Poštnina plačana v gotovini
iss*yl
I Leto U. — Štev. 14. Krško, 15. julija 1949.
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
Naše
Kljub krivičnemu sklepu
BOMO NADALJEVALI BORBO ZA PRIKLJUČITEV SLOVENSKE KOROŠKE K FLRJ!
ZASEDANJE OKRAJNEGA PLENUMA OF KRŠKO
Pregled dela, uspehov in bodočih nalog na gospodarskem, kulturnem in
političnem poliu
Dne 11. VII. 1949 dopoldne se je vršilo v Krškem zasedanje okrajnega plenuma Osvobodilne fronte okraja Krško. Ta plenum je, tretji po volitvah delegatov, na katerem se je podala analiza izvršenega dela v prvem polletju v okvirju celoletnega plana sprejeta dne 3. IV. 1949.
Zasedanje je otvoril tov. sekretar OKKP s sledečim referatom:
Tovariši in tovarišice!
Naše današnje zasedanje OOOF se vrši nekako 4 mesece po III. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije, vrši se v času velike bitke za izvršitev Petletnega plana, katerega polovica je zmagovito zaključena — ne samo to, temveč tudi prekoračena, kakor je prekoračen plan prve polovice tretjega planskega leta 1949. To zasedanje se vrši tudi v času pestrega političnega življenja v mednarodni situaciji, v kateri stoji Jugoslavija na svetovni pozornici ob uspehih izgradnje socializma* prav tako pa današnja konferenca posega v čas obletnice famozne resolucije Informibiroja, katera praznuje sramotne dneve v zgodovini njenega obstoja prav te dni. In končno, vrši se v času krivičnih mešetarij in iskanja profitov zapadnih imperialistov z ozirom odločitve usode naših koroških Slovencev, v katerem delu se je v umazani posel zahodnih imperialistov vključila tudi Sovjetska zveza s svojim predstavnikom Višinskim na pariški konferenci.
Ob tej nezaslišani gonji in krivicah, katere so bile prizadejane narodom Jugoslavije po objavi resolucije Informibiroja ter nepoštene politike CK VKP(b) in nekaterih držav ljudske demokracije, je postalo danes jasno slehernemu državljanu FLRJ, da so bile razne laži, podtikanja in neumnosti v pismih CK VKP(b) zgolj samo maska, katera naj prikrije izpremenjeno anti-marksistieno in revizionistično politiko SZ, katero naj bi upravičili pod krinko tako imenovane kritike politike KPJ, da bi s tem istočasno zakrili vse svoje mešetartje, katerih najbolj jasen odraz se danes vidi, in katerih sleparij so tudi postali žrtve naši Slovenci na Koroškem. Tega nam danes ne more nihče več prikriti, pa naj se maskira kolikor se hoče. Za to ne. da imamo samo pravico odgovarjati na njihove klevete .(saj se nimamo upravičevati ničesar), temveč je tudi naša dolžnost, da razkrinkavamo antimarksistično in kontrarevolucionarno politiko VKP(b), katera vnaša zmedo v mednarodni delavski pokret, zaradi tega je tudi linija naše KPJ danes borba za pravico in resnico, borba za pravilne in enakopravne odnose med socialističnimi državami.
Navzlic tem klevetam pa naše delovno ljudstvo Jugoslavije na čelu s KPJ bojuje dan za dnem sijajne zmage na vseh pod-rocjih našega narodnega gospodarstva ter ped vodstvom CK KPJ in tov. Tita z uspehom gradi socializem.
X sklopu vseh teh zmag pa je tudi organizacija OF našega okraja doprinesla sv°j delež, čeprav sicer majhen, vendar lahko rečemo, da so ti uspehi toliko večji, sp se izvršili v času največje obreko-vaine gonje proti Ljudski fronti in KPJ in na,im narodom.
„ Če pogledamo delo organizacije OF v nase n okraju od zadnjega zasedanja pa do n?tem vidimo, da sodi med enega iz-n c' najpomembnejših .uspehov organiza-f . V.f. gozdarska akcija, v katero smo ■_:'L y VS6i Sloveniji skoraj 24.000 čla-!	_ e ronte, kateri so se borili za izvršitev
' ozd- -n.oga plana v' 206 brigadah.
PLAN GOZDARSTVA
čenih^r05jU,naSf8a ,°ikraja bilo vklju-i , .t0 gozdarsko akcijo 1627 članov OF ., v u ah, kateri so pomagali pri iz-:v "v u piana gozdnim polletnim planom, ka-c‘El. j e bila še pod polletnim planom Pa ,;e uanes dosežen 80% v skupni vretino-
*'} samo v mesecu gozdarstva 6,548.680._
can. Poleg tega smo Vključili v produkcijo
tudi 867 ljudi, kar pomeni, da je bilo v naj večjem delu (čas košnje in okopavanja) odtrganih iz vasi v našem okraju skupno 2.494. ljudi. Kljub temu, da smo imeli par dezerterjev iz OF brigad, predstavlja ta akcija gozdarstva zlom oportunizma v naših OF organizacijah glede možnosti mobilizacije delovne sile. Ko se je postavilo pred VOOF, -da je -treba dati enega človeka v brigado in pred okrajni sekretariat, da mora zbrati 50 ljudi, je ibila izvedba nemogoča, ko ipa je bilo treba dati 1000 ljudi, smo jih lahko zbrali. V samih brigadah se je pokazala velika vnema do dela in z gigantskim elanom so jurišali brigadirji na kuibike. Na tem mestu moramo posebno pohvaliti brigado na Ravni gori, katera je prekoračila plan za 200% in še po izvršeni akciji je odšlo iz te brigade 42 -brigadirjev nazaj, da dokončajo že v tretje povišani plan brigade. To je pa tudi odgovor onim klevetnikom, ki so trdili, da bodo raztrgali brigadirje volkovi, sedaj pa so se raztrgale in razbile njihove klevete na odločni volji brigadirjev.
Vključno s tem je v času gozdarske akcije delalo tudi 1445 članov OF prostovoljcev na nedeljskih akcijah, kateri so napravili skupne vrednosti 266.788.— din. Pri celotni mobilizaciji so se najbolje izkazali Sevnica, Artiče in Bizeljsko, kateri so izvršili svoj gozdarski plan 100 %, naj slabše pa pakaj od katerih sta prva dva zadostila samo 40% in sektor Brežice 60% po predvidenem planu.
ZATIRANJE KOLORADSKEGA HROŠČA
Tudi na tem polju je organizacija OF uspešno delovala, kjer se je izvršilo do sedaj 54 pregledov v skupnem številu 41.667 ljudi, kateri so našli 75 hroščev, 2438 ličink in 70 listov jajčec.
USTANAVLJANJE KOZ-ov
tlelo frontne organizacije je bilo tudi od zadnje konference usmerjeno v razširitev in na organiziranje KOZ-ev, kjer sicer lahko rečemo, da smo dosegli uspeh, vendar pa ne moremo reči, da se je organizacija OF kot celota aktivno angažirala po tem vprašanju. Tako so od zadnje konference pa do sedaj v okraju ustanovljene tri KOZ, t. j. Sv. Peter, Leskovec, Bizeljsko in 14 zadružnih ekonomij, tako da imamo sedaj skupno v okraju 4 KOZ in 18 ekonpmij s skupno površino 760 ha zemlje, katere so vložili kmetje 490 ha. V teh zadrugah in ekonomijah je vključenih 84 družin z 185 dela sposobnimi -člani. Vsekakor "je to še veliko premalo za naš agrarni okraj, ter stojimo v okvirju celotne Slovenije na zadnjem mestu.
S tem v zvezi bi bilo pripomniti nekaj glavnih napak, ki so krive, da niso uspehi zadovoljivi.
1.	Ugotoviti se mora, da je večina aktivistov v našem okraju podcenjevala vlogo organizacij-e OF v borbi za izgradnjo socializma in v borbi za onemogočenje in odstranitev vseh tistih, ki zavirajo socialistično graditev.
2.	Aktivisti so večino dela izvršili mimo vaških m krajevnih odborov.
3.	Vaški in krajevni odbori OF so v precejšnjih primerih premalo podprli okrajne aktiviste na njihovem -terenu, ki so delali po vprašanju nabiranja delovne sile.
4.	Odbori OF plana mobilizacije delovne sile niso smatrali kot obvezo za vse članstvo OF in so le samo v nekaj primerih služili za primer s tem, da so se oni sami prvi vključili v frontne brigade.
SNPonekod so se aktivisti pri mobilizaciji posluževali raznih groženj -in listkov, kar pa ni rodilo pozitivnega uspeha.
6. Aktivisti so premalo -pojasnjevali ljudem o raznih ukrepih ljudske oblasti, za to so se tudi pojavljale na vasi razne parole, kakor na primer:
a)	Na vasi je vse premalo delovne sile, pa hočete še ljudi za frontno brigado, kdo bo le zemljo obdelal.
b)	Vse gozdove boste posekali, bodo ruše, kakor na primer na Krasu ...
c)	Naše vodstvo se lahko zahvali samo gozdovom, da se še drži na površju itd.
