323 Naši dopisi. V Gorici 2. okt. — Blagoslavlja nje veteranske zastave jutre na R6jicah (blizo železnične postaje) bo kaj posebnega. Ves veliki prostor okoli vojaške kapele je primerno zagrajen in z zastavami okin-čan. Povabljencev je mnogo — domačih in vnanjih; med njimi tudi namestnik primorski, baron De Pretiš. Botro presvetlo cesarico bo namestovala gospa baronovka Rechbachova. Blagoslavljali bodo zastavo častni ud veteranskega društva — duhovni veteran prečastiti kneznadškofdr. Andrej Gollmayr; maševal pa bode gosp. prost dr. Valussi. Tisti trenutek, ko bode predsednik veteranskega društva, gosp. major Karol vitez Catinelli, končavai svoj ogovor z ,,živio"-klici cesarju, bodev naznanjalo streljanje in slovesno zvo-nenje v bližnjem St. Andreži. *) Na zadnje bo defilo-vanje pred nazočimi načelniki in potlej v mestu pred c. kr. okrajnim glavarstvom. Popoldne od 2. ure naprej bo spet na Rojicah veselica — južina za veterane in ljudski ples. Nocoj (v saboto) bo sprejemanje gostov, muzika po mestu i. dr. v. — Včeraj se je pričelo šolsko leto. Za prvi gimnazijski razred se ni pri nas še nikdar toliko učencev oglasilo , ko letos — Slovencev kakih 40, Lahov (in Nemcev) okoli 80. Za višo realko pa ni vpisanih več, ko kakih 40 učencev. Več o šolskih rečeh drugi pot. — Vendima je po vseh naših vinskih krajih prav pičla. Za vse drugo pa je dobra letina. Vreme imamo uže cel teden krasno. — ,,Občno menjenje" je res velevlast. To so pokazali te dni naši meščani. Povedal sem uže, kako nejevoljne so bile vse vrste ljudi zarad nekih določeb novega pogrebnega reda. Pretekli torek so peljali pokopat nekega mladega čevljarja. Vsi pogrebci, katerih se je bilo veliko zbralo, zarotili so se, da hočejo mrliča spremiti — ne glede na magistratovo prepoved — tudi od cerkve naprej peš, se svečami etc. Ta zarota se je bila razglasila po mestu uže prej, zato se je zbrala na Travniku in po vseh ulicah proti pokopališču obilna množica gledalcev. Prišedši iz cerkve ni hotel (privatni) križonosec izročiti križa cerkovniku , in ta ni mogel z duhovnikom (po magistratovi zapovedi) stopiti na, oziroma, v kočijo. Tako se je nadaljeval sprevod po stari goriški šegi in nazoča policija se ni upala ljudi razganjati, kakor se je nekaj krat poprej bilo zgodilo. K tej demonstraciji proti municipiju so ljudje po *) V Št. Andreži je jutre tudi nova maša, in sicer uže druga letos; prva je bila preteklo nedeljo. Oba no-vomašnika ste Pavletič-a. Rojakov-masnikov ima Št. Andrež zdaj sedem. Pis. 324 Travniku ploskali. Nasledek temu je bil, da je mestno starešinstvo brž drugi dan svoje pogrebne naredbe spremenilo tako, da je zdaj ljudem na voljo dano, urediti sprevod po starem, da gre mašnik peš, ali pa po novem, da se mašni k od cerkve naprej pelje. Teči pa ne sme mrtvaški voz ne v mestu, ne zunaj mesta. To je v starešinstveui seji predlagal gosp. župan sam. — Tedaj ne le meč in kanoni, temuč tudi čevljarska kopita še kaj premorejo. iz Celovca 4. okt. (Peticija §. 