SZDL - NAJŠIRŠA DEMOKRATIČNA ZVEZA
Spremembo in dopolnilcv temcljnih ii-stin organizadj SZDL v Ljubljsni so nare-kovali ustavna funkcija SZDL, sklepni do-kumenti ZKS, zakun o združenem dclu tcr statut in poslovnik tepubliške konference SZDI.. Potrebo |«o spreirembi in dopolni-tvah pr&vil krajevnih in obrinskih konfe-rcnc SZDL, stalntarnega sklepa MK SZDL in poslovnika f a je v Ljubljani še zlasti zshtevala samoupravna in družbe-nopolitična aktivnosl organizacij SZDL ter vseh v SZDL vključenih subj< klivnib sil.
Dosedanja praksa je opozorila, da je treba procese nadaljnjega uveljavljanja ŠZDL kot fronte organiziranih socialistič-nih sil vse bolj pospeševati ter preusmer-jati težišče političnega dela SZDL na pri-pravo stališč za odločanje. Preusmeritev težišča dela v SZDL pa zahteva aktivno prisotnost družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev na čelu z zvezo komunistov.
V dopolnjenih in spTemenjenih doku-mentih organizacij SZDL gre za to, da ta hotenja zapišemo in jih v delu uresničuje-mo.
Dokumenti organizacij SZDL, ki so v razpravi, jasneje opredeljujejo pristojno-
sti, medsebojna razmerja in organiziranost SZDL. Med pristojnostmi velja omeniti poglobljene pristojnosti delovnih ljudi in občanov, krajevnih in občinskih organiza-cij ter mestne organizacije SZDL. Jasneje so opredeljeni družbenoekonomski in družbenopolitični cilji na vseh področjih dela in življenja v KS, občini in mestu. V medsebojnih razmerjih gre za opredelitev le-teh znotraj SZDL, med SZDL in druž-benopolitičnim zborom obeh skupnosti in SZDL ter družbenopolitičnih organizaci-jah.
Organizitanost SZDLdajemo vosnutku dokumentov izredno veliko težo. Natanč-neje so opredeljena delegatska razmerja, v katerih so močno poudarjene pravice in dolžnosti delegatov v SZDL, ki vse bolj postajajo politični odposlanci vsociali-stično zvezo povezanih delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih sociali-stičnih sil.
Poleg opredelitve delegatskih razmerij so natančneje določeni izvršilno-politični organi in njih pristojnosti.
CelotnaorganiziranostSZDLtemeljina vsebinskih in temeljnih pristojnostih orga-nizacij SZDL. Gre za to, da je temeljna oblika organiziranosti SZDL v KS kra-
jevna organizacija s številnimi terenskimi, uličnimi, vaškimi, hišnimi in drugimi obli-kami organiziranosti. Tako se neposredni vpliv delovnih Ijudi in občanov prenaša iz temeljnih sredin, preko občinske organi-zacije SZDL v mestno. Dokumenti pose-bej poudarjajo zahtevo po odprtosti delo-vanja vseh oblik organiziranosti SZDL.
Tako je tudi razumeti pristojnosti kon-ference, predsedstev, izvršnih odborov, svetov, koordinacijskih odborov in teren-skih, uličnih, hišnih ter drugih oblik orga-niziranja SZDL, ki so v osnutkih doku-mentov točno določene.
V celotnem besedilu temeljnih Kstin je dan poudarek večji učinkovitosti, politič-nemu dogovarjanju, usklajevanju in koor-diniranju dela znotraj SZDL kot fronte.
R&zprave, ki jih tu tas vodimo v krajev-nih, občinskih in mestni organizaciji S/DL, naj bi occnile dosedanja prizade-vanja za večjo učinkovitost SZDL (cr dale likrali podlago za sestavo takih temeljnih lisiin organizacij SZDL, ki bodo zagotav-Ijale, da bo SZDL postala na vseh ravneh najširša demokratična zveza vseh delovnih Ijudi in občanov.
IVAN KUHAR