Od kod izvirajo te govorice? Jasno je, da od raznih kulaških razlaščenih elementov, kateri so sovražno razpoloženi napram ljudski oblasti in socializmu. Nadalje od raznih duhovnikov, -ki niso na -poti naprednega duhovništva in ki so naši zakleti sovražniki, kot je to slučaj pri župniku Čr-nogatu na Vidmu, kateri je hotel pobegniti preko meje v Avstrijo in je bil na meji ustreljen. Tudi širijo takšne vesti lopovi in kriminalni tipi, kakor je bil to na našem terenu slučaj od dveh kriminalnih tipov, ki sta oropala nekega kmeta in streljala na avtobus. Sedaj sta -seveda že v rokah Narodne milice. V njihove vrste spada tudi pek v Kostanjevici, kateri je sabotiral s peko kruha gozdni brigadi na Ravni Gori in zaradi tega bil kaznovan od Ljudskega sodišča na 6 mesecev zapora. Proti vsem takšnim tipom naša organizacija OF premalo ofenzivno nastopa ter je treba takšne tipe razkrinkati takoj. Se posebno je poznana parola o vojni nevarnosti, ki pa jo ne širijo samo razni klevetniški, imperialisti, temveč jo podpira celo kominform-ska klevetniška klika.
ODKUPI
Skoro nobene ali zelo malo kontrole je bilo od strani organizacije OF, pri komu in na kakšen način se odkupuje živina. Tudi kmetijski odsek pri OLO je naredil napako, ko je izdal nalog, da se sme odkupovati samo živina, stara nad dve leti.
ŽIVILSKE NAKAZNICE
Živilske nakaznice še vedno niso postale predmet obravnavanja naše organizacije OF. Nobenega smisla nima dajati nakaznice ljudem, ki imajo premalo zemlje, da bi se od nje preživljali, temveč se ga mora zaposliti. Uvesti je treba točno kontrolo po KLO-jih, da ne bo niti enega človeka, ki bi neupravičeno prejemal živilske nakaznice.
NABIRANJE DELOVNE SILE
^ Popolnoma je razumljivo, da nabiranje delovne sile in ustanavljanje KOZ-ev ni lahka stvar. Zato je potrebno našemu aktivistu tista revolucionarnost in borbenost kakor za časa narodno osvobodilne borbe. Ker prejšnji mesec nismo izpolnili plana delovne sile se je nam isti povečal za mesec julij tako, da moramo do 15. t. m. najkasneje zaposliti v stalno delovno silo 679 ljudi in v brigade OF 450 ljudi, skupno 880 članov OF. Od tega je do 7. VII. vključenih 381 tovarišev kot stalna delovna sila in 74 v frontne brigade, kar ne predstavlja niti 50% izpolnitve plana. Prav gotovo J e, da se nam bo ta plan tudi v bodoče povišal, če ne bomo tudi časovno zadostili planskim potrebam.
Prav tako moramo pospešiti delo na kapitalni izgradnji (adaptacije hlevov, svinjakov in ostalih gospodarskih zgradb) ter pospešiti gradnjo zadružnih domov, kjer smo v precejšnjem zaostanku. Še posebno pozornost v zadružništvu moramo posve-. čati ustanavljanju živinorejskih, kokošjih in zajčjih farm, kakor tudi gradnji silo-sev za krmljenje živine. V pogledu same organizacije KOZ se moramo orientirati in ustanavljati KOZ-e nižjega tipa. Pri tem pa moramo imeti stalno pred očmi, da ne gre zgolj za številke, ampak da gre za dobro organizacijo kmečke produkcije, da bo vsaka KOZ imela svoj produkcijski plan ter dobro izveden sistem dela po normah. Še posebno skrb. moramo posvetiti sami izbiri kadra za vodstvo KOZ, za kar mora C-F organizacija in Partija poskrbeti že pred samim ofačtfim zborom zadruge.
KONČNO ŠE NEKAJ BESED O GONJI
KOMINFORMBIROJA
Praksa je pokazala, da je resolucija in gonja kominformbiroja tekom enega leta*
doživela popoln polom, saj drugače tudi ni moralo biti. Danes je jasno slehernemu državljanu FLRJ, da je pritisk s strani CKVKP(b) kršitev osnovnih načel enakopravnosti malih narodov. Mi vemo da je takšna diktatura CKVKP(b) kot je kupčija slovenske Koroške nekoristna in škodljiva za mednarodno delavsko gibanje. Takšnih metod smo bili vajeni doživljati o-d strani italijanskih in nemških fašistov, nismo pa jih pričakovali od strani CK VKP(b). Nikdar ni revolucionarno gibanje v svetu poznalo tega, da bi socialistično urejena država sklepala pogodbe na ra-cim malih narodov. Tudi razne druge kle-vete, .-ki so, -kakor je jasno, popolnoma izmišljene in lažnjive, dokaz, da politika CK VKP(b) ni politika na podlagi resnice in pravice, temveč politika podlega klevetanja, kakršnega ni beleženega v zgodovini svetovne politike. Mi' pa bomo s svojim delom dokazali, da ne verujemo -klevetnikom, da se bomo še -dalje borili za socializem, da -bomo še nadalje vztrajali v borbi za naše pravice glede slovenske Koroške.«
Na zasedanju so bile sprejete tudi sledeče naloge za bodoče delo OF:
1.	Vse neizkoriščene rezerve delovne sile na vasi in v centrih bomo pravilno usmerili in izkoristili z intenzivnim političnim delom in prepričevanjem vsakega posameznika. V ta namen bomo mobilizirali vsak vaški frontni aktiv.
2.	Sistematično bomo mobilizirali naše frontne brigade za dosego našega gospodarskega plana v izvajanju Titove petletke.
3.	Razvijali bomo in uveljavljali nove oblike dela za -dvig kmečke proizvodnje z ustvarjanjem in razvojem kmečkih obdelovalnih zadrug in zadružnih ekonomij.
4.	Posebno skrb moramo posvetiti ljudski inšpekciji za reševanje vsakodnevnih težav in napak ter vključevanju delovne sile v našo gospodarsko proizvodnjo.
5.	Neprenehno skrb in pažnjo bomo posvetili utrjevanju OF na terenu z vključevanjem vseh pozitivnih sil v vrste članov OF.
6.	Da bodo mogle osnovne frontne organizacije uspešno izvajati svoje naloge, jim bomo nudili vso pomoč.
7.	Dosledno -bomo izvajali čistko vseh protiljudskih elementov, ki se jim je posrečilo, da so se vrinili v vrste frontovcev in ki zavirajo dobro delo odborov OF. Z izdajanjem novih frontnih legitimacij bomo izvršili temeljit pregled naših frontnih vrst..
8.	Za koordinacijo dela OOF na terenu in vseh ostalih frontnih organizacij AFZ, LMS in ZB ter sindikatov Jugoslavije, bomo izvajali dosledno politično linijo, ki jo postavlja pred nas partija z maršalom Titom na čelu.
9.	S tesnim sodelovanjem in redno dopisniško mrežo na terenu bomo dvignili in izpopolnili naš okrajni časopis ;>Naše delo« na višino, kot jo more imeti glasilo OF, ki bo s tem postalo resničen mo-bi-lizator naših delovnih množic.
10.	Ideološko vsebino našega nadaljnjega dela, politično izgradnjo frontovcev bomo dvigali in razvijali s frontnimi tečaji, ki se bodo organizirali po naših frontnih organizacijah in v katere bomo postopoma vključevali naše frontovce.
_ Na plenarnem zasedanju OF okraja Krško je bila sprejeta tudi naslednja resolucija v zvezi s kritičnim sklepom zunanjih ministrov v Parizu:
Sekretarju CK KPS Mihi Marinku
Ljubljana
Frontovci krškega okraja, zbrani na plenarnem zasedanju odločno protestiramo proti krivičnemu sklepu zunanjih ministrov v Parizu, da sc slovenska Koroška ne priključi k svoji matični domovini FLRJ.
Sklep, ki so ga podpisali zunanji ministri, ne moremo in ne bomo nikoli pri-(Nadaljevanie na drugi strani)
Zasedanje okrajnega plenuma Krško
(Nadaljevanje s prve strani)
znali, temveč ga bomo smatrali kot kršitev narodnih pravic, kot izdajstvo naše prelite krvi za svobodo delovnega ljudstva, za priključitev slovenske Koroške k FLRJ.
Kako daleč s poti doslednega uporabljanja načel marksizma-leninizma je privedla iniciatorje informbirojevske gonje proti FLRJ njihova politika neutemeljenega klevetanja — krivična politika napram narodom Jugoslavije, katera nam priča, da prav ta krivičen sklep, ki ga je poleg imperialističnih zastopnikov izdajalsko podpisal tudi predstavnik ZSSR.
V Parizu za zeleno mizo so preslišali pravično in utemeljeno zahtevo, ki so jo narodi Jugoslavije s krvjo napisali v koroški zemlji in so prodali koroške Slovence onim tiranom, ki so jih mučili že dolga leta.