19. osnovne državne postave od 20 decembra 1867. do Nj. ekscelencije grofa Taaffe a.) Kaki ubogi siromaki o narodnih pravicah smo mi 61 o venci na Koroškem, imate, slavni gospod, iz preteklih časov gotovo uže dokazov na kupe. Al, kar se Vam morebiti nemogoče zdi, je to, da — kakor je birokracija z nami ravnala pod ministerstvom Lasser-Auerspergovim — prav tako ravna še dandanes vkljub prestolnemu govoru, v katerem je presvitli cesar izjavil, da „Avstrija bode zavetnica pravic vseh svojih dežel in svojih narodov/' Dajte nam — nemškemu pa tudi slovenskemu narodu, katerega je na Koroškem dobra tretjina, pravičnega c. kr. deželnega predsednika, da ubogi koroški Slovenci pridemo iz vie, v katerih ves čas zdihujemo po narodnih naših pravicah, davke pa plačujemo in vojakov dajemo armadi isto tako, kakor tukajšnji Nemci! Da, slavni gospod, vidite, kako sedanja deželna vlada z nami dela, berite ukaz njen, ki je 4. septembra t. 1. šel do c. kr. okrajnega glavarstva celovškega, od tega pa 9. septembra do župana dober-levaškega, ki se je o tem pregrešil (!!), da je v domačem (slovenskem) jeziku pri c. k. deželni vladi vložil neki zapisnik. Ker je časnik „Karnt. Volksstimme" prinesel po besedi oba ta ukaza, naj Vam ju tudi „Novice" prineso v izvirni besedi, da sami blagovolite sprevideti nujno potrebo da taki možje pod Vašim načelstvom ne morejo dalje bi'i na čelu vladnem tam, kje sta dva de želna jezika. Famozna ta ukaza glasita se tako le: , Nr. 6243. Wird dem Henn k. k. Bezirksh&upt-mann in Klagenfurt mit der Aufforderung zuriickge-sehlossen , die Gemeindevorstehung Unterferlach uoter Wiederholung des bereits anlasslich eines ahnlichen Falles mit dem h. a. Erlasse vom 11. Mai d. J. Z. 3368 erganjienen Auftrages sich im Verkehre mit den offent-lichen Behorden der in Kam ten als Amtssprache bestehenden deutschen Sprache zu bedieuen, anzuweisen, das mit h. a. Erlasse vom H. August d. J. Z. 5821 abverlangte Erhebungsprotokoll in deutscher Sprache aufzunehmen und den hiedurch ordnungsmassig instruirten Act bis langstens 20. d. M. wieder anher vorzulegen. Klagenfurt 4. Sept. 1880. Fiir den k. k. Statthalter: Novak m. p.u „Nr. 10669. Der Gemeinde-Vorstehung Unterferlach zur Kenntnissnahme mit der Aufforderung, da* in deutscher Sprache aufgenommene Erhebungsprotokoll bis langstens 16. d. M. unter Riickstellung des Gesammt-actes anher vorzulegen, und s ch in Hinkunft bei Amts-correspondenzen nur der deutschen Sprache zu bedienen, widrigens die Gemeinde Vorstehung ausser Riickstellung der in slovenischer Sprache verfassten Actenstucke auch noch Ordnungsstrafen zu gewartigen hatte. Klagenfurt am 9. September 1880. Der k. k. Bezirkshauptmann Kronig m. p.u Iz Postojne 29. sept. (Šolstvo.) Dobro urejeno ljudsko šolstvo je gotovo eden najvažnejših faktorjev človeške družbe; ono je zavod, kateri v vseh potezah skrbi za izobrazbo državljanov vseh stanov. Ce ljudska šola svojo dolžnost v pedagogičnem smislu vestno spolnuje, postane s tem največja dobrotnica družbi Človeški. Sola ima pa le toliko veljave, kolikor veljd učiteljstvo v nji delujoče. Ako je učitelj moder , vesten , v svojem poslu podkovan in značajen mož, prisvojila si bode tudi mu v poduk in odgojo izročena mladež vse te lepe lastnosti; če pa je učitelj sam mevža, veternjak, tudi njegova šolska mladina boljša ne bode. Učitelj pa navadno v javno