Poštnina plačana v gotovini. OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva „OBRTNI VESTNIK" Izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40- — polletno Din 20 — posamezna štev. Din 2‘ — Oficijelno glasilo «Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani* in «Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru* ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860 XI. Setnik. V Ljubljani, dne 15. marca 1928. Št. 6. ±2) 25 letnica Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Slovensko obrtništvo bo praznovalo v dneh 18. in 19. marca t. 1. jubilej matice zadružnih organizacij — Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Ta jubilej je za vse obrtništvo tem pomembnejši, ker se je z ustanovitvijo zveze ustvarilo obrtniško gibanje, ki je prineslo v zadruge novo življenje. Pojavile so se nove naloge in organizacija je dobivala enoten cilj. Nekaj let po ustanovitvi zveze ,v Ljubljani se je ustanovila Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug, obe Zvezi gostilničarskih zadrug, še pozneje pa Zveza obrtnih društev za Slovenijo v Celju. Jubilantinja — Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani — je torej res matica zadružne organizacije slovenskega obrtništva. Malo je v življenju človeka 25 let; neizkušen, komaj dorasel stopi šele v svet. V organizaciji, ki mora razvijati svoje delovanje v vseh smereh, ofenzivno in defenzivno, ki mora stremeti za gospodarskim, socialnim in kulturnim napredkom, pa je 25 let mnogo in upravičeno je, da delo organizacije, ki ima za seboj četrt stoletja borbe, primerno proslavimo. Ob tej priliki pa ne smemo pozabiti onih, ki so s svojimi ideali ustvarili zvezo. G. Engelbert Fran-chetti je bil tisti, ki je prvi zastavil lopato in pričel orati trdo ledino. Na njegovo iniciativo se je ustanovila zveza, bil je tudi njen prvi načelnik, ki je vodil zvezo domala ves čas njenega obstoja. Krepko so posegli v delo gosp. Ivan Šubic, ravnatelj Državne obrtne šole, gosp. dr. Fran Windiseher, glavni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo; pokojni Fran Jeločnik, krojaški mojster, pasar g. Ivan Kregar in drugi. Stavba je rastla, danes po 25 letih pa stoji pred nami kot jaka za-ščitnica splošnih obrtniških interesov. Oti njenem jubileju se zbirajo okrog nje vse ^ številne zadruge, ki jim je zveza pomagala pri ustanovitvi, zbirajo se okrog nje njene članice, to so one organizacije edinice, ki so prve spoznale, da ležita zaščita in napredek obrtništva v združitvi. Prihiteli bodo na praznik svoje matice vsi tisti, ki cenijo njeno delo in ki spoštujejo požrtvovalnost mož, ki so to organizacijo tudi za nje ustvarili. Zveza obrtnih zadrug šteje ob njenem 251etnem jubileju 49 včlanjenih zadrug iz vseh delov ljub- ljanske oblasti. V njej so zastopane Gorenjska, Dolenjska, Notranjska in Posavje. Z vsemi temi zadrugami stoji zveza v najtesnejših stikih, pomaga pa tudi onim zadrugam, ki stojijo danes iz teh ali onih razlogov še izven nje, ker se zaveda, da je vzrok temu le nezavednost in da je treba tudi tam stanovske vzgoje. Zveza praznuje jubilej v času težke gospodarske krize. Nesiguma je bodočnost obrtnikova! Njegova gospodarska moč peša; njegov trud ni poplačan. Narodno-gospodarska vprašanja so se umaknila partizanstvu, ki spodjeda temelj vsem gospodarskim slojem. Preživljamo leta propada, leta konkurzov in splošnega nezadovoljstva. Pisani zakoni nimajo v sebi življenja. Vsi stanovi hite v organizacije, ker posameznik ne zmore ničesar. Tudi obrtništvo je oživelo svoje zadruge