Če so zastopniki imperialističnih sil in sovjetske zveze mogli prezreti in zavreči utemeljene pravice koroških Slovencev, če so lahko prezrli našo prelito kri in vse naše padle borce in če so mogli rešiti to
vprašanje tako krivično in podlo — pa se s tako rešitvijo vprašanja priključitve slovenske Koroške ne morejo strinjati naši narodi, ne bodo strinjali naši bratje, koroški Slovenci.
Odločno protestiramo proti takšnemu načinu reševanja vprašanja slovenske Koroške ter smatramo sklep zunanjih ministrov v Parizu za podlo kupčijo, kupčijo naše prelite krvi.
Frontovci krškega okraja skupno z vsemi gjani Narodne fronte Jugoslavije odločno izjavljamo, da borba za priključitev slovenske Koroške še ni končana in da bomo še poostrili in pozivamo naše brate koroške Slovence, da še nadalje vztrajajo v borbi za svoje pravice, kajti narodi Jugoslavije in vso delovno ljudstvo sveta jih bo v tej borbi podprlo.
Tujega nočemo — svojega ne damo.
Člani plenuma OOOF Krško
Plenarno zasedanje Osvobodilne fronte se je zaključilo z glasnimi vzkliki maršalu Titu in KPJ.
manjkanje vode spričo splošne suše. Celotni kolektiv je reševal to vprašanje s tem, da je na vodnjaku ob reki Savi s prostovoljnim delom izvršil prekop, 'ki je omogočil večji dotok vode v podnjak. Pri tem delu je bilo izvršenih 22 prostovoljnih delovnih ur.
Pri. ostalih delih, ki so bila v vezi s produkcij o in izven nje, je bilo izvršenih 1085 prostovoljnih ur. Delna rešitev vode je bila dosežena z izkopom novega vodnjaka db reki Savi, katerega so v Celulozi zgradili na lastno iniciativo spričo dejstva, da so se vse dotlej strokovnjaki ukvarjali s tem vprašanjem, ki pa je osrtalo negativno, moramo reči, da so znali v Celulozi rešiti to pereče vprašanje popolnoma sami. Tovarna je imela predvideno letno redno či-
Nedeljsko udarniško delo
članov sindikalnih podružnic
V	nedeljo so se Zbrali člani sindikalnih podružnic elektrarne Rajhehburg, Pionir Senovo, NB .Krško, Mestnih podjetij Krško ob petih zjutraj pred elektrarno Rajhfcn-burg, od koder so se s kamioni odpeljali na Planino. Tam so se razdelili na skupine in krenili na delovna mesta. Uspeh, ki je bil za pričakovati ni bil povsem zadovoljiv, to pa predvsem zaradi pomanjkanja orodja. Vsekakor je bilo delo članov sin d. podružnice Pionirja Rajhenburg najuspešnejše, ker sta predsednik in tajnik podružnice organizacijo dobro izvedla. Videti je, da se z dobro organizacijo da mnogo izvesti. Akcije iso se tudi udeležili delavci kamnoloma Miklavčič, ki so se s svojim delom dobro izkazali. Graje vredna pa je predvsem sindikalna podružnica Pionir Senovo, ki je prvotno obljubila, da se bo akcije udeležila, na delo pa ni bilo nikogar. Prav tako je graje vredna Narodna banka v Krškem, kjer se je prvotno prijavilo 15 članov, ne delo pa jih je prjšlo le sedem.
Vsem prostovoljcem se je dobro prilegla porcija guljaža in vrč piva, ki so ga po delu prejeli.
V	bodoče se naj udeležijo nedeljskega prostovoljnega dela vse sindikalie podružnice in naj se opustijo takšne malomarnosti in napafce, kakršne so se dogodile pri tej nedeljski akciji.
Delavsko - uslužbenske restavracije in njih pomen
Le malo slišimo o delavsko uslužbenskih restavracijah, ki prihajajo za izboljšanje življenjskega standarda delovnega ljudstva zelo do izraza. Naša ljudska oblast je uvidela nujno potrebo, ko je izdala uredbo o ustanovitvi istih, kar je še en dokaz kako skrbi naša ljudska oblast za našega delovnega človeka. Ko danes bruhajo v svet različne Informbirojevske klevete, da naša ljudska oblast razvija kapitalistične tendence v naši domovini itd., je to ponovno potrdilo o zmotnih in zlohotnih lažeh, ki jih trosijo po radiju in časopisih naši klevetniki okrog Kominf ormbiro j a.
ščenje v mesecu juniju in je z ozirom na to bil osnovni plan znatno nižji. Ker so znali z ozirom na potrebo čiščenje izvršiti v rekordnem času že v mesecu maju, se je s tem zastoj v juniju odpravil in uspeh, ki je bil v tem mesecu, je bil sijajen. V tej gigantski borbi, ki ji ni bilo primere, posebno v mesecu juniju, je Celuloza častno izvršila svoj polletni plan, kar je delovni kolektiv tudi na svečan način proslavil, ob kateri priliki je bilo proglašenih 13 udarnikov.
Zavedajoč se, da je za izgradnjo socializma ' potrebna čim večja produkcija, stopa delovni kolektiv celuloze v drugo polletje še z večjo borbenostjo ter hoče častno izpolniti letni plan tretjega leta naše petletke predčasno.
Skrbi ljudske Oblasti za naše delovne ljudi pa se morajo zavedati tudi uslužbenci Delavsko uslužbenskih restavracij, ki so prav tako člani velike socialistične armade, kot oni naši udarniki, racionalizatorji, no-vatorji in ostali delovni ljudje, ki se bijejo za izvedbo petletnega plana. Zato bi moralo poslovanje teh restavracij potekati brezhibno. Uvedli smo med njimi tekmovanje. Zal pa so nekatere restavracije razumele to tekmovanje kot nekakšno birokratsko poslovanje — en dopis več je po njihovem mnenju ena točka v tekmovanju več.
Bolna točka prizadetih restavracij je poročanje, ki se izvaja z velikimi zamudami. Tako na primer je restavracija v Rajhen-burgu poslala desetdnevno poročilo celih pet dni pozneje. Takšno neredno poslovanje povzroča škodo le abonentom.
Da se takšne in slične napake odpravijo, priporočamo abonentom, da razpravljajo o vseh takšnih zadevah na svojih sestankih in stavljajo predloge za izboljšanje poslovanja restavracij.
Dolžnost uprav je tudi, da poskrbijo, da bodo uslužbenci v restavracijah zavestno izvrševali svoje dolžnosti.
Narodi Jugoslavije ne bodo nikoli priznali krivičen sklep zunanjih ministrov v Parizu
PROTEST GOZDNE FRONTNE BRIGADE »MATIJA GUBCA«
Dne 25. junija je imela frontna brigada »Matija Gulbec« protestno Zborovanje proti krivičnemu islklepu zunanjih ministrov v Parizu, ki so Sklenili, da se naša slovenska Koroška ne priključi k matični FLRJ. Brigadirji so sprejeli ta sklep z ogorčenjem. Zaradi krivičnega sklepa je bilo sklicano protestno zborovanje na gradu Podsreda.
Otvoritveni govor je imel :tov. Zgar Rajko, sindikalni funkcionar GG Brežice.
Prikazal je bohbo Korošcev v narodno osvobodilni borbi.
Tisoče in tisoče žrtev je padlo v borbi za svobodo. Tisoče in tisoče zavednih borcev se je borilo proti fašizmu, tisoče in tisoče mladih 'življenj smo darovali za našo Koroško — Koroško, ki je slovenska.
In danes? Danes so prodali našo slovensko zemljo tujcem, iki so jo mučili in zatirali dolga leta. Sramotno je, da je ta sklep podpisal tudi predstavnik Sovjetske zveze, predstavnik tiste države, ki je prva na svetu gradila socializem in tudi pravilno rešila nacionalno vprašanje. Ali sedaj pravilno izpolnjujejo nauk marksizma-leninizma? Vedeli smo, da ne podpiraj o naše borbe za izgradnjo socializma naši sovražniki na izapadu, nismo pa nikdar pričakovali od voditeljev Sovjetske zveze in njenih zastopnikov na mirovni konferenci, da bodo tako sramotno prodali nase brate.
Za njim je govoril tov. Čepin. On je prikazal življenje naših bratov Korošcev. Jasno je podal sliko, kako si želijo priključitve k naši -FLRJ. Težka in krvava je bila borba za našo slovensko Koroško, za naš slovenski Celovec, dejstvo je, da smo se z našimi brati Korošci borili za skupno stvar. Borili smo se za združitev. Pravičen je bil naš boj in danes^nam te pravice nočejo priznati. Neopravičljivo je od Sovjetske zveze, da je podpisala ta krivičen Sklep. Naj vedo vsi tisti, kateri so se strinjali in podpisali ta sramoten sklep, da so prodali našo slovensko Koroško ljudem, ki so jo dolga leta zatirali in mučili. Vedo pa naj tudi, da ne bodo dajali odgovor samo narodom Jugoslavije, ampak vsemu delovnemu ljudstvu, katero se zgraža ob tako nečastni politiki in krivičnemu klevetanju narodov Jugoslavije. Kljub temu, da so nam sedaj odbili nase pravične zahteve, bo prišel čas, ko se bomo združili z našimi brati Korošci v matični FLRJ.