življenje iz preparandije (učiteljskega izobraže-vališča) prinese največ tistih lastnosti, katere imeli so tu njegovi učitelji, profesorji. Kako se je tukaj uže več let sem kuhalo, mlelo in za nasprotni tabor prepariralo, ne bodem danes našteval, ker vse to bere se uže med vrsticami govora g. učitelja Kežeka pri občnem zboru „Slov. učiteljskega društva" 23. septembra t. 1. v Ljubljani, kateri govor je „Slov. Nar." ad verbum objavil. Res, boljega in času primernega predmeta bi „Slovensko učiteljsko društvo" ne bilo moglo na dnevni red postaviti, kot je bilo vprašanje o prestrojitvi učiteljskih izobraže vališč na slovenski zecolji. Stvar bila je izvrstno in temeljito od strani gosp. referenta rešena. Vsak pravi domoljub trditi mora, da je uže skrajni čas, šolski pedanteriji konec storiti. Zadnje desetletje bode šolstvu na Slovenskem v zgodovini čudna maroga ostala! Gola istina je, da je bilo šolstvo glede napredka v tem desetletji najmanj za dvajset let nazaj potisnjeno. A učiteljstvo, posebno na Kranjskem, ni bilo pa še nikdar tako razdvojeno in demoralizirano, kot bilo je v tem desetletji. Tudi bode še veliko časa v žrelo večnosti zginilo, predno bode med ljudskim uči-teljstvom zopet prava kolegijalnost in zaupanje utrjeno. Na vprašanje: „kdo neki ima tukaj najveČe zasluge, ali bolje rečeno, kdo je šolstvo na Kranjskem tako daleč v propad dotiral, je prav lahak odgovor ta: nobeden drug ne, nego narodove izdajice , odpadniki in vskoki, katerim je bila osoda za nekoliko časa vajete šolstva v njihove pogubonosne roke izročila, kar pa, ako Bog Ak, ne bode več dolgo časa trpelo. Še eno desetletje naj bi se šolstvom tako naprej šlo, pa bil bi popolni šolski polom, nemški „krah" tukaj ! - Kje bil je večji šolski nesmisel, kot ravno v našem okraji o času „cvergovskega" rogoviljenja? Ti dobri ljudje uže sami javno priznavajo , da so jih njihovi glavni mata-dorji edino le za slepo orodje imeli. Kesa j o se zdaj na skrivnem in očitno, da so se dali na limaoice loviti ter so slednjič ob ves kredit pri narodni in nemčurski stranki prišli. Naj jim bo! Zakaj pa dobrohotnega poduka pravih rodoljubov niso poslušati hotelt? „Kdor ne sluša — pa naj skuša! li Z božjo pomočjo in prizadevanjem narodnih zastopnikov-voditeljev bode s časom tudi ta rak iz narodovega telesa izrezan in pregnan, Tisti pa, kateri ste šolstvo tako daleč v propad dotirali, preiskujte svoje grehe in delajte za-nje pokoro, dokler je še čas. Kdor nima srca za napredek ljudstva in njega blagostan, naj krmilo šolstva prepusti sposobnejšim možem, da se zavržena reč po moči v prave koies-nice dovede Tistim učiteljem pa, kateri so tudi v času terorizma in preganjanja narodu zvesti ostali, zaklieem: Slava! Njim najboljše plačiio gotovo je — mirna vest in ponos neomahljivega narodnega značaja. Domoljub. Iz Rovt 30. sept. K —c. — Rovte so d*;kaj velika fara v vrhniški dekaniji in so po svetu zarad štirih velikih sejmov znane. Tu ni vasi, marveč posamezne hiše in še te so zelo raztresene. Cerkev pri fari je velika in lična. Davno so uže želeli farani pri farni cerkvi velicih mogočnih zvonov, da-si tudi staro zvonilo ni bilo ravno slabo. Letos se jim je želja spolnila, kajti častito cerkveno predstojništvo je v soglasji z našim vrlim občinskim odborom enoglasno sklenilo, vstreči želji fa-ranov. Dogovor z zvonarjem gosp. Samasom bil je dognan in delo se je pričelo. 