in obrtna društva in v njih išče zaščito proti neupravičenemu poseganju v obrt in'proti krivicam, ki se mu dogajajo. Organizacija danes ni več fraza, ona ni luksus, temveč potrebna je, kakor sta potrebna človeku zrak in voda. Tudi ne velja organizacija s številnimi generali, ne, ona rabi vojakov, onega pravega jedra vsake armade, ki s svojim naporom izvojuje zmago. Ni prava tista organizacija, ki šteje na tisoče dremajočih članov! Življenje je borba. In kdor hoče danes živeti, ,v časih, ko se križajo interesi stanov, v tem vsesplošnem metežu za obstoj in napredek, ta se mora boriti. Borba posameznika pa je podobna borbi Dona Kišota z vetrom. Lahko je zlomiti odporno silo človeka, krepko strnjena armada pa je kakor trdnjava. V drugi polovici prejšnjega stoletja so bile obrtne zadruge še kakor lističi, s katerimi so se poigravala oblastva. Ko pa je z ustanovitvijo zveze pričelo poganjati stebelce, ki je zrastlo v močno deblo, tedaj so tudi lističi na njem postali odpornejši, ker dobivali so sok iz debla. Taka je obrtniška organizacija v času, ko praznuje zveza svojo 251etnico. Ni še dovolj močna, da bi odbila vse napade na obrtniške koristi, a v razmahu je. Zdrav je njen temelj. Obrtniška organizacija se ne razlikuje po strankarskih praporih, njeno geslo je: Obrtnik za obrtnika. Naš obrtnik je v organizaciji dozorel toliko, da je pričel tudi na zunaj voditi svojo obrtno politiko. Zaveda se, da je eden izmed važnih činiteljev v državi, čeprav ne najde danes za to umevanja. Slovenski obrtnik mora nastopiti pot, ki vodi navzgor! Jako se je približal naš obrtnik tej poti v zadnjih letih. Organizacije se združujejo v zvezah, zveze pa so se združile v Vrhovnem obrtniškem svetu. Forma stanovske obrtniške organizacije je s tem dovršena in sedaj pričnemo z delom, da število zavednega obrtništva raste in da organizacijo spopolnimo. Uspešno delo naše jubilantinje — Zveze obrtnih zadrug — nam bo dajalo pogum. Kakor je ona zrastla iz majhnih početkov, tako bo obrtniško gibanje, ki ga je ona ustvarila, zavzemalo vedno širše meje. Obrtnik pa bo dosegel svoj cilj, ko bo v njegovih organizacijah nezlomljiva složnost, delavnost in zvestoba do obrtniških načel. Naši jubilantinji pa: Le zveze vsi tesno se oklenimo, hitimo v dan ž njo, pozabimo noč, zvestobo vsi ji, bratje, prisezimo, ker v slogi le in skupnosti je moč! Spored prireditev ob 251etnici. V nedeljo dne 18. marca 1928. se bo vršil ob 8. uri zvečer v dvorani Kazine pozdravni večer gostom. Načelstvo vabi vse obrtništvo, da se ga v čim večjem številu udeleži. Godba. — Petje. — Vstop prost. V ponedeljek dne 19. marca 19 2 8. se bo vršilo ob 10. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma v Ljubljani slavnostno zborovanje, na katerega vabi načelstvo vse obrtništvo Slovenije. Proslava naj izzveni kot mogočna manifestacija našega obrtništva, zato je dolžnost vsakega obrtnika, da se odzove klicu svoje organizacije. Ob 1 .uri opoldne se bo vršilo v dvorani Kazine v Ljubljani skupno kosilo. Obrtniki! Pokažite, da spoštujete svojo organizacijo in udeležite se vseh prireditev polnoštevilno! Dosedanji in novi davki. (Nadaljevanje.) III. I JJaše obrtnike in trgovce bo zanimala razlika med sedanjo občno pridobnino, odnosno dohoda-rino, ter namesto teh uveljavljenega davka od podjetij in obrtov. Sedanja pridobnina (Erwerbsteuer) se določa po zunanjih znakih dotičnega obrta, na primer po številu delavcev, po ureditvi delavnice, po naložbeni glavnici itd. in znaša v okviru kontingenta v Sloveniji 1 do 8 %. Nova pridobnina, ali kakor