Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „ Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. uCitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na »/a strani 8 gld., na strani 5 gld. in na '/„ strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrcvih ulicah štev. 3. METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradna glasilo c. kr, kmetijske družbe Vojvodine kranjske. Obseg: Obrezovanje in oskrbovanje ribeza. — Prezračevanje panjev. — Kolesarski red za Kranjsko. — Kako se izposluje brezobrestno posojilo za obnovitev vinogradov. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati. Obrezovanje in oskrbovanje ribeza. Skoraj povsod jagodnate sadne rastline vzgajajo še kot grmičje, v ktero zaradi prevelike gostcsti svitloba ne more predreti, da bi na vse rastlinske dele ugodno vplivala. Zaradi tega sadje ostane drobno in neokusno; kar ga je na spodnjih vejah, se pa ob deževnem vremenu umaže in obje je mrčes. Ako gledamo le na to, da dobimo kolikor mogoče mnogo sadja, potem je grmič pač najboljša oblika; moramo mu pa pridno trebiti pre-goste in stare veje, da ima dosti svitlobe in da spodnje veje niso preblizu tal. Najboljša in ob enem lepa oblika, ki mnogo rodi, je piramida. Piramida se vzgoji tako le: Prvo leto naj mlada rastlina raste kakor hoče, drugo, oziroma tretje leto (kakor se rastlina razvija) pa izberi najmočnejši in najlepši poganjek ter ga pusti za deblo; vse druge odreži pri tleh. Ostali poganjek priveži h količu ter ga odreži kakih 40 cm visoko (pod. 12. a). Po letu privezi h količu tudi najvišji poganjek, ki naj podaljša deblo, one pa poreži, kar jih je do 25 cm od tal, da ti pri obdelovanju zemlje ne bodo na potu in da dež ne umaže sadu. Poganjke iz tal je zato treba odstranjevati, da drevescem ne jemljo soka in jih ne slabe. Da vsako leto poženo vsi popki, prireži vrhnji poganjek vsako leto za polovico, stranske poganjka pa na 6 do 8 očes (pod. 13. 6). Poganjke, ki preveč rastejo navznoter, poreži, da bodeta mogla svitloba in zrak tudi v sredino. Ako čez nekaj let drevesce noče nič kaj poganjati in tudi sad ni več tako popolen ter se iz tal pokazuje vedno več izrastkov, tedaj je to znak, da je stari les opešal in da bi se drevesce rado pomladilo. V to svrho odreži drevesce pri tleh, izmed izrastkov iz tal pa izberi najkrepkejšega ter vzgoji iz njega novo drevesce (pod 14 d, c). Umevno je, da je ob ti priliki treba dobro po-gnojiti. Sicer je pa jagodnatim rastlinam treba gnojiti vsako leto, ako naj dobro rode. Podoba 12. Podoba 13. Podoba 14. Prezračevanje panjev. Znano je, da je zrak potreben za življenje vsaki živi stvari, torej tudi čebeli. Dihanje pa je različno. Sesalke in ptiči dihajo s pluči, ribe s škrgami, žuželke pa ali skozi stranske votline ali skozi celo telesno površje. Čebela diha skozi majhne luknjice zadnjih telesnih obročkov. Te luknjice za dihanje se najbolj poznajo pri ravno izleženi čebeli. Čebela pa teh odprtin nima le za dihanje, ampak ji dajo tudi obilnišo zmožnost za letanje. Kolikor popolniša je torej čebela, toliko več zraka lahko vzame v se, toliko krepkeje tudi leta. Pa - si misli kdo — kaj mi pomaga za dejansko čebelarstvo, ako vem to ? Da, ljubi čebelar, čez sedem let vse prav pride, pravi star prigovor; tudi to vediti ni tako prazno. Glej, čim starejše je satovje, tem manjše so celice, torej tudi manj razvite čebelice, ktere se v njih izležejo. Zato izveden čebelar nikoli ne pusti, da bi se satovje preveč postaralo, ampak skrbi za vedno prenavljenje, ker ve. da si bo v novem satovju izpodredil, krepkejših čebel, ktere mu bodo tudi več dobička prinašale, kak r slabotni pritlikavci. Pa povrnimo se k prezračevanju panjev. Ob času najboljše paše, torej ob času največje delavnosti čebel lahko postane zrak tak, ki je čebelam prav zopern. Ogrevanje zalege, izdelovanje voska, iz mnogoterih dišečih in nedišečih cvetic nabran med, cvetični prah in obnožnja, po obilniši toploti prisiljeno obilniše izhlapevanje, vse to povzroča mnogokrat hudo soparico, ktera pri žrelcu bolj ali manj izpuhteva. Ta popačeni zrak si prizadevajo čebele odpraviti z vednim ferfolenjem (mahanjem) kril; kolikor več odpravijo tega, toliko več pride zdravega noter. Tako prezračevanje podpira