plačana v gotovini. Leto LXVm., št. 112 Ljubljana, petek 17. 1935 Cena Din 1.- iznaja vsak dan popoldne, izvzemal aedeije ln praznike. — luaciiSU do 30 petit vrat a Dtn 2.-, do 100 vrat a Din 2.50 od 100 do 300 vrat a Din 3.-, večji inseratt petit vrata Din 4--. Popust po dogovoru, m se ratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi ae ne vračajo. rjRBDNKTVO IN UFRAVNI8TVO LJUBLJANA. Knafljeva uMca štev. 6 Telefon; 3122, 8123, 3124, 3126 in 3196 Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b. — NOVO MESTO. ljubljanska e., telefon* St. 26. — CELJE: celisko uredništvo: Strossmayerjeva ulica L telefon St, 06, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru M, Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Pomen francofko-ruskesa pakta Tesno sodelovanje Francije in Rusije na političnem in vojaškem polju bo tvorilo temelj miru in varnosti v Evropi Pariz, 17. maja. r. Francoski tisk je z uspehi moskovskih razgovorov zunanjega ministra Lavala zelo zadovoljen in ugotavlja, da presegajo celo najbolj optimistična pričakovanja. Samo komunistični in socialistični listi ne morejo prikriti svojega razočaranja in nezadovoljstva in si prizadevajo, da bi zmanjšali pomen moskovskih dogovorov. Opomin Nemčiji Kot največji uspeh podčrtavajo listi dejstvo, da so moskovski razgovori znova dvignili zaupanje v ohranitev miru v Evropi. Varstvo miru se je s francosko-ruskim sodelovanjem, ki je oprto ne samo na velik vpliv obeh velesil, marveč tudi na obojestransko vojaško silo, zelo pridobilo in je postavljeno na trdne temelje. Francosko-ruski sporazum pa je po mnenju francoskih listov obenem resen opomin Nemčiji, ki začenja polagoma a videvati, da oboroževalna tekma, ki jo je otvorila Nemčija, ne bo dosegla zaželjenega cilja in ne bo prinesla Nemčiji zaželjene nadmoči na vojaškem polju. S tem pa je tudi zajamčena stabilnost državnih meja, določenih z mirovnimi pogodbami. Izpopolnitev francoske armade V uradnem komunikeju, ki je bil objavljen o I >a val ovih razgovorih z ruskimi državniki istočasno v Moskvi in Parizu, podčrtavajo francoski listi zlasti oni stavek, ki govori o izpopolnitvi francoske armade. Posebno važno je dejstvo, da je Stalin priznal in tudi s svoje strani naglasil potrebo in smiselnost francoske politike ohranitve oborožene sile, odgovarjajoče položaju mednarodne varnosti. Listi vidijo v tem izredno izjavo, ki je celo vodilne kroge Sovjetske Rusije presenetila in ki utegne postati za razvoj komunizma v Ev- Pierre Laval ropi, zlasti pa v Franciji nedogledu« važnosti. Evropski komunizem odžagan Stališče, ki ga je pri moskovskih nagovorih zavzel Stalin, je silno začudilo francoske komuniste in socialiste ter jih spravilo v nemalo zadrego. Komunisti celo očitajo Moskvi, da jih je pustila na cedilu ter na milost in nemilost izročila zapadnoevropskim kapitalističnim režimom. Pod takimi pogoji se komunizem ne bo mogel več razvijali in sanje o svetovni revoluciji So padle v vedo. Socialistični listi se zaradi tega prav tako razburjajo in pravijo, da pomeni stališče, ki ga je zavzel Stalin v pogledu francoske armade, nedopustno vmešavanje v francoske notranje zadeve in kršitev obveznosti, ki jih je prevzela Sovjetska Rusija s pogodbo iz leta 1925, ko je Francija priznala sovjetski lečiiiL. Izmenjava francoskih in ruskih polkov listi so polni priznanja za izkazano rusko gostoljubnost, podčrtavajo duh zaupanja, ki je vladal ves čas moskovskih razgovorov in izražajo še posebno priznanje ruski vojski, zlasti pa odlično izvežbanemu in opremljenemu letalstvu. V zvezi s tem poročajo, da se bodo že meseca junija sestali zastopniki francoskega in ruskega generalnega štaba, da sestavijo podrobne načrte o skupni vojaški akciji, ako bi se pokazala potreba izvajanja določb francosko - ruskega pakta. Istočasno bodo v svrho poglobitve stikov med obema armadama in v cilju boljšega spoznavanja in morebitnega poznejšega izenačenja ustroja vojske izmenjali po dva polka. Dva francoska polka bosta šla v Rusijo, dva ruska polka pa v Francijo, kjer bosta sodelovala pri vojaških vajah. Glede diplomatskega sM^io ni So bih zaenkrat sklenjeni še ni kaki obvezni dogovori, vendar pa je tudi to še v načrtu. Vse to kaže, da je treba v bodoče računati z najtesnejšim sodelovanjem med Francijo in Rusijo, kar bo imelo brez dvoma velik vpliv na bodoči razvoj mednarodne politike v Evropi. V francoskih političnih krogih so prepričani, da predstavlja francosko- ruski dogovor najvažnejši dogodek v mednarodnem življenju, dogodek, ki lahko preokrene vso mednarodno politiko in enkrat za vselej zaustavi vse poizkuse, ki streme po rzpremerobi sedanjega državnega in dVuaabnega reda. Anglija in Abesinija V Londonu zelo kritično presojajo napetost med Italijo in Ahesinijo — Izredna seja vlade — Ahesinski spor izziva težko krizo Društva narodov London, 17. maja. r. Z vedno večjo skrbjo spremljajo v angleških krogih napetost med Italijo in Abesinijo. V zvezi s prihodom angleškega poslanika v Rimu sira Ericka Drummonda. ki je bil nujno pozvan v London, se bo danes popoldne sestala vlada k izredni seji, na kateri bo razpravljala izključno o itali-jansko-abesinskem sporu ter zavzela stališče, ki ga bo angleška delegacija zastopala na zasedanju sveta Društva narodov v Ženevi, kjer se bo prihodnje dni razpravljalo o abesinski pritožbi. Kako resen je položaj, se vidi že iz tega, da je bil Macdonald danes dopoldne v avdijenci pri kralju. Avdijenca je trajala nad dve uri. Diplomatski sotrudnik »Morning Posta« piše, da presojajo v angleških vladnih krogih položaj zelo kritično, ker je Mussolini s svojim govorom Angliji in Franciji tako kot članicama Društva na- rodov, kakor tudi kot so podpisnicama pogodbe iz leta 1906 vrgel rokavico. Pod takimi okolnostmi je angleška vlada prisiljena zavzeti stališče za primer, da bi prišlo med Italijo in Abesinjo do popolnega preloma, kar smatrajo v londonskih krogih po zadnjih dogodkih za neizogibno. Vprašanje je sedaj, ali naj Anglija vztraja pri pogodbi iz leta 1906 In na določbah pakta Društva narodov, ali pa naj pusti, da se dogodki razvijajo brez vmešavanja. V prvem primeru bi prišlo do konflikta z Italijo in do izstopa Italije iz Društva narodov, v drugem primero pa bi morala Anglija žrtvovati Abesinijo italijanski ekspanziji, kar bi na drugi strani prav tako docela diskreditiralo Društvo narodov in še povečalo napetost v Evropi v trenutku, ko je bolj ko kdaj poprej potrebno izogniti se vsakršni komplikaciji. Eden o položaju Z Nemčijo je nemogoče doseči sporazum — Anglija je odločno za kolektivni sistem varnosti i^oimioa, 17. m h j a. r. Pravosodni minister Eden je imel včeraj govor, v katerem je popisoval vtise svojega potovanja po Evropi. Kot razlog, zakaj ae niso dali doseči vidnejši rezultati v Berlinu glede varnosti in oboroževanja, je navedel, da kaže Nemčija zelo malo volje za vrnitev v Društvo narodov in da zahteva vojsko 560.000 mož. Ce bo Nemčija Se nadalje vztrajala na vojski 550.000 mož, je jasno, da je pariteta med tremi zapadnim: velesilami neizvedljiva Nemčija utemeljuje veliko število svojega vojaštva s tradicijo ta razlogi ki so v zvezi s položajem v vzhodni Evropi Možnost da bi Rusija napadla Nemčijo, je zemljepisni anhroni-zem Pred taksno nožnostjo 3e Nemčija 'ahko najbolje zavaruje, če zavzame svo- je mesto v Društvu narodov ter tako uživa ves blagoslov splošne varnosti. Primerjajoč položaj pred vojno in danes, je Eden nadaljeval: Zdaj imamo dva elementa, ki delata v duhu stabilizacije, to sta Društvo narodov m locarski pakt Za ohranitev splošnega miru poznamo samo en izvedljiv način, in ta je dub splasne varnosti. Taksen sistem kolektivne varnosti je popolnoma sposoben onemogočiti vsako vojno, vendar se da izvesti samo z iskrenim sodelovanjem. Mi bomo izpolnili obveznosti ki smo jib prevzeli, ne bomo pa prevzemali novih Konkretno nismo proti nikomur, bomo pa proti vsakomur, kdor bi s silo hotel kršiti mir. Zato bomo vedno na strani tistih, ki so za kolektivni sistem varnosti Maršal Petain postane akademik Pariz, 17. maja. AA. Francoski maršal in vojvoda jugoslovenske vojske Pranchet suhega režima« pri tem plebiscitu zmagali z 90 glasovi večine. Vremenska napoved Dunajska opoldanska vremenska napoved za soboto*. Mrzlo, padavine. LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28.5 odstot.). Amsterdam 2978.55 — 2993.15, Berlin 176«.08 — 1769.95, Bruselj 742.85—744.92. Carin 1321.01 — 1428.08, London 214.78 — 216.84. Newyork 43*2.54 — 4398.86. Pariz 289.60 — 291.03. Pra^a 183.06 — 184.16. Trst 361.71 — 364.79. Avstrijski šiling v privatnem kMringo 9.10 — 9.20. Curih, 17. maja Beograd 7.02, Pariz 20.38. London 15.15, Newyork 309.5, Bruselj 52.325. Milan 25.50, Madrid 42.225. Amsterdam 209.60. Berlin 124.40, Dunaj 58.—, Praga 12.89. Varšava 58.25. Bukarešta 3.05. češkoslovaško-ruski pakt je bil včeraj podpisan — Pogodba služi okrepitvi miru in je dostopna tudi drugim Praga, 17. maja. r. Včeraj je bila v zunanjem ministrstvu podpisana českoslova-sko-ruska pogodba, slična francosko-ru-skemu paktu. Današnja polu radna >Prager Presse« piše o pogodbi in pravi med drugim, da ta pakt ne pomeni kakšne posebne senzacije v mednarodni politiki. Ta sporazum je po eni strani orodje Društva narodov, po drugi strani bo pa pripomogel k izpopolnitvi ene izmed najobčutljivejših vrzeli pakta DN. Z drugimi besedami, dogovori te vrste nadaljujejo akcijo za ohra- nitev miru tamkaj, kjer po dosedanjih določbah neha akcija DN. Obveznosti, ki jih Češkoslovaška prevzema z novim dogovorom, niso v neskladnosti ne s političnim, ne z zemljepisnim položajem države. Odveč je poudariti, da je ta dogovor sklenjen v popolnem soglasju in da češkoslovaško-sovjetski pakt v nobenem pogledu ne prizadeva kateregakoli češkoslovaškega soseda, najmanj pa Poljsko. Pakt je dostopen tudi drugim državam. Preosnova angleške vlade Macdonald bo odložil predsedstvo in prevzel vodstvo zunanje politike — Jeseni bodo nove volitve London, 17. maja. r. Spodnja zbornica je v sredo zvečer sprejela v drugem čitanju zakonski predlog o predlaganih reformah. Odločilno glasovanje je določeno za 3. junij. Z ureditvijo tega velikega notranje političnega problema bo ob enem otvorjena pot za preosnovo vlade, čije potreba se čuti že dolgo. Kakor poroča »Dailv Expres«, računajo v političnih krogih z vso gotovostjo, da bo Macdonald podal ostavko kot predsednik vlade in prevzel vodstvo zunanje politike. Sedanji zunanji minister sir John Simon se bo najbrže preselil v notranje ministrstvo. Ce pa bo sedanji predsednik lordske zbornice Baldvin postal predsednik vlade, m izključeno da bo Simon prišel na njegovo mesto za predsednika lordske zbornice. V zvezi s preosnovo vlade so v političnih krogih razširjene tudi verzije, da je računati za jesen z novimi parlamentarnima volitvami. Ker je sedaj rešeno vprašanje indijske ustave, je sedanja zakonodajna zbornica v glavnem izpolnila svojo nalogo, so v vladnih krogih mnenja, da ne kaže čakati na potek zakonite dobe. ki bo končala še le