jo hočejo imenovati davek od podjetij in obrti, pa se bo določala na enak način kakor do sedaj dohodarina (Einkom-mensteuer) po zaslužku ali donosnosti dotičnega podjetja, to pa zato, ker se dohodnina v bodoče ne bo plačevala. Davek na podjetja in obrti je zelo občuten in, kakor boste iz primerov uvideli, višji kot je bila do sedaj pridobnina skupaj z dohod a r i n o in potrjuje obžalovanja vredno dejstvo, da nimajo ti sloji v parlamentu nikogar, ki bi se za njih težnje stvarno in z zanimanjem zavzel. Tudi ta davek je seveda progresiven ali stopnje-valen, ker vladi zaradi odprave dohodnine ni preostalo nič drugega kakor da na posamezne davčne vrste vpelje progresivne doklade, da s tem izbriše oči onim, ki so mislili, da bodo na boljšem, če do-hodarine ne bo. S kako naglico se je na davčnem načrtu delalo, dokazuje dejstvo, da se je pri davku na obrt in podjetja pozabilo na davčni minimum, kar je v primeru s tem, da se ga je z ozirom na dopolnilni davek pri zemljiškem davku do 500 Din in pri kmetsko-hišnem davku uvaževalo, zelo krivično. Čeprav nas tako zvane dopolnilne doklade pri novo vpeljanih davkih ne morejo posebno razveseliti, ne smemo pozabiti, da tudi dohodarina med nami z vsemi svojimi posledicami ni zapustila lepih spominov. Davek na obrti, podjetja in poklice ima tri kategorije: V prvo kategorijo spadajo industrije, trgovine in one obrti, ki prodajajo tudi tuje izdelke. Za te obrate znaša davek 10 %. V drugo kategorijo spadajo odvetniki, zdravniki in one obrti, ki imajo več kot štiri kvalificirane delavce. Ti obrati plačajo 8 %. V tretjo kategorijo pa spadajo one obrti, ki imajo manj kot štiri delavce, ter plačajo 6 %. Manj važni poklici, kakor čistilci čevljev, spadajo tudi v to kategorijo in plačajo 4%. Razen tega uživajo obrtniki, ki delajo od hiše do hiše, male ugodnosti. Poleg tega osnovnega davka se pobira še dopolnilni davek, ki znaša: do 10.000 Din....................................2% od 10.000 do 20.000 Din.......................2% % od 20.000 do 30.000 Din........................3 % od 30.000 do 50.000 Din........................4 Vz od 50.000 do 70.000 Din.....................• 5 % in tako dalje. V naslednjem navajam en primer dosedanje obdačitve pridobitnih poklicev z novo obdačitvijo po pridobninskem razredu III. in IV. Na primer: Andrej M. plača, ker dela z dvema pomočnikoma, državne pridobnine na leto: a) državne pridobnine..................Din 12-— b) 130 % edinstvenega pribitka . . . Din 16*— c) 30 % izrednega pribitka od 28 Din . Din 9-— č) invalidnine.........................Din 2-— Din 39 — d) če prištejemu temu dohodarino od letnega dohodka do 8000 Din . Din 55085 skupaj . . Din 587-85 Po novem zakonu bo pa plačeval zase in za dva delavca: 6 % od recimo 8000 Din je ... . Din 480'— k temu progresivni davek, ki znaša do prvih 10.000 Din 2 %, to je ■ . Din 160 — skupaj . .Din 640'— To pa le v najugodnejšem primeru, če se mu zaradi unificiranja teh dveh davkov davčna ocenitev njegovih dohodkov ne zviša. Neugodneje odrežejo mali obrtniki, ki delajo sami ali kvečjemu z enim učencem in ki so bili do sedaj pod tako zvanim dohodarinskim davčnim minimom. Recimo čevljar M. je plačal: pridobnine letno...........................Din 6'— 130%ni edinstveni pribitek .... Din 9 — 30%ni izredni pribitek.....................Din 5’— invalidnine letno..........................Din 2-— skupaj državnega davka brez doklad . Din 22-— Dohodnine ni plačeval, ker je bil pod 5000 Din letnega dohodka. Od sedaj pa bo imenovani plačeval: od 4000 Din letnega zaslužka 