samomor z gladovanjem je naredila starka Savka Markovič iz Boževca pri Požarevcu. Starka je bila petična, pa silno skopa. Zadnje čase se ni dobro razumela z zetom, možem svoje edine hčerke. Zet jo je nagovarjal, naj bi kupila novo mlatilnico, ki so jo zaradi velikega pridelka žita zelo rabili. Toda starka ni hotela o tem nič slišati, kakor nikdar ne, kadar je šlo za denar. Zavoljo , tega je zet z ženo prekinil vse stike s taščo. Starko je samota ubila. Zato je sklenila, da bo naredila konec življenju z gladovanjem. Res je vztrajala pri svojem sklepu in nekega dne so jo našli mrtvo. Med ljudstvom je ta svojevrstni način samomora povzročil senzacijo. Silen strah pred steklostjo se je polastil svatov, ki so v vasi Drenovcu na svatbi jedli juho, ki se je v njej kuhala goska, katero je bil stekli pes ugriznil. Ko so svatje za to izvedeli, so vsi po vrsti odhiteli v bolnišnico in se dali preiskati, če niso morda zboleli na steklini. Zdravniki so imeli velike muke, da 60 te ljudi prepričali, da je njihova bojazen neupravičena. Znano je, da bacil stekline vzdrži vsak mraz. da pa pogine že pri 60 stopinjah vročine. Za to ni mogoče, da bi se ohranili bacili v gosji juhi. Pač pa se je pojavilo nekaj, kar je povzročilo zdravnikom nove napore. Pod vtisom strahu so nekateri svatje začeli vzdihovati, češ da čutijo silne bolečine v želodcu ali drobovju in vsi so bili prepričani, da je to steklina. Zdravniki so spet morali ugotoviti, da na vsem tem ni nič in da so si prizadeti bolečine le »pričarali« s sugestijo ali iz strahu, nemogoče pa ni, da so se na svatbi preveč najedli in da izvirajo bolečine od tega Veliko denarno kazen v znesku G32.430 din je moral plačati sodišču v Zagrebu zlatar in milijonar Dragutin Vasič. Mož je bil navzlic svojemu bogastvu silen goljuf, ki je spravil z nekim svojim tovarišem na beraško palico mnoge kmečke družine.^ Dajal je po posebni kreditni zadrugi, katero je bil ustanovil, posojila kmetom, seveda za velikanske obresti. Pri tem je znal tako manipulirati, da so kmetu dolgovi neprestano rastli, pa čeprav je redno odplačeval dogovorjene obro-. ke. Oderuha Vasiča so nazadnje oblasti le zalotile in sodišče mu je naložilo veliko denarno kazen ter tri leta in pol robije. Vasič bo moral tudi vzdrževalne stroške za svoj zapor plačati sam. Obenem bo moral poravnati vso škodo, ki k) je svojim žrtvam povzročil. Proti visokim cenam slivovke so stavkali pivci v Znvidovičo pri Zenici. Nekega dne so gostilničarji podražili deciliter žganja od 3 na 4 dinarje. Med obiskovalci vaških krčem je nastalo razburjenje. Sklicali so zborovanje in sklenili, da tako dolgo ne bodo obiskovali gostiln, dokler se žganje ne bo spet pocenilo na staro mero. Gostilničarji so smejali, češ, kateri od pivcev pa se bo vzdržal Pitja, Toda deset dni so pivci stavkali In potem s9 gostilničarji že izobesili napise, da bodo žganje prodajali po starih cenah. Skoro neverjetno se sliši, da je ta • svojevrstna stavka uspela in da so se stalni pivci deset dni lahko vzdržali pitja *ganja. Zakaj bi se tudi poslej ne mogli vzdržati?! Po svoje so se maščevali nad zdravniki kmetic v vasi Kešincih pri Vinkovcih. Ustanovili so društvo »nadležnih pacientov«. Vsak član mora delali zdravnikom v ordinacijah preglavice s tem, da mu stavlja nepotrebna vprašanja in ga sploh prisiliti, da se z njim kot pacientom dalj časa ukvarja. Društvo je dobilo takoj veliko članov. zdravnikih se je takoj poznalo, da se pacienti ne dajo več odgnati hitro, temveč vztrajno zahtevajo nešteto pojasnil za vsako malenkost. Sprva ®o ljudje mislili, da gre za Salo, toda kruta stvar-n - i nhčinskinui in okrajnimu zdravniku mislit1, da gre za res. Morebiti pa so se hoteli pa- i J ti ua H1 maščevati nad tistimi zdravniki znili socialnih zavodov, ki svoje paciente tako tre odpravljajo, da si siromaki kar podajajo kljuko vrat - ordinacijsko sobe... Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Nov most čez Ljubljanico pri Zalogu Kanalizacija Iga - Za preureditev cest 961.000 din Ljubljana, 12. februarja. Sedaj je čas, ko v Sloveniji sestavljajo in premotrivajo okrajni cestni odbori svoje letne proračune, ki so jih letos po navodilih banske uprave in po odredbi osrednje vlade sestavili samo za 9 mesecev, da se bodo v bodoče skladala proračunska leta s koledarskimi. Ljubljanski okrajni cestni odbor, ki vzdržuje in nadzoruje 410 km banovinskih cest v ljubljanskem političnem okraju, je sprejel preteklo soboto proračun, ki izkazuje 3,680.950 din izdatkov in prav toliko dohodkov, ki izvirajo iz raznih naslovov, tako iz prispevkov banske uprave za vdrževanje dovoz.nih cest na postaje in 10% doklade na državne neposredne davke. Okrajnemu cestnemu odboru so zaradi sedanjih kritičnih časov močno vezane roke, da bi mogel začeti kakšna večja dela, pač pa si je postavil za lotos delovni program, ki je osredočen na dokončno izvršitev vseh že pred leti začetih gradbenih in cestnih del. Za modernizacijo, preureditev in preloži-tev raznih banovinskih cest v ljubljanskem okraju je postavljen v proračun znesek 961.000 din. Letos bodo mnoga dela končana. Lepo bo sedaj urejena banovinska cesta proti Polhovemgradcu v odseku pri vasi Šujica. Prav skozi vas ima ta cesta močan in nevaren ovinek, ki je bil nujno potreben, da so ga odstranili na ta način, da so cesto preložili. Sedaj bo tu cesta popolnoma v ravnem izpeljana in razširjena in bo peljala na ravno 1 km 400 m. Preurejena bo dalje tudi banovinska cesta Zalog—Laze, ki je bila vselej ob večjih povodnjih ogrožena. Slavni Ig, ki je postal dobro obiskana izletniška točka in je potreben modernizacije v tujskoprometnem pogledu, bo letos popolnoma preurejen. Izvršena bo po modernih načrtih kanalizacija potoka Ižce. In Ig, ki je vedno slovel tudi zaradi blata, bo rešen blatne nadloge v deževnih časih in velikanskega prahu ob sušL V programu so tudi še druge ceste, ki bodo letos dokončno preurejene in modernizirane. Prav aktualno pa je postalo vprašanje železo-betonskega mostu čez Ljubljanioo pri Zalogu. Pri Zalogu vodi čez Ljubljanico star lesen most, ki je že stoletja kljuboval vsem nezgodam in povodnjim. Most veže Zalog z Lazami po banovinski cesti. V starih časih, ko še ni bilo železnice, je bilo na tem kraju živahno trgovsko življenje, ko so čolnarji prevažali razno trgovsko blago po Savi do Zaloga, še sedaj je čez ta most velik promet in je res nujno potrebno, da se na tem mestu zgradi moderen, železobetonski most. Tehnični oddelek je že izdelal za ta most vse potrebne načrte in sestavil proračun. Banska uprava je razpisala že 2 javni licitaciji za oddajo gradbenih del. Toda zaTadi sedanjih gospod arskopolit ičn i h razmer, ko se gradbeni materijal draži od dneva v dan, si ne upa noben gradbenik prevzeti teh del zaradi prevelikega rizika. Za 19. t. m. je razpisana že tretja licitacija, da bi se oddala dela za graditev tega mostu. Za slučaj, da ne bo tudi na tej licitaciji nikakega odziva, se bo morala banska uprava odločiti, da zgradi most v svoji lastni režiji. Proračun okrajnega cestnega odbora drugače ne navaja drugih novih gradbenih del, kakor le še preložitev banovinske ceste skoži Senožeta pri Dolskem. Ta preložitev je zelo potrebna. Cesta bo preložena pod novo šolo, ki je bila lani sezidana. Vremensko poročilo Sporočila mestnega prehranjevalnega urada Nepoklicani kontrolorji Kontrola živilskih zalog se je že pojavila v Ljubljani s preiskavanjem stanovanj, zlasti pa jedilnih shramb, kleti in podstrešij. Toda o uspehih teh kontrolorjev ni doslej obveščena niti policija niti mestni preskrbovalni urad, ki sta edina upravičena za nadzorstvo živilskih zalog. Kjer koli