14. dan t. m. bil je naši fari posebno slovesen, dobili smo nove zvonove. Slovesna je bila njihova pot iz Ljubljane, slovesno smo 325 jih tudi tu sprejeli. Vhod v faro kinčal je slavolok, enako stali so tudi drugod ob cesti maji iu slavoloki. Ko dospo vozovi do prvega slavoloka, pozdravi jih pok topičev, ob enem pa zadone pri bližnji podružni cerkvi na Petkovci tamošnji lepo vbrani zvonovi in pok mož-narjev želi tekmovati ž njimi in z možnarji pri farni cerkvi. Pod klancem pričakovala je obilna priprega, najlepša živina cele fare. Pri križu čakala jih je fara 8 cerkvenimi zastavami, z gosp. župnikom in gosp. kaplanom v cerkveni obleki. Zdaj dospe prvi voz na odločeni mu prostor. Urno pristopijo g župnik v spremstvu gosp. kaplara in naših vrlih pevk. V srce nas je ganil) čuti prijetne glasove naših pevk. Po opravljenem sprejetji razvrstila se je procesija , molitev in petje se je vrstilo, raz holm pa so mogočno oznanjevali topici slavnost rovtarske fare. Prod cerkvijo so se vozovi vstavili, ljudje ogledali nove zvonove in potem veselo na dom podali. Drugi dan potegnili so jih uže v stolp, in kako veselje navdajalo nas je, ko se je pod večer oglasil veliki zvon s svojim polnim mogočnim glasom, naenkrat smo pozabili obilnih stroškov. Delo v stolpu šlo je urno naprej, kajti vodil ga je po vsem uže izurjeni urar Janez Oblak iz Lučenj. — V nedeljo 26. dne t. m. bil je dan slavnostnega umešČenja. Ljudstva se je zbralo od blizo in daleč, toliko, da sicer prostorna cerkev bila je velijo premajhna. Zvonovi so zopet mogočno doneli. Naš visokočastiti gospod dekan so imeli praznovanju primerno pridigo o trojai nalogi zvonov, in sicer tako izbrano, da se je marsikatero oko ginjenja solzilo. Med službo Božo, ki je trajal t skoraj do 1. ure popoldne, bilo je darovanje, katerega se je mnogo ljudstva vdeležilo. In čuli smo milo ubrano zvonilo — namreč v C-nioll. Da smo dobili nove zvonove, imamo se zahvaliti visokočastitemu gosp. župniku , županu in vsemu občinskemu odboru, ki se ni vstrašil tako težavne naloge; hvalevredni so pa tudi farani, ki se niso V8trašili mnogih žrtev. Res so Rovte lahko ponosne, v 5 letih napravili so farani 7 zvonov v skupni teži 108 centov. Od Fare pri Idriji 3. okt. {Cestne zadeve.) Velika nadloga za naš idrijski okraj so nam naše ceste. Leta 1827—18-8. moral je naš okraj dejati cesto od loškega okraja skoz Zire na Idrijo in čez Crnivrh na Vipavo, — leta 1857. in 1858. pa smo delali važno cesto iz Idrije skoz Zalo jia Godovič v Logatec do železnice, in črta Godovič - Crnivrh nam je nekoliko pozneje tudi mnogo novcev pobrala. In sedaj nam je črta Spodnja Idrija Vrščeva za delo odmerjena. — Ne morem si kaj, da ne bi potožil o silnih težavah, katere zarad cest tarejo naše z davki uže preobložene kmete. Za naš okraj bilo bi najboljše tako, da bi se delo na županije razdelilo , ker bi ubogi kmetje radi ^ami se svojo družino cesto delali, ko bi se jim primerno po davku razdelila. Naš kmet ne zmore