narodskih
řečí
Odgovorni vrednik JOr. «Jattes M&leitceis
Tečaj
sreda 26. sušca (ranoživna) 1851
List g3
V zadévah ribštva
♦
Predsednik obertnijske družbe
cr
Fid. Ter pi ne je v
Čeravno
je bil ukaz, da stara
postava za rib
ske pravíce se zmiraj veljá, dokler nova ne pride, že davnej razglašen, in so tudi „Novice" v
38. listu 1. 1. vnovic svarile pred prestopam obstoječe postave , ker s silo in z nepoštovanjem postav se ne da in se ne sme nikodar nié opraviti, se vunder přelomuje ta postava tù in tam, in marsikteri je zavoljo
tega ze kazni zapadel.
Da tedaj vsak to postavo
pričo odbornikov te družbe in nekterih udov zbrane učence prijazno v slovenskim in nemskim jeziku nago-voril in jih živo opomnil, kako potrebna je dandanasnji risarska vednost vsakimu rokodelcu, od kteriga se se-daj vse lepši izdelki terjajo, kakor nekdaj. Dařila v svitlih tolarjih so přejeli :
Zavolj izverstne ročnosti v tehniskim risanj u
Vadlar Edvard, zidarski podmojster iz Ljublja-
zastran ribštva natanjko pozna
9

razg
lasimo od be- ne 2 tolarja
>
sede do besede, kakor jo je vis. c. k. Krajnsko krono
?
poglavarstvo razglasilo, rekoč:
29. oktobra 1850 tpod številko
vinsko
14273
Vposled neke pritožbe je visoka c. k. ministerstvo notrajnih oprav 24. t. m. pod štev. 22748 naukazalo
Ljubljane 1 tolar učenec iz Siške 1 tolar ski učenec iz Siške 1 tolar.
Veslaj Jožef, tesarski ucenec iz
Dolničar Balant, zidarski

Skarivc Franc, zidar

5?
T>
Za temi so bili ocitno pohvaljeni: Hlebš Jernej, zidarski učenec iz Ljubljane
?
dostojno za toskerbéti, da se obstoječe ribške Sr em č Jernej , zidarski učenec iz Hrusice
5
K a v
rp ravi ce sploh po celi dezeli noter do nove po ravnave, ki se ravno pripravlja, v veljav nostj obderžé, in vsak napadek té h pravíc s po stavnimi pripomočki zabrani."
99
r>
7)
Gospodarske skušnje
ka Adalbert, mizarski podm. iz Velike Lipe na Češkim, — Ve čaj Janez, mizarski podm. iz Oblok. Zavolj izverstne ročnosti v prostim risanju:
Sokol Jožef, kolarski podm. iz Tropovic na Češkim 2 tolarja, — Ve čaj Janez 9 mizarski podm. iz Oblok 1 toi., — Kavka A dalb ert, mizarski podm. iz Ve-
XT	^	y
like Lipe na Ceskim 1 toi., — VollheimJozef, ključar
--ÎJIVU JUI pu lia Vl/OI\im X lul#n -— v u 1 t II v J il
(Vino na svine poskusatij Nar ložeje in nar eki učenec iz Kelna na Rajni 1 tolar.
hitreje se zvé; ali je vino s svincam mešano in takó ostrupeno, če se v vino kroglica iz cinka (ein Zinkkiigelchen) dene. Je vino svinčenato, se kroglica precej s tanjko kožico pokrije.
£Ogljeva stupa.) Kdor se z mertvimi trupli ali z mertvíno pečá, (postavim razudniki, mesarji, poko-pači in drugi), ali kdor mora kakošno gnjusno ali bljivo disečo reč v roke vzeti, naj si potem roke s su-
praham dva- ali trikrat dobro odergne in
Ajhe
ljane
Za temi so bili očitno pohvaljeni : Hansel Vincenci, mizarski podm. iz Ceske
? ?
Podkrajš ek Franc, pasarski podm. iz Ljub-Spitzmiiller Fridrik, rokovičarski podm
?
ga
j
Jazbec Anton, kleparski podm. iz No-
Golli Janez, tesarski učenec iz
him
ogljevim
potlej z mjileníco (žajfnico) omije.
