KRANJ, 16. JULIJA 1956 LETO IX. — ST. 56 DIN 10.— J a : Gorenjski tisk /Ureja: °**kiiški odbor / Odgovorni j Tednik : Slavko Be*nik uredništva 475 — uprave 475 -i račun pri Komunalni banki nJ št. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja v P°°*deljek in petek / Naročnina: 800, pollet. 300, mesečna 50 din Glasilo SZDL za Gorenjsko Gorenjske Gospodarska razstava v Škofji Loki ■ olvorjena Skofja Loka, 14. julija. Danes je bila v Škofji Loki svečana otvoritev gospodarske razstave, ki sta Jo med drugim obiskala tudi predsednik Okrajnega odbora SZDL Mirko ^'atnar in predsednik ObLO Kranj Vinko Hafner. Uvodni pozdrav je imel Tedsednik pripravljalnega odbora Franc Kavčič, razstavo pa je odprl Sve-to Kobal, predsednik ObLO Skofja Loka. tllt nrazi OD 17. DO 22. JULIJA OBČINSKI PRAZNIK BLEDA Občina Bled je za svoj tretji občinski praznik pripravila naslednji spored: na sam praznik 17. julija bo ob 6. uri zjutraj budnica, za tem pa ob 10. uri slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora Bled. Tudi letos bo v Kazini ob 20.30 uri gostoval pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja. Naslednji dan v sredo bo ob 16. uri razvitje mladinskega, članskega in pionirskega prapora na Straži. Za tem pa bo ob tabornem ognju planinsko rajanje. 19. julija ob 11.15 uri se bodo pomerili waterpolisti Bleda in Radovljice v Grajskem kopališču. V petek, 20. julija ob 18. uri bo komemoracija pred spomenikom padlih borcev. | V soboto, 21. julija, bo dejansko glavni del prireditev. Ob 17. uri se bodo zbrale pred Kazino partizanske patrole, ob 18.30 uri bo promenadni koncert v parku, ob 20.30 uri pa beneška noč na Blejskem jezeru. Naslednji dan, v sredo bo ob 16. uri slavnostna otvoritev gasilskega doma in proslava 70-letnice gasilstva na Bledu. Od 14. ure dalje pa bo »kmečka ohcet«, revija narodnih noš, za tem pa veselo rajanje na vrtu pri hotelu Krim. DA LE NE BI VREME PREVEČ NAGAJALO Najcenejše in najdružabnej.še letovanje je — taborenje Predsednik Naser ▼ Bosni Danes popoldne bo prispel v Slovenijo Predsednik egiptovske republike Ga- nom Karabegovičcm generalpolkovni- mal Abdel Naser je prispel davi v Sa- kom V. Kovačevičem in pred. mest. rajevo. Ljudstvo glavnega mesta Bosne Ljudskega odbora Sarajevo. Potem, in Hercegovine mu je pripravilo veli- ko je vojaška godba odigrala državno časten sprejem. Vse mesto je bilo himno, je predsednik Naser v sprem- Olcraseno z zastavami. Na trgu pred stvu predsednika BiH Di".'••, Piva-ja novo leleznfSko 'postajo ^se je zbralo pregledal častni b?f I]o-v V V"1' e 'e nad 100 tisoč ljudi. »Modri vlak« s predsednikom Nasar-jem se je ustavil na sarajevski železniški postaji ob pol deveti uri dopoldne. Na postaji se je predsednik Naser najprej pozdravil s predsednikom Ljudske skupščine Bosne in Hercegovine Djurom Pucarjem, predsednikom republiškega Izvršnega sveta Osma- Po otvoritvi so si gostje ogledali razstavne prostore Razstava prikazuje gospodarski razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline. Zastopana so podjetja »Motor« Škofja Loka. Strojno podjetje Skofja ^oka, »Niko« Železniki, »Alpina« Ziri, »Marmor« Hotavlje, Lesna industrija na Trati, »Gradiš« Škofja Loka in nekaj obrtnikov. Odprta bo tudi turistična, lovska, filatelistična, šolska in likovna razstava. Vsi razstavni prostori so lepo urejeni. S prve seje Sveta za družbeni plan in finance občine Kamnik Obravnavali so družbeni plan Pred dnevi je bila pod predsedstvom predsednika Sveta tov. Franca Zoreta prva seja novega sveta za družbeni plan in finance. Turistični teden v Loki Ko je lani Turistična zveza razpirala prvo tekmovanje Turističnih društev v prirejanju turističnih ted-l^v, se ga je udeležilo tudi škofjeloško društvo in ne brez uspeha. red nedavnim je Turistična zveza °bjavila rezultate tekmovanja in Sk. Loka je dobila tretjo nagrado. Zato ^a tudi letos nočejo loški turisti zadajati za drugimi, radi bi bili še boljši. V času gospodarske razstave od 14. ,;0 22. julija bodo v Loki pripravili Uristični teden. Na programu imajo otvoritev parka pred pošto s prome-^adnim koncertom, tekme pionirjev s **iroji, veselo nogometno tekmo, tu- *8ti jn planinci pa skupen izlet na ^tari' grad, kjer bo TB pripravilo okrepčila. 2e lani je Ločane posebno razgibalo nagradno tekmovanje za čim lepšo okrasitev oken, ureditev hiš in vrtov; zato so ga razpisali tudi letos. Urejeno mesto bo še bolj povzdignilo privlačnost starinske Loke. Ze sedaj je ob nedeljah kopališče polno tujcev in domačinov, privablja jih tobogan, blazine, ležalni stoli, kegljišče, igrišče za odbojko in drugo. Pridobiti pa hočejo tudi nove člane. Zato so uvedli na kopališču 50% popust za člane turističnega društva pri vstopnini, razen tega pa imajo popust tudi, če si izposodijo šotore in blazine za letovanje. TD nadaljuje tudi dela ha poti na Stari grad, gradi parke in skrbi za turistično reklamo. Skupno z razstavnim odborom bodo letos priredili že drugo turistično razstavo in izdali prvi turistični prospekt Loke in obeh dolin. Vse to pa bodo le priprave za praznovanje 60-letnice prihodnjega leta. K. J. Člani sveta so se najprej seznanili z nalogami sveta, nato pa so obravnavali posamezna poglavja družbenega plana in proračuna za tekoče leto. V nadaljevanju seje je svet obravnaval še osnutek odlokov o potrditvi zaključnih računov bivših občinskih ljudskih odborov, ki so se združili v novo občino Kamnik. Iz odloka je razvidno, da je bilo skupno ustvarjenih preko 14 milijonov din presežkov sredstev, ki jih pa ljudski odbor ne sme koristiti in leže neizkoriščena v banki, po drugi strani pa mora ljudski odbor poravnati še vrsto obveznosti iz prejšnjih let, tako od LOMO Kamnik (vodovod), kot tudi od priključenih občin. S spremembami in dopolnitvami je bil sprejet tudi predlog odloka o taksah, obravnavanih pa je bilo še nekaj drugih aktualnih vprašanj v zvezi s poslovanjem oddelka za finance. pozdravil z besedami »Zdravo tovariši vojaki«! Ko se je po sprejemu na železniški postaji odpeljal proti svoji rezidenci »Konak«, ga je ljudstvo obsulo s cvetjem in navdušeno pozdravilo. Popoldne je bil predsednik na kosilu, ki ga je njemu na čast priredil predsednik BiH Djuro Pucar. Ob IG. uri je »Modri vlak« zapustil Sarajevo. Predsednik egiptovske republike si bo na potovanju pd Jugoslaviji ogledal še nekatere industrijske objekte. Jutri popoldne bo preko Hrvatske prispel tudi v Slovenijo, kjer mu že danes pripravljajo slovesen sprejem. Med 16. in 17. uro bo visoki gost potoval iz Ljubljane na Bled. Prebivalci gorenjskih naselij ob cesti Ljubljana—Bled so že razobesili zastavo in postavili slavoloke za dobrodošlico. BRIGADI S KOPRIVNIKA IN STENJAKA STA SE VRNILI Kranj, 15. julija. Danes so v Kranju slovesno pričakali mladinsko delovno brigado »Staneta Žagarja«, ki je delala en mesec pri gradnji ceste Gorjuše—Koprivnik Brigadirji so posebno v zadnjem času r Predsednik Naser med nami Kranj, 15. julija. Med bivanjem na prijateljskem D'sku v naši domovini bo predsednik *&iptovske republike Naser obiskal s.u<*» Gorenjsko in se zadržal nekaj **sa na Bledu. Skozi bo potoval jutri "Poldne, vračal pa se bo pojutrijš-^H, Pripravimo dragemu gostu iz rUateljske države prisrčen sprejem. Občinski praznik v Radomljah Radomlje, 15. julija. Danes se je v Radomljah začel kul- Urni teden v proslavo občinskega paznika. Domače prosvetno društvo v. Priredilo večer starih plesov v pes-in glasbi, nato pa prosto zabavo. v nadaljnjem programu bo v torek ^štovala mladina prosvetnega dru- Va