se torej oglasi kak tak »kontrolor«, zahtevajte od njega posebno legitimacijo uprave drž. policije ali mestnega poglavarstva. Na tej legitimaciji mora biti črno na belem, da je dotičnik pooblaščen od uprave drž. policije ali mestnega poglavarstva za preiskavo živilskih zalog. Kdor take legitimacije takoj ne pokaže, ga takoj izročite policiji ati pa ga pridržite v stanovanju in pošljite po stražnika. V čast Ij ubljanskega prebivalstva pa moramo povedati ugotovitev preskrbovalnega urada in prehranjevalnega odbora, da je mnogo oseb vrnilo krušne karte ali jih sploh ni zahtevalo, ker imajo doma zaloge moke in drugih racioniranih žival. S tem je ljubljansko prebivalstvo spet dokazalo visoko stopnjo morale in razumevanje za potrebe splošnosti. Ješprenj po 7 din 22.000 kg ješprenja si je mestna občina ljubljanska zagotovila za svoje prebivalstvo in ga že prodaja na Vodnikovem trgu po 7 din kilogram. Ta ješprenj je odličen za slavni naš ričet, še boljši pa zato, ker ga mestna občina prodaja po 2 din ceneje kot ga je treba plačevati v trgovinah, zato ga pa tudi vsakdo dobi samo 2 kg naenkrat S prodajo krompirja, fižola in ješprenja je mestna občina zagotovila prebivalstvu najpotrebnejša živila po nizkih conah ter je s temi svojimi žrtvami zlasti revnejše sloje obvarovala pred pomanjkanjem, vse prebivalstvo Je pa obvarovala pred pretirano draginjo teh živil. Cenen premog Poceni premog je mesim prehranjevalni odbor priskrbel zlasti manj premožnim slojem ter ima sedaj 74.800 kg rjavega premoga ali lignita na mestni pristavi, kjer ga vsak Ljubljančan lahko dobi po nizki ceni 12 din za 50 kg. Kakor je mestni prehranjevalni odbor obvaroval Ljubljančane pred neznosno draginjo krompirja, fižola in ješprenja s tem, da je mestna občina kupila večje množine teh najpotrebnejših živil in jih sama prodaja na živilskem trgu z izgubo tei je s to svojo žrtvijo prebivalstvu prihranila težke milijone, prav tako se je založila tudi s premogom, da bodo tudi revnejši sloji preskrbljeni s kurivom. Kdor hoče kupiti ta premog, mora prav tako kakor po krompir v Mestno hranilnico, kjer plača premog in dobi nakaznico, ki z njo vsako sredo in soboto popoldne dobi premog na mestni pristavi v Povšetovi ul. 5L 12 na Poljanah. Vsakdo mora prinesti vrečo seboj. Da ne bo zmede, opozarjamo, da razen nedelj in praznikov lahko med uradnimi urami vsak dan v Mestni hranilnici plačate premog in dobate nakaznico zanj, premog pa dobite na mestni pristavi samo ob sredah in sobotah popoldne s to nakaznico, če prinesete vrečo s seboj. 300.000 kg krompirja Je kupila mestna občina Vsega krompirja je mestna občina jeseni kupila 300.000 kg in ga je takoj pričela na Vodnikovem trgu pradajati kilogram po 1.50 din. V Mestni hranilnici ga vsakdo lahko kupi 50 kg, seveda ne za špekulacijo, temveč samo za lastno gospodinjstvo. Na Vodnikovem trgu ga pa dobi naenkrat največ po 4 kg. Jeseni je marsikdo zmajeval z glavo in zabavljal, sedaj pa že ljubljanski dnevniki hvalijo mestno občino, ker je z nakupom tega krompirja in s prodajo po tako nizki ceni Ljubljančanom resnično prihranila milijone. 2e tistim, ki kupujejo ta krompir, je prihranila kar 500.000 din, vse drugo prebivalstvo je pa s tem krompirjem obvarovala pred grozečim pomanjkanjem, ko so prekupčevalci ustavili dovoz krompirja na ljubljanski trg ter hoteli na ta način izsiliti po tri in štiri din za kilo krompirja. Ljubljana porabi in uvozi najmanj 4 milijone kg krompirja na leto. če bi ne bila mestna občina z velikimi žrtvami in tveganjem kupila krompirja, bi krompir plačevali gotovo vsaj po 3 din. Iz tega vidimo, da je mestna občina samo pri krompirju Ljubljančanom prihranila najmanj 4 milijone din. Slabi preroki, ki so občini obetali, da ji bo ve3 krompir zgnil v skladiščih, so sedaj popolnoma tiho in najbrž tudi sami