6 % . . Din 240'— 2% ni dopolnilni da,vek.......................Din 80‘— skupaj . . Din 320'— letno torej za 298 Din več. Ta žalostni primer nas uči, da bi bila morala vlada zasigurati tudi obrtnikom z letnim dohodkom pod 5000 Din nižji temeljni davek in oprostitev doklad. Občutno seveda zadene ta davek večje obrtnike, trgovce in industrijce, ker pridejo nanj nesorazmerno visoke avtonomne doklade in ker je tudi dopolnilna doklada na ta davek tako horendna, da znaša obdavčenje že pri 30.000 Din letnih dohodkov 12 do 14 % ocenjenega dohodka, nepri-števši avtonomne doklade, kar pomeni v primeru z dosedanjo pridobnino v izmeri 2 % bridko presenečenje. IV. Preidem na hišno-najemninski davek. Ta davek bodo, kakor sem prej rekel, plačevali ne samo tisti, ki imajo hiše dane v najem, ampak tudi tisti, ki niso kmetje in jih rabijo zase. Ta davek se torej plačuje od letne najemnine ali najemne vrednosti in se na primer sme od kosmate najemnine odšteti v Središču 25 %, v podeželskih občinah pa 30%. Po odbitku vzdrževalnih stroškov se preračuna čista najemnina 12 %, dopolnilna doklada pa znaša pri najemninah do 10.000 Din..........................2 % do 20.000 Din........................... . 3 % do 30.000 Din..........................4 % do 40.000 Din..............................5% in tako dalje čiste najemnine, tako da se postavlja ta davek na 14 do 21-9 % čiste najemnine, odnosno najemne vrednosti. Za primer navedem nastopno: Hiša v Središču z 10.000 Din najemnine. Dosedanja obdavčitev: 12%ni državni davek znaša .... Din 1200 — 70%ni državni redni prirez .... Din 840-— 30% ni državni izredni prirez . . . Din 612 — skupaj . . Din 2652-— Od sedaj: hiša v Središču 10.000 Din; od tega za vzdrževanje 25 %, ostane 7500 Din. 12%ni državni davek...............Din 900 — 2% ni dopolnilni davek...............Din 150 — skupaj . . Din 1500'— Ta davek bo torej znatno nižji kakor je bil do sedaj. Nekoliko bolj prizadete so hiše v mestih, kjer so visoke najemnine in kjer je zaradi tega tudi dopolnilni davek progresivno večji in občutne jši. Neugodno razpoloženje bo pa povzročil ta davek pri nekmetih (uradnikih, obrtnikih), ki so za Sivoje hiše do sedaj plačevali hišno-razredni davek, odsihmal pa jih zadene po ocenitvi najemne vrednosti hišnonajemninski davek. Na primer g. N. plačuje sedaj za tri stanovanjske prostore 12 do 14 Din. Recimo, da ocenijo vrednost njegovega stanovanja na 3000 Din, bo plačal: 3000: 12 ..................- Din 360 — 2%ni dopolnilni davek . . . Din 60'— skupaj . . Din 420-— V. O novem davku od slučajnih dohodko,v, o službenih prejemkih ter o davkih na delniške družbe ne govorim, ker se bojim, da bi Vas to dolgočasilo. Intel bi omeniti še troje vrst davkov, to je davek na družbe, ki polagajo javne račune, nadalje rentni davek ter davek na delavce. Davek na družbe, ki so zavezane, javno polagati račune, to so nabavljalne zadruge, konzumne in produkcijske zadruge, znaša .... 10 % industrijska podjetja plačujejo..................11 % denarni zavodi pa................................12 % Dopolnilni davek znaša za te vrste 2 do 12 %. Samo zadruge, ki ne dele dobička in ki ne dajejo tantiem, to so torej občekoristne zadruge, so oproščene davkov. VI. Rentni davek znaša 8 % od obresti na vlogah v hranilnicah in posojilnicah, v privatnem izposo- jevanju pa 15 %■ VII. Davki na službene prejemke bodo istotak o progresivni in znašajo: do 5000 Din.............................3 % od 5.000 do 10.000 Din..................4 % od 10.000 do 15.000 Din..............• . 