Trzin z baletom in telovadnim ^stopom, v četrtek pa »Svoboda« iz s ^nSša z opereto »Oj, to lectovo Ce% ki je dosegla zelo lep uspeh. Naš razgovor — Nikoli nisem mislila, da bom dočakala tako visoko starost, — je rekla mati Ivana Erjavškova —, ko sem ji te dni v Stahovici pri Kamniku čestital k 80-letnici. — Več slabega kot dobrega sem doživela na svetu; dvakrat mi je celo pretila smrtna nesreča. — — Še preden sem začela obiskovati osnovno šolo, sem se za las ognila smrti v goreči hiši pri Osenarju v Nevljah pri Kamniku, kjer sem bila rojena. S sosedovo vrstnico 30 naju bili domači zaklenili v sobo, ko so šli na polje. Igrali sva se z vžigalicami in zanetili ogenj, ki ga nisva znali pogasiti. Začeli sva se dušiti v dimu. Skočila sem na posteljo in se pokrila z odejo čez glavo. Tam so me našli brez zavesti, sosedovo pa mrtvo v sobi. Ko sem imela 10 let, se je utrgal oblak nad Tuhinjsko dolino. Nevljica je prestopila bregove in poplavila našo hišo. Rešili smo se na streho in nihče ni mogel'do nas. Spominjam se, da je voda v hlevu dvignila gnezdo z mladimi zajčki do stropa. Rešili smo jih, svinjak s prašiči in mnogo hišne oprave pa je odnesla voda. Poročila sem se z zidarjem Francem Erjavškom iz Županjih njiv. Leta 1905 sva šla delat v Kamniško Bistrico. Več let sem bila oskrbi: :c« v stari planinski koči, ki je stala na mestu sedanjega doma v Kamniški Bistrici. Takrat je bila koča pozimi zaprta, v Kuhala sem jim koruzne ali ajdove žgance z mlekom, pa tudi kranjske klobase s kislim zeljem. Leta 1910 se je mož smrtno ponesrečil pri plavljenju lesa po Bistrici. Ostala sem sama s šestimi otroci. Najstarejši je imel 10 let. Takrat sem prevzela od kamniške Meščanske korporacije Uršičevo kmetijo v Bistrici. Trdo je bilo delo na skopi planinski zemlji. Poleti sem nabirala zdravilna zelišča po planinah in nosila tovore na Kokrško in Kamniško sedlo. Otroci so doraščali in mi pomagali, posebno sinovi, zato so pa vsi postali planinci. Saj jih poznate? — Kdo jih ne pozna. Štirje bratje Er-javški so sestavljali rešilno ekspedicijo pri vsaki planinski nesreči v Kamniških planinah med obema vojnama. Najstarejši, France, je po osvoboditvi zgradil prvo planinsko zavetišče na Veliki planini. — Zdaj živim brez skrbi pri hčerki v Stahovici, — je zaključila Erjavškova mama svoje pripovedovanje. Živahno in čilo je zastavila korak proti devetemu križu. Vsi ji želimo, da bi ga dočakala v dobrem zdravju, poletni seroni pa je prišlo k izvirku kakršnega daje samo zrak pod našimi Bistrice komaj 500 do 600 turistov, planinami. Z. IVANA ERJAVSEK Veseli in zadovoljni so se vrnili dosegali izredno visoke uspehe, zato je bila brigada danes proglašena za trikrat udarno . Brigado »Staneta Žagarja« je danes zamenjala VI. briga- * da »Mihe Marinka«, ki je ob odhodu [j poslala pozdrave predsedniku Mihi Marinku in ga povabila na Obisk. Na postaji je brigado pozdravil sekretar OK LMS Marjan Rožič, predsednik občinskega komiteja LMS Lojze Založnik in drugi člani okrajnega komiteja LMS. Včeraj pa je odšla na otok Stenjak V. brigada »France Prešeren«, ki je zamenjala enkratno udarno in enkrat pohvaljeno brigado »Ivana Slavca -Jokla«, ki se bo te dni vrnila v Kranj. Mladi brUgadiri;i so polni volje in vztrajnosti do dela — do zmage. 75 Washington, 15. julija. Poročajo, da predsednik Eisenhower proučuje možnosti o skrčenju števila ameriških oboroženih sil. ZDA imajo trenutno pod orožjem 2,800.000 vojakov. Predvidevajo, da bi z določeno reorganizacijo vojaških enot del teh sil lahko demobilizirali. To bi bil odgovor ZDA na nedavno odločitev Sovjetske zveze, da zmanjša oborožene sile za 1,200.000 ljudi. London, 15. julija. V Veliki Britaniji se vse bolj širijo vesti, da vlada resno proučuje možnosti, da bi zmanjšala oborožene sile in s tem uravnovesila svoje gospodarstvo, ki sedaj kaže očitne inflacijske tendence. S tem v zvezi piše današnji »Observer«, da je nastal v ostalih državah Atlantskega pakta določen preplah. Predvsem se novica o znižanju britanskih oboroženih sil bojijo tisti, ki zagovarjajo vojaško plat tega pakta. Bojijo se namreč, da bi britanski zgled močno vplival tudi na druge članice in bi se zato vojaški napori teh držav močno zmanjšali. London, 15. julija. Društvo britanskih znanstvenikov je pozvalo britansko vlado naj znova sproži akcijo za prepoved poskusov z atomskim in vodikovim orožjem. Najnovejša znanstvena dognanja so zopet potrdila, da so ti poskusi silno nevarni za človeštvo. Bonn, 15. julija. Sovjetski veleposlanik v Zapadni Nemčiji Zorin je bil danes na poslovilnem obisku pri zapadnonemškemu zunanjemu ministru von Brentanu. Veleposlanik Zorin bo namreč kmalu odpotoval iz Zapadne Nemčije- kjer je bil premeščen na drugo službeno mesto. London, 15. julija. Danes se je sestalo vodstvo laburistične stranke. Proučujejo možnost, da bi laburistična parlamentarna skupina sprožila v četrtek v Spodnjem domu razpravo o zaupnici vladi v zvezi s Ciprom. Laburistična opozicija je doslej že večkrat ostro napadla vladno politiko na Cipru, posebno pa so se odnosi zaostrili potem» ko je bil izgnan iz Cipra škof Makarios. Laburisti zahtevajo, naj vlada začne neposredna pogajanja s predstavniki ciprskega prebivalstva in naj zato re-patriira izgnanega Makariosa. Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju je znižala cene svojim izdelkom »Le stabilizacija našega gospodarstva z znižanjem cen izdelkov, z racionalizacijo proizvodnje in dviganjem produktivnosti dela nam more zagotoviti dvig življenjskega standarda«, je dejal tovariš Marinko na okrajni konferenci SZDL v Ljubijani. Tega načela se držijo tudi v kolektivu tovarne »Sava«. Posebno pozornost so posvetili nakupu in racionalni porabi materiala, zlasti uvoženega, ki predstavlja 80% surovin gumarske industrije. V proizvodnem postopku stremijo za tem, da bo nabavljeni material čim bolje izkoriščen ter izvržek in iztis čim manjši. O tem vodijo na>-tančno evidenco in spremembe beležijo za vsak oddelek in grupo izdelkov, nato pa o njih razpravljajo. Člani kolektiva, ki streme k zniža- Iz Kranjske gore REZERVNI OFICIRJI SO SE ~» SESTALI Pododbor ZROJ Kranjska gora je v četrtek, 12. julija, imel v prostorih krajevnega odbora v Kranjski gori sestanek vseh rezervnih oficirjev in podoficirjev zgornje savske doline. Sestanka se je udeležilo 60 povabljencev. O čuvanju vojaških tajnosti in o liku oficirja ter podoficirja JLA, je predaval kapetan vojnega odseka iz Kranja. Govorili so tudi o napredovanjih, posebej pa še o možnostih, da bi napredovali iz podoficirskega v oficirski čin tisti tovariši, ki so aktivno sodelovali v NOB. Prizadevanje pododbora Združenja rezervnih oficirjev Kranjska gora, da bi ohranili stike med svojimi člani in našo armado, je vredno priznanja. —zk Preddvor, 15. julija. Danes popoldne se je ob 60-letnici gasilstva v Predvoru zbralo veliko število uniformiranih gasilcev iz vseh okoliških društev, mnogo domačinov, političnih predstavnikov in gasilskih funkcionarjev. Prisostvovali so razvitju društvenega prapora, ki sta mu kumovala Kmetijska zadruga Preddvor dn častni član društva Lovro Sa-jevic. Pokrovitelj nad celotno gasil- § sko prireditvijo je bil LIP Preddvor. | C. i nju proizvodnih stroškov, ne štedijo z napori, zavedajoč se, da sta racionalizacija proizvodnje in pogoste revizije norm zelo važna činitelja, ki vplivata na znižanje cen izdelkov. Pri tem so zlasti pazili, da v mejah objektivnih možnosti znižajo cene predvsem predmetom široke potrošnje. Tako so cene gorskim