prihodnje leto marveč da bi kazalo takoj po parlamentarnih počitnicah razpustiti obe zbornici in razpisati nove volitve. To stališče zastopajo zlasti desničarski konzervativni krogi, ki upajo da si bodo z novimi volitvami še bolj utrdili svoj položaj. Ljubljanski učiteljski pevski zbor v Sofiji Slovenski učitelji in učiteljice so bili presrčno sprejeti. — Na snoč-njem koncertu so žefi splošno priznanje. Sofija, 17. maja. AA. Se nuka j je prispel pod vodstvom profesorja Adamiča mešani učiteljski zbor iz Ljubljane. Gane zbora so sprejeli in pozdravili na železniški postaji jugoslovenski pooblaščeni minister v Sofiji dr. Aleksander Cincar-Markovič s tiskovnim atašejem dr. Pavlom Jevtičem. dalje člani bolgarskih narodnih . .jv, zastopniki prosvetnega ministrstva in bolgarskih kulturnih društev. Na peronu so goste pozdravili z as ton-nik zimanj- ministrstva in prosvetnega mnt&trstrtL, g. Slavcev, predsednik učiteljske zveze. g. Lekarski, predsednik prosvetne zveze, prof. Konsulov in drugi. Zahvali! se jrm je prof. Adamič, nato so pa za- peli obe nacionalni himni. Snoči ob 18.30 je priredil ljubljanski učit-Jisfci pevski zbor v dvorani Vojaškega kluba v Sofiji koncert pod pokrovitđj-stvom prosvetnega ministra generala Ra-deva in jugoslovanskega pooh. čenega i-nistra v Sofiji dr. Aleksandra Cincar-M-r-kovića. Koncert je zelo uspel in občinstvo je z viharnim ploskanjem nagradilo člane zbora. Zveza prosvetnih društev na Botgar-skedii in Zveza bolgarskih narodnih rh>o rov priredita drevi banket na čast čla;.om pevskega zbora iz Ljubljane. Turneja tega uglednega pevskega društva po Bolgarskem bo trajala teden dni. Ivan Zakotnik 30 let župan Ljubljana, 17. maja. Uglednega tesarskega mojstra in starosto Sokola v Šiški Ivana Zakotnika pozna malone vsa Ljubljana, a v posebnih čislih je v Zgornji Šiški, ki ji županuje že polnih 30 let. In prav te dni je starosta Zakotnik praznoval pomemben jubilej županovanja. Jubilant je bil rojen 13. maja 1872 v Zgornji Šiški. Po osnovni šoli je vstopil na realko, a leta 1884 v tesarsko podjetje svojega očeta. Inicijativni mož, čigar delo je bilo vedno, nesebično posvečeno blagru in napredku drugih, zlasti pa vse občine, je bil 13. maja 1905 izvoljen za župana. Kakor je videti, je nesrečna številk3 13 igrala pomembno vlogo v njegovem življenju, saj je bil izvoljen za župana tudi s 13 proti 5 glasovi, a rodrl se je tudi v hiši številka 13. Kakor vedno, je tudi še danes vsa njegova skrb posvečena občini in občanom. Od dne njegovega županovanja je Zgornja Šiška, pod katero spada 7 vasi s 680 hišami, kakor prerojena. Leta 1910 je bil sprejet njegov ragulačni načrt, ki je tvoril temelj bodoče velike občine Zgradil je vodovod, ustanovil električno zadrugo, se zavzemal za zgradbo cestne železnice, postavil nov gasilski dom, ustanovil Kmetsko zadrugo in zgradil občini krasno moderno šolo. eno najlepših v državi Njegove velike zasluge za Sokola v Šiški smo podčrtali že pred tremi leti, ko je bil dograjen ponosni sokolski dom v Spodnji Šiški. Bil je med ustanovitelji tega sokol-skega društva in v odboru za zgradbo lastnega doma. Nesebično je žrtvoval Sokolu čas in pa tudi gmotna sredstva. Pred 10 leti je bilo v Zgornji Šiški ustanovljeno narodno prosvetno društvo »Vodnik«, med njegovimi ustanovitelji je bil tudi današnji jubilant. Revežem je bil vedno krušni oče. Marsejski atentat pred Društvom narodov Na tokratnem zasedanju sveta Društva narodov se bo ponovno razpravljajo o odgovornosti Madžarske za marsejski zločhi. Budimpešta* 17. maja. AA. Doznava se, da bo zunanji minister Kanya prisostvoval zasedanju Društva narodov. Konec tega tedna, najkasneje pa v začetku prihodnjega tedna bo odpotoval v ženevo, nato se bo pa vrnil za nekaj časa v Budimpešto in potem odpotoval v Rim Potovanje g. Kanye v ženevo Je v zvezi z vprašanji. Id bodo na dnevnem redu tega zasedanja sveta ON In Id se tičejo Madžarske. V kompleksu teh vprašanj Je za Madžarsko posebne važnost* vpraSanje njene odgovornosti glede na marsejski atentat. G. Kanya bo porabil poleg tega to priložnost tudi za to, da se bo sestal z nekaterimi zunanjimi ministri. Jevttć ne pojde v Ženevo Beograd. 16 maja p. Dne 20 t m. se prične v Ženevi zasedanje sveta Društva narodov Ker na dnevnem redu ni nobenih važnejših vprašani, ki hi zahtevala osebno navzočnost predsednika vi ade in zunanjega ministra g Jevtiča. bo našo državo ta-«tr>pa!p na tem nanedanfv tt&tna delegacija v Ženevi pod vodstvom pomočnika zunanjega ministra g. dr. Fotiča. Kot tesarski mojster si je pridobil g. Zakotnik splošen ugled in priznanje in slovi kot strokovnjak. Njegovo podjetje je popolnoma moderno opremljeno, saj koraka njegov lastnik vedno z duhom časa. V Ljubljani si je zgradi! prvo tovarno furnirja, s katerim je zalagal vse ljubijartoke mi zarje. Po svojem prepričanju je bil Ivan Zakotnik vedno odločen narodnjak ki ni klo nil tudi v najtežjih časih. Ril ?e vedno v naprednih vrstah, a impozantne*!a moža je bilo tudi vedno opazfti pri vseh nacijonal-nih prireditvah rdal v kroni, zda I v civilu Stevirn+m čestitkam k lepemu jubileju se pridružu temo rodi mi z željo, da bi juhi lant svoji ljubljeni ob črni županovnl m na-čeioval se mnogo steči A lett Stran 2. »SLOVENSKI »AROD<, dne ZT. maja 1935 Stev. 112 Pozdravljena, češka deca! Sokolska deca Is Prage pokloni deci Sokola I. na Taboru dečji prapor Ljubljana, 17. maja. Da bo naša radost, nase veselje na nedeljski proslavi razvitja dečjega prapora svečanejse, večje in popolnejše, prispe med nas tudi Čehoslovaška moška in ženska deca v spremstvu svojih vodnikov. Prihaja k nam iz bratske Češkoslovaške, iz svoje krasne domovine, povezane z nami v bratski ljubezni kjer, ji svetijo na njeni sokolski poti slavni Sokoli iz davnih dob. Naši severoslovanski bratci in sestrice hočejo nam na tleh belega sokolskega mesta Ljubljane utrditi m se močneje vzbuditi bratske vezi, da bodo čimbolj iskrene in trajne, ker jim lepoto, toploto in moč prinašajo mlada sokolska srca. Kaj nam kličejo ta mlada sokolska sroa? Za domovino živimo, za njo smo pripravljeni žrtvovati vse kar smo, kar imamo in kar moremo. Danes, jutri in vedno! Tako odmeva ta klic mladih sokolskih src na naši zemlji, da odjekne v naših srcih na naše največje veselje, v naš ponos in srečo. Iskreno pozdravljena v beli Ljubljani, mila nam češka deca! Zdravo! V dneh 17.—1°. t. m. bo Ljubljana vnovič oživela komaj, da se je pomirila od pretekle nedelje, ko je bila priča velikih prireditev naše akademske mladine in podmlad-karjev Jadranske straže. Že te dni pa bo ponovno napolnila naše ulice mladina, to pot sokolska, ki bo prišla skupno s svojimi starejšimi brati v številu nad 1300 pozdravit bratske Sokoliće in Sokoliće iz zlate Prage, ki bodo prvič naši dragi gostje. Sokolska deca Sokola na KraL Vinonradech v Pragi XII. bo poklonila deci Sokola I. Tabor dragocen prapor, ki mu bo prvemu v državi kumoval mladi sokolski kralj Peter II. Prapor je umetniško delo sester Sokolić iz Prage (S. Blažena Kfižova), izdelan po načrtu br. Frana Slavička, inicijatorja in organizatorja lepe svečanosti, ki bo prišel danes popoldne s svojo sokolsko deco sam v Ljubljano. Po možnosti bo prapor še pred razvitjem razstavljen v izložbi Tiskovne zadruge. Izdelan je v državnih barvah obeh držav Jugoslavije hi Češkoslovaške. Na strani jugoskrveneke rrobojke je poleg incijalke Sokola uvezen napis »Žactvo Sokola Vinohradv — žactou Ljubljana Tabor«. Na druga strani, kjer je za podlago češka trobojka pa je napis »Oaska za lasku — vernost za vernost«, geslo, ki so ga češki in naši Sokola že ponovno izpričali z res bratsko medsebojoo pomočjo in razumevanjem. Prapor krasi že sedaj več trakov v slovanskih barvah in primernimi na- pisi. V nedeljo te jim bo ob razvitju pridni žil še najlepši med njimi — dar visokega pokrovitelja kralja, ki ga bo v njegovem imenu izročil ded Sokola L njegov zastopnik. Prireditelj Sokol I. Tabor je sklenil, da se visokemu pokrovitelju In češkim gostom primerno oddolži za veliko naklonjenost in jim ob zato izročil umetniške bronaste plakete, ki so izdelane po načrtu akad. kiparja br. L. Dolinarja za vložene v zelo okusne velike etuije po zamisli br. inž. J. Omahna. Tudi plakete bodo razstavljene v Tiskovna zadrugi. Točno po načrtu plakete so izdelani tudi lični spominski znaki, ki se dobe v pisarni na Taboru po ceni 5 Din med uradnimi urami od 18.—20. vsak dan, istočasno z vstopnicami in vsemi potrebnimi informacijami. — Akademiji v soboto zvečer, kjer nastopijo članski oddelki in v nedeljo popoldne z gosti iz Prage ter našo deco bo po prijavah sodelovalo veliko število sokoiske-ga članstva, zato naj ostalo občinstvo pohiti z nabavo vstopnic, da ne zamudi izrednega užitka. Jutri in v nedeljo na svidenje na sokolskem Taboru. — Ljubljanski Sokol vabi članstvo obojega spola, da se udeleži v 6im večjem številu svečanosti razvitja dečjega prapora Sokola I, in sicer članske akademije v soboto dne 18. maja, svečane predaje in razvitja prapora v nedeljo dne 19. maja dopoldne, mJa'cJiii^ke akademije istega dne popoldne in družabnega sestanka zvečer. Zlasti pa porivamo one, ki imajo svečani kroj, da se zanesljivo udeleže nedeljske dopoldanske prireditve in sprevoda v kroju. — članice, ki nimajo svečanega kroja, 6e lahko udeleže sprevoda, v telovadnem kroju, enako tudi naraščaju ice. Zbor članstva, naraščaja in de-ce za sprevod, bo na Taboru takoj po razvitju prapora. — Podroben spored je razviden iz dnevnikov. — Sokolsko društvo Ljubljana W poziva svoje članstvo, naraščaj m deco, da se udeleži v čim večjem števiki slavnostnega raavitja dečjega prapora Sokoia I Tabor, ki se vrsi v nedeljo dne 19. maja ob 10. uri dopoldne v telovadnici Sokola d Tabor. Udeležba j>e obvezna ja vse oddelke v slavnostnih krojih (članice In ženski naraščaj v telovadnih krojfh). — Zbirališče ob 9. uri dopoldne na naeeon letnem telovadišču, odkoder je skupni odhod. Zdravo! Načetoristvo. Lepa proslava materinskega dne Ljubljana, 17. maja. V četrtek 16. t m. ob 1930 je bil v prostorih I. dekliške meščanske šole sv. Jakoba roditeljski sestanek članov društva ».