(Zoper vinske uši.) Uší zlo zlo zanemarjeno
živino more.
dati
To
gerdavš mora gospodar
sam otrebiti
rt
, ker sama od sebe kaj nerada gorko polt zapustí. ^Novice" so že marsikako poterjeno sredstvo zoper Jto merces naznanile; naj naznanijo tudi mojo skusnjo: Ce tvojo živino uší razdelavajo, ji postriži dolgo in gosto dlako, kjer so se vgnjezdile; razbeli v ponvi lané-
iz Dunaja viga mesta Ljubljane.
Potem sta bila Vincenci Hansel in France
Podkrajšek, kterih risarski izdelki izdelke vsih druzih učencov prekosé, še posebno pohvaljena, in pove-dano jima je bilo, de zato nista dařil dobila, ker je Hansel že z izverstno risarsko vednostjo v to solo stopil
2 léti zaporedama dařili
Podkrajšek pa je
v
ze
dobil. V ti učilnici, ktere namen je posebno mlade ro-kodelce v risanju omikati, se more na to gledati, de tudi mlajši učenci, ki so se v ti soli začeli risanja učiti.
olje in ušivo živino namaži.
niga olja (tudi kaj maliga mastí prideni; pelji ži-vinče na toplo solnce, pomoci sét (kertačo) v vroče
Zdaj naj še nekoliko časa živinče na toplim ostane, de se polt dobro mašobe na-vzame. Tako spravljanje uši se mi od druzih se skor naj bolje obnaša. Poskusiteî	— a
in se posebno pridno obnašajo, zamorejo dařila sprejeti
>
kar bi pa scer ne moglo biti
?
v
ce
bi se vedno le ze
izučenim in večkrat podarjenim dařila dajale. Namést dařil bojo prihodnjič taki učenci častne spričala dobivali; tako ju bosta dobila létas Hansel iu Podkraj-
šek.
Zraven teh dveh sta bila tudi Sokol in Knoka
se posebno pohvaljena, která sta brez vse risarskeved nosti v to učilnico prišla, zdaj pa že tako lepo risata
9
Slovesnost V risarski Šoli ohertnij- de je bilo veselje nju izdelke viditi.
ske družbe v JLjubljani.
Kakor že več lét zaporedama, je bila tudi létas daritev dařil najpridnišim učencam te nedeljske sole.
Po dokončani daritvi je gosp. predsednik s posebno pohvalo spomnil neutrudljiviga prizadevanja učenike te
šole gosp. Joahima Oblaka
kteri učence razliene
Ce so pa po celim životu, da se dlaka povsod postrici ne more? Takrat, se vé, je druzih zdravil potreba. Vrěd.
risarske vednosti ali tudi celo brez vse vednosti tako pridno in izurjeno podučuje, de se v ti šoli vsako léto
veliko rekodeleov dobro risati nauči. Spomnil je gosp. pred-
62
eednîk tudi s hvaleznostjo lepiga daru , ki ga je nas Wosilo zastran zivin f* Z tira V t lil ihOV
po flezeli.
Ker se „Novice" zavolj podučenja živinozdravništva močno trudijo, de bi se sèm ter tjè po deželi zdravniki
j
tesarski mojster gosp. Juri Pajk v mnogih podobah krajnskih podstrešij risarski soli podělil, ktei
je očitno znamnje velike ljub rokodelske sole, ktere učenik
gosp. Pajka do te je bil tudi on več lét
Naj bi ta rokodelcam tako koristna nedeljska sola, postavili, in ker tudi mi kmetje to želimo, de bi vsaka ktero je obertnijska družba pod krepkim varstvam svit- županija živinskiga zdravnika imela, vas lepo prosimo
«.1TT	..	.	V,	t 4	____: _____*	I--I__! _____r ? A
liga nadvojvoda J
pravila, zmiram več udov drage Novice! Ako vam je mo
kaj pripomoći
9
in podpornikov v prid domovine dobivala. Njeni dobi
de bi

pode župane opomnile , in jim na serce naložile
cek je gotovo velik, ceravno se le natihama vednosti naj bi vsaka županija eniga mladenča v Ljublj
m	-	Ti	# ^f fe	-m^	V	m,	m
V t
f
med mladimi rokodelci sirijo
zdravnisko solo poslala
Zolostno spricbo potrebe
Premistjevanje o poratnih sođbah.