cestnih denarnih pri klad. Tako smo delali cesto v Logatec, kjer je bilo pa delo jako krivično razdeljeno. Da bi bilo delo takrat po pravici odmerjeno, morala bi bila mesto Idrija in idrijski rudnik sama nad polovico ceste narediti, kajti Idrija plača na leto nad polovico davka v primeri z vasmi našega okraja Staro, sedaj uže opuščeno cesto čez Ve-harišČe na Vrhniko in Logatec je moral rudnik sam popravljati in v redu imeti. Da bi bilo tudi dandanes to prav lahko, kaže to, da je imel idrijski rudnik leta 1874. čistega dobička 672.551 gold, in L. 1875. pa 667.826 gold. Dokler sem bil jaz cestnega odbora načelnik, sem se potegoval za to. da bi se cesta pri kmetu Likarju pri Idr;ji prestavila in ravna naredila, kar bi se bilo lahko zgodilo , če bi cesto za Likarje vi tn mlinom do ,,Firbarjeve grape" ob Idrijci peljali; ognili bi se s tem hudemu klancu in cesto skrajšali za 38 sež- njev. Al okrajni glavar g. Ogrinec me je po nasvetu rudniškega načelnika g. Lipolda nekako čudno — Bog mu odpusti njegove grehe! - odstavil. Da bi bil jaz še ostal prvomestnik cestnega odbora, zgodilo bi se bilo tako, kakor smo naredili v Podgrižah pri Crnemvrhu in pri , debeli skali" med Idrijo in Pristavo. Tudi nova cerkljanska cesta bila bi bolj ravna in varna, če bi se po 8olnčnem kraji od idrijske fabrike do Fare izpeljala. Stari cesti med Idrijo in Pristavo zasipljejo v hudi zimi plazovi 126 sežnjev na dolgost, od Pristave pa do Fare ali »Spodnje Idrije pa 207 sežnjev, tedaj skupaj 333 sežnjev , na solnčnem kraji bi jih bilo le okolo 30 sežnjev, tedaj 303 sežnjev manj. Uže sedaj se je na cesu med Idrijo in Faro več nesreč prigodilo , ker je sneg ljudi zasul, in leta 1875. se je potrebovalo 261 delavcev, da so sneg prekidali; in vendar je cesta bila še cele 3 tedne vožnji zaprta. Kedar so hudi plazovi, hodijo rudarji in delavci prifarski po solnčni strani do Pristave, kjer ni plazov. Ce bi se nova cesta po solnč nem kraji izpeljala, ne bi bilo treba mostov. 30. dne avgusta t. 1. je idrijski cestni odbor novo cerkljansko cesto po dražbi na delo oddal. Naša črta je dolga 4300 m. in cenjena na 27.560 gold. Oddali so pa cesto za 10.758 gold, in most pri Fari za 3458 gold., skupaj tedaj 14.216 gold., ostaja se 13.344 gold. Cesta je prvih 1900 m. dobro izpeljana, od tam pa naprej bilo bi treba tu in tam nekoliko predrugačiti, bolj v hrib odstaviti; tako pri hiši štev. 24 in pri posestniku Gostiši, kjer bi jo rad posestnik sam za isti denar krajšo naredil in brez zidov, če mu v to privoli cestni ali deželni odbor. Toliko v prevdarek! Boštjan Leskovic, bivši prvi cestni načelnik okraja idrijskega. Iz Ljubljane. — God presvitlega cesarja 4. t m je bil v tukajšnji stolni cerkvi ob 10. uri s slovesno mašo obhajan. Uže ob 8. uri poprej pa je imela sv. mašo šolska mladež, kateri je dan cesarjevega godii tudi šolski praznik. — C. kr. deželni predsednik gosp. Winkler je obiskal včeraj dopoldne vrt družbe kmetijske in pa tukajšnjo p o d ko v s ko in živinozdravsko šolo. Pri vhodu na vrt, se zelenjem ozaljšau, so ga priča kovali c. k. družbe kmetijske predsednik baron Wurz« bach z odborniki družbenimi in oskrbniki vrta in pa vodja