5 %. Recimo, da ima nekdo 400 Din na mesec z vrednostjo hrane in stanovanja, bo ta plačal če je samec...................Din 9 50 če ima 2 otroka .... Din 8'50 če ima 3 otroke .... Din 650 če ima 5 otrok .... Din 4'50 na mesec. Ta davek se namerava pobirati z markicami in se bo zopet nedvomno naprtila delodajalcem odgovornost za pobiranje davka. Podrobneje mi o tej vrsti davka ni znano. Če primerjamo, pridemo do zaključka, da se v bistvenem ne bo mnogo spremenilo. Nekoliko nižji bodo zemljiški davek, najemninski davek in hišni davek na nekmetske hiše; davka na obrti in podjetja bosta občutno višja. Znižanje davkov v splošnem pa je pričakovati le pod pogojem, če se noviin temeljnim državnim davkom prilagodi tudi znižanje okrajnih občinskih doklad in če se ne vpeljejo na te davke oblastne doklade. S tem končam in se zahvaljujem za potrpežljivost. Iz organizacij. Občni zbor Čevljarske obrtne zadruge v Brežicah se bo vršil v nedeljo dne 25. marca t. 1. ob devetih dopoldne v dvorani gostilne Deržič v Brežicah. — Dnevni red: 1.) Pozdrav, čitanje zapisnika ter poročilo načelnika o tajniškem in blagajniškem poslovanju. 2.) Računski zaključek za leto 1927. in poročilo računskih revizorjev. 3.) Proračun za leto 1928. 4.) Sklepanje o predlogu Čevljarske zadruge v Mariboru in sprememba pravil. 5.) Dopolnilna volitey načelstva. 6.) Skupna naro-čitev praktičnega in patentiranega orodja ter praktičnih čevljarskih pripomočkov iz inozemstva za vse člane. 7.) Raznoterosti, vprašanja in predlogi glede kake akcije, ki bi bila članom v korist. — Tovariši! Želja zadružnega načelstva je, da se zbora udeležite polnoštevilno (kar je za vsakega člana ne le obvezno, ampak tudi koristno) ter vsi sodelujete pri vseh točkah dnevnega reda. To zborovanje bo velike važnosti in koristi že zato, ker pride nanj govornik iz Ljubljane, ki bo razpravljal o nam nejasnih vprašanjih. Člani, ki brez pravočasne in tehtne opravičbe izostanejo od zborovanja, se bodo smatrali zadovoljni z razdelitvijo doklad in zapadejo v zmislu pravil redovni globi. Odbor. Občni zbor Skupne obrtne zadruge za občine Trato, Oslico, Poljane in Javorje v Gorenji rasi nad Škofjo Loko se bo vršil v nedeljo 25. marca 1928. ob devetih dopoldne v prostorih g. Iva Šorlija iv Gorenji vasi z nastopnim dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) Poročilo načelstva, predložitev zaključka za leto 1927. 3.) Sklepanje o proračunu za leto 1928. 4.) Sklepanje o zadružni dokladi za leto 1928. 5.) Slučajni predlogi in vprašanja. Pokrajinska zadruga kleparskih, instalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani javlja, da se bo vršila vajenska preizkušnja v petek 30. marca 1928. Prošnje naj se pošljejo do dne 24. marca. Odbor. Občni zbor Zadruge kovinarjev v Celju. Dne 4. marca t. 1. je imela Zadruga kovinarjev svoj redni 41. letni občni zbor. Po običajnem pozdravu predsednika in po poročilu tajništva je občni zbor z ogorčenjem konstatiral, da obrtno oblastvo kaže svoje nezanimanje za obrtniško gibanje s tem, da pri občnih zborih naše zadruge že od časa preobrata ni bil zastopnik obrtnega oblastva nikoli navzoč, dočim se to v predvojni dobi nikdar ni zgodilo. To je smatral občni zbor za bagateliziranje obrtništva, proti čemur ogorčeno protestira. Če že gre toliko vlog leto za letom nemo mimo uradnega šinielja, naj bi prišel zastopnik obrtnega oblastva vsaj na kak občni zbor, da bi tam' slišal pritožbe obrtništva, če jih že ne prebere. Tudi je svoj čas imelo obrtništvo v uradnem zastopniku pri občnih zborih ne samo zakonitega nadzornika, temveč