(Dalje.)
Obravnava porót tedaj, ako so po postavi ustne in očitne, mora s kozi in skozi, od konca do kraja v tištim jeziku biti, ki ga zatoženc in pa porotniki raz umejo ; potem bo tudi ljudstvo, ki obravnavo poslušat
zivinozdravnikov smo vidili zdej pri nas, ko je nek
kmet
y
lep
90
vredno kravo zaklati mogel: iméla
je voden
y
kar je več ljudi vidilo
Po zaklanji je v sebi 5 skafov vode imela
y
Ce bi bil zdravnik v nasi
y
županíi, de bi bil bolezin o začetku spoznat biti bi kmetič še kravo v hlevu imel !

more
Mi živo spoznamo veliko dobroto naprave
živino
vca
pride; jo razumelo, ker bo vcasih v slovenskim, sih v nemškim, morebiti vcasih tudi v kakošnim drugim
zdravniške šole; zatorej prosimo Vas, Novice ! nam poma
jeziku. Pri naših porotah
se
dosihmal zatoženc
o tem obziru cio ni porajtal; porotnike so pa tako izberali, de so vse zavèrgli, ki so le slovensko raz-
mož
umêli. Ali je to prav? Ali po tem takim pošten ki le slovensko razume, ne sme nikdar porotnik biti? Ali postava zastran volitve porotnikov v jeziku raz-
gati, kar je v Vasi moci, de bi ta naprava kmalo svoje nasledke po vsih županijah razširila, in nam umne zdrav nike poslala, naši živinci v bolezni pomagati.
l udi bi ti zdravniki pri svojih kmetijah lahko zra ven živino zdravili, in tako si ložej kruh služili. Bo daj, de bi kmalo po deželi imeli več izučenih pomoč nikov o sili živinskih bolezin! Nikar ne verjemite
y
de
loček delà? Nikjer se kaj
ta ci ga
ne bere.
In
ali
mažači zadovoljni
niso sedéli tudi taki porotniki na porotni klopi, od kterih dobro vémo, da le kaj mali ga nemško razumejo? Saj je tudi
smo z navadnimi pomoci nimamo, kaj pa čmo ?
pa
ker druge
V Sentvidu 3. susca 1851.
cr
pisavec zapisnika v Krajnji rekel
da
Mina Gantarjeva nemško razume — koliko jerazumela se je potem v Ljubljani pokazalo. Kako potrebno je da g. deržavni pravdnik o tacih obravnavah slo venski, zatožencu , vsim porotnikam in pričijočimu ljud
Andrej Iglič
v imenu svojih sosedov.
i
y
Slovensko slovstvo
gtvu umevni jezik govori, da si eh er ni sliši, kako Jože f Rozm
Urobtince za léto 1851. 6. tečaj
N
svitlo đa£
korar stolne Labudske cerkve
krepko se on, kot varh postave in postavnosti, za pra
vodj
kofij
seminišča pri sv. Andrej
y
m
vično
kaznovanje kriviga zatoženca poteguje
y
je
jasno kot beli dan.
Kdor ima 5 prejšnih tečajev občje ljubljenih
tinc", bo z veseljem segel
n
Drob
po 6
Ravno taka je tudi s z ago v orni ka m obdolzeni- predgo
pravi
ga-
on
Porotniki in ljudstvo naj slišijo in razumejo
y
kar
y 55
od
-y
glave do nog
tr »
otoviga v brambo
nedolžniga,
sestri" poprejšnim tečajem podob
ali v zlajsanje kazni prejšnih tečajev nima, naj seže po 6
kriviga, razlaga. Ljudstvo si bo po vsem tem
še
le
poduk in kratki čas v njem
bogat
ki je zares, kakor kakor sestra svojej Kdor pa tudi po
najdel bo za zaklad. Pod blagim
prav zapopadek porotnih sodb in pravo spostovanje krilam milostljiviga knezoškofa Lavantinski°:a gg. Slom
te imenitne nove naprave pridobilo.