Za tem je tov. Čepin predložil in prebral resolucijo kot protest proti krivičnemu sklepu zunanjih ministrov.
Komandant brigade, tov. Molan je apeliral na brigadirje, da resolucijo sprejmejo in pokažejo vsemu svetu svojo visoko zavest, da se ne strinjajo s krivičnim sklepom, sklenjenim za zeleno mizo v Parizu, ki so ga sklenili izdajalci narodnih pravic, ampEtk da se strinjajo z zahtevami zunanjega ministra FLRJ, ki jih je podal v imenu narodov Jugoslavije. Pokažimo vsemu svetu, da ne bomo nikoli odstopili od upravičenih zahtev za priključitev slovenske Koroške k novi svobodni in ljudski republiki Jugoslaviji.
Brigadirji so resolucijo soglasno sprejeli. Na to je govoril tov. Kopač Anton, član republiške ekipe kateri je prikazal vztrajno borbo Matije Gubca za osvoboditev izpod fevdalnega jarma, za osvoboditev našega naroda. Dejal je: »Kakor je Matija Gubec neustrašeno z orožjem v roki zahteval pravico, kakor je Matija Gubec bil še v zadnjih trenutkih življenja prepričan, da bo zmagala stara pravda, pravda za pravico in osvoboditev izpod tuje izkoriščevalske gospode, tako moramo danes mi, ki smo si to pravico že iz-vojevUli, vztrajno ostati pri naših pravičnih zahtevah, vztrajno ostati na braniku naših pravic — osvoboditve slovenske Koroške. Dokazati moramo, da se trudijo jinformbiroj evslki (klevetniki zaman, da zaman delajo krivico našim narodom, da zaman izdajajo našo vročo prelito kri za svobodo slovenske Koroške. To, tovariši lahko dokažemo le z našim herojskim delom pri gradnji socializma, pri borbi za svetovno revolucijo, katera bo prinesla pravico vsemu delovnemu ljudstvu, ki pa jo informbirojevci danes zavirajo. Vi pa, brigadirji, ki ste člani brigade, ki nosi ime slavnega borca za pravice Matije Gubca, morate delati po njegovem vzoru vztrajno in neomajno pri izpolnitvi vaših nalog, pri izpolnitvi -plana.« (Burno odobravanje.)
Po Zborovanju so brigadirji zapeli nekaj narodnih in partizanskih revolucionarnih pesmi in z glasnimi vzkliki maršalu Titu in naši herojski Partiji dajan duška svoji ljubezni do naše nove domovine, do maršala Tita in slavne Komunistične partije Jugoslavije.
tovarna celuloze na Vidmu Je dne ). VI. ob 22 uri izpolnila polletni plan
. . , v n/-»rt/  m -f-aik-n rta ta iTunmulatiVcl
Kolektiv Celuloze Videm je naletel že prvih mesečih tretjega leta naše petlet-> na ogromne težave, s katerimi se je oral boriti zato, da zadosti svoji obvezi izpolni plan za prvo polletje.
Spričo težav, ki so stale pred celotnim ilektivom je uspelo delovnemu kolektivu ustno izpolniti plan v celulozi in lesovini i prvo polletje.
Če pogledamo kako se je dosegalo plan ) mesecih v diagramu, bomo videli, da se plan v lesovini kljub težavam z ener-jo dokaj zadovoljivo dosegel in zaradi ga nj bilo nikakega dvoma o dosegi pla-i za prvo polletje.
Drugačno sliko nam pokaže diagram pro-vodpje celuloze, ki označuje: v januarju ’%, v februarju 93%, marcu 87%, aprilu
76% in maju 91%, tako da je kumulativa izkazovala 89%. V mesecu juniju je bilo potrebno mesečni plan prekoračiti za 90 %, če bi hoteli doseči polletni plan. Kolektiv Celuloze se ni ustrašil visoke številke, ki je zahtevala ogromnih naporov, da se ista uresniči. »Z dobro organiziranim delom in pogoji ki jih bomo v mesecu juniju imeli, smo v’ stanju poleg vseh težav izvojevati .zmago za uresničenje petletnega plana, so dejali v Celulozi.« In res! Delovnemu kolektivu je uspelo v juniju izpolniti plan z 190% in s tem nadoknaditi izgube vseh ostalih 5 mesecev, ko plana niso dosegali. Kako je bilo to mogoče in kaj je bil vzrok, da se plan pet mesecev ni dosegel in v juniju pa toliko presegel?
Ena izmed naj večjih težav, katere so premagovali delavci v Celulozi je bilo po-
Pri zaposlovanju nove stalne delovne sile bomo morali vložiti vse svoje moči in odstraniti dosedanje napake in
malomarnosti
V mesecu maju se je vključilo v delovni proces, kot stalna delovna sila 380 delavcev iz našega okraja in to predvsem v gozdarstvo in rudarstvo. Zgornja številka nam dovolj jasno pove, da se v našem okraju nahaja dovolj delovne sile, ki je sicer zaposlena, toda nepravilno in še stalno pri kulakih na vasi.
Pri samem potrjevanju živilskih nakaznic je uprava za delovno silo ugotovila, da se na zadružnem sektorju nahaja večje število delavcev, ki niso pravilno zaposleni in to predvsem brez delavskih knjižic, kar jasno pove, da naše ustanove polagajo vse premalo pažnje za pravilno za-poslevanje delovne sile.
Ekonomije kmetijskih zadrug imajo v pretežni večini zaposlene vse delavce brez vednosti okrajne uprave za delovno silo. Tem delavcem uprava za delovno silo ni smela potrditi živilskih nakaznic, ker jih je upravičena potrditi le onim delavcem, ki so plansko zaposleni le preko uprave za delovno sile.
Nekateri vodje podjetij in ustanov zavzemajo proti upravi za delovno silo popolnoma 'oportunistično stališče in smatrajo uslužbence uprave za delovno šilo za paragrafarje, ki se držijo uredbe in plana kot pijanec plota. Takšen odnos do uslužbencev uprave za delovno silo je žaljiv, kajti oni so izvršilni organi ljudške oblasti in vršijo svojo dolžnost in nalogo pri uresničevanju petletnega plana in pri gradnji socializma.
Upravičeno kritizirajo delavci, ki niso prejeli živilskih nakaznic zaradi nepravilnega poslovanja operativnih vodij. Vse te malomarne delodajalce je uprava za de-
lovno silo klicala na odgovornost in jih bo OILO primemo kaznoval.
Potrebno bi bilo, da bi se operativni vodje ustanov pravilno zavedali pomena premeščanja delovne sile in pristopili k tej nalogi z vsemi svojimi silami in nudili pravilno pomoč. Potrebno je pripomniti, da je premestitvena komisija naletela pri premeščanju delovne sile na velike težkoče in to predvsem od strani operativnih vodij. Na primer je od Ograda na novo delovno mesto od 48 premeščenih delavcev prišlo le 12 in je ostalih 19 delavcev že kaznovanih v višini od 500 do 2000- dinarjev. Nekateri delavci so še v kazenskem postopku. V KZ Krška vas niso kljub nalogu uprave za delovno silo sklicali masovni sestanek, kar je onemogočilo premestitev.
Delavci, ki so podpisali premostitvene odločbe, se še do danes niso javili na novo delovno mesto in to največ po krivdi dosedanjih delodajalcev. To nam pove, da se bo v bodoče proti takšnim primerom najstrožje postopalo.
Prav tako še do danes, kljub večkratnim opominom ne sklepajo podjetja delovnih pogodb iz delavci in ne dostavljajo pravočasno poročila o gibanju delovne sile.
Vse kršilce uredb, ki bodo delovno silo zaposlovali brez delovnih 'knjižic odnosno nakazila za delo, bodo organi okrajne inšpekcije dela najstrožje kaznovali in bodo po nalogu Ministrstva za delo javno razkrinkani v dnevnem in lokalnem časopisju, da bodo naši delovni ljudje vedeli, kdo so tisti, ki rušijo delovne odnose. Planska zaposlitev delovne sile je garant izvedbe petletnega plana in izgradnje socializma v naši domovini.
ORGANIZACIJA AFŽ
tudi v poletnih dneh ne počiva,
čeprav so žene glavna delovna sila pri obdelavi zemlje
Mladina krškega okraja se je v lepem številu vključila v mladinske delovne
brigade
V krškem okraju se je Vključila večina .-zavedne mladine v mladinske 'brigade Delavska, kmečka in šolska mladina je z veseljem krenila na pot, ki jo ji je pokazala herojska Partija in krenila na mladinske akcije.