živinozdravske šole dr. Bleiweis z učiteljem pod-kovstva in živinozdravstva, na strani pa so stali učenci. Predsednik baron Wurzbach pozdravi visokočastitega gospoda deželnega načelnika, veselje razodevaje o prihodu njegovem na posestvo družbe kmetijske, ki je dvojnemu cilju namenjeno: pospehu kmetijstva in pa šolskemu poduku. Po prijaznem , gospodu cesarjevemu namestniku lastnem odzdravil se vsi gospodje podajo v šolsko sobo, kjer dr. Bleiweis, šole vodja , v kratkih črticah razloži zgodovino podkovske in živinozdravniške učilnice, ki ravno letos obhaja svo) 301etni rojstni god in iz katere je dozdaj v deželo (kranjsko, deloma tudi štajarsko , primorsko in hrvatsko) šlo 345 izučenih kovačev, živinozdravniških pomočnikov in mesogledov. Potem so se gospodu predsedniku razkazale vse učne zbirke, vsi razdelki bolnišnični, celi vrt, vse shrambe kmetijskega orodja in važnejši letošnji vrtni pridelki, stanovanje učencev, stanovanje učiteljevo, naposled pa kovaČnica, na kateri so učenci vpričo gospodov gostov podkovali dva konja , tako spretno, da jih je gospod deželni predsednik očitno pohvalil. — Dve celi uri se je preblagi gospod mudil tu in vse vse prav natanko in nadrobno ogledal. Ko se je poslovil, ga je družbe kmetijske predsednik baron Wurzbach prosil prijazne naklonjenosti družbinim napravam, katere edino merijo le na blagor domovini. Gosp. cesarski namestnik ga je 326 radosten zagotovil iskrene pomoči o družbi, katera, v Avstriji blizu najstarejša, je ravno z osnovo podkovske in živinozdravske šole pokazala, da jej je korist dežele vodilo v vseh njenih dejanjih. Obisk visokospoštova-nega gospoda deželnega predsednika ostane v kroniki c. k. družbe kmetijske v veselem spominu. — C. k. deželnemu predsedniku goap. W i n k 1 e r j u sta preteklo sredo gospoda odbornika Jelovšek in Kotnik poklonila diplomo častnega občana vrhniškega. — (Mestni odbor) je v svoji zadnji seji, kakor smo uže poročali, razpravljal nakup „kolizeja" za vojaško kosamo. Dr. Suppan je v svojem poročilu stavil predlog, naj mesto kupi to poslopje, a s tem pogojem, da ga lastnik Wit h al m tako popravi, da bo za kosamo dobro poslopje. Ker pa gosp. Withalm sam nima denarja za tako drago podjetje, naj mu mesto posodi do 60.000 gold, na 6% obresti. Ko bo poslopje tako popravljeno , da bode za kosamo potrjeno, naj ga mesto kupi za 114.000 gold, pod še nekaterimi drugimi manj važnimi pogoji. — Temu predlogu se prvi upre odbornik g. Regali, reksi, da nakup take podrtije, ki bi 60.000 gold, požrla, le da bi se popravila, bi bil prav škandal za mesto. Zakaj neki jo g. Withalm tako sili v prodaj? Narodnih odbornikov, ki so večinoma voljeni od meščanov, a ne od uradnikov in penzijonistov, ki so danes tu, jutri tam, dolžnost je protestovati dr. Suppan-ovemu predlogu. — Tej objavi pritrjuje odbornik dr. K. Bleiweis iz finančnega in zdravstvenega stališča. Kosama v jami, kjer ni blizu obile vode in dobre vode, — kjer se ne dado potrebni kanali napraviti, — kjer je gnjezdo epidemij, nam ne daje poroštva, da bi jo odobrila vojaška komisija za stanovitno kosamo, in če nam jo tudi prva komisija potrdi, kdo nam je porok, da je čez nekoliko let ne zavrže