k
ki blago da rij
sami v teh bukvah vsako leto
Zakaj dosihmal niso pri nas ne deržavni pravd- svojimu slovenskimu narodu „zlate jabelka" prave d
niki ne zagovorniki zatozencov tako ravnali, ne vemo. sne in tel
mike v njegovim jeziku
y
je
y
kakor
Gosp. deržavni pravdnik je o začetku porot pokazal, visoko častiti g. korar Rozm
da je mojster slovenskiga ocitniga govora
y
in tudi
sam pravi, podpisal
vsi zagovorniki so
slovenskiga
rodu bili
on potni list letašnjim „Drobtincam". Prav hvaležni
in razumejo smo mu za ta podpi
Druziga ni v tem tečaju nič
slov. jezik. Ali so se bali, da bi ne bili mogli tako učeno spremenjeniga, kakor edino io, da letašnje „Drobtince pravoslovskih reci v slovenskim, kakor v nemškim je-
J°
til in tam nekoliko po novih oblikah zavijajo
Tudi
ziku govoriti? Mi prasamo: ali je v ocitnih porotah zato smo jim hvaležni. Naj piše vsak, kakor mu je pravo mesto za tako učeno pravoslovsko govorjenje? drago, da le po slovnici slovenski piše; čas je, da
da
drago, da Ie po slovnici slovenski piše; čas je. Ali se ne da brez učenosti dokazati, kaj za, kaj pa zop er pisavno pričkanje veržemo v kot, in da ne mislimo zatoženca govori. Zalostna bi bila, ako bi tega tudi
y
v damacim jeziku dopovedati ne mogli! Ali je mo rebiti o tacih porotah več na tem ležeče , da se
„oblika" storí „pisatelj
a
y
v ' Li
za"
Tudi med Nemci ni zato vojske
govor
kdo i ali
y
ph
y
kakor „obleka" ne storí ,,mo-
več : ali piše
Cas je,
a ali aa i. t. d
da
nik v krasnim govoru skazuje, kakor da resnico in je tudi pri nas leto 1850 ta prepir pokopalo. Veliko bolj po
pravico v prosti besedi govori. Občinska razum
ljivost je perva pogodba ocitnih obravnav. Tudi smo enacih misel, kakoršnje smo v nekim Dunajskim listu unidan o priliki porotne sodbe na Dunaji brali, nam-
naj dohtarji nikar toliko paragrafov ne citirajo
nismo nič
druziga v stanu storiti, kakor modre župane
ve naprave
Mi
prijazno povabiti, da naj se poslužijo dobrotlj
reč
nase kmetijske družb
in s pomočjó slav. minis
ki
r>
y y
in le pravoznancam znanih tehniskih besed ne rabijo ker porotniki niso pravoznanci in jih tudi ljudstvo ne razume. Saj ne govoré za učene sodnike, ampak le za porotnike brez pravoznanske vednosti." Nadjati se je , da se bojo
Ljubljani učilnico za kovače
po vecletnim prizadevanjn i kmetijstva napravila i živinozdravnisko solo y
domaćim jeziku, ktere se zamore vsak odraseni clo vek, da le domaći jezik brati in pisati zna, brez druzih stroskov
govorniki o porotnih
sodbah te
y>
ki
vdeležiti v Ljublj Vilhar
da
10 mescov s živežem in stanovanjem
ni preskerbi. Ravno Vaše vos v zboru Planinske podružnice
V
sprožil
iani g. županije bi
tice" seasama znebili, ki se ne prileže novi napravi
(Dalje sledi.)	<
bile že v stanu to izpeljati, ker bi jim ne prizadjalo vec kakor kakih 120 gold, stroskov, da bi pripravnika ućenca
za to v Ljublj
• r
storiti
poslale. Majhne zupanice pa
morejo
Vred.
63
trebno bi pa bilo, da bi se pogovorili in vodila posta- njimi veselí, ki pozná njegovo „županovo Micko"
, kako naj bi pisali, da bo tudi naša proza lahko, in njegoviga „Matička", počiva pri sv. Krištofu na
__	—	_	• . -	«	•	.	« « • « •	« •	«	1 t V	1	1	li	1	« «	#
vili
gladko in lepoglasno tekla, ker na lepoglasje Ljubljanskim pokopalisu pod nadgrobnim kamnam; kteri
je bil léta 1840. popravljen. Naš verli domorodec,
mnogospoštovani g. Mihael Prégl, oskerbnik Kri
se opira prijetnost in krásnost pisanja in branja.