Dne 5. VII. 1949 je krenila druga krška mladinska 'brigada na gradnjo avtoceste »Bratstvo in edinstvo«. Mladina se je zbirala v Krškem, kjer so se razlegale vesele pesmi — vesele mladine. 2e v Krškem so mladinci in mladinke prijeli za delo na štadionu in drugih sektorjih dela. Tudi je pokazala mladina, da se zaveda discipline, ki jo terja mladinska brigada. Pokazali so, da je njihova politična in moralna zavest -visoka in pričakujemo lahko lepe uspehe.
Dan pred odhodom so priredili poslovilni večer, kjer so podali kratek spored. Po končanem sporedu je sledila zakuska in prosta zabava.
Na dan odhoda se je brigadna mladina z vnemo pripravljala na odhod. Z zastavami na čelu so krenili z veselo pesmijo proti postaji. Lepo so si okra-siši železniške vozove z zelenjem in zastavami. Ob 19.30 pa so v Sklopu transporta mladinskih brigad krenili na delovno mesto.
Med tem časom je -prispela tudi iz gradnje avtoceste I. krška mladinska brigada komandanta »Maroka«, ki je tekom akcije postala udarna in večina brigadirjev in brigadirk pohvaljenih in udarnikov. Imenovana mladinska brigada je pokazala z delom, da si zasluži naslov udarne brigade. Navdušeno so se mladinci ponovno prijavljali za vključitev v mladinsko brigado.
Pri samem delu je imenovana brigada razvila zdravo tekmovanje in povprečno
prekoračevala normo za 80%. Vse one brigadirje, ki :so hoteli s svojim nemoralnim in nespodobnim vedenjem kratiti ugled brigade -so zavedni mladinci izključili iz svoje srede. Če so na eni strani nekateri mladinci bili sramotno izključeni iz brigade, moramo pohvaliti one mladince in mladinke, ki so s svojim požrtvovalnim 'delom dosegli lepe uspehe. Brigada je dala 36 udarnikov in so bili vsi ostali mladinci, razen treh pohvaljeni.
Mladinci — udarniki in pohvaljeni so ponos naše mladinske organizacije, so novi, zdravi rod, rod vse naše sreče in bodočnosti.
TUDI VI POJDITE PO NJIHOVIH STOPINJAH
V prvih dneh avgusta bo ponovno krenila ena mladinska brigada iz krškega okraja na mladinsko akcijo. Mnogo je še mladincev, ki so do -sedaj stali tem akcijam ob strani in prekrižanih rok gledali delovno mladino, vseeno pa skupaj z njimi uživali sadove dela. Sramota je, da imamo v 'krškem okraju še takšne mladince in mladinke. Čas je že, da tudi oni krenejo na pot zavedne mladine in da z dejanji -dokažejo svojo enakovrednost in predanost.
Vsi učenci v gospodarstvu, ki -se bodo pričeli v tem ali prihodnjem, let-u učiti, naj se prej vključijo v mladinsko brigado, v 'delo na mladinskih akcijah.
Mladina, ki še ni krenila na pot, ki nam jo je pokazala naša Partija, se naj vzdrami, vključi -v akcijo in s tem dokaže svojo ljubezen do domovine. Sodelovati v mladinskih akcijah je najlepša in častna naloga mladine, ki je bodočnost naše domovine, garant naše sreče in lepšega življenja.
Vršijo se redni sestanki, na katerih se rešujejo predvsem organizacijsko gospodarska vprašanja. 2ene delajo poleg svojega -gospodinjstva še na pregledih krompirjevih nasadov in pomagajo Zadružnim Ekonomijam, čeprav so to po večini žene, ki imajo -doma majhne otroke in gospodinjstvo, dajejo kljub temu vse svoje .sile pri izpolnitvi plana. So pa tudi žene, ki jih gospodinjstvo ali otroci ne ovirajo pri delu, pa se izogibljejo dela na gospodarskem polju, izogibajo se svojih častnih nalog, za katere smo mi vsi odgovorni, da bodo pravočasno izvršene. Do sedaj so se pri gospodarskem delu na Zadružnih ekonomijah najbolj izkazale žene iz Sevnice, katere -delajo vsakodnevno na ekonomij,! in so do sedaj napravile že 250 prostovoljnih delovnih ur, ter žene iz Rake z 265 urami, iz Vidma z 69 urami. Veliko priznanje pa moramo dati ženam iz Rake, katere so dvakrat obiskale frontne brigade na Ravni gori in Planini in jih tudi obdarile.
Dne 29. junija so žene iz Kostanjevice Obiskale »Dom onemoglih« v Mokricah. Ob tej priliki so Obdarile onemogle starč-čke s češnjami, vinom in cigareti, za kar so -se obdarovane! lepo zahvalili. 2ene so istočasno -priredile tudi lepo kratko prireditev. Onemogli -starčki so izrazili željo,
v kateri se hrani okoli 150 abonentov — delovnih ljudi, še vedno ni [takšna, kakršne -si želi delovno ljudstvo. Pred vsem bi bilo -dobro opozoriti nameščence mestne menze na čistočo, ki je za takšen lokal velike važnosti. Tudi kuhalo -bi se lahko mnogo bolje z istimi sredstvi, a-ko bi se kuharice bolj potrudile in imele več zanimanja do svojega dela. Ni potrebno poudarjati 'da je neprimerno -gostiti abonente z -gnilim oziroma črnim krompirjem, slabo kuhanim fižolom in polsu-rovim mesom. Tudi lasje ne spreminjajo okusa, čeravno -se jih najde v hrani v precejšnji mer-i. Točnost je pra-v tako lepa čednost, ki jo priporočamo uslužbencem mestne menze. Abonentje se morajo večkrat zadovoljiti z mučnim čakanjem — -to je -zapravljanjem časa, ki je za izvrševanje naših nalog dragocen. Uslužbenci mestne menze se morajo zavedati, da so oni v službi za na-rod, ne pa narod v menzj na hrani za njih. Tudi bi lahko vodstvo menze bilo bolj samoiniciativno, ne pa, da čaka na nakazila in na nakazane kontingente, -saj je pri takšnem dosedanjem poslovanju -poklic »ekonom« le skrivalnica delovnega človeka. Ist-o bi veljalo tudi za Mestno restavracijo.
»Abonent«
NARODNA MILICA KRŠKO
je dne 26. 6. delala prostovoljno na prevozu peska in gramoza za cesto Artiče in Brežice. Udeležilo se je -dela 18 članov.
Prav tako so člani Narodne milice skup-
da 'bi se jih večkrat Obiskalo, kajti ob priliki obiska se počutijo srečni, saj vedo, da niso sami, da tudi mlajši in zdravi, ki se -borijo za boljše življenje, niso pozabili na nje.
Veliko zanimanje se je tudi -pokazalo za posvetovalnice matere in otroka, katerih imamo v našem okraj-u šest, ki poslujejo enkrat ali dvakrat tedensko in sicer v sledečih krajih: Krško, Brežice, Senovo, Kostanjevica, Studenec in Sevnica. Ker pa so nekatere vasi preveč oddaljene od posvetovalnic in žene ne morejo istih redno obiskati, se je na pobudo vaških odborov AF-2 sklenilo, da se bodo tudi po -drugih večjih vaseh organizirale posvetovalnice, ki pa bodo poslovne le enkrat mesečno. V teh centrih se bo delila hrana nosečim, doječim materam ter bolni in slabotni deci. Obenem se bodo tudi vršili pregledi dojenčkov.
Kakor se žene pokažejo kot -dobre delavke na gospodarskem polju, bi bilo prav, da bi se žene udejstvovale tudi na polju mobilizacije delovne sile, kajti žene so tiste, ki najbolj poznajo razmere na vasi in najbolj vedo, kdo v vasi bi bil najlaže pogrešljiv. Apeliramo na vse organizacije AF2 v našem okraju, da nemudoma pristopijo k izvrševanju te važne naloge.
čiščenju svojega stanovanjskega okolja.
ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA NA SEVNIŠKI OSNOVNI ŠOLI
Na, naši šoli smo zaključili šolsko leto 1948-49 na slavnosten način. Pionirji in pionirke odreda »Slavke Klavora« smo se zbrali na šolskem dvorišču, od koder smo se -podali z zastavami -skozi trg v telovadni -dom, kjer se je vršila -proslava. Na proslavi je govoril tov. Ahačič Ludvik, upravitelj šole, ki je -poudaril vse uspehe in neuspehe v šoli med šolskim letom. Za njim je govoril načelnik odreda tov. Šen-her Jože, ki je prikazal sliko pionirskega dela na šoli. Naš odred je bil za marljivo delo od Okrajnega pionirskega štaba pohvaljen i-n nagrajen.
Nato so sledile deklamacije, pevske točke, igrokaz in telovadni nastop. Razdeljene so bile najpridnejšim pionirjem in pionirkam knjižne nagrade. Po proslavi so odigrali -pionirji šahovsko simultanko s tukajšnjim najboljšim šahistom tovarišem Krajnc Jožetom, ki je dobil pet partij eno pa izgubil.
Po proslavi je bila v šoli o tvor j ena šolska razstava pionirskih izdelkov modelarskega krožka. Razstavo si je ogledalo veliko število ljudi, ki so bili zadovoljni z razstavnimi predmeti.