podplatom, podpetnikom in podplatnim ploščam znižali od 1,6—10%, ležalnim blazinam in podobnim izdelkom za cam-ping in morje pa za 10—15%. Za enak odstotek so pocenili tudi gobasto gumo, duše za nogometne žoge, termo-forje in podobno. Izboljšali so tudi postopek izdelave gumiranega platna in s tem razširili kapaciteto proizvodnje, s katero v celoti krijejo potrebe trga, kar doslej ni bilo mogoče. Novo montirani stroj za kontinuel-no vulkanizacijo bo omogočil, da bo tudi s temi artikli zadoščeno potrebam trga. Uvedba racionalnejše pro- izvodnje cevi za vodo je dala 5 milijonov dinarjev letnega prihranka na materialu; upoštevaje to in znižanje cen nekaterih surovin so znižali dosedanje cene cevem za vodo do 20%, tehničnim artiklom, transportnim tra>-kovom in klinastim jermenom pa od 3,2 do 5,8%. Skupno znižanje cen znaša 6,2% na celotno proizvodnjo. Vendar v tem kolektivu ne gre vse tako gladko. — Boriti se morajo za osvajanje proizvodnje in pravilno razumevanje posameznih organizacijskih ukrepov v kolektivu samem in izven njega. — To pa ni lahko delo. Treba je tudi prepričati ljudi izven kolektiva, da bi za devize, ki jih v enem letu izdamo za nabavo pnevmatik, mogli, po že izdelanem elaboratu, nabaviti stroje za domačo proizvodnjo kakovostnih gum. To so problemi, s katerimi se kolektiv bori za dvig življenjske ravni in lepšo bodočnost delovnih ljudi. S. K. U šatatik ai \aitam preživljajo delavci prijeten dopust Tovarna vijakov in žeblje v »Plamen« Kropa in Tovarna športnega orodja »Elan« Begunje imata letos že drugo leto camping ob morju v Povilju, Novi Vinodol, kjer delavci in njihovi družinski člani preživljajo redni letni dopust. Letos so pričeli s taborjenjem zaradi muhastega vremena šele konec junija. Tre- mi in orehovimi drevesi postavljenih 30 šotorov, za starejše osebe ter za družine z majhnimi otroci pa 5 taborniških hišic. Razen velikega vrta imajo v najemu tudi poslopje s kuhinjo, skladiščem in spalnico za zaposleno osebje. Celodnevna oskrba za odrasle stane 140 din, za otroke 60 din, ostalo razliko pa bodo krili po Slavnost invalidov v Bukovici pri Vodicah 8. SEJA SVETA ZA PROSVETO, ŠOLSTVO IN KULTURO OBČIN* KAMNIK Požrtvovalni upravitelji pohvaljeni Pred kratkim je bila 8. seja Sveta za prosveto, šolstvo in kulturo občin' skega ljudskega odbora Kamnik. Glavni del seje je bil namenj*n razpravi o poročilu šolskega nadzor' nika o delu in uspehih v II. polletji Iz tega poročila povzemamo, da je na 14 osnovnih šolah v občini 54 oddel" kov, od katerih je 25 oddelkov komb1' niranih, t. j. več razredov v istero oddelku. Od skupnega števila 1^ učencev, jih je v I. polletju izdelal0 77%, v It. polletju pa 82,8%, neocenj^ nih je bilo v I. polletju 1,56%, sedal 0,53%. Obisk učencev je bil boljši V* polletju in sicer 97%, v II. polletJu komaj 92,41%. Po doseženem uspehu so najboljše šole v Nevljah, Kamnik^ Komendi in Zg. Tuhinju; najslabše Pa so v Selih, Lokah, Šmartnem, Spi*3' liču in Tunjicah. Za požrtvovalno delo so bili pohva' ljeni upravitelji osnovnih šol iz Strani' Šmartna, Nevelj, Motnika in Spi*3' liča. Na šolskih stavbah bodo morali iJ' vršiti nekaj večjih popravil. Potreb^0 bo tudi čimprej začeti z gradnjo novik osnovnih šol v Kamniku, Šmartnein; Tunjicah, Vranji peči in Komenda Pri nekaterih šolah bo treba uredit' šolske vrtove, prav tako tudi šolsl*3 igrišča. Tudi delo šolskih odborov je bil" boljše od preteklega leta. Večina te& ni razpravljala samo o materiala^ problemih šol, temveč tudi o vrst' drugih vprašanj, kot so religija, šols*1 pouk, družbeno upravljanje itd. Mladinski tisk je dobro razširjen-Skupno je naročenih na Cicibana 873' Pionirja 196, Pionirski list 561, Čebelico 237 in Sinji galeb 98 učencev. Tudi izvenšolsko udejstvovanje pi°' nirjev je bilo razgibano; sodelovali 9° v raznih krožkih, društvih in organ'* zaci j ah. Na splošno pa se po šolah še ved«0 čuti pomanjkanje učil, opreme Jn učnih moči. Svet je razpr-avljal še o nastavitvah in premestitvah ter drugih aktualni!1 vprašanjih s tega področja. Q. Bukovica, 14. julija. Pred dnevi je bila v Bukovici velika slavnost invalidske organizacije v počastitev IV. kongresa Zveze vojaških vojnih invalidov Jugoslavije. Svečanost je bila pod pokroviteljstvom predsednika Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Sentvid Lojzeta Stularja. Prireditev je bila pred zadružnim domom v Bukovici. Udeležili so se je zvezni ljudski poslanec in član Centralnega komiteja ZKS tovariš Tomo Brejc, številni občinski in krajevni funkcionarji ter 60 članov invalidske organizacije iz Trbovelj. Program je bil zelo pester: uvodni govor je imel tovariš Tomo Brejc, o delu tamkajšnje organizacije pa je govoril predsednik organizacije Maks Znidar. Razvitju prapora je sledila povorka. Oddjih ha morju je najlepši nutno je v campingu 95 oseb, 55 pa se jih je že vrnilo. Po dosedanjih prijavah bo letos taborilo okoli 600 oseb. Ker sta v zadnjem letu tovarni »Plamen« in »Elan« kupili avtobuse, se delavci z njimi vsako nedeljo udobno vozijo na dopust. Udeležba je zaradi tega še večja kakor lani. V campingu imajo pod smokveni- sklepu delavskega sveta iz presežka fonda plač. Tovarni »Plamen« in »Elan« sta na ta način omogočili delavcem zdrav dopust. Po ugotovitvah okrajnega zdravnika so se pokazali pozitivni uspehi že lansko leto, zato naj bi jih posnemali tudi ostali kolektivi. C. R. NA ROB USLUZNOST PA TAKA Telefonično sem vprašal avtobusni postajo (tel. št. 590), kdaj odpelje srf toibus na Jezersko. Ženski glas odgovori, da ne ve, ker je to SA? proga. — Na moje začudeno vpraša' nje, da bi kljub temu na avtobusni postajii lahko vedel|i, četudi ni m »njihova« proga — mi pojasni iff glas, da je čas odhoda itak napisan zunaj na tabli. — Ker mi telefoni^' no ni uspelo, sem opravil pač s tem-da sem šel pogledat na tablo pred ustrežljivo poslovalnico. — Ali ne °' kazalo, da bi kranjsko podjetje kU' pilo vozni red svojim uslužbencem ali pa, da bi visela tabla z odhodi vlakov tudi v pisarni avtobusne p0' staje in bi tako uslužbenci le moŠfi tudi na telefonično vprašanje povedat5 čas' odhodov voz z njihove postaje? C. Z LJUDJE IN D060DKI Adenauer v »večnem mestu ff Te dni je Adenauer s svojim ministrom za zunanje zadeve von Bren-tanom in še nekaterimi visokimi vladnimi funkcionarji obiskal »večno mesto« — Rim, kjer se je sestal z italijanskimi vodilnimi možmi in papežem. To ni bil samo kurtoazen obisk, oziroma vračilo februarskega obiska italijanskega ministrskega predsednika Segnija in zunanjega ministra Martinoa v Bonnu. Tudi razgovori so bili dokaj drugačni. Medtem ko se je v Bonnu govorilo predvsem o gospodarskih vprašanjih, o velikih nemških investicijah na jugu Italije, s katerimi bi v okviru Vanonijevega plana Nemci pomagali k industrijskemu razvoju tega zaostalega predela in o absorbiranju odvečne italijanske delovne sile, so se v Rimu pretežno pogovarjali o političnih vprašanjih. Zanimalo jih je zlasti vprašanje evropske varnosti, severno-atlantskega pakta in združitve Nemčije. Kaže, da kljub vsem izjavam o krščanskih načelih, na katerih je zasnovana politika obeh vlad, rezultat razgovorov ni ravno uspešen. Italijani so namreč v oceni sodobnega mednarodnega položaja realnejši in sodobnejši od Nemcev. Med obiskom je Adenauer neprestano ponavljal svojo znano staro tezo o razvoju dogodkov v svetu, ki se ni odmaknila od blokovskih koncepcij. Nezaupanje v novo sovjetsko orienta- ii cijo v zunanji politiki je še nadalje ostalo »čredo« njegove politike. Glavni problem, o katerem so