Vernimo se potem ovinku k „Drobtincam"
naza;.
Lično izdelana pogodba ss. Mahorja in Fortunata, naj žanske komende v Ljubljani, je začel v létu 1838 na starejših pripomočnikov Goriške višji ěkofije, z obra- béro za Čopov sporninek, kteriga mu je v létu 1840 zam Goriškiga mesta, kinči létašnji tečaj. Po prijaz- krasno postavil, ob enim je iz dohodkov te nabire spo-
nim
venske prosi prikladniga
55
predgovoru", v kterim g. izdajatelj pisatelje slo- minek Vodnika in Linharta, ki vsi blizo skupej
....... za prihodnje léto, počivajo, popravil. Takrat je Prešern, na kteriga
v Krajnju bo tudi kmalo sporninek postavljen, sle
blaga
sledi zgodovinopis Ogle ja v razjašnjenje pridjane po
dóbe. Po tem pride „pastirsko ogledalo duhov ski m bratom iz p oročeno"; temu je uversteno
dalo slavnih domorodcov",
/
prigodbe žalostné in vesele"
grob dečo
nadgrobnico nadpisal:

55
?
za tem sledijo prilike in
Steže popu
nemškiffa Parnasa
»
?
55
Je pisal zgodbe krajnske star'ga casa. Komu Matiček, Micka, hči župana.
basni", ogledalo za solo in do mačo rej o otrok"
dobro volj ske
slovenstvo, ništa znana?
55
p es m i
«
55
solske pesmi z napevi",
pobožne pesmi". Obširni obsežek „Drobtinc" dokazuje to kazalo
Ki mar mu je Slavile, dokler mertvi se zbudij
in
Domaće bote ga, Talij
?
Klij
?
55
5
Ta nadgrobnica in celi nadpis sta o 10 létih
tako
velike vrednosti posamesnih sostavkov se bo vsak bra- obledila, da potřebuje poprave
vec sam preprical. Da je marsiktera „Drobtinca" ve liko več vredna od
Gosp. P
«i
nas je unidan te potrebe opomnil
drugač
biti,
druge,
m
je
gotovo
in tudi ne more
naj bi se ob enim, ko se bo Presernu sporninek postavil
y
nobena pa clo brez cene ni. Slavniga tudi popravil Linhart
Blagi nasvét zasluži
5
de
slov. pisatelja gg. knezoškofa hvaliti, bi bilo vode morju
ga spolnemo
Poprava stariga prostiga ne bo veliko
prilivati
s posebnim veseljem smo zapazili v letašnjih stroškov prizadjaîa; ce bi se pa po darovih mnogih
35
častitiga
V
doljubov vec denarja nabralo, bi se utegnil nov spo
Drobtincah" veliko pridnost in zmožnost korarja Rozmana na polju slov. slovstva. Živijo! minek postaviti, enak Cop
Po nasvetu g. Preg
„Drobtince" donesó vsako léto 200 gold. sr. Celjskim s o la m, ki jih založnik za prepušenje zaloge plača
5
in tako so one na vse strani koristile.
niti
?
Le tiskarnico moramo bolj čisti ga natisa opom-na nekterih straneh je tako bled , da se komaj bere.
doljube: namenu
naj
blagovolijo
in Vodnikovim povabimo tedaj vse ro pripomoći k temu domorodnimu.
»
Gosp. Prégl je podari! 2
Dr. BI.
55
55
2
gold.
55
Vred

Popolnama Kaj
ali pa raji nié
t
Koliko draziga časa se v ljudskih šolah po Slovenski
dezeli s poveršnim učenjem nemšine
?
potrati, ki bi
JVovicar iz slovenskih hrajev»
z Celjovca smozvedili, da poslednje porotne sod
se dal be v Ljubljani, sosebno pa tišti zapisnik iz Krajnja s tištim
čudnim přestávkám „und sie legte sich dar a uf,
so
z velikim pridam na scer potrebno omiko kmečkih učen-cov oberniti, je ze sto- in stokrát potozeno bilo. Poka- generalprokuratorja g. Ulep i ça in g. predsednika ba
?