-V-]a in dom«, na katerem se je obenem proslavil materinslci dan. Najprej je perdavala nastavnica gdč. Helena Potočnik o temi tJ>om najvažnejša šola«, za katero globoko zajeto predavanje so ji številno prisotni starši z aplavzom izrekli zahvalo. Nastopile so učenke s prigodnim i deklamacijama z dovršenostjo. Najbolj je pa vnel poslušalce pevski zbor učenk pod vodstvom ge. Seršeri, ki je podal nekaj res odlično odpetih pesmi. Materinski dan se je torej v šoli v krogu učiteljstva in staršev oad vse lepo in intimno proslavil. Vodstvu šole gre vse priznanje Omeniti bi brk> treba pri tej priliki, da potrebuje ta naša najboljša dekliška meščanska šola za praktični gospodinjski poide kuhinjske prostore, da bi učenke, posebno tiste, ki pred maturo izstopajo, imele priliko vsaj tu nadaljevati Študij. Prošnja za adaptacijo gospodrnjskih prostorov leži že davno pri magistratu in prosimo starši davtkoplačevnJcL, da bi g. župan tej prošnji čim prej ugodH in dovolil izplačilo majhnega zneska, ki se rabi v te svrhe, da bi se pouk to praktične gospodin jeke panoge že v jeseni z novim šolskim letom pričel. „Mala Fioramv" z ge. Lubejevo Gostovanje dvoh zagrebških operetnih členov. Ljubljana, 17. maja. Te dni bo tri leta, odkar smo imeli tudi v Ljubljani Tijardovičevo splitsko opereto »Mak Floramye< prvič na odru, Vzlic ljubkim melodijam m prijetnim orkestralnim točkam je dosegla snoči šele 34. predstavo. AH tudi ta številka je previsoka in zadnji čas je. da izgine. Zakaj cirkus, ki ga uganja zagrebški šjor Bepo Pegula pri teh predstavah za našo galerijo in stojišče, je za slovensko Narodno opero skrajno nedostojen in preko vseh mej neokusen. Operete z bebastim Avgustom v glavni uiogi ne smemo več trpeti. Humor in komika brez duha in umetniške oblike nista mogoča niti v opereti. Samo zveranje, klovnsko zvijanje, spakovanje. hreščanje spada kvečjemu v kak podzemeljski tingeltangel ob poznih nočnih urah, ne pa v našo opereto. Kakšen okus ima zagrebška ali beograjska operetna publika, nas čisto nič ne zanima. Tijar-dovič je hotel podati s Pegulo pristen splitski tip, ne pa bedastega pajaca, pri-smojenca, ki spada na Studenec, ne pa v splitsko družbo. Kreacija je brez trohe življenjske verjetnosti in možnosti, a v petju brez glasu, v govorici pa hripavo škripanje. V tej sodbi me prav nič ne moti ploskanje, ki izživlja celo k nad vse mučnim ponavljanjem. So ljoidje, ki načelno ali m-stinktno vživajo baš ob največjih budalo-stih in najdebelejših neotkusnostih. V naslovni ulog i je po dolgem času gostovala naša simpatična rojakinja, zagrebška operetna sulreta ga. Marica Lube-feva. Njen nekdaj topli baršunasti mez-zosopran je še vedno prav prijeten, a posna se mu vendar izčrpanje po neštetih predstavah in višine mu niso zmerom povsem časte. Izpreminja tudi nastavke glasu, da ji je petje nedosledno. Po svoji zu- nanjosti je ustvarjena za partijo, ki jo igra zelo ijubko, iskreno in vseskoz okusno, ako odstejem preveliko jokavost v H. dejanju. Ga. Lubejeva je žela mnogo priznanja in prejela več šopkov. Prvo dejanje je bilo v splošnem medio ■in se je predstava vsaj za s3o razmahnila šele v naslednjem. Žal, da niti novi Picc-feraj niti novi QuinxperviAe ni bil boljši od bivšega. Vzrok pa je — neznanje ulog. Prižigalca ni bilo razumeti usti besede. Amerikanski mornar pa si je znal pomagati: vso ulogo je čital z lepenke »Y. M_ C. A.« Kdo bi se pač učil, če lahko bare! Upravo prav resno prosimo, naj stori neokusno«ti konec; opereta je svoj "amf izpolnila in naj počiva v miru! Fr. G. Gasilski praznik Št. Lambert, 16. maja. V nedeljo smo imeli pri nas, kakor je drugod že splošen običaj, veliko gasilsko slovesnost. Proslavljali smo god gasilnega patrona sv. Horijana, Proslava gasilskega zaščitnika se je začela že dopoldne. K nam so prišli korporativno člani sosedne gasilske edinnce iz ČJolmdš, močne deputacije pa so prišle tudi od sosednih okoliđrih čet, zlasti iz Zagorja pod vodstvom g. Hočevarja. Močna deputacija je prišla tudi iz Litije, odkoder je prišlo tudi župno odposlanstvo, župni tajnik g. Zapušek in župni blagajnik g. Koprivnikar. Dopoldanski maša, ki se je vršila ob prvi obletnici obstoja naše čete, ki je med najmlajšimi v Zasavju, je prisostvovalo mtnogo kmetskoga ljudstva. Bodriine besede šen^lambertskim in čolmsk.im gasilcem sta spregovorila g. Zapušek in g. Hočevar. Popoldne se je vršila odlično aranžirana gasdlska veselica. Prireditev so povzdignili domači pevci. Pod vodstvom g. Želez-nika je nastopil mešani in moški zbor z dovršeno navežbanim programom. Ponosni smo, da imamo tu v zasavskih hribih tako odlično pevsko društvo. Prireditev je dokazala, kako velik ugled uždvajo naši gasilci. Jeseniški zasebni nameščenci organizirani Jesenice, 16. maja. V soboto zvečer se je vršil v restavraciji g. Franceta Dežmana zelo dobro obiskan ustanovni občni, zbor Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev za srez Radovljica. Zveza društev zasebnih nameščencev v Ljubljani in Društvo nameščencev KID na Jesenicah je zastopal g. inž. Rudesch Alfred, Društvo delovodij in industrijskih uradnikov Jesenice pa predsednik g. Božič Jože in nekateri drugi tovariši. Skupščino je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Silvester Gaser, ki je poročal o delovanju odbora In o predpripravah za ustanovitev društva, ki je v današnjih izrednih gospodarskih razmerah zelo potrebno. O poročilu se je razvila daljša debata, nakar je bila izvoljena uprava, v kateri so: predsednik Vonje Jože, člani: Pavlin FTanc, Kavčič Jože, Gaser Silvester, Lav-tižar Zanka, Steržinar Franc, Novak Emil, Zupan Pavla, inž. Rudesch 'Alfred, v nazor-stvo pa gs. inž. Peruzzi Stanislav in Mežik Jože. Po volitvah je povzel besedo zastopnik zveze g. inž. Rudesch, ki je obširno poročal o delu Zveze društev privatnih nameščencev, Delavske zbornice, Trgovskega bolniškega podpornega društva, predvsem pa o delu in gospodarstvu Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Navzoči so poročilo g. delegata poslušali z velikim zanimanjem in ga ob zaključku nagradili z živahnim aplavzom. Po poročilu se je razvila živahna debata o najvažnejših nalogah no- vega stanovskega društva. Sklenilo se je soglasno, da pristopi društvo kot član k Zvezi društev zasebnih nameščencev v Ljubljani, katero naj posije čimprej na Jesenice predavatelja, ki bo poročal o najbolj aktualnih vprašanjih pri valnih nameščencev. Pri prvi seji nore uprave se je ista se-stavfla takole: podpredsednik g. Kavčič Jože, tajnica gdč. Lavtriar Zdnka, blagajnik g. Novak Emil. Društvo šteje preko 30 članov, sklenilo pa se je soglasno, da se izvede sistematična akcija za nabiranje novih članov Hrom vsega radovljiškega sreza, ker bo le moona in dobro zgrajena stanovska organizacija v stanu s uspehom zastopati interese zasebnih hi avtonomnih nameščencev. Za pravico koroških Slovencev Ljubljana, 17. maja, G. podpolkovnik v p. Dragoljub Mili-vojevač, naš dober znanec iz osvobodilnih bojev za naš Korotan, je sklical snoči ožji sestanek bivših koroških dobrovoljcev in ostalih borcev v kmečki sobi restavracije Slamič. Uvodoma je pozdravil zastopnika dbiasfi g. Misle ja ter vse .a v/oče. Spomin na blagopokojnega največ iega jugosloven-skega borca kralja Aleksandra so prisotni počastili z vzklikom »Slava«. Nato je g. podpolkovnik očrtal smernice nove organizacije. Cilj te organizacije je v glavnem: pomagati našim rojakom onstran Karavank z vsemi svojimi močmi, da ne utonejo v nemštvu. Domovina kliče koroške borce zopet na plan. Potrebni so ji. Koroška m zadeva Slovencev, pač pa vseh Ju-goskrvenov. Slovenci, Hrvati in Srbi so se borili za njo skupno z orožjem v roki, pa je tako doržnos* teh borcev, da tudi sedaj posvetijo vse svoje moči onim, ki so radi nesrečnega plebiscita ostali onkraj meja naše velike domovine. Organizacija Koroških borcev bo skrbela, da se bo jačala samozavest našega naroda onkraj Karavank, da se ohrani tamkaj naš mili jezik, narodne šege in običaji Organizacija koroških borcev bo neposrtiona, ker le taka bo služila svojim ciljem. G. podpolkovnik se je spomnil tudi našega največjega borca za slovenski Korotan, generala Maistra, ter pozval prisotne, da siede njegovemu zgledu požrtvovalnosti. Podvomil je, da bi bile naše meje proti Avstriji take kot so, če ne bi imeli njega. Slava njegovemu delu in spominu. G. podpolkovnik je pribil, da ostanejo koroški borci to, kar so tudi takrat bife, borci, ki bodo tudi o bodoče stavili vse svoje moči na razpolago kralju in domovini. Prepričan je, da bodo oblastva in vaa javnost podprla to delo. G. ban je že potrdil društvena pravila, kar je znak, da odobrava delo te nove narodno-obrambne organizacije. Prepričan je tudi, da bo organizaciji pomagalo tudi naše časopisje. Brca podpore te velesile ne more nobena o«@efHzaci>a popolno uspeti. Z zagotovilom odanosti in zvestobe vseh kosoškgi borcev mlademu kralju Perm IL je g. podpolkovnik zaključM svoj govor. « Nato so baa po-očitata, društvena pravda, ki pa bodo defmitivoo potrjena od glavne sfczvpečane, ki se bo vršila kasneje. Pri sttečajnostm so se javili k besedi nekateri ipiisotfti z nasveti, kri bodo koristrh* oeganjgaotjt G, zavtnotclj Primožič, ki je koroški rojak, je preostal par odlomkov iz avstrij-akžh Časopisov, iz kateffc je bilo razvidno, na kak fisjaški način skušajo avstrijske otisni zanikati pravice obstoja tamkajšnje skrreosfce manjsune, G. podpolkovnik je btl % vedam navdušenjem vseh oavzo-ČTh »voljen za glavnega poverjenika v L^dbdjani. Za žzvoHtev se je prisrčno zahvala, pozval vse navzoče oa defto ter zaključni sestanek. V nedeljo na Polževo Višnja gora, H7. maja. Na zelenem bs&čku stoji prijazna, skaomoa cerkvica sv. Duha, ki je slovela v starih časih kot božja pot, kamor so radi poihajan ljudje posebno ob praznikih. Vabfla jih je starinska cerkvica, še bolj pa krasen razgled na vse strani. Cerkvica stoji na hešbčku sredi bujnih gozdov 629 m nad morsko gladino. Pod njo pa kraljuje zdaj krasen planinska dom, ki ima od dne do dne več obiskovalcev. Če gleda človek, kako prihajajo ob nedeljah m pravnikih pa tudi ob dcaavrak*, izletniki na Polževo, mora priznata, da je SK Polž dobro pogodaL, da je zgradil ©voj doni. Zmotil se jo samo v toliko, da je mislil, da bo dom dovolj velik, pa se je izkazalo, da jc že zdaj premajhen. Okrog doma ;e zdaj zasajeno drevje, ves prostor pa posut s •peskom in kmalu bo lep vrt tam, kjer je ibila lani še puščoba. Baje dobi dom v doslednem času tudi električno razsvetljavo in pa cento, kar bo še bolj povečalo njegov sloves in privlačnost. Saj pa tudi ima SK. Polž predsednika, ki mu ni nobena žrtev pretežka, kadar gre za povzdigo tujskega prometa na Dolervjekem. V soboto 18. t. m. bodo zborovali na Pokževom učitelji litijskega sreza. To bo prvo društveno zborovanje na Polževem, ki bo tem večjega pomena, ker bodo zborovali učitelji, ki lahko store za gospsirsko in kulturno povzdigo zapuščenih dolenjskih krajev zelo mnogo. Prepričali se bodo lahko, da je Polževo zelo prikladno za zaajniske izlete. V nedeljo ob 9. dopoldne bo pa v cerkvici sv. Duha služba božja- Iz Kranja — Sokolsko društvo Kranj priredi ob svoji sedemdesetletnici aJtademijo v soboto dne IS. maja ob pol 21. uri pred Narodnkn domom, v nedeljo 19. t. m. pa ob poi 16. uri nastop na letnem teiovadi-šcu. K obema prireditvama vabimo. — Zdravo! — Sokolsko društvo Kranj praznuje 70Ietnioo prve ustanovitve oziroma 4olet-nico neprekinjenega deda v srca Gorenjske. 