razpravljali nemški in italijanski državniki, je bilo vprašanje politične in gospodarske okrepitve Atlantskega pakta. Razen tega so še razpravljali o italijanski podporni akciji za združi- tev Nemčije in o vprašanju gospodarskega sodelovanja. Kakšni so rezultati razgovorov? Adenauer je ob svojem odhodu iz Rima rekel novinarjem, da je z razgovori zadovoljen. Nemcem in Italijanom je delno' le uspelo najti skupno stališče, zlasti glede krepitve Atlantskega pakta. Toda Nemci so s tem mislili na krepitev vojaško-političnih pozicij, medtem ko so Italijani mislili na krepitev gospodarskih pozicij. Vo-jaško-politična okrepitev Atlantskega pakta bi za Nemce pomenila garancijo za njihovo neovirano oborožitev. Italijani bi pa z gospodarskega aspekta Atlantskega pakta, s finančnimi stred-stvi, ki bi jim bila dodeljena od skupnosti evropskih narodov, skušali rešiti pereče italijanske gospodarske probleme, med temi dva najtežja: brezposelnost in nedovoljno gospodarsko razvitost juga. Eni in drugi pa menijo, da bi Atlantska organizacija morala reševati tudi politične spore med državaml-članicamii (na pr. ciper-sko vprašanje). S tem skušajo dvigniti svoj mednarodni ugled in si utrditi vpliv. Kar zadeva evropsko integracijo, je enim kot drugam ideal »katoliška mala Evropa«. Nemci bi s tako združitvijo pridobili ponoven ugled in vpliv v Zahodni Evropi in bi se tako rešili neljubega položaja, kamor jih je privedla internost vprašanja združitve Nemčije. Italijani pa bi s tem želeli, da jih enotno Zahodno-evropsko tržišče oskrbuje po nizkih cenah z onimi surovinami, ki jim primanjkujejo. To bi deloma pripomoglo rešiti tudi pereči problem brezposelnosti, saj je v Italiji permanentno brez dela približno dva milijona ljudi. Adenauer se je v Rimu sestal tudi z voditeljem krščanske demokracije Fanfanijem. Oba voditelja vladnih strank sta izjavila, da edinole krščanska demokracija lahko zagotovi uspeh in prosperiteto obema deželama. Za to izjavo se pa skriva resna skrb, kajti nova politika koeksistence in združevanja levih strank v Italiji, kakor tudi nezadovoljstvo z vladno politiko, zlasti z zunanjo v Nemčiji, resno ogrožata utrjeni položaj teh strank. Najbrž pa je bilo v največje zadoščenje Adenauerju papeževo soglaša-nje z njegovo politiko. Kakor s Seg-nijem, tako se je tudi s papežem raz-govarjal o tekočih mednarodnih vprašanjih. Nesoglasja ni bilo. Razumljivo, saj tudi Vatikan zavzema isto stališče do sodobnih dogajanj v svetu kot Adenauer. Pred kratkim je vatikanski dnevnik »Osservatore Romano« pisal, da se ne sme verjeti popuščanju napetosti med Zahodom in Vzhodom, kajti trditev o popuščanju mednarodne napetosti prihaja iz sovjetskih virov, kar je samo pretkana goljufija. Kot vidimo, se stališče Vatikana in Adenauerja res dosti ne razlikujeta. Ko je Adenauer pred kratkim obiskal Združene države Amerike, je govoril zelo podobno. V Rimu je Adenauer našel sobesednika vsaj v papeževi osebi, v Ameriki pa poslušalce z dokaj drugačnim, realnejšim gledanjem na ta vprašanja. Papež Pij XII. je Adenauerju sporočil stališče RimS^ kurije, da mora Jcatoliška NemČiJ3 tudi v bodoče vztrajati na svoji do" sledni atlantski politiki. Ce bo reS mogla vztrajati, upoštevajoč papeževo priporočilo, katerega glavna karakte' ristika je totalna nesposobnost za re" alno oceno situacije in vztrajanje °a preživeli blokovski politiki, je vpra' sanje. V Nemčiji je ravno zaradi P°" dobne politike Adenauerjev položaj ^ zadnjem času precej oslabljen. Op0" zid j a proti njegovi politiki je močfl3 in učinkovita. Med razgovori ni bilo pozabljen0 vprašanje nemško-vatikanskega kon' kordata. Adenauer smatra, da je koO' kordat, ki ga je podpisal Hitler 1933-'leta ter z njim dal precejšnje privi" legije katoliški cerkvi in zlasti v šol' stvu kot nagrado za njeno podporo na političnem polju, še vedno polnove" ljaven, čeprav ga je vladna opozicij3 karakterizirala kot »zločinski« ^ zahteva njegovo anulacijo. Italijani so bili vsekakor zaintere' sirani za Adenauerjev obisk. Od Ne"1' cev so pričakovali predvsem gosp0" darske koristi. Zahtevali so, da Zv^" zna republika uvaža večje kontinge0' te italijanskega blaga, in da se bou aktivno posveti investiranju v Južn1 Italiji. To jim je deloma tudi uspel0' Saj je Martino s von Brentanom ra' zen načrta pogodbe o prijatelj stv11 pripravil tudi načrt pogodbe o trg0'' od vini in plovbi. Jasno je, da bo im Italija večjo gospodarsko korist teh sporazumov kot pa Nemčija. Za^0 pa ji je kot protiuslugo obljubila P0' litično podporo, zlasti glede nem^ združitve ter podporo v naporih za krepitev severno-atlantskega pakta. M- K- ^ 8,88Gorenjske ŠT. 56 / 16. JULIJA 1956 9454 2454 39 Vztrajnemu delu Mio veli uspeli Pred 22. julijem - razvitjem prapora TVD „Partizan" Strazišče Zveza športov in telesnovzgojnih društev Kranj na drugi redni seji Društvo »Partizan« v delavskem Stražišču bo praznovalo 22. julija svoj Praznik — razvilo bo prapor in ob tej priliki priredilo velik nastop. Prav letos., ko se kažejo sadovi večletnega požrtvovalnega dela, se bodo člani potrudili, da potrdijo naslov najboljšega društva na Gorenjskem, ki se bo letos tudi v tekmovanju za najboljša TVD »Partizan« v Sloveniji in za pokal Ljudske pravice, prav gotovo potegovalo za eno najvišjih mest. Telovadba je bila v Stražišču že pred vojno močno razširjena. Vojna pa je delo prekinila. Številni člani predvojnega telovadnega društva iz Stražišča so se takoj vključili v borbo | za lepše življenje. Med vojno je žrtvovalo življenje 62 telovadcev. Njihovemu spominu so se Stražiščani' oddolžili z lepim spomenikom, ki stoji pred novim domom »Partizana« v Stražišču. Takoj po vojni so preživeli člani začeli z delom. Treba je bilo zgraditi dom, ki bi ustrezal novim razmeram. To je odboru pod vodstvom neumornega predsednika tov. Franca Omana, s pomočjo vseh prebivalcev Stražišča, ljudske oblasti in republiške zveze »Partizan«, tudi uspelo. Mogočna zgradba je danes v okras in ponos Stražišču; v veliki telovadnici, stranskih prostorih in okoli doma pa je dovolj prostora za vse, ki se žele telesno razgibati. resnica, da prav telovadni učitelji nočejo razumeti pomena društva pri vzgoji telesne kulture, da ne sodelujejo pri vajah, temveč večkrat postavljajo zapreke društvu pri njegovih prizadevanjih. skern, kjer so tri vrste zajedle prva mesta. Te vrste so bile tudi v Mariboru, kjer so se zlasti izkazali .":lani z osvojenim drugim mestom, posameznik Sotelšek pa s prvim v 3. razredu. V Stražišču so vzgojili tudi mladinko Bernikovo, ki uspešno reprezentira Slovenijo na raznih tekmah. Uspehi društva »Partizan« v Stražišču in posameznikov so porok, da se mladina v telovadnici resnično vzgaja v zdrave, zavedne in disciplinirane člane naše skupnosti. Janez Česen Kranj, 13. julija Danes popoldan je imela Zveza športov v prostorih SZDL Kranj drugo redno sejo. Razpravljali so o perečih problemih društev, ki so včlanjena v to zvezo. Za zboljšanje dela so sprejeli več pomembnih sklepov. Mnogo so razpravljali o športnih prireditvah, -ki bodo v času občinskega praznika na območju vse občine. Določili so tudi društva, katera bodo poslala najboljše športnike in najzaslužnejše organizatorje športa, na sprejem k predsedniku občine Vinku Hafnerju dne 29. julija ob 11. uri. Istega dne bo tudi otvoritev Avto- moto stadiona, katerega gradi Ljudska tehnika Kranj, v Stražišču. V počastitev otvoritve bo AMD Kranj organiziralo krožne dirke za vse vrste in kategorije motornih'koles. Ker je do otvoritve na stadionu še mnogo dela in ker meni Zveza športov in telesnovzgojnih društev, da je stadion važen športni objekt, je sprejela sklep, da bodo priskočila na pomoč s prostovoljnim delom vsa športna društva v občini. Tovrsten stadion za avto-moto dirke bo edinstven v Sloveniji, kar bo v ponos ne samo športnikom temveč vsem prebivalcem Kranja. Carman V počastitev krajevnega praznika velika strelska prireditev MIRAN KOSMELJ, PREDSEDNIK OLO KRANJ IN SINDIKALNA PODRUŽNICA »TISKANINE« KRANJ STA BOTROVALA STRELSKEMU PRAPORU Visoko. 