kupujejo ta »neužitni industrijski krompir«. Pogledat naj pridejo v Mestno hranilnico in na Vodnikov trg, kjer bodo videli, da je mestna prodajalna krompirja na najboljšem glasu in tudi zato vsak dan izvrstno obiskana. Tam bodo pa tudi lahko zvedeli, da proda po 1000 kg krompirja na dan ter ga ima sedaj od vseh 300 ti- soč kilogramov samo še 60.000 kg, ker je občina založila s krompirjem svoje socialne zavode in ga kupuje sedaj že vse mestno prebivalstvo. Mestni prehranjevalni odbor si zaradi velikega povpraševanja po tem krompirju že prizadeva za nakup nove zaloge krompirja, da bo Ljubljana varna pred izkoriščevalci mestnega prebivalstva. Dober fižol po nizki ceni Z izgubo prodaja fižol mestna občina ljubljanska na Vodnikovem trgu, saj ga oddaja kilogram po 5.50 din, v trgovini pa fižol velja vsaj 7 din. Mestni prehranjevalni odbor je kupil 40.000 kg fižola in ga je 35.000 kg že oddal neposredno kupcem na Vodnikovem trgu, kjer ga vsakdo dobi naenkrat samo 4 kg, seveda je pa s fižolom založil tudi mestne socialne zavode. Ker Ljubljančani vsak dan pokupijo več sto kil tako poceni fižola, bo 5000 kg kmalu zmanjkalo, vendar se pa mestni prehranjevalni odbor že zanima za nove zaloge fižola, da se manj premožnim slojem ni treba bati pomanjkanja tega važnega živila. Ljubljanska občina je tudi s fižolom uspela, da se preveč ne podraži in da ga je vedno dosti na trgu po znosnih cenah. Za zboljšanje položaja dimnikarskih pomočnikov Na prošnjo organizacije dimnikarskih pomočnikov je razpisalo mestno poglavarstvo v Ljubljani za 11. febr. 1941 prvo poravnalno razpravo. Zastopniki dimnikarskih pomočnikov so zahtevali, da se urede delovni pogoji z enotno kolektivno pogodbo ter draginji odgovarjajoče zvišajo dosedanje plače za vse pomočnike na območju dravske banovine. Zastopniki delodajalcev so izjavili, da je zvišanje plač odvisno od zvišanja dimnikarske tarife ter ne more bili govora o višjih plačah, dokler se jim tarifa ne poviša. Ker presega spor območje mestnega poglavarstva, bo mestno poglavarstvo odstopilo zadevo v reševanje kr. banski upravi. Enako se bodo zastopnikov pomočnikov obrnili na kr. bansko upravo za nujen razpis pogajanj, ker ogroža stalno naraščajoča draginja zlasti obstoj starejših dimnikarskih pomočnikov z družinami, pa tudi dohodki mlajših pomočnikov niso zadostni. Kraj Barometer-sko stanje tempe- ratura v O' a ► ► •- a ~ la ~ a x * ■c e « e e s. C ri- lci Veter (smer, jakosti Pada- vine . so 'H a • 'So c * S S vrsta | Ljubljana 761-2 7-5 1-8 93 10 S, _ — Maribor 759-8 o-o -2-0 90 10 0 — — Zagreb 764-2 6-0 -1-0 80 10 N, — — Belgrad /64-1 10-0 1-0 90 3 0 — — Sarajevo 768-5 12-0 -5-0 90 10 0 — — Vis 765-8 9-0 6-0 80 5 W, — — Split 765-1 13-0 6-0 70 4 ENE, — — Kumbor 766-2 14-0 4-0 80 4 NE, — — Žirje 765-8 8-0 5-0 80 10 0 — — Dubrovnllt 765-5 14-0 3-0 80 5 0 — — Vremenska napoved: Pretežno oblačno in spremenljivo vreme. Koledar Danes, sreda 12. februarja: Ust. S. r. Četrtek, 13. februarja: Gregor II., p. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Ljudska univerza, mala dvorana Filharmonije, Kongresni trg. Danes bo ob 20 pokazal svoje barvne _posnetke pod devizo »Izbor planinskega cvetja« univ. asistent g. Janko Brane. Dopolnilno tolmačenje k slikam bo imela ga. prof. Beta Hudales. Rezervne podčastnike vabimo, da se polnoštevilno udeleže tovariškega sestanka, ki bo v soboto, 15. t. m. ob 20 v salonu gostilne »Mrak« na Cesti 29. oktobra. Na tem sestanku bo predaval univ. prof. g. dr. Kasal Mirosla o »Vlogi modernega utrjevanja v današnji vojni«, — Pododbor. Drugi francoski in ruski večerni kuharski tečaj se prične 14. februarja ob 7 zvečer v gostilni »pri Lovcu«, Bledvveisova cesta, na vogalu Rimske ceste. Vpisovanje do četrtka. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Sreda, 12. febr.: »Krog s kredo*. Red A. Četrtek, 13. febr.: »Othelo«. Red B. Petek, 14. febr.: (generalka) zaprto. Sobota, 15. febr.: »Zaprta vrata«. Premiera. Red Premierski. Opera. — Začetek ob 20. Sreda, 12. febr.: »Hlapec Jernej«. Red Sreda. Četrtek, 13. februarja: »Ples v maskah«. Red Četrtek. febr., ob 15: »Vesele žene windsorske«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Sobota, 15. febr.: »Ples v maskah«. Izven. Sprememba opernega repertoarja. Za abonente reda Četrtek bodo peli v četrtek, dne 13. t. ni., Verdijevo opero »Ples v maskah«, mesto napovedane »Sabske kraljice*. Sprememba se je morala izvršiti, ker je g. Gosiič v Zagrebu službeno zadržan. Prešernov večer bo v kratkem. Prvotno je' bil nameravan že decembra, pa je bil zaradi smrti ministra dr. A. Korošca odgoden, pozneje pa so ga ovirali božični prazniki m druge prireditve. F. S. Finžgar jeva »Naša kri« na odru velike dvorane »Uniona«. V petek, lt. t. m., bomo doživeli zopet enega tistih toplih in družinsko lepih večerov, ki jih je velika unionska dvorana že mnogo videla in ob katerih se nam srca široko razklenejo v občudovanju lepote slovenske besede in slovenskih sposobnosti. Pisatelj naše najre-prezentativnejše narodne igre »Naše krvi« in našega največjega narodnega teksta »Pod svobodnim soncem« res zasluži, da ga v petek počasti predvsem članstvo naših prosvetnih m mladinskih organizacij, ki ima v njem že skozi desetletja iskrenega prijatelja, radodarnega dobrotnika in požrtvovalnega sodelavca. — Opozarjamo, da je dobiti vstopnice za petkovo proslavo v predprodaji v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici. Nabavite si jih pravočasno! Mariborsko gledališče Sreda, 12. februarja: zaprto. (Gostovanje v Celju.) Četrtek, 13. februarja, ob 20: »Sumljiva oseba«. Red C. Nekaj pripomb k sestavi državne reprezentance za Ga-Pa Veliki uspeh prvega slovenskega izleta smučarjev v Celju je za nami. Odlično pripravljena in izvedena prireditev naj da letošnjim organizatorjem novih pobud za prihodnje leto. Na žalost moramo vedno opažati, da se za idealno delo naših zimsko-športnih organizatorjev m tekmovalcev na pristojnih mestih ne meoijo tako kakor bi upravičeno lahko pričakovali. Za naše ljudi ni kreditov in ni podpor, dasi so e svojim delom dokazali, da zaslužijo to v največji meri. To nezanimanje od strani pristojnih oblasti in od ministrstva za telesno vzgojo ne sme odvzeti našim športnim delavcem za mizo in na igriščih volie in veselja za nadaljne delo. Priznanje bo moralo priti prej ali slej. Mi, slovenski športniki pa smemo biti upravičeno ponosni na naše uspehe. Najmlajši vseh treh bratov v državi je ne samo v športnem pogledu ampak tudi v vseh ostalih smereh javnega udejstvovanja pokazal daleč več kakor bi mogel kdo od njega pričakovati. Pri tem pa je nujno potrebno eno. Držati in udariti moramo skupno in nikdar ne smemo pozabiti ostati pravični tudi 6ami do 6ebe. Že nekajkrat *no bili prisiljeni z naše strani kritizirati sestavo naše športne reprezentance, ki je zastopala državo na zunaj. Danes smo spet na istem. Pred celjskim smučarskim izletom nismo hoteli načenjati tega vprašanja, da ne bi na zunaj trpela zaradi notranjih nesoglasij vsa prireditev. Danes se nam pa zdi prav, da zaradi pravičnosti in zaradi bodočnosti opozorimo na naslednje. Pri sestavi državne reprezentance, ki bo nastopila na mednarodnem športnem tednu v Ga-Pa, in zastopala jugoslovanski šport v alpski kombinaciji je izpadel Praček Ciril. Ime tega tekmovalca danes ni neznano nikomur, saj je bil ravno Ciril Praček tisti tekmovalec, ki se je doslej vedno nadvse častno odrezal pri zunanjih tekmah in ki je dosegel naravnost presenetljive uspehe. Lahko rečemo, da je poleg Smoleja tisti, ki je dal v vsakem pogledu največ. Po športnih rezultatih v letošnjem letu Praček bolj kakor vsak drug zasluži, da se ga pošlje v Ga-Pa. V letošnji pičli sezoni smo v ponedeljskih izdajah našli, da je Praček nastopil osemkrat. Zmagal je šestkrat, enkrat je bil drugi, enkrat pa šesti. 