0t> vstopu v jubilejno leto je zasadilo 17. decembra v Sokolskem parku lipo v trajen spomin na biagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja in v opomin na zvesto Izpolnjevanje poslednjega naročila k ralja-mučenik a, — Ozelenela je lipa Id sokolski oddelki eo končan svoje zimsko dele v telovadnici ter pripravili akademijo rn nastop kot svojo drugo prireditev v jubilejnem le- tu. Akademija bo v soboto dne IS. maja ob pol 21. uri pred Narodnim domom; nastopili bodo člani, članace, moški In sen« skl naraščaj. V nedeljo dne ld. maja bo ob poi 16. url na letnem telo vatiišou nastop vseh društvenih oddelkov s letos-njimi župnima vajami. Sokolski ded so se pridružili vsi učenci in učenke narodnih šol. S posebnimi vajami bodo nastopil! pod vodstvom svojih telesaovzgo^nlb vodnikov in vodnic dijaki In dijakinje realne gimnaz&je. Obrtnim In trgovskim učenkam se bodo pridiružili letos tudi obrtni in trgovski učenci, ki nočejo zaostajati za evojOznl vrstnicami. Nastop bo torej manifestacija te los no vzgojnega dela mladine, ki si v Kranju bistri duha in ee usposablja za življenje. Pred nastopom bo poklonila sokolska deca aruštvenemu praporu ob 35Jetnic1 razvitja spominski trak z uvezeno oporoko viteškega kralja: čuvajte Jugoslavijo! Nastopilo bo 1100 oseb, spremijaM Jih bosta godfri »Triglavskega polka« in Kranjskega glasbenega društva. Zdravo! Beg iz življenja Ljubljana, 17. maja. Na Gosposvetski cesti št. 10 si je davi končal življenje komaj 19 letni France Za-vršan, orglarski učenec v tukajšnjem Aloj-zijevisču. Za vršan je bil doma iz Polhovega gradca, kjer še žive njegovi starši, a stanoval je pri svoji sestri na Gosposvetski cesti. Fant je bil živčno bolan — ne-vrastenija je v rodbini doma, saj leži tudi njegov brat zaradi živčne bolezni v bolnici — in zadnje čase se je njegovo stanje znatno poslabšalo. Opetovano je tožil sestri, da ga boli glava in da je živčno utrujen. Opazila je tudi, da jc postal zelo otožen, kar so videli tudi v Alojzijevišču, vendar pa ni nihče slutil, da bo mladi France obupal nad življenjem. Snoči je prišel France s pevske vaje. Okrog 10. je prišel domov, sa umil noge in legel spat. Davi okrog 5. ga je sestra zbudila, češ, naj gre k maši, pa ji je odgovoril, da ne more. ker ga preveč boli glava. Okrog pol 7. ga je hotela drugič zbudili, da bi šel v šolo. Ko je pa stopila v sobo, je presenečena opazila, da je postelja vsa krvava. MasJila je, da mu je slabo, in je naglo pianrila k postelji. V tem hipu je pa fant nepričakovano naglo še dvakrat aii trikrat zamahnil z britvijo in si prerezali vrat. — Kaj pa delaš, France!« je kriknila presenečena sestra, a France jo je samo žalostno pogledal, takoj nato pa se mu je vlila kri. Na pomoč so poklicali reševalce, ki so ga 7. avtomobilom prepeljali v bolnico. Fanta so operirali, toda tudi pomoč kirurgov mu ni mogla rešiti življenja in okrog pol 10. je nesrečni mladenič izdihnil. Poleg staršev in dveh bratov žaluje za njim tudi sestra, ki je šele pred štrrimi meseci rz*»urb*ia moža. i^aše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek, 17.: Burburv. Gostovanje v Kranju Sobota, 18.: V času obiskan ja. Izven. Nedelja, 19.: v času obiskan ja. Izven. OPERA Začetek ob 20. un Petek, 17.: zaprto. Sobota, 18.: Kratko življenje (Vida breve) opera, Petruska, balet. Premiera. C. Nedelja, 19.: Zemruda. Izven. Znižane cene od 36 Din navzdol. Premiera De Fallove opere »Kratko življenje« (Vida breve) in Stravinskega baleta »Potniška« se vrši v soboto 18. t. m. Kratka, toda izredno dramatična De Fal lova opera slika življenje španske ciganke Salude in njeno ljubezen do Paka, sina imenitnih staršev. Dejanje se godi v Al bazinu (Granada). Saludo poj. ga. Btroii bova Lz Zagreba. Režiser prof. Sest. Balet »Petruska« v koreografiji g. Golovina nam bo pokazal v glavnih vlogah poleg g. Golovina go. Pavšnč-Bravrjdčarjevo kot balerino, konservatorista Freliha kot Mavra, ter g. Veni era kot coprnika. i>e janje baleta se godi na Senatskom trgu v Petro-gradu v marijonetnein gledališču. V baletu sodeluje celokupni baletni zbor, pomnožen s konservatoristi. Mjuzikalno vodstvo obeh komadov je v rokah ravnatelja Po Hča. Iz — Energična akcija proti radijskim mc~ tilcem. Zadnjič smo pri občih pritožbo nekega našega naročnika zoper radijske motnje v Litiji. Na podlagi naše notice in zaradi odredbe ljirWjanske poštne direkcije je naš poštni starešina g- Cvetko Kolbe uvedel obširne poizvedbe. Ugotovljeno je bilo, da ima razne stroje in priprave na električni tok v tukajšnjem okolišu okrog 50 lastnikov. In od teb je imel blokirano svojo napravo le en lastnik Zato pa je sprejem na radijskem aparatu pri nas pod vsako kritiko. Poštna uprava je zdaj že izdala vsem lastnikom neblokiranih aparatov nalog, da si v predpisanem roku nabavijo zaščitne naprave. Vsi radijski naročniki "izražajo zahvalo energični akciji poštnega predstojnika g. Kolbeta, ki bo uvedel zadovoljiv in urejen sprejem za lastnike radijskih aparatov. _ Tiskarski škrat je izrinil v včerajšnjem poročilu o delovanju litijske GMiD g. Borisa Samso, lesnega industrijca iz Gradca pri Litiji. Imenovani daruje že več let ves potrebni les za cirilmertodove kresove. _ Za zborovaice na Polževem. V Ljubljani bo v soboto zjutraj ob 7.20 naročen za udeležence učiteljskega zborovanja na Polževem poseben vagon. — Nesrečna smrt očeta šmarske učiteljice. Marljiva šmarska učiteljica gdč. Mi-ca Švajgarjeva je izgubila te dni svojega očeta, ki stanuje v Mariboru in se je peljal s kolesom v Kamri i co pri Mariboru. Na malem klančku pred Kamni eo pa se mu je primerila na doslej še nepojasnjen način nesreča. Zaneslo ga je na rob ceste in se je zaletel z glavo v brzojavni drog. Prebil si je lobanjo in je bil kmalu mrtev. Priljubljeni učiteljic' ob tragičn' smrti očeta naše iskreno sožalje. — Vzorno vedenje mladeničev-rekru-tov iz litijske občine. Te dni so odhajali naši fantje k vojakom. Na l: jskem kolodvoru so vstopili v vlak naborniki iz mnogih okoliških občin. Pa so bili iz hribovskih občin nekateri fantje precej robustni In objestni. Prav ob takih primerih se vidi, kako vpliva na fante društvena vzgoja. Tjiu, kjer so sokolska društva in sokolske čete, so bili fantje dostojni. To je bilo priznanje vseh: fantje, ki so š-!i skozi telovadnico ali druge društvene vzgojevul-nice, so bili med najbolj vzornimi. Prav poiivalno pa moramo omenjati fante, kakih 50 po številu, iz naše občine. Vsem mladim vojaškim obvezancern je izdal že prej vsa potrebna navodila naš občinski vojaški referent g. France Zapušek, zato pa je bila njegova četa že v Litiji disciplinirana, da je služila ostalim za vzor. kitica KOLEOAR. Danes: Petek 17. maja katoličani: PaSkad, Dušo Je. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Pot do srca. Kino Ideal: Na ljubezen obsojena. KJno Dvor: Nor za denarjem. ZKD: »Tihi dtoau ob 14.30 v Matici. IV. intimni koncert Glasbene Matice ob 20. v Hubadovi dvorani. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Dr. PiccoM, Tvrševa cesta €. Hočevar, Celovftka cesta &2» ln O a rtu b, Moste, Zaloška cesta. Mladino na morje! KJ*ic sodobnosti, vreden vsega upoštevanja! Matere gn pač najbolje razumejo ln zato se na Si' žene tudi najbolj za to zavzemajo, žen-eka Sekcija J© v LJubljani hoče čim več mladih poslati na morje in &at<> zbira, ne-umo«rno zbira. Naj ne nal*. ti na irluha ušesa v stoletju mladine kljub vsakodnevnim nabiranjem za vee mogoče svrhe in potrebe! V soboto dne iS. t. m. prired-i Ženska sekcija JS »narcisni dan« za »Mladinski sklad Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja za FJS dravske banovine« in v$JtHino vabi občinstvo, da ne odkloni maJenkostneen dam naSi mladini! V Bruselj na svetovno razstavo Ljubljana, 17. maja Poročadi smo že, da priredi naš »Potnik« zanimdv ioJet z avtobusom v Bruselj na svetovno razstavo. •Lzjetniki se odpeljejo iz LJubljane v nedeljo dne a. Jona ja ob 6. iajprod »Putnikove« bi^jetaml-ce prefco Beljaka, Lienza (obed*) in Ta-blacha-FortcEza v Lnnsbruck. Ta pot bo dolga 29« km. V ponedeljek dne 10. Junija krenejo po zajtrku dalje preko Landeck-FeMIkirchna, Bregenza, St. Oallena, Wtn-tertlmra, Onrma in Badna (obed) v Ba-8el. V torek dne 11. Junija po zajtrku odhod preko Belforta — Bptna.1 — Nancy — Metz (obed) Verdkrn (ogled francoskega bojišča) — OhaloDs v Relmc. V sredo po zajtrkn odbod preko Monsa v Braseij, kjer bo popo&due ptrosto. V četrtek 15. Junija si ogledajo izietai-kri mesto in raastavo. V petek bo dopoldne prosto, po obedu pa odbod preko Liege — Aaeben v Kin. V soboto po zajj-trku odhod preko Bonna, KobJenza, W>ies-badna, Maimza, Frankfurta (obed) in Hei-delberga v StattgarL V nedeljo 16. Jnna-ja po zajtrku odthod preko I Jim a in \uv>-burga v Miincben, popoldne ogled mesta. V ponedeljek 17. Junija po obedu odhod preko Garmiđch Partentoi rduia t Iims-brock. V torek IS. Junija po zajtrku odbod preko Beljaka (obed) — Celovca m Jezerskega v LJntoljano. Potne Mete si morajo preskrbeti Izletniki sami. Stroflki za izlet znašajo 3685 Din za oseb. Vodstvo ialeta lahko med potjo izpremeni program, ne da bi mogli potniki za to zahtevati odškodnino. Prijaviti se je treba najpozneje do 26. t. m, ker Je treba v Bros-rja rezervirati sobe. Iz Celja —C Nova mestna ubožnica. Projektanti v predpisanem roku predloženih idejnih osnutkov za gradnjo mestne obočni-ce v Oelju se obveščajo, da Je odbor sa oceno dodelil prvo nagrado projektu inž. amh. Vlad. Musiča iz LJubljane z geslom »Križe, dirogo nagrado projektu ina. anh. Emilu Navinska iz Ljubljane z geslom »1331«, za odkup pa je predlagal projekt z geslom »Cefje« in projekt z geeiorri »Bh>s«. Dospeli projekti so do 26. t, m. raaastavljeni in vsakomur bre*plaj&no dostopni v sejni dvorani mestnega poglavarstva v Celju, nagrajeni i imeni avtorjev, ostali pod geslom. Avtorji nena-grajenih osnutkov, ki niso poslaLi naslova, naj do konca meseca sporočijo, komu se naj projekti vrnejo. Za projekte, ki Jih zaradi pomanjkanja naslova (Jo 16. junija t. 1. ne bi bilo mogoče vrniti, mestna občina ne prevzame nikakega jamstva. —c Izlet v Logarsko dolino. V soboto lii. t. m. ob 19,34) bo vozil mestni avtobus izpred celjskega kolodvora v Logarsko dolino. Povratek lz Logarske doMne v nedeljo zvečer po želji izletnikov, Voznina za obe smeri 4* Din. Prijave se spreje majo do eobote o 19. v pisarn! mestnega avtobusnega podjetja v Celju v poslopju Mestne hranilnice. —c Celjski pododbor Društva absolventov dri. trgovsihh šol za dravsko banovino je na rednem občnem zboru v nedeljo izvolil odbor, ki ga tvorijo naslednji gospodje in gdč.: predsednik Leopold Vučer, podpredeeojnik Mirko Presinger. tajnik Maks Suszvnskl, blagajnik Oton Weixler, člani odboia in sekcij Josip Ve-ble, Leo Weixler. F. Strupi, A. Mutec. More. Vfl. zolger, F. Pletersek, S. Cijan. D. Denisa, Mira Radejeva ln Milena Modi čeva. —c Cvetlični dan bo priredila državna krajevna zaSčlta deee ln mladine v Oe-}fr v soboto 18. t m —c Pri regulaciji Savinje ga je pod-sulo. V ponedeljek se je zgodila prva ne sreča pri regulacij! Savinje v Tremerju Pri delu se je odtrgala plast zemlje !n kamenja ter pods-ula 2^letnega delavca Franca PlatovSka Iz vojnlske okolice «n mu zlomila levo nogo. —c Pregled vseh motornih vozil lz Celja ter celjskega, gomjejrrajskega, konjeniškega, Smarskega in laškega sreza, ki letos še niso bila pregledana. In onih, ki so bila naknadno prijavljena, bo v torek dne 21 t. m. ob 10. dopoldne pri mestni garaži na Spodnjem Lanovžu. *tev. 112 »SLOVENSKI NARODc, dna IT. maja 3836 Stran 3. ■■H ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob 4., 7.