15. julija. Prebivalci bivše občine Šenčur že četrtič praznujejo krajevni praznik. Praznovali ga bodo ves teden s športnimi in kulturnimi prireditvami. Danes se je pričelo na Visokem veliko strelsko slavje, katerega so se udeležili podpredsednik OLO Kranj Dušan Horjak, zastopnica sindakalne podruž- gov. Najboljši posamezniki: Janez Mehle 95 krogov, Jože Lombar 91 krogov in Kristelj Kokalj 91 krogov, vsi iz strelske družine Preddvor. Strelska družina Predoslje: Anton niče »Tiskanine« Milka Kovač, predsednik občinskega odbora ZK Martin Ciglič, 88 in Tinko Govekar 82 kro-Košir, član izvršnega odbora strelske zveze Slovenije Edo Vončina, predsednik Okrajnega strelskega odbora Kranj Rajko Mali, zastopniki strelskih družin, predstavniki političnih in množičnih organizacij ter številni domačini. Prisebnost Kljub temu, da število članstva na- roke dela. Postavitev spomenika, razvitje prapora, vzdrževanje doma, skrb za šolanje vodnikov, udeležba na ra>-znih manifestacijah in nastopih in še in še, je postavljalo pred odbor nove naloge in skrbi,, predvsem denarnega značaja. Res je dobivalo društvo do- tacije in dohodke od gostovanja Šole v Domu in od raznih prireditev, toda smučarska tekmovanja, skrbel jc, da vsega društvo samo ne bi zmoglo, če so se člani lahko ukvarjali tudi z na- ne bi ob raznih prilikah podprla dru- miznim tenisom in odbojko, tekmo-stvo kranjska podjetja. Izredno razu- , . ,. , mevanje je zlasti pokazala tovarna valci Pa so se morah razen orodne »Tiskanina«, ki bo kumovala tudi telovadbe pripravljati tudi na atlet- razvitju prapora. S TVD »Partizan« ske discipline. Sad priprav je bil u- gov. i: tSfH Strelska družina Visoko: Ivo Bevc 89, Anton Pisovec 80 in Emil Arzei-šek 68 krogov. R. Carman iain\i sftctUa dcfadki NOV SLOVENSKI REKORD Kot je poznavalcem plavanja znano, je v dvoboju z ZPK »Ljubljana« Vu-kičeva izgubila slovenski rekord na progi 100 metrov metuljček, ki ga ji V dopoldanskih urah je bil izveden je odvzela članica Ljubljane Horva-vzpodbudni govor o pomenu strelstva v počastitev razvitja troboj z vojaško tova z rezultatom 1.29.4. Ta rezultat puško med družinami iz Preddvora, je bil za dve desetinki boljši od stare-Predoselj in Visokega. Zasluženo so ga rekorda. V petek pa je na mest-zmagali strelci iz Preddvora. Vse nav- nem kopališču v Kranju postavila nov zoče pa je s svojim rezultatom izne- rekord Barbka Koncilja. Odličnim re-nadil 15-letni "mladinec Jože Lombar zultatom v prostom slogu je torej pri-Iz Preddvora z 91 krogi od 150 možnih, družila še nov slovenski rekord v me-V-rstni red tekmovanja je naslednji: I. tuljčkovem slogu. Stoparice so poka-Danes popoldan so bili v prostorih mest0 Preddvor 446, II. mesto Predos- zale 1-27.9, 128.0, 128,3 in tako je nov Ob dvanajsti uri so štiri strelske pa- pa je imela članica odbora Zveze bor-trulje iz Preddvora, Predoselj, Cer- cev Lojza Hrast. Sledilo je razvitje kelj in Visokega ponesle na groto pad- prapora, kateremu sta kumovala Milega borca Alojza Sajevica v Šenčur ran Košmelj in sindikalna podružnica venec, v spomin pa so mu izstrelili »Tiskanina« Kranj. Kuma je zastopal Upravni odbor je imel vedno polne rasca) pa s0 v društvu mnenja, da je eastno salyo Qb H uri SQ pionirj. Dugan Horjak) sindikalno podružnico še dovolj mladine, ki bi z veseljem pred gasil, domom s cvetjem sprejeli pa Milka Kovač, prihajala v telovadnico. Zato žele le- gosta Dušana Horjaka in Milko Ko-tos k drugim uspehom dodati še naj- vačevo>. nakar J« sprevod strelcev, ga- sucev in domačinov na čelu s kranj-lepšega - pomnožiti vse svoje vrste skQ godbo krenil pre(J zadružni dom. z novimi člani. Vaditeljski zbor je le- slavnost je otvoril Franc Vrtač. Lep tos razen osnovnih vaj prirejal tudi V POČASTITEV RAZVITJA TROBOJ Z VOJAŠKO PUŠKO Za praznik šoferjev so polagali ispite Kranj, 13. julija. tesno sodelujejo tudi Zola in družbene spešen nastop štirih vrst na Gorenj- Avto.moto drustva Kranj izpiti za lje 368 in IIL mes.(0 visoko 325 kro^ slovenski 'rekord na' 100 metrov me- organizacije v Stražišču. Trpka pa je skem prvenstvu, prav tako na sloven šoferje in amaterje motornih vozil. Vsi kandidati so, trikrat tedensko obiskovali tečaj, katerega je organiziralo to društvo. Izpitna komisija je bila dokaj stroga, vendar je od prijavljenih 57 kandidatov napravilo izpit 45, ostalih 12 pa ima popravne izpite zaradi slabe vožnje in neob-vladanja prometnih predpisov. Komi-Skofja Loka, 15. julija. ču. V nadaljevanju programa so nasto- sija je bila z izpiti zelo zadovoljna, Današnja nedelja je bila za Ločane pili vsi oddelki od cicibanov do člat- kar je dokaz, da so se kandidata na kar prenatrpana s prireditvami. Ce nov. Posebno navdušenje so dosegli tečaju mnogo naučili in se tako u-pogledamo obilno udeležbo na vseh telovadci na orodju. Saj ni čudno, obe spešno pripravili za izpite. Z odličnim prireditvah lahko ugotovimo, da se vrsti, moška in ženska, sta med naj- uspehom so izpit opravili Minka meščani in okoličani živo zanimajo za boljšimi na Gorenjskem. Ko to poro gospodarski napredek Loke (gospodar- čamo, prireditve še trajajo Nedelja največjih letošnjih prireditev v Škofji Loki Krek Janko ska razstava) in telesno vzgojo (50 let telovadnega društva). K temu pa je še Turistično društvo dodalo svoj program: otvoritev parka pred pošto. Današnja centralna prireditev gospodarske razstave je bila razstava plemenske živine. Za nagrado je poskrbel ObLO (25.000 din). Ob koncu so v sprevodu peljali nagrajeno živino po mestu. Ze dopoldne je obiskalo razstavo čez 1000 obiskovalcev. Na splošno je bila pozornost vseh osredotočena na praznovanje 50-letni- Strelstvo je na Gorenjskem ne-nice telovadnega društva v Škofji Lo- dvomno najmočnejša in najaktivnejša športna organizacija, tako po množičnosti kot po kvaliteti dela. Njihova aktivnost se je povečala zlasti Hribljan iz Kranja, Jože Frelih iz Cirč, Milka Zgar in Franc Gorjanc, oba iz Kranja. C. Planinsko društvo Tržič sporoča, da je umrl njegov I. častni predsednik tov. Ivan Engelsber-ger. Odlikovan je bil s srebrnim znakom Planinske zveze Slovenijo za planinske zasluge. — Pogreb bo v ponedeljek, dne 16. julija ob 18.'ari izpred društvenega lokala. Slava požrtvovalnemu in zavednemu planincu! PLANINSKO DRUŠTVO TRZIC Uspešno delo gorenjskih strelcev Dober strelec - dober čuvar domovine 30 let prve slovenske strelske družine ško med člamli sindikata, mladinci, mladinkami ter člani 5n mladinci strelske družine. Najboljše rezultate so dosegli: Tine Sušnik 136 krogov, Janez Bajželj 131, Peter Jenko 130 v zadnjih letih. Septembra letos bo- krogov itd. Udeležili so se tudi tek-do proslavili na Gorenjskem 30-letni-co prve slovenske strelske družine. Trenutno je na Gorenjskem 42 strel- ki. Dopoldne je bilo posvetovanje vodnikov vseh Gorenjskih telovadnih društev, ob 11. slavnostna seja TVD »Partizan«, na kateri so skupno s starejšimi telovadci pregledali uspehe, ki so jih dosegli v 50-letnem razvoju. Popoldne ob 15. uri pa je bil na telo-vadišču TVD »Partizan« nastop vseh skih družin od katerih ima vsaka pov- nSvS Gorenjskeh društev. Za uvod je pred- prečno okoli 90 aktivnih strelcev. Le-sednik ObLO Sveto Kobal razvil pra- tos se bo število še povečalo, ker si Por loškega telovadnega društva in ga skoraj vse strelske družine prizadeva SD »SAJOVIC ALOJZ« VISOKO V okviru krajevnega praznika se pripravljajo na dan strelstva, ki bo v nedeljo 15. julija, združen z razvitjem družinskega prapora. Sodelovale tuljček 1.28.0, kar je obenem tudi najboljši letošnji rezultat na tej progi v državi. PRVAK BOSNE IN HERCEGOVINE V KRANJU Na pobudo plavalnega kluba Velež iz Mostarja, bodo kranjski ljubitelji plavanja imeli v sredo priložnost, da si ogledajo zanimiv dvoboj med prvakom Bosne ih Hercegovine in »Triglavom«, ki trfenutno tudi predstavlja najmočnejšo ekipo v Sloveniji. Spored plavalnih disciplin bo skoraj enak sporedu slovenske plavalne lige. Pri-četek tekmovanja bo ob 20. uri. PRIJATELJSKO SREČANJE V ODBOJKI Radovljica, 13. julija. Danes popoldne je bila v Radovljici prijateljska tekma v odbojki med moško in žensko ekipo Radovljice in Jesenic. Ženska ekipa z Jesenic je zmagala z visokim rezultatom 3:0, člani pa so premagali Radovljičane z rezultatom 3:2. Za to tekmovanje je bilo v Radovljici veliko zanimanje. Med številnimi gledalci je bilo največ mladine. LESCANI SO ZMAGALI Tržič, 13. julija. Danes je bila v Tržiču odigrana pri- movanja v počastitev Dneva borca. SD »BRATA RUS« Z BLEDA bodo vse okoliške strelske družine in Jateljska nogometna tekma med SD vsa tamkajšnja društva na zboru in paradi, nato pa bo še tekmovanje »F. Prešeren« iz Lesc in nogometnim moštvom iz Tržiča. Zmagala je enaj- vojaško puško med strelci iz Pred- storica iz Lesc z rezultatom 1:0.' GRAFIČAR : TRIGLAV 1:3 izročil zastavonoši Milošu Klemenči- Jeseniiki balinarji si utirajo pot Ze lani je bila na Jesenicah v okviru t)PD »Svoboda« ustanovljena sekcija balinarjev, ki dobiva vedno bolj društveni značaj. Zaradi tega so balinarji tudi med prebivalci vzbudili večje zanimanje za to vrsto športa. Uredili 8o si primerno igrišče in nabavili krogle. Sedaj so organizirali tekmovanje za naslov prvaka sekcije, pd ^0 članov, kolikor jih šteje ta sekcija, se jih je za tekmovanje prijavilo 25. ^red nedavnim pa so imeli tudi prijateljsko srečanje z balinarji iz Ljubljane. Jeseničani so v šestih igrah do-Segli samo eno zmago. jo, da bi vključile v svoje vrste čimveč pionirjev, šolske in kmečke mladine ter jih seznanile z orožjem in tehniko streljanja. Poglejmo nekaj primerov preteklih dni. SD »FLORIJAN MAJHEN« BOHINJSKA BISTRICA 5-članska ekipa tega društva se je udeležila meddružinskega tekmovanja na Bledu. Za Dan borca so tekmovali z vojaško puško s strelci iz Bohinjske Srednje vasi. Popravljajo in preurejajo tudi lastno strelišče. rizma kaj marljiva. Pred Dnevom dvora, Predoselj in Visokega borca so imeli meddružinsko tekmovanje, na katerem so sodelovali strelci z Jesenic, Bleda in iz Bohinjske Bistrice. Zmagali so strelci z Jesenic s 450 pred Blejčani s 334 in Bohinjsko Bistrico 250 krogi. Najboljši so bili: Joško Trplak 109, Miro Lah 103, Feko-nja 90 (vsi z Jesenic) in Viktor Hajn-šek z 89 krogi (z Bleda). Na tem tekmovanju se je odlično izkazal 15-letni mladinec Albin Falc z Jesenic, ki je prvikrat streljal z vojaško puško in niče. dosegel 85 krogov od 150 možnih. SD »IVAN KRIVEC« SD GORlCE KRANJSKA GORA V počastitev krajevnega praznika V počastitev Dneva borca so imeli so imeli četveroboj z vojaško puško PRAZNIK STRELCEV »TRIGLAVA« NA JAVORNIKU Javornik, 15. julija. Danes popoldne je strelska družina »Triglav« na Javorniku dobila tudi svoj prapor. Ob tej priložnosti so imeli lepo svečanost. Razvitju prapora sta kumovala predstavnika LOMO Jesenice in sindikata Železarne Jese- V Ljubljani se je v četrtek srečal »Triglav« s prvakom ljubljansko-pri-morske lige v pokalni tekmi in zmagal z rezultatom 3:1. Rezultat nam ne pove tega, kar se je dogajalo na igrišču, saj so bili igralci »Triglava« absolutni gospodarji na terenu. Gole za »Triglav« so dosegli Mihelčič, Stu-lar I. in Stular II., za Grafičarja pa je bil uspešen Hanžič. • M. T. Šahovski brzoturnir v Kamiku \ ofb družinsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo 37 strelcev. Marljivo so delali tudi pri gradnji strelišča in strelske lope. SD »MATIJA VERDNIK« Z JESENIC SD »BRATA KAVCIC« SKOFJA LOKA Zgradili so si lastno strelišče; otvoritvi pa so imeli meddružinsko tekmovanje z vojaško puško med družinami SD Železniki, SD Ziri in je s svojimi člani sodelovala pri prošlo te sekcije je vzbudilo zanima- SD Gorenja vas. SD Trebija se tek- slavi Dneva borca. Izvedli so prija-je tudi med prebivalci severnega movanja iz nepojasnjenega vzroka ni teljski dvoboj z vojaško puško s strelca Jesenic Plavža. Tu so v okvi- udeležila. Prvo mesto in prehodni po- ci iz Žirovnice. Redno vadijo z vse-„,„športnega društva Jesenice ustano- kal je osvojila domača ekipa s 400 mi vrstami orožja. Marljivo delajo tudi pri zadnjih delih strelskega do-ši strelci: 1. Ivan Tavčar, 2. Drago ma, ki bo do sedaj najlepši na Go-Cuš, 3. Andrej Pagon in 4. Božo Bu- renjskem. lat. Imeli so tudi prijateljski dvoboj s £»tro;lsko družino :»Tine Grajzer« iz Vevč pri Ljubljani. Zmagali so domači strelci s 175 krogi razlike. Kamnik, 15. julija. V proslavo občinskega praznika je bil danes dopoldne v Kamniku v^ knjižničnih prostorih »Solidarnosti«' strelstva, nato pa je predsednik OSO šahovski moštveni brzoturnir za pre- i% hodni pokal, ki ga je že pred tremi na domačem strelišču. Pred tekmovanjem je govoril podpredsednik strelske družine Janez Kostero o pomenu Vili svojo sekcijo. Sedaj pripravljajo krogi" Nagrade pa so prejeli najbolj 'Srišče na prostoru nekdanje baze za *"ePatriirance. Uredili ga bodo tako, bo služilo v zimskih mesecih za *egljanje na ledu. —k —e Dopisafte v ..Glas Goranlska" SD »JOŽE JEREB« TISKANINA KRANJ Imeli so tekmovanje z zračno pu- SD »FRANC MRAK« PREDOSLJE 5-članska ekipa se je udeležila tekmovanja v počastitev Dneva borca. Imeli so tudi več prijateljskih srečanj. Za svoj krajevni praznik pripravljajo razstavo o razvoju strelstva in več tekmovanj. Rajko Mali otvoril tekmovanje s 5 častnimi streli, nakar je sledilo tekmovanje. Vrstni red tekmovanja z vojaško in zračno puško je naslednji: 1. Preddvor 977 krogov, 2. »Iskra« Kranj 834, 3. Cirče 790 in 4. Gorice 720 krogov. Zgornji podatki dovolj zgovorno pričajo, da je delo strelcev na Gorenjskem res pomembno. Na proslavo 30-letnice strelstva na Gorenjskem se leti poklonila občinska organizacija SZDL. Prehodni pokal je že dvakrat po vrsti osvojila »Solidarnost«. Obakrat so sodelovale na brzoturnir j u najmočnejše postave vseh šahovskih klubov kamniške občine. Tudi za današnjo prireditev je vladalo veliko zanimanje, ker bi si »Solidarnost« v slučaju zmage pridobila pokal v trajno last. • i Prvo mesto je osvojila »Solidarnost« I. in si priborila prehodni pokal v trajno last. Sledili so: »Solidarnost« vse SD marljivo pripravljajo, ker jo n> Komenda, Duplica in Podgorje. Vsi so prejeli praktična darila. Naj- hočejo dostojno proslaviti. Carman boljša igralca sta bila Ocepek in Koncilja, ki sta dobila vse partije. ST. 56 / 16. JULIJA 1956 ®'8*6orefti$ke 3 MA Javna dražba Na podlagi 3. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš last splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ številka 17-101/53) v zvezi s 1. točko I. poglavja 8 razdelka 1/B priloge Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ štev. 34-371/55) in sklepa občinskega ljudskega odbora Jesenice z dne 5/7-1956 o prodaji eno in dvostanovanj-skih hiš splošnega ljudskega premoženja v občini Jesenice, razpisuje komisija za prodajo stanovanjskih hiš pri občinskem ljudskem odboru Jesenice JAVNO DRAŽBO ki bo v sejni dvorani občinskega ljudskega odbora Jesenice na dan 26 . 7. 1956 ob 8. uri zjutraj, na kateri se bodo odprodale naslednje stavbe, last splošnega ljudskega premoženja: 1. Dvostanovanjska hiša na Jesenicah, Cankarjeva št. 29, stoječa na parceli št. 45 k. o. Kor. Bela v izklicni ceni 1,047.000. 341.000. 250.000. 555.000 900.000.— 490.000.— 2. Enostanovanjska hiša na Jesenicah, Strelska ulica št. 3 stoječa na parceli št. 123/4 k. o. Javornik izkl. cena 114.000.- 3. Dvostanovanjska hiša na Jesenicah, Savska cesta 16 stoječa na parceli št. 110/4 k. o. Javornik, izkl. cena 1,663.000.- 4. Enostanovanjska hiša na Jesenicah, Industrijska št. 11, stoječa na pare. štev. 300/31 k. o. Jesenice, izkl. cena 5. Enostanovanjska hiša na BI. Dobravi št. 108, stoječa v k. o. BI. Dobrava v izklicni ceni 6. Dvostanovanjska hiša na BI. Dobravi štev. 59, stoječa na pare. štev. 20, k. o. BI. Dobrava v izkl. ceni 7. Dvostanovanjska hiša v Kranjski gori (1/2) št. 45, stoječa na pare. štev. 405/2 k. o. Kr. gora v izkl. ceni 8. Dvostanovanjska hiša Podkuže štev. 46, stoječa na pare. štev. 450 k. o. Kr. gora v Izkl. ceni 9. Enostanovanjska hiša Podkuže št. 36a, stoječa na parceli štev. 457/2 k. o. Kr. gora v izkl. ceni 40.000.— 10. Dvostanovanjska hiša Gozd Martuljk štev. 18, stoječa na parceli štev. 19. k. o. Gozd v izklicni ceni 1,300.000.— 11. Stanovanjska hiša v Gozd Martuljku štev. 100, stoječa na parceli štev. 37 k. o. Gozd v izkl. ceni 3,052.000.— 12. Enostanovanjska hiša v Kranjski gori štev. 55, stoječa na parceli štev. 43/5 k. o. Kr. gora v izkl. ceni 2,069.000.— 13. Dvostanovanjska hiša na Dovjem štev. 127, stoječa na parceli št. 787 k. o Dovje v izkl. ceni 3,470.000.— 14. Dvostanovanjska hiša v Mojstrani štev. 73, stoječa na parceli štev. 1342 k. o. Dovje v izklicni ceni 450.000.— 15. Dvostanovanjska hiša v Mojstrani štev. 20, stoječa na pare štev. 1744 k. o. Mojstrana v izklicni ceni 680.000 — 16. Enostanovanjska hiša na Dovjem štev. 65, stoječa na parceli štev. 10 k. o. Dovje v izkl. ceni 1,220.000.— 17. Dvostanovanjska hiša na Dovjem štev. 120, stoječa ■ na parceli štev. 885/2 k. o. Dovje v izkl. ceni 2,560.000.— Vsak . ponudnik mora dostaviti svojo ponudbo najkasneje 3 dni pred pričetkom dražbe komisiji za prodajo stanovanjskih hiš, poleg tega pa mora predložiti potrdilo o vplačilu varščine (are) v znesku 10% izklicne cene stavbe glede katere reflektira na nakup in ki se vplača pri blagajni ObLO Jesenice ali pri komisiji za prodajo stanovanjskih hiš. V izjemnih primerih lahko komisija dovoli, da se dostavi ponudba in vplača 10% varščine komisiji za prodajo stanovanjskih hiš najpozneje ob stavljanju ponudb, sicer reflektant ne bo pripuščen k stavljanju ponudb.. Vse potrebne informacije dobijo reflektanti pri oddelku za splošne zadeve Občinskega ljudskega odbora Jesenice v sobi štev. 10. Komisija za prodajo stanovanjskih hiš pri občinskem ljudskem odboru Jesenice. — Moli oglasi Prodam dobro ohranjeno motorno kolo »Zundapp« 250 ccm. — Naslov v oglasnem oddelku. Sprejmemo večje število vajencev za čevljarsko - strojno obrt. Prošnje dostavite osebno na personalni oddelek »Planika« do 21. julija. Vajenca za trgovino z mešanim blagom sprejmemo. Kmetijska zadruga Šenčur. Osemletna Sonja Lindič z bližine Jesenic je brez staršev in želi iti k družini, ki bi skrbela zanjo. Je zdrava in obiskuje osnovno šolo. Naslov v uredništvu Glasa Gorenjske. Cenjene stranke obveščam,.* da bom s 23. julijem odprl avtoličarsko delavnico na Laborah št. 2. Izdelava dobra, hitra in poceni. Se priporočam. Lap — vrtnarija, Lesce, telef. 347. Službo dobi administrativna moč z znanjem strojepisja in splošne administracije. Ponudbe pod »Vestna«. Iščem sobo: Miren in soliden tehnik išče opremljeno sobo za takoj s souporabo kopalnice. Možnost hrane ali brez. Plača ugodno. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Takoj«. Prazno sobo iščem. Plačam najemnino po pogodbi letno vnaprej. Naslov v upravi lista. Soliden uslužbenec, srednjih let, išče opremljeno sobo v Kranju ali bližnji okolici. Plača dobro. Ponudbe pošljite na OLO Kranj, soba 55. Prodam 1500 komadov nove zidne opeke. Naslov v upravi lista. V 54. številki je bil objavljen preklic Sajovica Franca, posestnika iz Britofa 48 proti Trebarju Antonu iz Britofa pri Kranju. Ime se praviloma glasi Trebar in ne Otreban. Kadilci Gorenjske! Zahtevajte povsod priznano najboljše cigarete in to sarajevske tobačne tovarne. Skladišče v Ljubljani, Kolodvorska 26. OBJAVE: Oddelek za finance Občinskega ljudskega odbora Kranj obvešča vse davčne zavezance - obrtnike, da se bodo vršile javne seje davčne komisije za odmero dohodnine in prometnega davka za leto 1955 po sledečem dnevnem redu: 20. julija: od 8. do 9. ure brivsko frizerska stroka od 9. do 12. ure gradbena stroka (izdelovalci cementnih izdelkov, pečarji, pleskarji, steklarji). 21. julija: od 8. do 12. ure kovinska stroka (elektroinstalaterji, kleparji, ključavničarji, kovači, avtome-haniki, zlatarji, žično pletiljstvo, razni kovinski — izdelovalci akumulatorjev). 23. julija: od 8. do 12. ure oblačilna stroka (dežnikarji, krojači, šivilje, pletilje, vrvarji). 24. julija: od 8. db 12. ure lesna stroka (kolarji, mizarji; tesarji, leso-strugarji). 25. julija: od 8. do ML ure usnjarska stroka <čevljarji, eopa/tarjji, krznar j i, tapetniki, sedlarji, torbar- ji)- 26. julija: od 8. do 9. ure živilska stroka (peki, slaščičarji, sodavičar-ji) od 9. do 12. ure za vse ostale obrtne stroke (fotografi, grafiki, domača obrt, žimoprejci, keramiki, ščetarji, metlarji, Žagarji, mlinarji, mlinski kamnoseki, kisarji). 27. julija: od 8. do 12. ure Gostilne. Prevozniki (avtoprevozniki, prevozniki s konji). 28. julija: od 8. do 12. ure svobodni poklici (zdravniki, zobozdravniki, dentisti, veterinarji, odvetniki, duhovniki). Davčni zavezanci ali njihovi zastopniki, ki imajo pravilno pooblastilo, lahko dajejo pred davčno komisijo dodatna pojasnila, dokaze ali ugovore k odmernemu predlogu. Vse tiste, ki se nameravajo udeležiti sej davčne komisije in dajati pripombe, prosimo, da v svojih pojasnilih čim krajše obrazložijo svoje stališče. Komisija za razpis mesta direktorja podjetja »Avtopromet« Kranj razpisuje na podlagi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34-371/55) in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov (Ur. list FLRJ št. 51-424/53) MESTO DIREKTORJA PODJETJA AVTOPROMET KRANJ Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. Šofer - mehanik z večletno prakso pri vodenju transportnega podjetja. 2. Ekonomist s srednjo ekonomsko šolo ali fakulteto s prakso na vodilnih položajih v transportnih podjetjih. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, neoporečnosti in o dosedanji zaposlitvi pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do 31. julija 1956. 