V nedeljo pa imamo prvi pionirski zbor med počitnicami, ker bomo sklenili, da bomo med počitnicami tudi pomagali z našim delom pri 'izgradnji naše mlade domovine.	S. J.
V tovarni „Celuloza" na Vidmu se borba za plan poostruje
Tudi v Tovarni »Celuloza «na Vidmu so raizvilii v čast II. kongresa ESZDNJ tekmovanje. Vso tekmovanje so usmerili v izpolnitev polletnega plana. Tekmovanje so sprovedli -potom sindikata in da bi bilo uspešnejše, so razdelili delavstvo v brigade in se s -člani po-sameznih brigad redno sestajali ter tako skupno odpravljali tež-koče in napake.
Tekmovalni načrt je i-zdelala tekmovalna komisij a -tako, da je zajela v tekmovanje vse delavce in nameščence. S-provedeno je tudi stalno seznanjanje delavcev z uspehi (posameznih oddelkov potom [diagramov, kar je pri delavcih pokazalo veliko zanimanje in so še krepkeje prijeli za delo. Videti je, da -se delavci — nameščenci to-
varne »Celuloze« -zavedajo, da gradijo sebi in svojim lepšo bodočnost.
V mesecu maju so plan presegli-za 9.22%, čeravno is-o že 'bile tehnične -ovire. V lesovini pa plan ni bil -dosežen zaradi pomanjkanja električnega toka. Izboljšala se je tudi delovna -disciplina. Odstotek neupravičenih izostaiikov znaša samo 0.1%.
Navedene številke v odstotkih nam jasno povedo, da bo Celuloza svoj -plan dosegla. Delavci Celuloze se -zavedajo, da stojimo v borbi, ki zahteva mnogo truda in boja. 2avedajo se tudi, da je ta -borba v korist delovnemu človeku. Dosegli 'bodo popolno zmago za vsako ceno in z vztrajnim delom do-segl-i svoj plan.
Ob povratka frontnih brigad iz gozdne akcije
Prva krška frontna brigada „Simončiča" jje svoja naloge častno izpolnila
Na poziv IOOF so odšli frontovci krškega okraja dne 20. maja na gozdno akcijo v Straže. Formirala -se je frontna brigada »Simončič«, ki je po prihodu v Straže morala premagovati mnogo, težav in’ problemov. Veliki problem je bilo stanovanje, ki ga je brigada našla v neurejeni 'baraki. Po ureditvi stanovanja in lepi rešitvi vprašanja hrane, je brigada pričela z delom. Od začetka je delo seveda povzročalo mnoge težave, -ker brigadirji niso bili navajeni gozdnega dela, to-da iz dneva v dan se je delovni efekt brigade večal in to s pomočjo dobrega strokovnega vodstva.
Organiziran je ibil tudi trodnevni tečaj za lesne manipulante, katerega :se je udeležilo 27 frontovcev, od katerih je 15 tečajnikov napravilo -izpit z odličnim uspehom. Najboljši tečajniki so bili sprejeti med pbrtne manipulante.
Poleg fizičnega dela -se je posvečala pažnja tudi 'kultumo-prosvetnemu in političnemu delu. Urejen je bil Stenčas, ki je bil -pester in se je večkrat menjal. Vršili so se bralni krožki, kjer se je debatiralo o mednarodnih političnih -dogodkih in notranjih gospodarskih problemih. Tako so se frontovci vzgajali v dobrem in zdravem političnem duhu.
Uspehi fizičnega -dela so bili lepi. Dnevni plan je brigada presegala v različnih odstotkih in je povprečni odstotek preseganja plana znašal 121,16%. Brigada je prevozila, razrezala, vskladiščila in tako dalje 22.6-57,10 'kubičnih metrov lesa, iz-kopalp 364,84 kubičnih metrov zemlje ter splanirala novo progo za dovoz hlodovine v dolžino 150 metrov. Brigadirke pa so sortirale in zložile 1,213.186 komadov friz za parkete.
Kočno je brigada oz. skupina, ki je bila
poslana v Travnik na pomoč IV. krški brigadi v -času od 13.VI. pa do 29. VI. posekala in uredila 862 kubičnih metrov lesa in s tem presegla postavljeni plan za 70 kubičnih metrov. Skupno je bilo izvršenih 69.242 delovnih ur. Vrednost v dinarjih znaša 1,029.079 din. Pripomniti je 'treba, da je [brigada ostala na delovnem mestu 10 dni prtiko rolka.
Po končanem delu zadnjega delovnega dne gozdarskega plana je brigada prostovoljno priskočila v pomoč k izgradnji zadružnega doma v Straži in so tudi tam dali polnih 60 -delovnih ur.
Delo je bilo res težko in na-porno, toda požrtvovalnost in dobra volja premagata vse težave. Tudi ukusna in izdatna hrana, zdravo ozračje in redno življenje je pripomoglo, da so bile premagane vse ovire. Po štiridesetdnevnem delu v brigadi so s ponosom odšli -brigadirji v strnjenih vrstah z delovnega mesta. Ponosni so, 'ker so svojo frontovsko -dolžnost izpolnili po svojih najboljših močeh. Ponosni so lahko na opravljeno ;delo v mesecu gozdarstva s katerim so mnogo pripomogli k izvršitvi petletnega plana -in s tem k -boljši in -srečni bodočnosti naših naro-dov in 'končni izgraditvi socializma v naši domovini. Dokazali so pa tu-di, da klevetniki onstran meja, na vzhodu- in zahodu lažejo, da so njihova -podla govoričenja lažnjiva. Brigadirji so dokazali s svojim delom, da kljub krivični razsodbi zunanjih ministrov v Parizu in celo zunanjega ministra SZ in raznih klevet inf ormlbir o j evcev, ki jih raznašajo preko radia in časopisa, -ki bazirajo na podli neresničnosti, ne bodo omajali v nadaljnjem -delu, temveč se bodo še nadalje borili za lepše življenje, ki ga bomo kljub krivičnemu sklepu živeli skupno z našimi brati Korošci.
KOZ
ne smejo bili skrivalnice delovne sile
Na mnogih Kmetijsko obdelovalnih zadrugah je opažati, da zaposlujejo preveč delovne sile ali pa da imajo zaposlene razne »ekonome« -in »skladiščnike«. Tudi se opaža, -da nekatera zadružna posestva zaposlujejo preveč delovne sile na gotovo količino obdelovalne zemlje. Seveda je takšno -poslovanje v škodo petletnega plana. Zaposliti je treba le toliko delovne sile v ekonomijah in v kmetijsko obdelovalnih zadrugah, kolikor jo je potrebno, odvisno -delovno silo pa je treba zaposliti v industriji ali -pa v frontnih brigadah.
Dobro zaposleno delovno silo ima KOZ Gorica, ki zaposluje na 6 ha zemlje in na dve glavi živine po enega zadružnika, vseeno -pa je vsa zemlja vzorno obdelana, kar ne bi bil slučaj, če bi bila zemlja v privatnem lastništvu.
Videti je, -da je tov. predsednik Drašler dober organizator in vodja i-n da vsak posameznik močno zagrabi za delo, kajti uspehi so veli-k-i in lepi.
Naj -bo ta primer zaposlovanja vsem -zadružnim posestvom za vzgled 'in naj tudi druge KOZ in ekonomije stremijo za tem, da bodo s -pravilnim -proporcem zaposlovali delovno silo. Naj se upravni odboji zadrug -zavedajo, da 'je delovna sila -potrebna vsem našim rudnikom in tovarnam in naj svoje delo tako razporedijo, da bodo lahko shajali s -čim manjšim številom delovne sile, ne da bi pri tem znižali -svojo proizvodnjo oziroma poslabšali obdelavo zefnlje.

&§m.. .
MESTNA MENZA V KRŠKEM
no z odsekom za -notranje zadeve delali -dne 28. 6. na KOZ Gorice pri okopavanju koruze.
S tem so pokazali, da niso samo vestni pri svojem službenem delu, temveč, tudi dokazujejo neresničnosti klevet, dokazujejo klevetnikom, da je ljubezen naših narodov do naše herojske Partije neizko-renljiva.	A. F.
RDEČI KRIŽ v DOBOVI
je ipo svojem -občnem zboru pričel z aktivnim delom. Tako so si na sestanku zadali nalogo, da se bodo mesečno enkrat vršila predavanja, kakor tudi, da se bo osnoval tečaj za prvo pomoč. Prvo predavanje se je vršilo dne 26. 6. na katerem je predaval tovariš dr. Bogataj o -prvi pomoči. Tov. predsednik RK pa je .podal referat o socialnem zavarovanju. Predavanja se je udeležilo lepo 'število slušal-cev.
Prav tako je bilo sklenjeno, da se bo ustanovila posvetovalnica za matere in otroka.	A. F.
KOPALIŠČE OB SAVI
ki ga je MLO Krško prevzel od »Tujskega prometa« je -bilo v slabem stanju in ga je MLO -obnovil in usposobil iza uporabo. Tako je zopet Krško -pridobilo novo zaba-vališče za delovnega človeka.