*4 In 9A/4 ari zvečer premiera razkošne operete POT IDO SIRCA CHAKLOTTA SUSA — HANS SOHNKER — K U RT VESPEBMANN To delo je polno razkošnega veselja, smeha, zabave, petja in šale. GLOBOKO ZNIŽANE CENE! REZERVIRAJTE SI VSTOPNICE! Dopolnilo: Paramonntov zvočni tednik, črtana šala »>OCKY MIŠKA« in _ AUDICIJE. DNEVNE VESTI — Turneja pevskega zbora JUU v Bolgariji. V sredo zjutraj je prispel učiteljski pevski zbor iz Ljubljane v Beograd, odkoder je popoldne nadaljeval pot v Bolgarijo. Pokroviteljstvo nad turnejo zbora po Bolgariji sta prevzela bolgarski prosvetni minister Radev in naš poslanik v Sofiji Oincar-Markovič. Na kolodvoru v Beogradu je prišel naše učitelje pozdravit višji svetnik zunanjega ministrstva Snriljanic. Pevskemu zboru bi se moralo v Beograd« pridružiti! za turnejo po Bolgariji celotno predse dništvo JUU na cehi 6 predsednikom Ivanom Dimnikom, ki pa zaradi neodložljivih važnih društvenih poslov ni moglo odpotovati z zborom. Oficijelni predstavniki JUU stopijo v zvezo s predstavniki bratskega bolgarskega učiteljskega udruženja na povratku pevskega zbora s turneje v Sofiji. _ Gostovanje ljubljanske opere v Zagrebu odpovodano. Kakor znano je bil nedavno med našo in zagrebško gledališko upravo sklenjen dogovor, da bo gostovala ljubljanska opera s celokupnim ansamblom v času gostovanja zagrebške opere v Splitu v zagrebškem gledališču. Ljubljanska opera.je že pripravila ves program in naš tudi rala celo dve novi deli za Zagreb, ko je včeraj nenadoma prišla vest, da Zagrebčani odpovedujejo gostovanje ljubljanske opere zaradi tehničnih ovir. —Zavarovanje delavcev in nameščencev v marcu. Pri vseh Okrožnih uradih je bilo v marcu zavarovanih 526351 delavcev in nameščencev, kar pomeni v primeri s februarjem porast za 20.947, v primeri z marcem lanskega leta pa za 361. Največji absolutni porast izkazuje OUZD v Osijeku, in sicer za 2996, OUZD v Sarajevu pa za 256o. Izmed privatveno društvenih bolniških blagajn izkazuje največji porast TBPD v Ljubljani, in 9icer za 578. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 21.63 Din in se je znižala v primeri z marcem predlanskega leta za 0.64 Din. Celokupna zavarovana medza je znašala 284.56 milijonov Din napram 275.19 v februarju in 292-51 milijonov v marcu lanskega leta. — Nastopno predavanje dr. cremošni-ka v Skoplju. Novo tevodjeni veeučiliški profesor filozofske fakultete v Skoplju tir. Gregor Cremošnik, član Brpske kraljevske akademije znanosti, je imel danes dopokine evo je nastopen o predavanje »Kaj je srednji vek«. — Kongre« jugoalovenske&a zdravniškega sindikata. Jutri ob 17. se prične v Beogradu v domu Zdravniškega društva kongres jugoslovenskefra zdravniškega sindikata. — Naša usnjarska in obutvena industrija in obrt je tako razvita in ispol-njena, da nam gotovo ni treba več uvaža td izdelkov inozemskega izvora. Pa vendar se še dogaja, da sirove kože, ki jih izvažamo v inozemstvo, kupujemo kot fino usnje ali pa v obH-kl obutve drago zopet nazaj. S tem dajemo zaslužka tajim ljudem, naš človek pa trpi bedo, saj je toliko naših čevljarskih mojstrov in pomočnikov nezaposlenih. Za/to rabimo domače usnje in kupujmo domačo obutev, da tako damo zaslužka lastnemu človeku ln ga rešimo bede! Pridite si ogledat razstavo usnja In obutve na letošnjti pomladni ljubljanski velesejem od L do 11. junija! Prepričali se boste o kakovosti domačega blaga in gotovo ne boste več čutili potrebe po nakupovanju usnja in obutve inozemske tedelave. Razstavljeni bodo tudi vsakovrstni galanterijski izdelki lz usnja, tovarnfSke in ročne izdelave. — Članom ln simpatizer jem NSZ. Narodna strokovna »veza priredi za bin-koštne praznike romanje na grob blagopokojnoga viteškega kralja Aleksandra I. Zediniterja na Oplenac. Odhod iz Ljubljane bo v soboto dne 8. junija zvečer, po-vratek v ponedeljek dne 10. junija. Stroški znašajo za člane NSZ in njih rodbinske člane 160 Din, za nečlane 200 Din. V ta znesek je vračunana vožnja po železnici ter z avtomobilom od Mladenovca do Oplenca in nazaj ter kosilo v Mlad en ovca. Prijave sprejema do vštetega dne 22. t. m. tajništvo NSZ, Delavska zbornica, ki daje tudi vse podrobne informacije. Prijavi se tudi lahko telefonično na št. 20-77. — O koncertu naših akademikov v Beogradu priobčujejo beograjski listi zelo laskave ocene. »Politika« meni, da bd bilo zelo koristno, če bi začel naš akademski pevski zbor gojiti tudi balkanske pesmi. Uspeh njihovega koncereta je b*l velik in pomemben. — Naši gospodarji bodo imeli na letošnjem XV. ljubljanskem velesejmu od 1. do 11. junija najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosiine stroje, mJa-tilnice, čistilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje in osipanje, traktorje, loko-mobile, motorje ln veliko število najrazličnejšega orodja. Vse to bo razstavljeno v posebni skupini pregledno razvrščeno. Delali se bodo tudi praktični poizkusi. — Spodnja koča na Golici je že odprta in oskrbovana- Kraljestvo narcis se že odpira. Planincem je mogoče večdnevno bivanje v tej postojanki, sobe so na razpolago. Aljažev dom v Vratih bo oskrbovan od nedelje dne 19. t. m. dalje. Požrtvovalni planinec g. Knafelc je temeljito popravil slap Peričnik, ki sedaj bruna svoje vodne mase naravnost v pre« pad; pot je zelo prikladna tudd za manj izvežbane turiste. Ob Bohinjskem jezeru, ki je sedaj obdano s svežim zelenjem, je spomladi prekrasno bivanje v Zlatorogu in pri Sv. Janezu. Postojanki na Krvavcu ln na Veliki planini sta vedno priljubljeni lzletišči. Dom v Kamniški Bi- strici nudi planincem prijeten oddih; uporabna je že nova pešpot na desnem bregu Bistrice, ki pa bo slavnostno otvorjena v nedeljo dtne Z. junija ti. — Izdelki naš« živilske industrije po svoji kakovosti, če ne presegajo, pa gotovo dosegajo inozemske proizvode, so pa od njih cenejši. Naše gospodinje to dobro vedo in zato kupujejo samo domače blago. Na letošnjem pomladanskem velesej-mu v Ljubljani od 1. do 11. junija bo tudi živilska Industrija bogato zastopana, saj ne bo menda izdelka živilske stroke, katerega letošnja razstava živilske Industrije na velesejmu ne bi mogla nuditi. — Borza dola v Ljubljani sprejme kovinskega tiskarja. Žagarja za venecijan-ko, vlagalca za opekarne, čevljarja za otroške čevlje, dva krojača, pet tkalskih mojstrov in pletilniškega mojstra. —\ Nocoj je v meni tako lepo. je zapela Ina Slokanova v novi številki ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film sport In modo »NAS VAL«. Spomin iz svojega prejšnjega življenja je opisal Janko Kač v duhoviti satirični črtici »Reinkarnacija t, Ivan Vuk je prispeval prijetno pisano povest, ki se suče okoli razglasa župana občine Trioglove, Sel Catini je zaključil roman Emiilo Berenini. Tone čutar nadaljuje izvirno komedijo »Ameriška tatvina«, ki izide te dni v knjigi. Poleg radijske tehnike in modne priloge prinaša »NAS VAL« še na 12 straneh pregledne sporede vseh važnih evropskih radljskib postaj in slike iz gledališkega «n filmskega sveta. »NAS VAL« Je naša najboljša in najcenejša ilustrirana tedenska revija. Mesečna naročnina znaša komaj 12 Din. Zahtevajte še dene? brezplačno in brez-obv ezno na ogled eno Številko. Pišite na naslov: Radijska revija *NAš VAL«, Ljubljana. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme, od časa do časa dež. Včeraj je deževalo v Ljubljani, v Mariboru in Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu, Skoplju in Beogradu 24, v Rogaški Slatini 20, v Splitu 18, v Zagrebu 16, v Ljubljani 13.2, v Mariboru 13. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753-5, temperatura je znašala 92. — Pot življenja presedel v ječi. Zagrebška policija je aretirala drznega vlomilca Gašperja Pepevnika. ki je preživel pol življenja v ječi zaradi vlomov in tatvin. V Mariboru je sedel šest mesecev, v Gradcu 15 mesecev, pozneje v Avstriji še 18 mese cev, potem v Trstu 2 leti, zopet v Mariboru 3 leta in 5 let, v Ljubljani pa 2 leti m pol. Pepcvnik je bil rojen 1. 1897 v Zeltwegu v Avstriji in je hotel v Zagrebu nadaljevati svoje tatinsko početje. — Obesil se je. V Zagrebu se je včeraj obesil poslovodja Pogrebne zadruge Dragan Turčič. Pri pregledu blagajniških knjig so ugotovili primanjkljaj v znesku 60.000 L>in. Ne ve se pa, ali gre ta primanjkljaj na Turčičev račun ali je poneveril denar kdo drugi. — Letalec pred sodiščem. Včeraj se je zagovarjal pred osiješkim sodiščem pilot Bogomil Jaklič obtožen v zvezi z veliko letalsko nesrečo, ki se je pripetila lani v Be-lišču na mitingu osiješkega oblastnega odbora Aerokluba, ko se je ubilo devet ljudi. Predno bo izrečena sodba, bo zaslišan se pilot strokovnjak v zračnih akrobacijah. — Viktorija Požar obsojena na dosmrtno ječo. V Veliki Kikindi sta se zagovarjala te dud pred sodiščem Viktorija Požar, ki je zastrupila svojega moža, in njen ljubček Josip Hollnger. Btržavn-tožilec je zahteval za njo smrtno kazen. Pož&rjeva je bila obsojena na dosmrtno ječo in v trajno Izgubo državljanskih pravic, Hollnger pa je bid oproščen. BI Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer premiera smeha ln grohota. Najslavnejši komik sveta W. C Fields v šali Nor za denarjem Smeh, grohot, zabava in šala. Do solz se boste nasmejali sijajnim šalam W. C. Fieldsa, Vstopnina 4.50 in 6.50 Din, Iz Ljubljane —ij Sokolska deca iz Prage prispe v Ljubljano danes popoldne ob 17. uri. _ Sprejema se udeleži odposlanstvo Sokola I Tabor in slavnostnega odbora ter deca v krojih. Sodeluje društvena godba. Članstvo ljubljanskih sokolskih društev in ostalo občinstvo se vljudno naproša, da se sprejema udeleži in po možnosti prinese cvetja v pozdrav mladim gostom, da jim takoj ob vstopu na naša tla izkažemo ono slovansko gostoljubnost, ki je je vedno bilo deležno vse naše članstvo in naraščaj, kadarkoli je bilo v gosteh pri bratih Čehih. Na svidenje ob 17. na kolodvoru. — Uprava Sokola I Tabor. —Aj Ribji trg je še vedno tako dobro založen z morskimi ribami, ki so se zadnje Čase zelo pocenile, da so gospodinje lahko zadovoljne. Za poceni ribe je vedno dovolj kupcev ln Ljubljana bi konzumirala mnogo več rib, če bi bile vedno tako poceni. Toda pri nas je težava s transportom. Precej so padle cene, ko so začeli dovažati ribe z avtomobili, toda pot še vedno dolga. Čeprav vozijo delno po italijanskem ozemlju. Menda bi res kazalo, da bi začeli dovažati ribe z letalom, a pomisleki so, ker letalo ne more prevzeti tako velikega tovora, kajti za na* ribji tng je treba že precej rib, ko so cene nizke. Sicer so pa ribe adaj tako poceni, kakor da stroški glede prevoza ne vplivajo več posebno. Priznati je treba, da pri cenah rib igrajo važno vioeo tud: drugi činitelja, razmere na ribjih tržiščih ob morju. Zdaj, ko je izredno dober ribolov na morju, so se pač pocenile ribe tudi v zaledju. Najcenejše morske ribe so zdaj girice, kl Jlb prodajajo po 6 Din kg. Skuše so po 10 Din, sardele po 12 Itd. —lj Spomenik in spominska lipa kralju mučeniku na Viču, V nedeljo bo na Viču pomembno slavje: na svečan način bo odkrit spomenik biagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru L Ze dini tel ju, obenem pa bo zasajena spominska lipa. Pripravljalni odbor pod vodstvom br. Borštnika, staroste viškega Sokola je pripravil vse potrebno, da bo slovesnost čim lepša. Maršal a tu dvora je bila poslana prošnja, da bi prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo Nj. Vel. kralj Peter II. — V nedeljo ob 15. se zbero vsa društva pred Sokolskim domom, odkoder krene povorka na slavnostni prostor. Ob 15.30 je slovesno odkritje spomenika z govori in petjem, slav-nost pa bo zaključena z žalno koračnico. Zvečer bo v Sokolskem domu akademija, pri kateri sodelujejo poleg domačega Sokola orkester Sokola ttt člani Ljudskega odra in učenci narodnih in meščanskih ftoL —dj Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljenji od 1. do dne 30. aprila. 