tudi izhlapevanje prevodenih delov medu. Da pa tako prizadevanje za boljši zrak čebele zelo utrudi, je gotovo vsakemu jasno. Zato so si umni čebelarji prizadevali delo čebelam zlajšati in so naredili prezračilnice. Zdaj se moramo sporazumeti še zaradi teže zraka. Zrak ima svojo težo, kakor vsaka stvar svojo. Posebnost zračne teže je ta, da je toplejši zrak lažji in zato vedno napolnjuje najvišje prostore; mrzlejši zrak pa je težji ter vedno najniže ostaja. Topel in mrzel zrak sta torej kakor olje in voda, ali pa kakor vroča in mrzla voda. Iz tega se razvidi, da včasih prezračenje ni mogoče, ker se lahko zgodi, da je o poletnem času toplina v panju in zunaj panja enaka. To lahko vemo sami po sebi. Kolikokrat se primeri o poletnem času, da nam zrak v sobi ni všeč, odpremo okno, pa ne čutimo nobenega polajšanja; enako težak zrak je zunaj, kakor znotraj. Dalje se iz povedanega razvidi, da gre kdaj, če je pre-zračilnica na vrhu ali kje više na panju in če je vnanji zrak mrzlejši kakor notranji v panju, mrzli zrak pri izletnem žrelcu v panj, toplejši notranji pa zgoraj skozi prezračilnico iz njega; nasproti pa, če je vnanji zrak toplejši kot notranji, mrzlejši notranji pri žrelicu uhaja, vnanji toplejši pa skozi prezračilnico v panj sili ter ga počasi napolnjuje. In končno nas to uči, da morajo prezračilnice biti ena nizko nad izletno desko, druga pa zgoraj, blizu pokrova; dve vštricni prezračilnici bi panju malo pomagali. Kolesarski red za Kranjsko. Nikar naj se nihče ne čudi, da v gospodarskem listu objavljamo zakonske naredbe, ki na videz niso v nobeni zvezi s kmetijstvom, oziroma z gospodarstvom. Reč je pa le na videz taka, kajti kolesarstvo je v marsičem v zvezi z gospodarstvom. Pri tem ne mislimo na izdelovanje koles, ktera obrt daje zaslužka na tisoče rokam, ker tvornice za kolesa na Kranjskem še nimamo; vender pa imamo mnogo obrtnikov, ki se pečajo s prodajo in s popravljanjem koles, kar je le na korist deželi. Važno za deželo je pa kolesarstvo z drugega stališča; z njim prihaja vedno več tujcev in tudi domačinov na deželo, kteri z ene strani dajejo gostilničarjem dobrega zaslužka, z druge strani pa spoznavajo krasote naše dežele in privabljajo zopet novih obiskovalcev. Kolesarstvo je torej važen (initelj za promet tujcev, kterega povzdigniti mora biti dolžnost vsakoga deželana. Naša dežela je tako krasna in ima tako podnebje, da je kakor nalašč ustvarjena za letoviščnike in sploh tiste, ki radi potujejo po lepih krajih, sebi v zabavo in razvedrilo. Taki potniki prinašajo s seboj denar in ga puščajo v deželi, kjer pride vsem na korist. V prvi vrsti imajo res korist gostilničarji, a teh bo vedno več, če bo več tujcev, in z njimi raste število davkoplačevalcev, kar je na korist celi deželi. Gostilničarji pa zopet kupujejo živila pri kmetovalcih in to vsak ve, kjer se nastanijo letoviščniki, tam se podraže jajca, mleko, maslo i. t. d., od česar ima korist kmetovalec. Koliko praznih sob po kmetskih hišah se daje po leti za drag denar v najem, in nove stavbe nastajajo, pri kterih imajo domači delalci in obrtniki zaslužek, in cena stavbenim prostorom raste. Naša dežela ima gMe tega še lepo prihodnjost in veliko se bo dalo zaslužiti, a treba je skrbeti, da se tujci privabijo. Pri tem pa pripade najvažnejša naloga našemu kmetijskemu prebivalstvu, ker more veliko pripomoči, in sicer s tem, da se ljubeznivo vede proti tujcem ter nikdar ne dela ovir, ktere bi tujce oplašile. Pisati hočemo o tem še večkrat, danes smo se namenili naše deželane opozoriti na kolesarje in na vozni red s kolesi, kterega mora poznati vsakdo, ki ima opravila na javnih cestah. Uže čisto navadna uljudnost zahteva, da se vsak miren potnik na cesti pusti v miru, in isto tako kolesar, kteri naj se ne nadleguje z nepotrebnimi opomnjami ali celo s psovkami, kar se, žal, pri nas v nekterih krajih pogostoma dogaja. Še grše je pa in nečastno za naš narod, če se meče kamenje za kolesarji, če se jih na ta ali oni način skuša, da bi se zvrnili, ali če se ščujejo nanje psi. To so izvori surovosti, ktere mora vsak pameten človek skušati preprečiti. Bodimo ponosni na kmetski stan, a obnašajmo se tudi tako, da nas bodo častili tudi drugi, in to na prid nam in deželi. Zlasti naj stariši mladino v tem smislu poučujejo in svarijo, kajti častita duhovščina in učitelj-stvo pač storita popolnoma svojo dolžnost, vsega pa tudi ne moreta storiti ter mora biti nadziranje mladine doma prepuščeno starišem. Bodi za danes dovolj o tem. Končno objavljamo še deželni zakon s 6. dne novembra 1. 