Iste.
veC Čistoče po krških cestah
Krško je letoviščarski kraj, a kljub temu Krčani nočejo razumeti, da je neprimerno in nehigiensko odlagati smeti in gnoj ob Savski cesti ter tam postavljati gnojne jame. MLO je že večkrat opozoril prebivalstvo da očisti svoja dvorišča in pločnike, žal pa večina nima za to razumevanja.
Odslej se bo 'kršitelje mestne čistoče primerno kaznovalo in tako prisililo k
KMETIJSKI SVETOVALEC
Ameriški kapar
Poleg nevarnega koloradskega hrošča se je pojavil širom Slovenije ameriški kapar, ki grozi, uničiti naše že tako zaostalo sadjarstvo. Ker se mora poleg živinoreje v Sloveniji še posebno uveljaviti se postavlja pred nas naloga ipodvzeti uspešne za-tiralne ukrepe proti ameriškemu kaparju. Slovenija ima vse pogoje, da se še bolj uveljavi v svetu kot dežela zdravega sadja, ker ima že za to po naravi vse pogoje. Da bomo lahko na svetovnem trgu nastopali kot resen konkurent ostalim sadjarskim deželam, je pogoj, da uničimo kaparja. Sadje, izvoženo iz predelov Slovenije, uživa svetovni sloves. Ko nam bo uspelo uničiti kaparja, se bo Sloves našega sadja še povečal. Kot nam že ime »ameriški kapar« samo pove, je bil ta nevarni škodljivec pri-nešen iz Amerike v evropske države. V Madžarsko je bil prenešen že v predvojnih letih, odkoder se je razširil posebno v dobi Okupacije v prekmurskih sadovnjakih. Od tam se je naglo širil v okoliške predele Maribora in danes ga že zasledimo prav povsod. Prejšnje oblasti, posebno še okupatorska, niso posvečale nikakšne paž-nje zatiranju škodljivca in zaradi tega je prizadejal neprecenljivo škodo našemu sadjarstvu. Tudi v Krškem okraju je bil kmalu po osvoboditvi odkrit ameriški kapar. Domneva se, da se je v te kraje zanesel s sadnim materialom, kateri ni bil poprej razkužen. V letu 1947 se je začelo vse bolj resno z zatiralnimi uikrepi v borbi proti kaparju. Okrajni štabi so akcijo škropljenja vodili preko KLO-jev, kar pa ni bilo popolno. Največje okužbe najdemo danes v okolici Bizeljskega, Brežic, Jesenic, Dol in Kostanjevici. Da bi bil uspeh zatiranja večji, smo se oprijeli druge metode in si-
cer vodenja akcije škropljenja preko sadjarskih odsekov pri KZ. To se je začelo prakticirati v zimski akciji škropljenja v letu 1948—1949. Nedvomno najboljši in najuspešnejši način zatiranja je s škropljenjem sadnega drevja in to delo se mora opraviti silno vestno in natančno, ker imamo tu opravka z zelo nevarnim škodljivcem. Posamezne škropilne ekipe pri KZ so v zadnjem zimskem škropljenju dokazale smotrno plansko predvideno akcijo škropljenja in uspeh istega v škropljenju ekipnega sistema. Ekipa vrši škropljenje v vseh sadovnjakih okuženega sektorja ne glede na sektor lastništva. Vodstvo nad akcijo škropljenja delno vodi pristojna KZ, katera dolbiva navodila in materialno pomoč od okraja. Analiza poškropljenih drevesnih vejic je pokazala 94% smrtnost kaparja, kar lahko beležimo kot dober uspeh. Škropljenje v zimski akciji se je vršilo z 8—10% drevesnimi karbolineji, kar je pokazalo dober uspeh. Pri nekaterih KZ smatrajo še vedno, da je škropljenje in zatiranje kaparja brezpomembno. Toda izkustva nas uče, da je to edini in najboljši način in kdor tega ne verjame, ga je treba podučiti, tiste pa, ki nočejo razumeti, pa primemo kaznovati po uredbi o zatiranju škodljivcev na sadnem drevju. Poleg zimskega škropljenja se uspešno izvaja še dopolnilno poletno škropljenje. Namen poletnega škropljenja je uničiti ličinke kaparja in preprečiti nadaljnje bolezni na sadnem drevju predvsem omejiti škarlup in zatreti jabolčnega zavijača, ki povzroča velikansko škodo po vseh sadovnjakih. Z uspešnim poletnim in zimskim škropljenjem bomo uničili sadne škodljivce in se v pogledu sadjarstva še bolj utrdili.

III
mnrnr:^
[j:: n ii ii is n
UUUUUL^i
KRŠKO
16,—17. VII.
BEL ISE OSAMLJENO JADRO
sovj. film
20.—21. VII.
KO CVETIJO LIVADE
švedski film
23.-24. VII.
DOKLER BOM ŽIVEL
franc, film
27.-28. VII.
SILVA
sovj. film
30.—31. VII.
KAPJETAN FRAKAS
franc, film
3.— 4. VIII.
IM IZ KRONSTATA
sovj. film
6,— 7. VIII.
DEKLE IZ BESKIDOV
češki film
10,—11. VIII.
NIKOLAS NICKLEBV
angleški film
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
RAJHENBURG
16,—17. VII.
MOSKVA, GLAVNO MESTO
sovj. film
20,—21. VII.
BOJ ZA PROGO
franc, film
23.-24. VII.
SEKRETAR RAJKOMA
sovj. film
27.-28. VII.
VOLGA — VOLGA
sovj. film
30.—31. VII.
BEŽNO SREČANJE
angl. film
3,— 4. VIII.
STARINSKA VESELOIGRA
sovj. film
6,— 7. VIII.
MARITA
sovj. film
10,—11. VIII.
OTROCI FRATRA
avstrijski film

Motodirke v Krškem
AMD Krško je v nedeljo priredilo meddruštvene motociklistične dirke. Dirk so se udeležili poleg AMD Ljubljane, Maribora, Tržiča ter Trebnjega še vozači AMD Zagreba.
Predpriprave so potekale v redu, dirka-liščna proga je bila urejena ter so že v petek prispeli prvi tekmovalci iz raznih krajev. V soboto ipa so pričeli s prostim treningom.
Na treningih so bili doseženi odlični uspehi, tako je vozač Babič Jerko prevozil krog v 39 sekundah, kar pomeni 92.3 km povprečne 'bralne na uro. Žal pa je ta vozač zaradi poškodb dobljenih ob padcu izpadel iz tekmovanja za nedeljo. Ravno tako je izpadel iz konkurence' tov. Buršič Edi, ki si je ob padcu poškodoval roko. S tem je AMD Krško izgubilo svojega zastopnika,, ki je bil resen konkurent za prvo mesto v svoji kategoriji. Omenjamo, da je po mnenju ostalih starih vozačev proga bila ves čas v zelo dobrem stanju in padcev ni pripisovati progi, temveč brzini.
Nedeljsko prireditev je obiskalo 4500 gledalcev. Tekmovanje se je razvijalo do samega konca v čistem športnem tekmovalnem duhu. Vozači so pokazali visoko raven v tej športni panogi. Najboljši čas je bil dosežen po tov. Metz Veljku AMD Zagreb s časom 41 sek. odnosno 87.9 km na uro. Izmed slovenskih vozačev je bil odličen tov. Jenko Anton iz Tržiča. Zanimiva je bila borba v kategoriji do 500 ccm in to med vozačem tov. Metzem in tov. Smolčičem oba AMD Zagreb, ki sta privozila na cilj z razliko 40 cm. V tekmovanju te kategorije se je ponesrečil tov. Mlakar Tone, vozač AMD Ljubljana. Padec se je dogodil ravno pred tribuno in je vzrok padcu po zaslišanju gledalcev vozačeva številka, katero je baje hotel tov. Mlakar popraviti ali mogoče odtrgati, ker mu je nagajala, v tem je motor izgubil ravno smer, prvo kolo' je začelo plesati, povrhu je izbočila prva guma in padec je bil neizbežen.
Da_ se ustavimo pri zadnji točki, bi bilo
upravičeno grajati vozače skupine AMD Zagreb, ki je odpovedala sodelovanje v Handicap vožnji. To točko je potem vodstvo nadomestilo s tolažilno dirko vseh kategorij. Z odpovedjo sodelovanja hrvat-skih vozačev je bila publika prikrajšana za eno točko. Izgovor vozačev, češ da proga ni urejena in da je zorana od prikolic, ki so nastopale v predzadnji točki, ne drži, ker je vodstvo stezo popravilo. Ta postopek zagrebških vozačev ni bil na mestu, omeniti pa moramo pri tem izjemo tov. Smolčič Ivana, istota-ko člana AMD Zagreb, ki je kazal vsestransko voljo za sodelovanje in se je točke »tolažilna vožnja« kot edini udeležil. Tov. Smolčič je resen konkurent tov. Metza in je mogoče to eden izmed vzrokov odstopanja od Handicapa.