05 in množične organizacije ZKS, SZDL, KSS, LMS, ZB ter ostala gospodar., gostinska trgovska in obrtna podjetja občine Bled pošiljajo ob občinskem prazniku - 15. juliju vsem občanom iskrene čegtitke z željo, da bi imeli pri na-daljni graditvi naše domovine še več uspehov! LJUDSKI ODBOR BLED 3/1M f| TE DNI BOMO fklflU " GLEDALI kino »storžic« kranj 16. in 17. julija premiera angleškega filma »HOBSON V ŠKRIPCIH« ob 18. in 20. uri. 18. julija, premiera italijanskega filma »ANA ZAKEO« ob 18. in 20. uri. 19. julija, italijanski film, »PESEM ULICE« ob 18. in 20. uri. letni kino »partizan« 16. julija, premiera italijanskega fil- ma »PESEM ULICE« ob 20.20 uri. Od 17. do 19. julija, ameriški film »SMRT PRIHAJA« ob 20.20 uri. kino »svoboda« kranj 17. julija, premiera italijanskega filma »ANA ZAKEO« ob 20. uri. kino »radio« jesenice 16. julija, ameriški kavbojski film »RUMENO NEBO« ob 18. in 20. uri. 18. in 19. julija, ameriški barvni film »LJUBIM MELVINA« ob 18. in 20. uri. kino »plavž« jesenice 17. julija, ameriški barvni film »LJUBIM MELVINA« ob 18. in 20. uri. 19. julija, ameriški kavbojski film »RUMENO NEBO« ob 18. in 20. uri. kino Žirovnica 18. julija, ameriški kavbojski film »RUMENO NEBO« ob 2030. uri. kino dovje mojstrana 17. julija, ameriški kavbojski film »RUMENO NEBO« ob 20.30 uri. kino »sora« skofja loka 17. in 18. julija, ameriški film »NASILJE«. i „, S.L6'hr»doT^ •. P »Kaj pa naj bo? Skala je, ki nam je spet enkrat zaprla pot in jo izpolnjuje tako kot roka rokavico«, se jezi Manuel in zdaj vidim tudi jaz dobro, kaj misli. Ogromna skaila, velika kot bajta, je prigrmela z vlišitne dn blokirala pot. Niti miiš ne bi mogla mimo. Ovira je visoka dobra dva metra, koliko pa meri v dolžino, bi za sedaj mogel samo ugibati. Vražje mrzlo je v tej luknji! Poročnik se razgovarja z Donom. Rafaelom in Hypolitom, potem pa nam Hvpolit daje poguma: »Brez skrbi, za take primere 'je v zadnjem vozu dovolj krampov, kladiv in dlet. Tudi dinamita ne manjka, le to se bojim, da ga ne bomo mogli Tabiti, ker bi se nam sicer gora zrušila na glave.« v . Mladi častnik prikima: »Na delo, adelante, muchachos, krepko pljunite v roke in poprimite! Boste vsaj malo spoznali, kako vam bo teknilo delo v rudniku, haha!« »Oho, kaj pa kvasli to mlečnozotoo fante? Pa ne da bi se hotel norčevati iz mož, caraeho? se je grozeče oglasilo iz gruče mož, ki so stali v stožcu svetlih pramenov žarometa. »Taki kot je ta načičkana opica, so tisti, ki nam vladajo in ustvarjajo oz nas sužnje! Per dios, najraje bi ga pobožal po glavi z anim tistih drogov, ki nam jih priporoča,« se oglasi druig glas, teman kot oddaljeno grmenje. »Najeli so nas za delo v rudniku, ne pa za popravljanje cest« se oglasa drugi in rine naprej. »Mon Dieu«, slišim, kakov zdihuje Jules. Don Rafael skuša pomiriti razburjene duhove: »Fantje, ne smete pozabiti na predujem! In nazaj tudi ne moremo, ne da bi pustili v nemar imetje družbe. V ostalem pa se podobne stvari dogajajo tu večkrat in kar veseli bodimo ter se zahvalimo vsem svetcem, saj bi nam tištale drobtinica prav lahko padla na glavo, pa 'bi bili sedajle vsi lepo ploščati kot potičica iz koruzne moke.« Se vedno se možje godrnjaje pogovarjajo med seboj. Na tajno znamenje seržana se vsi vojaki umaknejo k zadnjemu avto-11 dn si dajo opravka s puškamli, teniente pa bahavo od-zaponko pri torbi s pištolo. »Pistolas, oha«, se posmiha krivonog delavec in zleze za hrbet svojemu visokemu sosedu. »Goddamn«, pogumno preklinja molčeči Billy. Don Rafael lin Hvpolito sta medtem zmetala z zadnjega avtomobila krampe in drugo orodje, nato pa šla k skali ter motreče ocenjevala možnosti, kako bi se ji dalo priti blizu. »No, fantje,« pravi dobrodušni črnec in se pri tem tako smešno za-pači, da se hipoma razjasnijo mnkogledi obrazi in da komaj vzdržim, da ne prasnem v gromovit smeh. »No, da, tale ska-lica tu, je mehka in krhka kot star, od moljev preluknjan sir! V pičlih oseminštiridesetih urah še sapice ne bo več od nje, če bi se je hoteli pošteno lotiti; jaz pa tudi ne bom molčal, ampak bom ob našem prihodu povedal višjemu upravniku, kako preklicano fini caballerosi ste!« »Zlata duša« zapre oči ter se dela kot da sesa z ustnicami nekaj nebeško dobrega in čaka pri tem na uspeh svojih besed. »Saj res! — Caramba, črnec je čisto drugačnega kova kot ta napeteliinjeni poročnik. Seveda, če je stvar taka, pa pljunimo v roke,« se oglašajo drug za drugim in zarjaveli možje sli potisnejo podjetno ogromne klobuke v zatilje, odlagajo živopisane ponehe Ln popravljajo obleko. »Kakopak, gospod poročnik bo pa dovolil, da gre nekaj naših nazaj v zadnji tambo po malo žganja. Za tako delo mora biti pni roki požirek žganega, da nas pogreje,« se smeje Don Rafael in mladi poročnik se podredi prevladujočemu vplivu črnčevemu ter prikima s kislim obrazom. Se vedno se dela, da je strašno užaljen in nejevoljno zapenja zaponko pri torbi s pištolo. »Da,« 'iztisne samo med stisnjenimi zobmi, »še prej pa naj spleza nekaj ljudi na skalo, da vidimo, pri čem smo!« Većina mož se pri teh besedah obrne k skali in se pripravljajo, da bi splezali nanjo. Pri tem slišim Dona Rafaela, kako šepeta poročniku: »Le čemu to, poročnik, pri tem jih bo nekaj poskušalo pobegniti! In če bodo begunci domačini, jih tudi tisoč vojakov ne bo obdržalo, dokler ne odstranimo te skale! — Poročnik, prej le niste prav ravnali z ljudmi, res ne!« »Eh, kaj še,« ga zavrne častnik, pomigne pa ipak seržantu, ki je nezaupljivo oprezal tam okoli. Stari vojak je namig takoj prav razumel, segel je k bližnjemu vojaku po puško. »Kaj pa zijaš vame, zanikrnež,« me nadere poročnik, ko sem se mu približal. »Samo vprašati sem vas hotel, če bi mi ob delopustu hoteli posoditi svojega Calderona, ki ste ga, kot sem opazil, prejle čitali«, mu odvrnem vljudno. Začudi se in zajeclja: »Calderona? Da bi ga brali? Hm, zdaj pa res ni prilika, da bi o tem govorili, javite se kasneje!« »Hvala lepa, senor! Vse to se je zgodilo v kratkem času. Od obeh Kolumbijcev, ki se trudita, da bi se povzpela na skalo, visi eden na njenem zgornjem robu za roke, medtem ko, je drugi zlezel na rame prijatelja in se od tam z lahkoto zavihtel na skalo. Nato potegne k sebi še prijatelja. Oba stojita skupaj in zreta navzdol k nam. Samovega sunka pod rebra niti ni bilo treba, opazil sem, da nekaj nameravata. »Ali je skale tja naprej še dosti?« kriči poročnik in njegov glas se spet prekolje. Dvojica tam zgoraj se na videz sploh ne zmeni zanj, drzno se oba okreneta in v teku krikneta posmehljivo nazaj: »Kar sam poglej, ti papagaj uniformirani! Adios! Pa rudokop pozdravi od naju! Premislila sva si! Viva la llibertad!« Vzdih začudenja se iztrga iiz vseh prsi, begunca pa hitita medtem v dolgih skokih v svobodo. Ostro, kot bi udaril z bičem, zadoniita dva strela. Bobneče, da zaboli v ušesih, se razlega odmev od skalnatih sten. Skok, ki naj bi vodil oba v vabljivo svobodo na drugi strani skale, je bil njun zadnji. Videl sem to po sunkovitem nenaravnem gibu, ki sita ga napravila oba, ko sta padla s skale. Bradati seržan, ki je bil skrivoma na oprezu, je dobro meril. Takoj mi je jasno, da ležita na oni strani skale dva mrtveca. Počasi, s stokom in vzdihom, nazadnje čisto tiho odmira odmev in se čisto umiri, pa se spet dvigne v mrmrajoč protest, ko se oglasii resno in očitajoče zveneči glas seržantov: »To krli je treba zapisati na vaš konto, senor teniente! Drugače bi bili morali govoriti z ljudmi!« In za primer, da bi se dvignil upor, poveljuje tiho svojim podložnim: »Pozor! Pripravi se!« Tiho je kot v grobu. Dolgo strmimo brez besed drug v drugega. — Iz te smirtne tišine se počasi izmotajo neznansko majhni šumi. Tu zaškrta kamenček, ki je nekdo stopil nanj, tam šele-sti rokav, ki se drgne ob drug del obleke, potem slede nasilno zadrževani dihi in nazadnje Julesov »Mon Dieu!« Končno pogleda vojak, ki so ga tovariši; dvignili na skalo, kako je z žrtvami. 4 Glas Gorenjske ŠT. 56 / 16. JULIJA 1956