100 Don, 1O0 Din, 12.50 Din, mala črna denarnica z vsebino 10250 Din. mošnjiček v njem 76 Dim, črna usnjena denarnica v njej 151.50 Din, moška zapestna pozlačena ura, moška za-pestna ura z usnjeno zapestnico, moška črno obrobljena očala, moška zlata verižica z obeskom, črna koščena sesalka za kolo, par usnjenih rokavic, 2 m sive svile, 6lamnata preproga in hranilna knjižica glaseča se na ime Karolic Alojzij. V železniških vozovih so se našli tile predmeti; 7 moških klobukov, 8 čepic, 27 moških dežnikov, 3 pajace, 11 damskih Ln otroških dežnikov, 13 zavitkov, 1 pare rokavic, 10 aktovk, 4 nahrbtniki, 5 moških suknjičev, 2 kolesarski črpalki, moški plašč, karton jajc, zapestnica, surova gnjat, 2 lisfičji koži, 4 pare galoš, 2 para ženskih čevljev, ženski predpasnik, srebrna moška ura, volnena ruta, nemška knjiga, črna ogrinjača, električni samo-var, vrč, ključavnica. —lj Seznam izgubljenih predmetov: ©00 Din, 100 Din, 100 Din, ženska črna denarnica z vsebino 290 Din, ženska crna denarnica z vsebino 102 Din, črna usnjena denarnica z vsebino 520 Din, rjava usnjena stara denarnica v njej vojaško uvereuje, črna ročna usnjena torbica v njej zlata ura in 125 Din, ženska rjava torbica z vsebino 2 ključa ln denarnica, zlat uhan z dvema braljantoma, nikeboa-sta ženska zapestna ura s črnim uanje-nirn trakom, ženska zapestna ura is belega zlata z zlato zapestnico, zlat poročni prstan, široka zlata zapestnica z belimi kamni, moški zlat poročni prstan, moška žepna ura znamke »Ornega«, zlat moški prstan z rubinom z znamko »Solld-gold«, zlata tanka verižica z obeskom, posels-ka knjižica na ime TJČakar Kristina izdana v Rajfoenburgu, pulover bele barve, žensko krilo, bakrena žica 200 m dolga, kuhinjski noa, siva konjska odeja in siv ponosen suknjič, zastavni listki, črnoobrobljene deška očala v etru i Ju. —lj Predavanje znanega češkoslovaškega znanstvenika v LJubljani. Dr. JIH Horak, znani profesor slovanskih primerjalnih literatur na Karlovi univerzi v Pragi, bo na srvoji turneji predavanj po Jneroslavijl obiskal trudi LJubljano. Ptneda-val bo v ponedeljek ckie 20. maja ob 20. zvečer v prostorih Trgovske akademije na Bleivveisovi cesti pod okriljem ljudske univerze o temi: »Vpliv srbohrvaške narodne pesmi na slovanske literature« in dtrugo predavanje pod naslovom »T. G. Masarvk in slovanske literature« se bo vršilo pod okriljem univerze kralja Aleksandra I. v torek dne 21. maja t 1. ob 18. zvečer v univerzni zbornici. J. C. L. vljudno vabi naše občinstvo, da obišče ti prav zanimivi predavanji, ki sta vsakomur Javno in brezplačno dostopni ter bosta pojasnili tudd marsikatero dejBtvo naše kulturne in politične zgodovine. —lj Kopališče SK Ilirije bo otvorjeno z jutrišnjim dnem. Kakor prejšnja leta, bo tudi letos poskrbljeno za popom komfort in za zadostno higieno, da ne bo pritožb. Cene ostanejo iste kakor lani, le sezonske vstopnice so bile nekoliko znižane. Zdaj v pomladnih in prvih poletnih dneh, ko sta še Ljubljanica m Sava precej hladni, bo kopališče pač dobrodošlo kopajočemu se občinstvu. —lj Narodna galerija. Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 19. maja ob pol 11. vodstvo po Narodni galeriji. Vodil bo in razlagal msgr Viktor Steska baročno dobo. Vstop je prost. —lj Vodstvo po Narodni galeriji ima v nedeljo dne 19. t m. ob pol 11. ari msgr. Viktor Steska, ki bo tokmačfl dela baročnih mojstrov. —lj Bolgarski mešani zbor pri katedrali sv. Trojice v Ruse, konce rtira v Ljubljani v torek dne 21. t m. Na svojem sporedu ima bolgarsko narodno in umetno pesem, dalje rusko in ukrajinsko pesem ter 2 zbora iz srbske literature. Zbor Je izvrsten, izredno dobro uvežban z lepimi, močnimi glasovi. V svoji domovini uživa največji sloves. Predprodaja vstopnic je v knjigarni Glasbene Matice. Sedeži po običajnih koncertnih cenah. —lj Brzoturnir Ljubljanskega šahovskega kluba. Drevi ob 20. se bo vršil v klubskem lokalu v kavarni »Zvezdi« brzoturnir za majsko klubsko prvenstvo. Kot gost bo na turnirju Igral g. In*. Fener iz Beograda. Igralci naj se turnirja poln o -številno udeleže. —lj Adaptacija v poslopju Narodne banke. Palača Narodne banke v Knaflje-vi ulici je bila lani delno nazidana, zdaj pa bodo zbetonirali v nji nov strop v veliki dvorani. Prejšnji »trop, tudi betonski, Je počil ln ga bodo morali podreti. Gradi Stavbna družba. —lj Drevi se bomo naslajali na Beethovnovih melodijah. Ta večer se vrši namreč poslednji letošnji Intimni koncert Glasbene Matice. Na sporedu so tr1 sonate nesmrtnega mojBtra, ln sicer 2 za čelo in klavir. 1 za klavir 8pored Izvajata domača priznana umetnika čelist Bogomir Leskovic ln pianist Marijan Lipovce*. Vstopnice so v pradprodaji v knjigarni Glasbene Matice, sedeži po 10, stojišča po 5 Din. Koncert je v Hubado-vt pevski dvorani. —rj Mestni socijalno politični urad do dme 18. maja in 20. maja za stranke zaprt zaradi snaženja uradnih prostorov. iTvzeti so neodložljivi primeri. —lj Vsem ljubljanskim pevcem in pevkam! V nedeljo, dne 19. t. m. dopoldne ob 10. se vrši za posebno priliko v Glasbeni Matici 1. skupna vaja. Mešana zbori bodo peli Prelovčevo »Pozdrav«, moški pa P. S. Vilharjevo »Naša zvezda« in E. Adamičevo »Molitevc (Ti, ki si nas ustvaril). Note prinesite s seboj! Pridite vse in VBi! Uprava Hubadove župe JPS. —lj Rezervirajte si takoj vstopnice za gostovanje mariborske drame*. Po dogovoru med ljubljansko in mariborsko gledališko upravo se vršita prihodnji teden v Četrtek 23. in v petek 24. t m. gostovanji ljubljanske drame v Mariboru ter mariborske drame v Ljubljani. Mariborska drama uprizori v četrtek 23. maja Wtldeovo igro »Idealen soprog«, režija VI. Skrbinšek, zasedba: Severjeva, Starčeva, Kraljeva, Gorinškova, Barbičeva, Savlnova, Skrblnšek, Grom, Purijan, Ko- ši*, Gorinžek, N'akret, Blaž, v petek dne 24. maja pa Katajevo veseloigro »Kv -dratura kroga«, retija inž. arh. Stupit ; zasedba: Kraljeva/ Severjeva, Barbičeva, Gorinškova, Skrbinšek, Stupica, Gorin-šek, Nakrst. Blaž, Verdonik. Za ti dve predstavi razpisuje ljubljanska gledališka uprava predprodajo, ki se bo zaključila v ponedeljek dne 20. t m. in ki bo odloČila, če se vršita gostovanji ali ne. Občinstvo se poziva, da si blagovoli takoj rezervirati mesta, da bosta predstavi, ki jima naj slede vsakoletna izmenična gostovanja, definitivni. —lj Foto-amaterji! Ponovno bratsko naprošamo vse, ki bodo ob prilik? svečanega razvitja in akademij Sokola I. na Taboru fotografirali posamezne prizore, nastope, povorko itd., da odstopi jo proti povrnitvi dejanskih stroškov vsaj po eno kopijo najbolje uspelih slik dmštm to* kol I Tabor. SMke naj oddajo po možnosti čim prej v dru&tveni pisarni na Taboru med IS. in 20. uro vsak dan. Zdravo! —lj Neverjetno so znižane cene dam-skemu In moškemu perilu, sam o veznica m, nogavicam itd. pri M. PIRNAT. Sv. Petra cesta 22 in Poljanska cesta 1 (Peglezen). Kje se bomo letos kopali Vprašanje je samo, če bo ostalo v letošnji kopalni sezoni vsaj po starem Ljubljana, 17. maja. Tudi to je resno vprašanje za Ljubljančane ob začetku kopakne sezone. Bliža se čas, ko bomo zopet obesili vse na klin, ko bodo zdaj tako pereča vprašanja odpravljena z dnevnega reda s pasjednev-no vročino ki ko bodo zopet počivali ofi-cietaio vsi, ki lahko tudi sicer počivajo ne-oficielno. Gre za to, kam jo bomo mahnili ob počitnicah, kateri letoviški kraji bodo lotos v modi in ali bo priznano prvenstvo višinskemu, dolinskemu aH obmorskemu zraku. Vendar so Ljubljančani v splošnem skromnejši. Zanimajo se le predvsem, kje bo letos njihovo letno Ij-ud-sko kopališče, kajti wŠpico« bodo najbrž morali črtati iz svojega seznama »klimatskih« kopališč. Meščani se vesele že več let po zaslugi časopisja, da bodo dobili na Spici imenitno kopališče. Imeli so že priliko natančno proučiti velikopotezne načrte o tem kopališču, ki bi bilo posebnost celo za naše napredujoče mesto in seveda neznanska privlačnost za tujski promet. Ob tej priliki nam naj bo dovoljeno skromno pripomniti, da na Ljubljano najmanj mislimo, kadar se potegujemo za blagodati tujskega prometa in da se dela celo za marsikatero vas večja tujsko prometna propaganda kakor za prestolico slovite tujsko prometne dežele. Ljubljančani, ki morajo itak pospeševati tujski promet po vsej deželi in v vseh dotlej še neodkritih kotičkih prekrasne in čudovite ožje domovine, imajo še tem težjo nalogo igrati vlogo tujcev doma, ko si morajo priznati, da je ob pasjih dneh v Ljubljani največja privlačnost le Spica, ki je zdaj kot rečeno ogrožena. Zdaj časopisje ne tolaži več meščanov z novim kopališčem. Lepe iluzije so se razblinile in vprašanje je samo, Če bo ostalo vse vsaj po starem v tej kopalni sezoni. Napredek, ki se širi z regulacijo Ljubljanice po strugi že cela stoletja v vse smeri, se je začel letos nevarno približevati špici. Kaže, da bo padla zadnja postojanka idiličnosti, ki je bila doslej še krepko usidrana na Ljubljanicinih nabrežjih, poraslih s kopriv a mi m odetih z grmovjem. Pri nas seveda ne smeš povedati preveč glasno, da nimamo poštenega letnega ljudskega kopališča, ker bd te takoj obsodili, da omalovažuješ pridobitve, ki jih je treba kvalificirati kot 100% napredek. Spica, ki je bila doslej naše res edino ljudsko kopališče, sploh ni priznana in ne upoštevana kot kakršnokoli kopališče ter je bilo dolgo kopanje na nji celo prepovedano. Toda meščani so si pridobili in Iz Maribora — Ljubljanska drama v Mariboru. Po dogovoru med ljubljansko in mariborsko gledališko upravo bo prihodnji teden dvoje gostovanj ljubljanske drame v Mariboru ter mariborske drame v Ljubljani. Ljubljančani uprizore dve letošnji najbolj uspeli deli. in sicer v četrtek 23. t. m. komedijo »Matiček se ženi«, v petek 24. t m. pa Zweigovo dramo »Siromakovo jag nje«. Če bo prodaja, ki se za ti dve predstavi zaključi v ponedeljek 20. t. m., povoljna, se gostovanji vršita definitivno, v nasprotnem primeru ju bo treba odpovedati. Zato si rezervirajte mesta takoj! Mariborčani, pokažite, da znamo ceniti kulturno delo naših gledališč in omogočimo gostovanje ljubljanske drame! Predstavi bosta seveda izven abonmana ter bloki ne veljajo. — Popis škode po