žite „Novice" svojim bravcam živ dokaz, koliko tako
rona Buffa
prepričale, da
je treba, da se zapisniki
prisiljeno učenje izdá v naslednjim zagotovilu (certifi- v jeziku zatoženca pišejo, torej sta po lastnim na
katu)
5
ki ga vam v izvirnim rokopisu (original)
i»
iz
Spodnjiga Štajerskiga posljem. Spisal ga je nek župan, ki v svoji aboti misli, da že nemško zna, ako nekoliko po nemško čečká, ceravno taciga pisanja nobena živa duša ne razume. Ko bi bil ta mož v svojim maternim
5
gibu nasvetovala, da naj bi se vprihodnje zopet, kot se je že iz začetka lanskiga léta godilo , z zatoženci slov. jezika zapisniki v slovenskem jeziku, vendar pa %
nemškim přestávkám na
5
strani, spisovali
5
ker sveto
vavci nadsodnije Celjovške vsi po slovensko ne umejo jeziku to zapisal, kar je zagotoviti hotel, bi ga bil vsak To silno mudivno delo nemškiga prestavljanja bi se lah
razumel.
2 ali 3 leta z nemšino
5
Pa nekteri možaki, ki so se brez kaj naučiti
ko
opustilo, ako
mučili, že mislijo
?
bi se za Slovence v Celjovcu pri nad da so veliko sodnii poseben „slovensk oddelek" (slovenischer Senat)
večvredni, če le kakošne nemške besede popačiti znajo! Popolnama kaj" — ali pa raji nič! je že marsi-
napravil; saj je todi pri naj vikši sodniji na Dunaju za
55
Lahe poseben oddelek, za Ilirce poseben i. t. d.
Ce
kteriga zasmehovanja obvarovalo !
Omenjeno zagoto- Krajncam niso hoteli nadsodnije dati, naj bi si. mini
vilo se takole glasi; le Iastne imena smo izpustili :
sterstvo vsaj to storilo. Pravično bi bilo.
Ich
Tsultti Vikatt. abgestanden Gutt vir dieses Leud zu D
m
St. J. als Kramer und Schnittwahrm. M
und handelsman, mit Spezerai
pri
nas
v
J
•5
und Ihnnen Frawn sich
Erschaiinen mitn dem zetl zum Hern Kasier
D—. in St. J. am 17t Sabtember 1850
>!v; le • -	F. D.
pirger moister
Št. Andreja na Koroškitn. Trudimo se tuđi
s Slovenšinoj. Pervega sušca smo imeli v nem škim St. Andrejů slovesno skušnjo v katehetiki. Nauči telj g. korar Jožef Rozman in 9 učencov so se tako slavno in jako skazali, de je bilo veselje. Vsako nede
, de se pri
pridiguje
ljo jeden bogoslovcov Slovencam
vadijo; slovenska družina pa besedo božjo v svojim mi
lim maternim jeziku čuje
Zaslran Mjinhartoviga nadgrobni
ga spominha.
Naš slavni, léta 1795. umerli roják Linhart
5
lz Tersta

Pri tukajšnem mornarstvu se je
zbrala komisija, ktera ima potrebne
pripraviti
5
da
bi se u Terst
mali
5
u Poli pa velik arsenal napra
vil
kteriga delà časti učeni svet kakor se tudi prost kmetič nad doveršeno u 1
Svitli cesar je temu delu, ktero bi moglo biti
16 létih, okol 13 milij
Vrednistvo je sprejelo pričujoči »Tsultti Vikatt« ga kdo viditi hoće.

ce
Vred.
florinoT
namenil. Lepa bo ta naprava, ker jadranski Slavjani bodo imeli priložnost se bolj izobraziti in primoženja
pridobiti. Ker se pa skorej za gotovo slisi, da Ve
64
/
4
nedke bodospefc svobodno
ladjostajo udobile, se
govori zapušenim učiteljem le edino pravo
tudi
y
da mornarstvo in mornija bote spet u Venedke tako doJgo ne odlekovali.
Bog vé,
da
prestavljeneV Ako se pa to zgodi, zamoram reci, to preselenje bo le začasno, to je, dokler zgorej ime novana arsenala ne bota doveršena. Pri zidanju arse
boljsi dohodki
ali bo kaj ali ne!