1. Akademski slalom na Cmera vrhu: Praček prvi in 5 oziroma šest 6ekund pred Lukancem in Bertoncljem. Klubsko prvenstvo na Roici Praček prvi pred Kleinom in Koblerjem. Izbirni veleslalom na Roici, Praček pred Žvanom in Bertoncljem. Pri veleslalomu KID je bil Praček šesti, in sicer 15 sekund za Bertoncljem. Prvenstvo ZFO v Škofji Loki drugo mesto za Žvanora. Pri dveh medklubskih tekmovanjih je Praček obakrat zmagal. V Celju je Pra-ček vozil samo v slalomu in je bil v obeh tekih za 21 sekund pred zmagovalcem Gajškom in 25 6ekund pred Lukancem. Spričo rezultatov bi Praček vsekakor moral oditi z našo reprezentanco v Ga-Pa ne glede na vso njegovo tekmovalno rutino, po kateri ga še daleč zaenkrat ne dosega noben naš tekmovalec v alpski kombinaciji. Po teh stvarnih rezultatih ?76^7Cd> PPP°k?oraa nerazumljiva odločitev, čemu ~ Pračka ni določila za reprezentanco. Ni namreč vseeno, kdo nastopa v inozemstvu za državne barve in prav tako slovenska športna javnost tega ne odobrava. Državna reprezentanca naj se vedno sestavlja samo po stvarnih uspehih, ki jih tekmovalci dosegajo. To je edino pravičoo in edino pravilno načelo. To smo poudarili že nekajkrat. Vsaki drugi vidiki 60 nepravilni in vodijo v našem športu do nesoglasij. To sc ne sme pri nas dogajati. Odločilni či-nitelji pa naj vedo, da 60 pri sestavi reprezentanc,? pod kontrolo vse športne javnosti. SK Planina — ženska atletska sekcija. Važen sestanek vseh članic ženske atletske sekcije bo v četrtek 13. t. m. ob šestih zvečer v Akademskem domu. Kontoristinja in blagajničarka s 6 lelno prakso in potrebnimi Šolami, išče službe za takoj. Ponudbe pod »Kontoristinja« na upravo. Ogromne zaloge premoga v Sahari Zanimive ugotovitve francoskih geologov. Sahara je morala biti nekoč rodoviten svet Francoski časopisi eo pred kratkim prinesli presenetljivo novico, da se neka francoska rudarska družba skupno z geološkimi strokovnjaki pripravlja na to, da začne v afriški puščavi Sahari z izkopavanjem premoga. V zvezi s tem tudi poročajo, da so geologi, ki so raziskali peščena saharska tla, prišli do presenetljivih odkritij, ko so ugotovili, da skriva saharska zemlja v sebi ogromne zaloge premoga, po katerih do sedaj človek še nikjer ni posegel, čeprav so po dosedanjih cenitvah neprimerno bogatejše, kot pa drugod, kjer jih zdaj že izrabljajo in kopljejo z večjim trudom in seveda tudi z večjimi stroški, kakor bi jih sredi puste Sahare. Ni vzroka, da bi dvomili o teh, čeprav nena- vadnih odkritjih francoskih geoloških strokovnjakom. Vprašanje je le. če se bodo dela pri izkopavanju tega izrednega zemeljskega bogastva res tako lepo obnesla, kakor zdaj napovedujejo. Prav tako pa tudi še ni čisto zanesljivo, če drugi svetovni dogodki, ki se danes odigravajo na svetu, teh del ne bodo zmotili in morda celo onemogočili. Odkritja francoskih geologov pa dokazujejo, da področje kjer se danes razprostira največja puščava sveta, ni bilo v prejšnjih geoloških dobah tako pusta kot so danes, pač pa da je bilo rodovitno in zaraščeno z drevjem ali drugim rastlinjem, kajti drugače si ne moremo predstavljati, kako bi se bile mogle nakopičiti tod tolikšne zaloge premoga, o kakršnih zdaj govore. Z bombn ki nad donavski led! Na M3disrsl(em je led na Donavi debel 77 cm in zaradi tega voda pri Budimpešti stoji 14 cm višje kot kdaj koli prej Na Ogrskem in v naši Vojvodini imajo hujši mraz kot pa pri nas v Sloveniji, čeprav bi človek mislil, da na nižinske predele ne bo tako hudo pritisnil kot pa v gorate. Pa je vendar tako, kakor se da sklepati iz poročila, ki ga je izdal včeraj vodno-teh nični oddelek na&ega gradbenega ministrstva, ko govori o sedanjih razmerah na Donavi. Med drugim to poročilo pravi, da je Donava na njenem madžarskem odseku in deloma tudi še pri nas v Vojvodini globoko zamrznjena in da zaradi tega plovba po njej vsaij za nekaj časa še ne bo mogoča. Na Madžarskem so se na njej nakopičili tolikšni skladi ledu, da je voda pri Budimpešti začela zastajati in je včeraj stala že 14 cm višje kot kdaj koli prej. Zato je začela tamkajšnji ' J ~ '--------------------- 'i!