slani. Kmetijska podružnica za Maribor ln okolico vabi na predavanje g. ing. Flega, ki bo v nedeljo 19. t m. ob 16. uri popoldne v krčevineki šoli predaval o sadjarstvu. Hkrati se bo vršilo popisovanje škode, ki jo je mnogim prizadela nedavna slana na sadnem drevju in vinogradih. Zato naj prizadeti navedejo točne podatke o površini vinograda oz. sadovnjaka vsled skupne vloge za odpis davkov. — Nova potniška blagajna za inozemstvo. V sredo je bila otvorjena v novem carinskem poslopju na Glavnem kolodvoru blagajna za inozemstvo. Tako je inozemskim kakor tudi domačim potnikom mnogo pomagano, ker jim ni treba od inozemske čakalnice po karte k potniški blagajni na glavnem kolodvoru. Tako morejo Lnozemci dobiti takoj ob izstopu v Mariboru pri novi blagajni vozovnice ti vse postaje v naši državi. Nujna potreba pa se čuti še po eni blagajni, ki naj bi bila v čakalnici sami Tako bi bil promet bolj neoviran in bi ne bilo tolikega prerivanja pri odhodih in prihodih vlakov. Malenkostni stroški bi tuda ta nedoetatek odstranili. — Spoznavanje duševne strukture otrok. V soboto 18. t m. bo ob pol 11. uri dopoldne v Narodnem domu univ. prof g dr. Ozvald govoril o temi »Kako se da .vati duševna atruktura priborili pravico, da uporabljajo obe nabrežji Špice za kopališče. Kopalcev je bilo od leta do leta več, zato ni čuda, da so se končno že začeli siriti glasovi o nekakšnem načrtu za ureditev kopališča na ^piči. Sam načrt seveda še ni vse in navadno je lepa godba bodočnosti. In če bi se kdo preveč potegoval za takšen načrt, bi mu kaj kmalu dokazali, da je v Ljubljani dovolj kopališč in da je samo kaprica, da se hočejo ljudje kopati baš na Spici, češ s«j imamo mestno kopališče na Ljubljanici ob Ižanski cesti in kopališče v Koleziji, do Save tudi ni tako daleč, da bi ne pri-c! tja v enem dnevu in v Mestnem logu so več kilometrov dolga kopališča ob Malem grabnu. To so argumenti, ki jemljejo sapo, vsaj tistemu, ki se jih poslužuje. Ros, kdo bi s.i belil glavo s takšnimi vprašanji, ki jih rešijo ljudje sami! Kopi ješ se lahko, kjer ti je drago in kjer te ne preganjajo nagega kakor Adama iz raja. V Mestnem logu in ob Oradaščici pri Bokal cah se posestniki pritožujejo. da zaradi kopalcev noče več rasti trava in ne morejo več dopuščati, da bi spreminjali njihove travnike v rivijero. Kopalci so seveda silno ogorčeni ter se zgražajo, da imajo ljudje pri nas tako primitivne poj me »o tujskem prometu«. To omenja in o samo zaradi tega. da pokažemo nekoliko, kako je z našimi ljudskimi kopališči na prostem. Stvar je precej zamotana, saj veste, da je Ljubljana velemesto ter so vsi njeni problemi velemestni. Pogosto čitamo, kako podeželski kraji grade kopni ča in da se jim zdi prvi pogoj za razvoj tujskega prometa primerno letno kopališče. Pri nas se s tem ne ukvarjamo posebno in rudi letos bi se nihče r.e vznemirjal, čc prezremo povsem kopalce. Toda kopalcev ne moremo prezreti, preveč jih je. Kopanje dandanes ne more veljati za hiksrjs niti v Ljubljani, čepra je s kopališči na prostem takšna težava Nekaj časa bo že tudi letos na Spici »kopališče«, ker bodo delati /ačeli od Novega trga navzgor, toda, če bo dno kmalu zibetonirario med Novim trgom in zapornico, bodo zapornico prestavili na ftpico in »kopališča« ne bo več. Kopalci bi pa zaradi tega že še potrpeli, da bo letos kopama sezona okrnjena na špici, a na regulacijo gledajo z bridkimi občutki, ker bo po ureditvi struge urejeno tudi nabrežje na Spici v park, kjer pac ne l«> več dovoljeno kopati se. Vendar se tolažijo, rU jim ne bo mogel nih.c vzeti, kar so si pridobili, in da bodo tudi v naprej znali braniti Spico. otrok. Z otzirotm na izredno va2noc»t tega predavanja priporočamo vsem vzgojiteljem, da se predavanja sigurno udeleže. — Pomočniški izpiti. V nedeljo 2b. maja ob 8. uri dopoldne se bodo pričeli pomočniški izpiti krojaške in šiviljske stroke. Izpiti se bodo vršila v uradnih prostorih Okrožnega odbora obrtnih združenj. — Usoda tihotapcev. V noči od ponedeljka na torek je finančni paznik v Ko-privni pod Peco zalotil tihotapca, ki se na poziv ni hotel ustaviti. 6tražnik je streljal in smrtno zadet se je tihotapec zgrudil. Ugotovili so, da je Identičen z znanim tihotapcem Karlom Popom. Pri mrtvecu so nafili 8 Ln pol kilograma saharina in samokres. Njegov spremljevalec. Andrej Sadovnik, je srečno odnesel pete. Enaka usoda je doletela tudi tihotapca Miho Dolinska, ki ga je 500 metrov pre-i avstrijsko mejo obstrelU blizu Dravograda finančni paznik. Mož se kljub opetovanim pozivom ni hotel ustaviti, na kar je paznik streljal in ga zadel v desni bok Težko ranjenega so prepeljali v bolnico v SJovenjgradec. Pni njem so naši j samo delavsko knjižico. Mož je zatrjeval, da je hotel v Avstrijo aa zaslužkom, kar pa n! verjetno. Film Z. K. D. ■ v Elitnem kina Matici H Danes ob % 3. uri pop. premiera ■ ruskega velefilma ■ tihi dok ■ V gla I Vst°p V glavni vlogi slavna Cezarska ja Vstopnina 3.50. 4.50, 5.50, 6.50 Din iPORT — Kolesarske dirke »Ljubljanice« ne bo prihodnjo nedeljo, kakor smo včeraj pomotoma objavili, temveč v nedeljo dme M. t m. Srečno naključje. « — Kako to, da so vsi hoteli polni, vi imate pa prosto sobo? — To je srečno nakdjuoje. En naš gotFt Je namreč dMd iriurifl. dtran 4L >SLOVENSKI NAROD«, dne 17. maja 1935 Stev. 112 Ludvik Wotff: g BOGINJA DOBROTE ROMAN — Prima. — Zelo dolgočasen? — Samo deloma, gospod Harland. — No, dobro, pa založimo Jeana Paula, če vas to veseli. Biintell je vstal, začel je hoditi po sobi in govoril je, kakor da se pogovarja sam s seboj: — Dvajset zvezkov damo, uvod nam napiše profesor Semmelrogg iz Leipziga, ki velja za najboljšega poznavalca Jeana Paula. Sto numeriranih izvodov natisnemo na cesarskem japanu in vezani bodo ročno v.. . — Ustavil se je pred Harlandom in ga vprašal skrbno: — Ali se lahko zanesemo na dobavo telečjega pergamenta? Harland se je nasmehnil: — Vidite, dragi moj, zdaj se pa že vračate z višin Olimpa k verižnikom z usnjem in pergamentom. — Gre mi za obleko, ki bi jo rad dal pesniku. — Nekoč ste mi pravili, doktore, da so bili vaši predniki zlatovezi v Benetkah. — Da. — Glejte, to ostane v krvi. V vas je še vedno nekaj zlatoveza. Zdaj mi je pa prišlo na misel nekaj sila duho- » vitega: Vsa literatura me spominja na trgovino z vezeninami v zlatu. — To ni slabo, gospod Harland, toda kako je s tem telečjim pergamentom? — Pokličite Pollacka. Ta cigan Ima pergament. Harland je vstal. — Kako nepotreben je ta pogovor. Človeku se zdi škoda dragocenega časa. Prav za prav sem vam hotel povedati, da nameravam za nekaj mesecev odpotovati. Zdravstveni dopust. Moram se okrepiti. — Resnično žal mi je, gospod Har-land, tudi za založništvo je to velika škoda, — Nikar ne pretiravajte, saj se na to vašo branžo prav nič ne razumem. — Vaša prisotnost zadostuje, gospod Harland. Vi ste pobuda, vzpodbuda ... Kadar ste tu, Čuti človek veselje do dela. Harland je stopil k vratom. Doktor je skočil za njim. — Kako bo pa z veliko izdajo Stif-terja, o kateri sem vam svoj čas pravil? Ali lahko •ačnem s pripravami? — Lahko. Pri vratih se je Harland ustavil in držeč roko na kljuki je krčevito poskušal spomniti se nečesa, še nekaj sem vas hotel vprašati, pa pozabljam, vse pozabljam. Človek žalostno poapneva. Ves razdražen je odšel v sobo. Na hodniku se je pa spomnil. — Jo že imam, doktore! — je vzkliknil radostno. — Ste čitali rokopis mojega sina? — Da, gospod Harland. — No, in? — Kaj bi vam mogel reči, gospod Harland? To so zdaj običajni manifesti, proglasi in pozivi k bratstvu, k ljubezni do bližnjega, v boj proti nasilju in kapitalizmu. Čeprav sam še nisem star, moram vendar ugotoviti, da se mi zdi to vse obsegajoče sočutje do gotove meje grda konjunkturama zadeva. Če bi bila Nemčija zmagala, bi bila ista gospoda opevala nadčloveka in pravico močnejšega. — Ali so te stvari brez talenta? — je vprašal Harland nestrpno. — Ne, — je odgovoril Biintell oklevajoče. — Težko bi kaj riskirali, kajti vsak kritik si ne upa nastopiti proti tej reden o preračunani blaznosti iz strahu, da bi ne bil zastarel in nemoderen. — No torej, pa natisnite in zvezite to v kožo, odrto s kapitalistov. — Mislim si vezavo iz rdeče frotte svile. — Seveda, iz frotte-svile, gospod zla-tovez. Rdeča frotte-svila. ASTORIA — V atelje, Opitz. Avto je krenil skozi Berlin od zapada proti vzhodu. Harland se je zopet pozorno ozrl v nebo in ves ogorčen ugotovil, da solnce ne stoji več tako visoko, kakor pred dvema urama. Sumljivo in preteče so že prežali na zemljo megleni zastori ve- černega mraka, Tak dan je kl a ver en. Dviga se in pada. Dviga se in pada. Morda bo ves teden tak. In tedni hite in meseci padajo v večnost, a smrt že stoji tu prijazno kimajoč, kakor uboga vlačuga. Kam kreniti? Nekga mora imeti pri sebi, s komur bi lahko govoril. Toda kdo bi mu mogel pomagati? Sest mesecev je obešenčev rok, je dejal zdravnik. Za hip se je spomnil svoje žene in takoj je priznal, da je to nemogoče, Z Luiso ni nič. 2e tretji dan bi besenel. Hči mesarskega mojstra Luisa Sreich-hahnova iz Zehdenicka je dražestno, prijazno dekle, toda bogastvo ji je povsem zmešalo glavo. Kaj pa njegov sin? Ta bi se sploh ne hotel peljati z njim. Njegovsin zaničuje ostudnega kapitalista, ki je tako strašno neizobražen, A hči Malvina? Ona je še premlada in tudi ona je nekam hladna napram svojemu očetu. Ostane še Margot Crammova. Pa tudi to bi ne šlo. Spremljevalka, ki koketira z bogom in svetom, hvala lepa! Poleg tega: nobenih vihravosti v ljubezni, je dejala slonokoščena krogla. Konec, draga Margot. Bodite srečni, gospodična Venera! Človek stoji v svet« res sam, Oe bo hotel imeti on, Harland, zadnjega pol leta svojega življenja družbo, se bo moral obrniti na novine. Avto se je ustavil na Aleksandrovem trgu, zagvozden med druge avtomobile. Harland je vzel iz žepa notez in začel sestavljati oglas. To ni lahka stvar. Zrelejšo damo? Priglasile bi se klepeta-ve vdove po carinskih nadzornikih v povezenih klobučkih. Spremljevalko na potovanju? V tem primeru bi prišle ženske iz Motzove ulice. Strežnico? Diši po karbolu in boljšem življenju ha onem svetu. Ni pa našel nič drugega, če ni hotel vzeti s seboj strežnice blazneža. Torej: Iščem strežnico. Avto je bil krenil naprej. Proletarski okraj. Umazane, nizke hiše brez rož na oknih, kopica otrok, bledih ali prevejanih obrazov. Mnogo zganjam. Trgovine s starim železom, s starimi oblekami, s starim papirjem. Čedne dekline brez klobukov, toda umetniško počesane. Neslavnostno mimo vozeči pogrebni vozovi Hreščanje gramofonov iz vsake krčme. Harland je ljubil ta vzhodni del mesta s tajno nežnostjo. Razumel je te ljudi, čutil je, da jim je blizu, tu je preživel svojo mladost. Še zdaj, če je peljal po Frankfurtskem drevoredu mimo ključavničarja Henrika Schmaekeita, ki mu je kot vajencu tako rad navil ušesa, ga je obhajala groza. Prikazalo se je poslopje »Astoria«, visoko, ponosno, ameriško. Harland je vstopil in podal šoferju popisan listek. — Odnesite ta oglas v »Vosische Zeitung«, Opžtz. Jutri mora biti