A. Praprotnik.
V Kocijanu na Dolenskim so 9. t. m. po
dělili g. grof Jožef Barbo pridnimu sadjorejcu Mati
nalov bo veliko inženirjev treba; ali bi ne bilo dobro, Jatu Rohrmanu eniga tistih zlatov (cekinov) v da bi se tudi kakšin Slavjan oglasil in k temu pristo- Hčni skatljici, ki so ju cesarski dvorni kaplan g. Pri-
pil
?
ker ondašnji inženirji so večidel Švedi, in ne raz- mic krajnski kmetijski družbi v podarjenje dvema po
umejo nobeniga druziga
jezika, kakor
svoj narodni.
Društvo mornarsko „Lloyda" se hoce zediniti z drugim društvam u Aleksandrii (u
sebno pridnima sadjorejcama iz Dunaja poslali. Na prošnjo
fajmošter Za-
grofa
v
Barbo-ta so St. Kocijanski
Afriki), da
bo zamoglo
V
ze
tudi s Kitajci u bolj razširno kupčijo stopiti, in tako pokazati, da tudi domaća kupčija lahko tako cvête, ka-
1 okar vesnost gosp. fajmoštra in velike
or
J
in
pred to nedeljo napovedali farmanam to slo
Božjim opravilu so vpričo
drugo nedeljo po
množíce
grof Barbo s
po
kor Angleška.
Slavj. društvo misli svoje postave
prenarediti, ker se zdi, da po teh ne more prav naprej

hvalnim govoram imenovanimu Rohrmanu podali zlato dařilo v počastenje njegoviga pridniga prizadevanja v sadjoreji. „Naj bi Vaše zasaje ne drevesa
š e
Novicar iz JHLrajnshiga.
Na poti v Terst so se pripeljali Njih veličanstvo naš presvitli Cesar s svojim bratam Ferdinandam Ma-ksam v petik ponoći kmalo po 11. uri v Ljubljano. Ker so se namenili popolnama natihama potovati, so si
veliko taciga zlatiga sadů Vam donesle v Vaš dobiček in v prM domovine I44 grof. svoj govor, ki,
so skle ni l i
kakor podarjeno častno tovo ne bosta brez dobrih nasled^ov ostala.
or
Í?
dařilo, go-
R1 o vie ar iz mnogih Krajev.
19. dan teg
prepovedali vsako slovesno sprejetje; toraj sta jih v ko- pruskiga ministerstva odgo
mesca je naše ministerstvo na dop
dalo
naš
P
kterim se da
deželni poglavar in pa vojni zapoved- pričakovati
lodvoru le
nik spodobno sprejela. Mudili so se 10 minut, in po
y
de
bodo nemške zadeve kmalo poravnale
Ministerstvo kupcijstva je 56 delavcam iz Tiroljskiga
tem berž v Terst odrinili, kjer, kakor se sliši, mislijo 2600 gold, podarilo, ki sose skoz Ljubljano po Savi i: 10— 12 dni ostati in ondašnje ces. mornarstvo (Marine) Donavi na Erdeljsko podali, se ondi vselit in dobre iz ogledati. Njih brat se bo podal po morju v Ameriko; glede umniga kmetijstva dajat
Cesar pa, ce je res, kar se govori, se bojo na Dunaj čez Reko in
Ministerstvo pra
eodj
Zagreb vernili.
se posvetuje, kako bi se sodnijško opraviljstvo
— Přetekli četertek je bila, prostejši napravilo; porotne sodbe bojo ostale, to de ker se je g. Ambroz zupanstva odpovedal, po nauka- v volitvi porotnikov se bojo nektere premembe vpeljale
?
zu g. ministra notranjih oprav, nova volitev župana
Vsak dan se pricakuj
Snidilo se je 28 odbornikov, ki so v ponovljeni volitvi vojakov. Ra
postava za ukvartiranj
y
mnogospoštovaniga in za Ljubljansko mesto mnogo zasluže
tako
tudi pričakuje postava, po kteri
bo smel v vojaski stan vzeti novine odkupiti, kakor je
■HHHIHMMÉI — Po
niga kupca in vodja narodne straže g. Baumgartnerja to že popřed v cesarskim patentu v navadi bilo. — z 17 glasovi za župana izvolili; g. Dr. Tuber je dobil ukazu cesarskim smejo prihodnjič tudi judje s smod
za njim 11 glasov.