tudi dobrega svetovalca, osobito v zakonodajnem oziru. To se pa danes ne u,važuje več, ker se ima obrtnika le še za tistega, ki naj gara, davke plačuje in marsikateremu kaj «na puf» da, dokler more. — Občni zbor zadruge je tudi vzel na znanje važno delovanje Vrhovnega obrtnega sveta ter v svrho njegovega vzdrževanja po možnosti ,votiral primerni prispevek. — Predlog o mojstrski preizkušnji je bil soglasno sprejet. Pravilnik o mojstrski skušnji naj bi izdelal Vrhovni obrtni svet. — Za zboljšanje pomočniškega naraščaja in za omejitev števila vajencev se je sklenilo, uveljaviti štiriletno učno dobo. Poročilo o rednem občnem zboru Zadruge urarjev, optikov, pasarjev in graverjev za ljubljansko oblast v Ljubljani, ki se je vršil v nedeljo dne 5. februarja 1928. od pol dveh popoldne v mali dvorani Mestnega doma v Ljubljani z nastopnim dnevnim redom: 1.) Nagovor načelnika. 2.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3.) Poročilo tajnika. 4.) Poročilo blagajnika. 5.) Poročilo računskih preglednikov. 6.) Odobritev proračuna in določitev zadružne doklade za leto 1928. 7.) Raznoterosti. — Očbnega zbora se je udeležilo 36 članov, zastopnik Zveze obrtnih zadrug zvezni načelnik g. Josip Rebek, zastopnik obrtnega oblastva magi-stratni komisar g. Čehun in zadružni tajnik. — Točka 1.) Občni zbor ob določeni uri ni bil sklepčen, zato ga je otvoril načelnik g. Milko Krapež eno uro pozneje, pozdravil navzoče goste in članstvo ter se zahvalil za tako lepo udeležbo. Vendar pa obenem tudi obžaluje, da se nad polovico članstva občnega zbora ni udeležila z raznimi izgovori in brez tehtnega vzroka, kar je zopet jasen dokaz, kako malo se obrtniški stan briga za lastne interese in da se niti dve uri v letu ne žrtvuje za svoj in splošni blagor. Pritožujejo se pač zoper nevzdržno stanje obrtnika, ne podajo se pa v boj za obstanek niti ne pokažejo stanovske zavesti in solidarnosti. — Poudarja, da se proslavlja letos jubilej 401etnice, odkar se je .ustanovila bivša Zadruga urarjev in optikov za mesto Ljubljano. Zlatarji in pasarji so bili takrat, oziroma pozneje, včlanjeni pri Zadrugi kovinarjev, in sicer do leta 1921., ko je zadruga sprejela pod svoje okrilje tudi zlatarje, pasarje in graverje. Pri tej priliki omenja najstarejšega člana zadruge, ki je od začetka, to je od leta 1888., njen član, g. Roberta Kriegla, urarja v Ljubljani, dalje članov, ki še delujejo, in sicer Filipa Goldsteina, optika v Ljubljani (35 let), Josipa Eberla, Franca Zajca in Milka Krapeža, vsi urarji v Ljubljani (po 28 let)1. Dalje omenja starejše člane, ki so sodelovali pri raznih zadrugah do vstopa pri naši zadrugi, iin sicer gg.: Lu-do,vik Černe st., zlatar v Ljubljani, in Josip Janko, urar ,v Kamniku (po 39 let), Marko Borušak, urar v Trbovljah (32 let), Franc Benedičič, urar v Škofji Loki (31 let), Aleksander Ambrožič, urar na Bledu (30 let), Franc Potočnik, urar v Kamniku (28 let), in drugi. Zahvali se gg. odbornikom in članom1 pomočniške preizkuševalne komisije za trud ter vzorno in požrtvovalno delovanje v preteklem poslovnem letu, na katerega zre lahko zadruga s ponosom in zadovoljstvom. Omenja obrtniško «Sa-mopomoč» za umrle člane in njih pripadnike, ki se je pokazala nepbhodno potrebna ob času največje potrebe, to je v primeru smrti. Značilno je, da je nudila «Samopomoč» prvo podporo (posmrtnino) za našega umrlega člana Franca Lovka, urarja v Cerknici. Želeti je, da pristopijo vsi člani brez izjeme, bodisi star ali mlad, k tej človekoljubni in nesebični instituciji. Čim več članov bo imela