objavljen, razumete? — Da, gospod Harland. — Potem pa lahko greste k obedu. Čez dobro uro morate bati zopet tu. čez dvorišče, kjer je ropotalo, grmelo in bobnelo vse polno strojev, je odšel Harland po stopnicah v atelje. Filmska družba »Astoria«. K odrti prepovedano. Gospodična pri telefonu: — Gospa Harlandova je vprašala, če pridete domov k obedu, gospod Harland. — Kaj? Ne. Ne pridem. Sporočite to moji ženi. — Da, gospod Harland. Po ozkem hodniku, kamor so vodala vrata dveh pisarn, je prišel v svojo sobo. Tla so se tresla od brnenja strojev, da mu je šlo na živce. Zatulila je parna sirena, da mu je kar glavo prešinilo. Ta direndaj mi bo manjkal, je pomislil Harland. Pod sliko domače dive Gemme Raye, zapeljivo smehljajoče se, je stala na kaminu lepa ura, gredoča tristo dni. Harland je uprl pogled v njo in ko je pomislil, da ima ta vražji stroj v sebi življenja za tristo dni, več, nego je morda sojenemu njemu, Harlandu, se je škodoželjno zarezal in jo ustavil. Ura je delala tako porogljivo očitajoče grimase, da ni prenesel pogleda na njo in odšel je iz sobe. V ateljeju so delati posnetke. Spominjajte se CMD En poizkus vas bo prepričal 9 1 SAMORAD _PERE SAM VS pralni prašek, ki je tisrleian na podlagi oitvnega olja na } bol j ii! Poizkusite! Zahtevajte vedno SAMORAD pralni prašek. Magnus HirschSeld umrl Njegovo znanstveno delo pomeni mejnik v razvoju proučevanja seksualnega življenja V Nizzi je umrl v torek na dan svoje 67. obletnice daleč od nemške domovine, ki ga je tako proslavila in še bolj razočarala, znani nemški učenjak Magnus Hirschf eld. Njegovo znanstveno delo je naletelo na najhujši odpor zato, ker je Hirsch-feld vse svoje življenje odkrito gradil novo vedo o temeljnih problemih človekovega spolnega življenja. Po svojem velikem potovanju okrog sveta se ni več vrnil v Nemčijo, ker je slutil, kaj se tam pripravlja. Po kratkem bivanju na Dunaju je prispel v Brno, kjer je predsedoval v septembru 1932 petemu in zadnjemu kongresu po njem ustanovljene Lige za seksualno reformo. Dobil je bil težko tropično malarijo, ki ga je tudi v Brnu še mučila in ponoči je dobil tako težak napad srčne angine, da so mislili, da bo umrl. Poslušalci na kongresu naslednjega dne med njegovim klasičnim predavanjem o seksualno etnoloških problemih niso niti slutili, kaj je predavatelj čez noč prestal. Kakor se je boril proti svojim številnim znanstvenim nasprotnikom, tako je hotel premagati tudi svojega zdravstvenega neprijatelja. Delal je do zadnjega trenutka pod težo bolezni, ni se ji hotel ukloniti, kajti imel je še velike načrte za bodočnost. Kljub težkim oviram je bil velik optimist. Tudi Hrrschfeldov oče je bil zdravstveni svetnik in človekoljub v pravem pomenu besede. Gotovo je imela Hirsch-feldova ljubezen do človeštva in njegove svobode svoj izvor in temelj tudi v njegovi rodbini. Rojen je bil 14. maja 1868 v Holbergu. študiral je najprej filozofijo in primerjalno jezikoslovje v Breslauu, potem pa v Strassburgu in Munchenu medicino in naravoslovje. S Marconi odkril „žarke smrti"? Rimski dopisnik »Daily Maila« poroča, da so prisostvovali Mussolini, državni podtajnik v notranjem ministrstvu in več odličnih vojaških inženjerjev v torek tajnim poskusom markiza Mar-conija v trdnjavi Boccea. Dopisnik pravi, da so se v času, ko so delali te poskuse, naenkrat brez vsakega zunanjega vzroka ustavili vsi avtomobili na cesti v bližini trdnjave m da pol ure niso mogli naprej. Krožijo vesti, da se je Marconi ju posrečilo to, kar so hoteli doseči mnogi izumitelj zlasti v zadnjih letih, toda brezuspešno. Baje je Marconi odkril žarke smrti, ki prekinejo vse funkcije električnega toka in eksplozivnih motorjev. Iz dvornih krogov Proslava 25-letnice vladanja angleškega kralja in kraljice je obrnila nase vso pozornost Angležev tako, da so pozabiti na jubilej vojvode Coraouaillesa. Pa naslov, ki predstavlja lastnika največjih zemljišč v Angliji, pripada princu Waleškemu. Prezident francoske republike je podelil te dni red častne legije princa Arzenu Karagjorgjevicn, očetu kneza Pavla, Infant don Juan, ki se hoče letos poleti v Parizu poročiti s princeso Bonr-bonsko in ki je najmlađi sin bivšega španskega kralja Alfonza Xm., je postal po s trmoglavi jen ju svojega očeta španski prestolonaslednik. Zadnje čase se mudi v Florenci, kjer hodi na univerzo poslušat predavanja. Na eni strani je navdušen slušatelj univerze, na drugi pa enako navdušeno igra golf in hodi po nočnih lokalih. Rad pleše s flo-rentinskimi lepoticami in marsikateri je že zašepetal na uho, da ga jezi, ker se bo moral oženiti, saj ga je Fk>renca s svojimi lepoticami tako očarala, da bi najraje ostal samec. Princa Gustava švedskega je njegova hči kraljica Astrida povabila, naj prisostvuje svečani otvoritvi švedskega oddelka na svetovni razstavi v Bruslju. Princ se je povabilu odzval in v otvoritvenem govoru je nazival svojo hčerko po predpisih »Madame-c odnosno »Vaše MORSKE RIBE danes v veliki izbiri. Orade, barbo ni, branzlni, kalamari, »volje, skombri. rižo to od skampov. Vina prvovrstna, speci jemo viski opolo. — Cenj. gostom sepriporoča »GAJEV HRAM« — »LJUBLJANSKI DVOR« M. CEPIČ OBLEKE PO MERI najnovejši kroji, zelo poceni, tudi razno krasno perilo — si nabavite pri PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. 48/L Dalije in gladijole 50% izpod cene cenika. — Sever & Komp., Ljubljana. 1710 IŠČEM TOČILNO PRAVICO ZA VTNOTOC proti primernemu mesečnemu odplačilu. — Ponudbe na upravo >Slov. Narodac pod šifro »Najkasneje do sobote«. 1703 Prepričajte se DA IMAJO MAJJ OGLASI % „SLOV. NARODU** SIGUREN USPEH! 25 leti je bil promoviran v Berlinu po disertaciji o živčnih boleznih po hripi. Takoj po vojaški službi je mnogo potoval po Ameriki, Afriki in skoraj po vseh evropskih državah. Po povratku iz tujine je bil nekaj časa zdravnik v Charlottenburgu, potem je odpotoval v Pariz in London, končno se je pa zopet nastanil v Berlinu kot specialist za seksualne duševne motnje. Bilo je prvič v zgodovini zdravništva sploh, da je zdravnik rabil ta naslov. Leta 1913 je ustanovil z Blochom zdravniško društvo za seksualno vedo. Po vojni je položil temelje svetovnemu zavodu za seksualno vedo v Berlinu in skoraj 15 let je bil njegov ravnatelj. Tu so se zbirali znanstveniki iz vsega sveta, da bi se seznanili s Hirschfeldovim delom. >Institut fiir Sexualwissenschaft« je postal kmalu središče seksualnega proučevanja in vzgoje v zadevah spolnega življenja. Izkušnje, ki si jih je bil pridobil Hirschf eld kot sodni izvedenec v seksualnih zadevah v svojem 30-letnem delovanju, kakor tudi svoje znanstvene nazore je izročil javnosti v obsežnem, res edinstvenem delu »Geschlechtskun-de«. To delo je visoko znanstveno in strokovno tako, da se celo Hirschfeldo-vi nasprotniki izražajo o njem s spoštovanjem in priznanjem. Ni mogoče našteti vseh del umrlega učenjaka, ki jih je nad 100, mirno pa lahko rečemo, da je njegovo delo na polju seksualne vede izredno važno. Hirschfeldovo znanstveno delovanje je postalo pravi mejnik v razvoju seksualnega proučevanja. Ljubezen do človeka, iskrenost in usmiljenje s trpečim, to je rdeča nit, ki se je vila skozi vse življenje Magnusa Hirschfel-da. Vefočanstvoc. Končno je stopil h kraljici Astridi in ji spoštljivo poljubil roko. Mlada kraljica se pa nd mogla premagati in ne glede na etiketo je objela svojega očeta in ga poljubila. Letalec Smith je imel srečo Slavni angleški letalec Smith Kings-ford je startal v ponedeljek opolnoči v Sidnevu v A vstran ji s posebno jubilejno pošto v svojem letaki, pa je začel nad Tasmanskkm morjem oddajati signale SOS. Potem je poslal več nujnih radio brzojavk, v katerih pravi, da ima razpoko v propelerju, ki se vedno bolj širi. Sporočil je tudi, da mu bo odpovedal motor. Znano je, da na širnem Tasmanskem morju ob tem času ni nobene ladje tam, kjer je začel letalcu odpovedovati motor. V Sidnevu zasidrana avstralska križarka »Camfoerra« je dobila nalog, naj odpluje letalcu na pomoč. V Tasmanskem morju namreč kar mrgoli morskih psov. Takoj so pripravili še dve krizarki, da bi iskali Smitha, obenem se je pa dvignilo veliko vodno letalo Faith of Australia, da bi iskalo Smitha in njegovo letak) >Jožni krržc. Smith je pozneje sporočil, da je oddaljen samo še 60 milj od obale in da leti z velikimi težavami. Njegov mehanik da je na levem krilu in da skuša popraviti levi motor. Končno je pa prišla vest, da je Smith srečno pristal v sredo ob 15.30 v Mascottu. Fonograf v službi varanega moža Varani mož ing. Podanskd iz Krakova je doprinesel svoj delež k napredku znanosti in si zagotovil mesto v zgodovini kot izumitelj aparata za odkrivanje zakonske nezvestobe. Junak dneva je imel svojo očarljivo ženico že delj časa na sumu, da se v njegovi odsotnosti zabava in sicer tako. da nasprotuje to njeni svečani obljubi pred oltarjem. V prepričanju, da rabi žena telefon za pogovore s svojim ljubčkom, je neopa-ženo pritrdil v bližini telefona fonograf. ki je avtomatično zabeležil vsako besedo, čim je kdo dvignil telefonsko slušalko. In čez nekaj dni je iznajdljivi mož zvedel, da ima njegova podjetna ženica kar dva ljubčka. enega mladega, drugega pa že močno v letih, najbrž iz praktičnih razlogov. Enega ie imela za srce. drugega pa za žep. Varani mož se je hotel najprej malo pozabavati na račun svoje žene in njenih ljubčkov. S pomočjo fonografa je zvedel za prihodnji sestanek svoje ženice s starim ljubčkom, ki je igral vlogo finančnega ministra nezveste žene. Poslal je anonimno pismo mlademu ljubčku in ga povabil na kraj, kjer sta se hotela sestati njegova žena in njen priletni kavalir. Na pragu stanovanja ljubosumnega mladeniča se je potem odigral buren prizor ljubosumnosti, iznajdljivi mož se je pa skrit za plotom imenitno zabaval. Končno je pa podjetna ženica potolažila svojega fanta in odšla z njim v stanovanje. Tedaj je moža minilo veselje do šale in obrnil se je na policijo, ki je zasačila njegovo ženo v ljubčkovem objemu in tako je bil zakon po njeni krivdi ločen. Sodnik je celo uro z zanimanjem poslušal fonograf, ki je bil vse skrbno zabeležil in ki je bil najverodostojnejša pilča. Najhujše. — Grozno mora biti, če dobi žira-fa angino. — Še hujše je, če slon kašlja. — Je pa še nekaj hujšega. — Kaj pa? — Če ima stonoga kurja očesa. Občutljiva nevesta — Ko sva se v gozdu zaročila, je moja nevesta naenkrat kri krala in mi padla okrog vratu. — Kaj je bdla tako srečna? — Ne, sedla je bila na mravljišče. Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9.^ zvečer sijajna premiera NORMA SHEAREB v v^efilmu Na ljubezen obsojena Ljubavna romanca dveh sre, ki se nista oadraH na preteklost. Vstopnina: 4JBO in 6.50 dmarja. Iz Trbovelj — Živilski trg. Na živilskem trgu je bilo v sredo po dolgem času zopet enkrat izTedno živahno. Vse stojnice so bile preobložene z zelenjavo, perutnino, jajci in drugima dobrotami, ki eo gfa kmetice in branjevke od blizu in daleč prinesle na trg. Takega vrvenja na trgu ni bik) opaziti niti pred največjimi prazniki. Kmetice so primes le tokrat rta trg rasne pomlada