Nadzornik latinskih šol
gosp
Dr.
ka m in
tarj
Klemann je bii te dni v Ljubljani in se je potem v No- tentu od léta 1807 niso smeli
kupčevati, kar dosihmal po pa
vo mesto podal, ondašnji gimnazi pervikrat ogledat.
Ministerstvo kupčij
stva je v prid delavcam vse kupcijske zbornice
Tudi nadzornik ljudskih sol
gosp
dr. Mocnik obiskuje šalo: Koliko si zamore
pra
moz
y
otrok na dan
ravno zdaj ljudske sole na Notrajnskim.
Gosp. prof, služiti? pri kterim rokodelstvu se da narveč, pri kte
nm
Rechfeld pride za profesorja na zgornji gimnazi v Gradec; v pondeljik je slovo vzel od svojih učencov.
V Ljubljani so te dni nekiga ponarejavea bankovcov za delavce tù in tam
menj zaslužiti? koliko zasluži delavec
kmetih
koliko v fabrikah
kakošne milodar
prave obstoj
Po ukazu ministerstva uka
(desetkov) zasačili. — Iz Dunaja se „Novícam" piše,	ne smejo prihodnjič sinovi ali žlahtniki učiteljev ljudskih
da pervi 2 poli nemško - il irsko - slo venske ga	šol nič več učiteljstva po odstopu ali smerti očeta ali
deržavljanskega zakonika" (burg. Gesetz-Buch)	žlahtnika podedovati. — Slavni maršal Radecki je
ee že za natis pripravljate. Ilirska beseda je z latin-	přišel 16. dan tega mesca v Milano; poleti bo, kakor
Ti
skimi in cirilskimí cerkami natisnjena.
Perva vožnja po
se slisi v krasni Monci prebivah
novi železnici med Verono in Mantovo seje 15. dan Iz Gorenskiga. V četertek 20. sušca smo imeli t. m. začela. — Nemške pesmi bana Jela čiča, ki jih
uceniki Radoljske okolice v Begnah prav vesel dan. je še mládenec zložil, so prišle v deržavni tiskarnici Zbrali so se tukej 4 duhovni gospodje in 9 učenikov na Dunaji v posebno krasni obleki na svitlo; kar se bo
za-nje skupilo, je namenjeno záložníci nemožnih voja-
Za razpisano dariio za h lapon čez Seme
castiga gospoda Jo že fa
kov.
iz blizjih krajev. Prišli smo
Vovka vezovat, in se jim za vse njih iskreno in ne utrudljivo prizadevanje v predsedništvu po dolžnosti ring se je dozdaj 7 umetnikov oglasilo; vožnjo bojo
poskusili v pričo darilnih sodnikov mesca rožnika. Na Ogerskim prodajajo vinograde sèm ter tjè po tako niski ceni, de se sedaj lahko troje nogradov za tišti denar
ve
eereno zahvalit. Vsak, ki dobriga gospoda pozna, . kako zlo so se trudili in si šo prizadevajo našim šolam, elovenšini in revnim učiteljem kviško pomagati. Taki
domorodci so zares mile
zvezdice slovenskiga obnebja ;
kupi, kakor popřed eden.
Mesarji v Peštu so ceno
Bog nam daj veliko takih! Pogovorili smo se tudi eno za funt govejiga mesá od 10 kr. na 10 in pol kr. sa-
prav po domaće. Tudi našiga noviga nad- molastno poviksali; zato je mestna gosposka vsaciga za
m
drugo rec
zornika visokočastitiga g. Mo en i ka smo se veselo spom
200
nili.
Vse se nam zdej
še
gold, kaznovala ;
ob enim je tudi oklicala
precej dobro kaže; da bi danih postavah srne vsak mesó sekati.
y
de po
Tište verstice za stran Lj., da bo Laško predm. smo izpustili zato ker je ondi le stalo Teržaško predm.	Vred.
Naznanje. Šest
pola
»
živinozdravništva
na svitlo prišla; naj g. naročniki pošlejo po-njo
je
Natiskar in zaiožnik Jozef Blazí tik v Ljubljani.