druga komisija? In kdo bo mestni blagajnici potem povrnil 114.000 gold. Zato ne nakladajte prihodnjim odborom bremen , ki bi jih v hude zadrege spravila ! — Za vse te upravičene in temeljite ugovore se ni prav nič brigala „liberalna" stranka , in z njenimi 15 glasovi proti 10 narodnim je bil nesrečni predlog za nakup Withalmovega poslopja sprejet, o katerem je uže nekdaj Prešern pikantno pesmico skoval. — (Bogoslovske Šole) so se pričele 1. dne t. m. V semenišče, kakor se sliši, je stopilo na novo 15 bogo-slovcev. — S kakošno slavo naš rojak gospod Fr. Gerbič poje zdaj v gledališču v Ulmu na Virtemberškem, pričajo nam ondašnji trije časniki „Ulmer Tagblatt", „Neu-Ulmer Anzeiger" in pa „Ulmer Schnellpost", ki so polni hvale o njegovem partu „Raoul' v operi „Hugenoten", katerega je pel 1. dne t. m. „Ulmer Tagblatt" piše: „In Herrn Gerbic, unserem neu engagirten Helden-tenor, hat die Oper eine schatzenswerthe Kraft genom-men; er verfugt iiber ein ganz bedeutendes Stimmma-terial; nicht allein in der Mittellage, sondern auch in der lioheren entwickelt er einen grossen Ton, sein Ansatz ist rein, er lautirt deutlich, obwohl hin und wieder etwas hart, was eben seine Sprache (er ist ein Serbe) mit sich bringen mag. Mit einem seelenvollen Vortrag verbindet er ein edles Spiel. Schon mit der Romanze im 1. Akt, deren Wiedergabe eine wirklich kilnstlerische genannt werden muss, hat er sich die Gunst des Publikums er-worben. Von ganz besonderer Wirkung war das Duett im 4. Akt zwischen Valentine und Raoul, wobei er Ge-legenheit fand, seine dramatischen wie gesanglichen Fahigkeiten zu entfalten, und er hat es in einer Weise gethan, die uns in ihm einen ganz bedeutenden Sanger erkennen liess." — Radostni čestitamo našemu rojaku Slovencu o tako navdušenemu priznanju njegovega talenta na zemlji nemški! — Iz Prage nam je došel smrtni list, ki nam naznanja, da je nas rojak gosp. dr. Strupi, c. kr. profesor živinozdravstva, 26. dne u. m. v 69. letu svoje starosti umrl. Dr. Strupi si je hvaležen spomin ohranil pri nas, kajti on je z dr. Jan. Bleiweisom družbi kmetijski pomagal leta 1850. ustanoviti šolo podkovatva in živinozdravstva. — Pretekli teden tudi smo na pokopališče spremili truplo gosp. Antona Gnjezde, posestnika dobroznane velike gostilne in kavarne „pri Slonu". — (Na vprašanje): kje se dobiva „zimska grahor-šica?u odgovarjamo, da pod adreso: „Hofrichteramt der Herrschaft Acs a d in Ungarn" ali pa: „Herrschaftsver-waltung Galdovo bei Sissek". — O muriških in belanskih govedih, ki jih je družba kmetijska te dni prodala v Ljubljani in Kranji, poročamo vprihodnje, da živinorejci zved6, kam so prišli lepi junci onih plemen. — (Zahvala.) „Sokolovo društvo" je v nedeljo o priliki blagoslavljenja zastave šentvidske čitalnice doletela čast, da je 12 odličnih deklic iz St. Vida sprejelo ga sijajno ter pripelo mu dragoceni trak na zastavo. Podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost, se javno naj topleje zahvaliti za ta dan, ki spričuje, da tudi nežni spol naroda slovenskega živo čuti v blagih svojih srcih iskreno ljubezen do matere naše zemlje. Bog Vas živi mile devojke, drage nam Slovenke! Na zdravje! Odbor.