------J—: Donava boka. Zato je t ledu nižje doli ne bi še bolj 'narasla. Na Madžarskem je bilo včeraj 170 km Donave zamrznjene oziroma pokrite z ogromnimi skladi ledu, na našem ozemlju pa 49 km. Ponekod je led na Madžarskem dosegi debelino 77 cm, torej nad tri četrt metra, na naši strani pa do 24 cm in to celo tam, kjer ni nakopičen. Madžarske oblasti so tej nevarnosti pred povodni jo kakor seveda tudi vprašanju plovbe po Donavi posvetili vso pozornost. Začeli so z vso vnemo razbijati led m so se pri tem poshižili tudi bomb, s katerimi so začeli iz letal bombardirati zamrznjeno Donavo. Tudi na naši strani je bito treba nekaj ukreniti. Potrebne korake je storilo naše gradbeno ministrstvo ob sodelovanju z vojnim ministrstvom. Donavo je treba tudi pri nas čimprej osvoboditi ledu, da bi šli ledeni skladi, ki bi pripluli z Madžarske, lahko po vodi dalje, ne da bi pri tem spet prišlo do kakšnega večjega zastajanja vode, pri čemer bi utegnile nastopiti tudi pri nas povodnji, poleg tega pa Donava tudi dalj časa ne bi bila sposobna za plovbo kot sicer. Začeli so torej tudi pri nas na najbolj ogroženih mestih razbijati led, m sicer že 7. februarja od Batine navzgor, naslednji dan pa tudi že nad Apatinom do Bogo-jeva. Led razbijajo delavci-civilisti, pomaga pa jim tudi vojaštvo. Razbijajo ga ne samo s krampi in jx>dobnim orodjem, pač pa tudi z eksplozivom, z minami. Dela precej hitro napredujejo in so v štirih dneh razbili ves led na progi 17 km, na nekaterih drugih krajih pa so ga tako razkosali, da pričakujejo, da ga bo Donava v kratkem začela sama pobirati in odnašati s seboj. Donava je na naši strani zamrznjena še vedno kakšnih 300 km in sicer od državne meje do Apatina. Ladje bodo torej morale ostati še nekaj časa v »prezimovališčih«. Konj ni človek No, tega vendar ne bomo še dokazovali. Italijanski listi so tudi takšnega mnenja in pravijo, da ni prav, če imajo dirkalni konji imena po ljudeh, zlasti še takih, ki so v življenju res kaj pomenili. Koliko časa bodo dajali dirkalnim konjem še imena kot Petrarca, Carduzzi, Garibaldi, Mascagni, Puccini in podobno, se sprašujejo listi. Zakaj naj bi imeli od domačih živali samo konji to predpravico, da bi imeli taka slavna imena? Ali hočejo nekateri dokazati, da more konj »Car-duzzic zaslužit’ v pol ure nekaj tisoč lir, ki jih resnični Carduzzi ni mogel zaslužiti s svojimi knjigami vse življenje? Nikdar ne bomo razumeli tega, kako morejo krstiti konja za Danteja, ki je spesnil nesmrtno »Divino Commedio«. Naj bo ta konj še tako hiter, ostal bo le konj. Ta razmišljanja italijanskih listov so v zvezi s konjskimi dirkami, ki bodo februarja za duce-jev pokal. Razmišljanja so pametna, čeprav je včasih dober konj več vreden, kakor pa slab človek. Sc ena slika, ki kaže, kako bo se selili Bolgari iz romunskega dela Dobrndže. Nove domove na bolgarskih tleh ti je moralo poiskati 85.000 Bolgarov. Olavno libijsko mesto Tripolis (iz ptičje perspektive), proti kateremu se zdaj umikajo ostanki Grazianijeve armade. Zadnja poročila pravijo, da se bo italijanska vojska pred tem mestom ie zadnjikrat poskušala uspešno postaviti v bran hitro prodirajočim četam. Troje ameriških brodovij Združene države so storile marsikaj, da bi se zavarovale za vsak primer. Od 1. februarja naprej bo vse ameriško brodovje razdeljeno v tri skupine, od katerih bodo dve poslali