AMD Krško je s prireditvijo pokazalo dovolj življenjske sile in opravičilo svoj obstoj ter pripravljenost za širjenje zanimanja za tehniko v našem okrajm S takimi prireditvami, ki naj bi bile češče, dvigamo tekmovalni duh.
Ob koncu bi bilo še izreči pohvalo vsem ustanovam in organizacijam, ki so pokazali svojo voljo za pomoč in sodelovanje. Zlasti je tu omeniti tovarno Celuloza, na čelu,s tov. Jelencem.
Prireditev se je zaključila ofo 18. uri, nakar je sledila prosta zabava.	K. F.
Objave______________________
OBJAVA
Pozivamo vse upnike in dolžnike, ki imajo kakršno koli terjatev napram Kmetijski zadrugi v Skopicah pri Krškem, da jih prijavijo najkasneje do 10. avgusta 1949., ker sicer terjatev, ki ne bodo prijavljene do določenega roka ne bomo priznali. Prijava se naj izvrši na naslov:
Okrajna zveza kmetijskih zadrug Krško
POPRAVA PREJŠNJE ŠTEVILKE
Na prvi strani, v članku »Zaposliti vse.-: sposobne je naša -prva in stalna naloga« se ne sme glasiti — da je bivši klerikalni župan in trgovec Stoj-s sezul —, temveč je pravilno — da je bivši lesni manipulant Štojs sezul —
V istem članku je na podlagi netočnih, podatkov trditev glede predsednika KLC Raka nepravilna in se jo preklicuje.
iiiiiiiiiiiiiiiiiimmtiiiiiiiiii iiniiiiiiii ...
DOPISUJTE V »NAŠE DELO« IZ VSEH PODJETIJ IN OBRATOV, PA TUDI IZ
VSEH MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ! mmiiiimiiimmimmimmimiiimimmimmimimimmmmiir
Pot v zadrugo
Tiho noč je odevala skrivnostna vila, a jo je v presledkih motilo petje nabornikov, ki so dajali duška svojemu veselju. Njih glas je bil fantovski, hoteli so se pokazati možate, ki -so na vasi po svoji svobodni volji tudi čez polnoči. Tudi dekliški glas se je slišal in pa njih prešeren smeh, ki je prihajal iz močnih, življenja vol-nih prsi. Razigranost jim je vlivala harmonika, ki se je raztezala:
»Na oknu glej obrazek bled ...«
Tine Vovkov se je bil izmuznil iz gostilne za nekaj minut, da se nabere opojnega zraka in sedaj se je počasi vračal. Sprejel ga je zbadljiv smeh Franceta, ki ga je potegnil za rokav in posadil k sebi. Mežikajoč zvito mu je nalival, potem pa potep-Ijal po rami.
»Takšen si ml danes, kot kisla repa!« Si se ga menda preveč nasrkal, ali ti zapeljive oči ne dajo miru?« Dregnil je fanta v kotu, ki je dremal ter mu rekel: »Jože, primajduš! Zaigraj polko!«
Sobo je spreletela poskočna polka in Tine se je zavrtel s Francetom. Zibala sta se po sobi, drseč okorno s čevlji po podu. Vse se je zibalo in soba je bila en sam pravcat vrvež. Tu pa tam je kdo zavriskal in dal duška splošnemu veselju, drugi se je z dekletom sesedel na klop loveč sapo. Tudi debela natakarica Mica je bila bolj poskočna kot po navadi, delala je okorno kretnje, je prinašala in odnašala iz mize. Kakšen nagajivec jo je vščipnil v bok, da
je pokazala močne zobe in se je debelo za-hahljala. Potem se je pa v kuhinji obirala okrog starega Lovšeta, ki ni poznal več samega sebe in ni razločil belega od rdečega. Pravili so, da se imata rada in zagonetna je bila njena debela in njegova pecljasta postava. Vsako jutro se je zibal gor po vasi do cerkve, kjer je bil za organista in kadar ga je kdo ustavil, mu je rad pel o svetu, katerega je prehodil po dolgem in počez. Kakor drugi vaščani, je bil preseljen v Nemčijo in s svojo avstrijsko taktno -strogostjo se je povzpel za tolmača. Šlo mu je dobro in marsikateremu izseljencu je zagodel kako neprijetnost. Grozili so mu, da ga bodo ubili, ko se vrnejo v domovino, a -sedaj kaj bi se vbadali v starca. Po-božen je in pa organist v cerkvi. Z župnikom sta si na- roko in pa s starim mogotcem Vovkom, ki je včasih odločal na vasi.
Harmonika je utihnila. Tine se je vsedel na staro mesto v kot in si nalil. Do dna je izoraznil kozarec, potem pa zavriskal m se pomaknil bliže k Mojci, ki je sedela zraven njega. Ona se mu je nasmehnila, potem pa povesila črne oči. Rad je videl to črnko, četudi sta jo s Francetom včasih obirala, kadar je šla na kakšen sestanek. Nič jima ni zamerila in baš zato je Tine počel čutiti, da je močnejša od njiju. France ni jenjal, še zmiraj je vedel kakšno o Skojevcih, a Tine se ji je začel bližati. Sam ni vedel zakaj, toda njena bližina mu je
prijala. Tudi sedaj jo je opazoval, ta njen črni obraz, črne zapeljive oči, ki so gledale sladko povešeno in mu govorile stvari, ki so mu nerazumljive. Zdelo se mu je, da njena moč in energija bedi nad njim in ga dela premaganega. Komunistkinja pravijo da je, koliko vedo povedati o njej, ki sedi sedaj tukaj in je vesela kakor druga dekleta. Jutri pa jo 'boš videl dopoldne na Krajevnem ljudskem odboru in popoldne s krampom v roki _na gradbišču zadružnega doma. Zvečer je tudi vodila sestanke po vaseh in lepo prepričevalno govorila. Samo enkrat je bil na mladinskem sestanku in slišal je, kako je govorila. O zadrugah in o novem življenju je govorila tako prepričevalno, da je z mislimi zaplaval za njenimi besedami in si predstavljal življenje, ki se mu je zdelo nedosegljivo. Zdelo se mu je, da sliši in vidi dekleta, pojoča, ki so razprostrta po poljani, a pesem buči kakor žlobudranje potoka. Domača pesem je, kakor da jo je ded izvil iz žlahtne vinske trte in nič ni v njem narejenih prizvokov. Tako se podaja žvenketanje motik in lahnemu vetriču, ki je prinašal šelest listja bližnjih -dreves. Iz vasi sem P a prihaja odmev klepanja kose in nekje se sliši brnenje motorja. Zdelo se mu je, da vidi sebe, kako hodi po prostranih njivah in v mislih tehta pridelek. Vse njive od hriba, ki se vijejo, onstran reke do Hrvaškega, so eno samo morje, ki je naše skupno. Zdelo se mu je, da vidi prostran pašnik in na njemu se pase nešteto krav. Pastir pa sedi v senci in piska na piščal. Koliko lep-
ša je njegova muzika od umetno narejenih » zvokov. Tako domači glasovi in domač človek. V nedeljo pa je na vasi veselje. Nič več se ne tiščijo, -sosedje v sobi zatopljeni v misli, ko računajo in računajo ter skušajo razvozlati uganke, ki jim prečkajo poti, kljub temu, da vedo, da so nerešljive. Tam je Pecelj zajedel s plugom pol imenika in mu odnesel mejnik. Drugje je Čepin -s trnjem zagradil pot, ki je bila leta in leta dostopna mejašem. To so uganke. Sedaj pa stojijo v krogu na vasi in se pogovarjajo o obstoječem pridelku. Oči so jim nasmejane in marsikatere zaplavajo po nebu, da ni kje oblaček, ki bi jim prekrižal račune. Jutri je košnja. Malo vstran od njih so na ograjo naslonjene ženske in pridno čebljajo. Pomenkujejo se o jutrišnjem okopavanju, druge zopet o gospodinjstvu. Za šolo pod lipo pa so fantje in neugnana -dekleta. Nagajivi so in veseli, kajti jutri se bodo vrgli v boj z naravo. Zagrizen tok Save morajo ugnati in premagati, pa naj jih stane kar hoče. Ne bodo več dopustili, da bi voda prihrumela v vas, od tam na polje in jim oškodovala pridelek. Tudi starci so zbrani in otroci okrog njih. Se v nedeljo si dajo kakšen opravek, v rokah imajo pipce in kratke "palčke. Verjetno so to zobci za grablje ali podobno.
Tako si je predstavljal njene .besede in na nje mislil, ko je odhajal iz sestanka. Vse se mu je zdelo novo, pa vendar se mu je dozdevalo resnično in prav. Njegov oče je bil najbogatejši na vasi. oduren in skop.
(Se nadaljuje prihodnjič)
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Mesečna naročnina 5 din. — Poedina številka 2.50 din. — Čekovni račun št. 605-95603-9. Ureja urednišici odbor. Naslov uprave in uredništva: Okrajni odbor OF Krško, telefon 43. — Tisk Mohorjeve tiskarne v Celju. — Odgovorni urednik: Su$tdric Zvonko.