na Tiho morje, tretja pa bo ostala v atlantiku. Ena prvih dveh se bo imenovala »tihomorsko« brodovje in bo imelo svoje poveljstvo na Havajskih otokih, drugo brodovje pa se bo imenovalo »azijsko« in bo križarilo v zahodnem delu Tihega morja. »Atlantsko« brodovje pa bo opravljalo patrolno službo. \ Nova bolezen — »morsomanija« Na svetu je vedno kaj novega in vsak dogodek je neke vrste posebnost. Iz Londona poročajo, da so tamkajšnji zdravniki ugotovili novo bolezen, ki jo do sedaj še niso opazili. Pojavlja se pri mladih letalcih, ki se uče pilotiranja ali pa se usposabljajo za opazovalce ali letalske stroj-ničarje. Bolezen imenujejo »morsomanija«. To pa zato, ker so ti ljudje kakor zastrupljeni od Mor-sejevih znakov, ki jih morajo letalci, opazovalci in vsak od letalske posadke znati. Teh znakov se s tako vnemo učijo, da mislijo, spijo in prestavljajo vse, kar jim pride pod roke, v pisavo z Mor-sejevimi znaki. Kakor obsedeni so in nobenega zdravila nimajo proti tej bolezni. K sreči pa nova bolezen sama po sebi mine, ko učenec obvlada te vrste pisavo in ko postane res pilot Potem pa odleti oborožen z Morsejevimi znaki in bombami delat k sovražniku »izpit«. če še niste slišali... V vseh abecedah, razen v abesinski, je prva črka »a«. Abesinct so jo postavili šele na trinajsto mesto. * Od vseh iger ima rdeči sovjetski diktator Stalin najrajši šah. Do 6edaj pa še ni bilo nikdar slišati da bi bil Stalin kakšno šahovsko partijo izgubil. Njemu je pač lahko, ko se mu pri tej igri ni treba zanašati samo na svojo šahovsko pretkanost, pač pa tudi na strah, ki ga ima pred njim niegov na- sprotnik za šahovnico. * Trinajst mišic je treba napeti, če se hoče človek nasmejati, če pa hoče premakniti trepalnice, pa kar 50. Zato je boljše, če se smejimo, saj to stane vendar manj truda. * Morfij so začeli v zdravilstvu uporabljati šele 14 let potem, ko eo njegovo moč odkrili. * Od časov Aleksandra I. dalje so ruski vladarji nosili tudi naslov velikega vojvode Finske. * Takole je mislil Shaw o zdravnikih in njihovih nasvetih: »Kadar zbolim, vselej vprašam za svet najmanj pol ducata zdravnikov. Različnost zdravniških ugotovitev in navodil me prepriča, da še vedno najboljše storim, če se zdravim po svoji pameti.« Stvari, ki so vsakdan na vrsti: Kipeča vina Kipeča vina delajo na ta način, da mlademu vinu dodajo sladkor in alkohol. Tako pripravljeno vino natočimo v močne, zrakotesno zamašene steklenice, v katerih polagoma vre. Ogljikov dvoiki6, ki ee pri tem razvija, ne more uhajati. Pikolit delajo iz sušenega grozdja ali moita, ki ga deloma izparijo. Petjot pripravljajo iz tropin za domačo pijačo. Tropine se po vrenju polijeijo z oslajeno vodo (10 do 14% sladkorja). Nato sledi alkoholno vrenje. Sadjevec je alkoholno zavret »oik zmletega in sprešanega sadja. Medico dobimo iz prekuhane raztopine medu, kateri dodamo razne dišav« in kvas, da more alkoholno zavreti. Ponarejena vina izdelujejo iz špirita, sladkorja, glicerina, vinske kisline in raznih sadnih etrov. Zgodi se, da se vino noče očistiti. Tako vino je treba z ribjim klejem, želatino, beljakom ali c ogljem filtrirati, v precejevalnikih ali filtrih. Program radio Ljubtjana Četrtek, 13. febr.: 7 Jutranji pozdrav^— 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venctek veselih zvokov (plošče) — 12 Veseli napevi (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Na- 14 >red uau. vin. —- io.iv j\j uuiiui < latraallb — Meaetaa aarn/nina le 14 din ta tnosemmo 85 din — Samo ponedeljki *Slo»«n»ki dom« »elja materno 6 dinarjev polletno 25 dinarja« celoletno 50 dinarjev. Uradalltvot Kopitarjeva alica 8/111 Uprava! Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana ~ Telefon 40-01 do 40 06 m Podtalnice: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenica, Kranj, Rova mesto, Trbotlje.