1896. o vožnji s kolesi po javnih, nedržavnih cestah. Ker je ta zakon jasen in ima vse tiste naredbe, ki veljajo tuli za državne ceste, zato objavimo le tega. § 1. Za vožnjo s kolesi po vseh nedržavnih, javnih cestah, kot deželnih, okrajnih občinskih cestah veljajo naslednji predpisi. § 2. Za vožnjo z vozmi po javnih cestah vsake vrste, ustanovljene s cestno-policijskim redom za javne, nedržavne ceste s 26. dne septembra 1874. 1., dež. zak. štev. 27., in z začasnim cestno-policijskim redom za državne ceste z 28. dne junija 1893. I, dež. zak. štev. 24., ustanovljene določbe o ogibanju in prehitevanju, veljajo tudi za vožnjo s kolesi. V obče se je torej ogibati na levo in prehitevati na desno. Lahki vozovi se morajo tudi nasproti kolesarjem ravnati po teh naredbah, vender pa se ima kolesar po možnosti prvi ogniti. § 3. Javne, nedržavne ceste se ne smejo rabiti za uk in vajo v vožnji s kolesom, ampak po njih se smejo s kolesi voziti le taki kolesarji, kteri znajo popolnoma varno in spretno ravnati s svojimi vozili. §. 4. S. kolesom se sme voziti v obče le po cestnem tiru; za pešpote odmenjene cestne bankete je dovoljeno uporabljati le tam, kjer hodijo- po njih na večjo daljavo le posamez ter je vsak čas lahko takoj kreniti na vozni tir. Kolesar se mora po pešpotu greiočim pešcem vsekakor ogniti in, če je treba, celo takoj kreniti z njega na vozni tir. Če se pelje kolesar po voznem tiru, se mu morajo pešci umakniti takisto, kakor kakemu drugemu vozu. § 5. Kolesar mora paziti na pešce, jezdne konje, vprežene in druge živali, kakor jih prehiteva ali vozi mimo njih. Kadar hoče prehiteti na cesti bodisi osebe, bodisi gnane ali vprežene živali, je dolžan, najmanj 20 m iz daljave večkrat dati znamenje z zvonilom, če se pa živali plašijo, ali če njih vodnik opozarja na previdno ravnanje, in v to je zavezan, ako mu je znana plašljivost njegovih živalij, tedaj mora iti s kolesa — toda če možno ne prav blizu živali — in, če je mogoče, naj odpravi vozilo živalim izpred očij, da ga več ne vidijo. Če sreča kolesar plašljive živali, mu je isto tako ravnati, posebno ako ga opominja njih vodnik. § 6. Kadar vozni tir ni popolnoma varen in prost, kadar hoče kolesar vozove, jezdece, gnano živino ali pešce prehiteti, potem po ovinkih in križpotih ter sploh po zaprtih krajih je voziti primerno bolj počasi; zato je povsod tod rabiti le kolesa, ki imajo tako zanesljive zavorne naprave, da je vozilo labko hipoma ustaviti. Tudi sme kolesar po zaprtih krajih le tako voziti, da trdno drži ravnalo in stopalnik. § 7. Od mraka pa do svita je dovoljeno voziti le s takimi kolesi, ki imajo svetlo, belo luč, svetečo v mer vožnje in vidno že iz dalie. Barvaste luči so brezpogojno prepovedane. § 8. Ob skupnih vožnjah smejo kolesarji, kadar srečavajo pešce, jezdece, vozove ali gnano živino, oziroma jih prehitevajo, voziti le posamezno in v primernih presledkih drug za drugim. § 9, Po mestih, trgih in zdraviliščih sme občinski zastop ukazati še nadaljnje varnostne naredbe za vožnjo s kolesi in jo zlasti omejiti po živahnih ali ozkih cestah ob določenih urah ali jo popolnoma prepovedati. Take predpise je po primerno nameščenih tablah razglasiti pri vhodih v kraj, oziroma na obeh koncih dotičnih cest. § 10. Za mesta, trge in zdravilišča sme občinski zastop vrhu tega dopustiti vožnjo s kolesi po cestah in ulicah le proti vozni izkaznici, ktero izda občina na podstavi izkušnje, napravljene pri kakem kolesarskem društvu ali na sploh primeren način. Občinski zastop sme tudi določiti, da morajo tuji kolesarji, ki nimajo nikake izkaznice ter bivajo v občini vsaj tri dni, za izkaznico poprositi, če naj se jim še daljna vcžnja dopusti. Taka, na Kranjskem zadobljena vozna izkaznica je veljavna za vso kronovino. Za izdajo izkaznic se sme pobirati do 5 gld. pristojbine, treba pa je, da pristojbino odobri deželni odbor. Po občinah, po kterih so te vozne izkaznice uvedene, smejo organi za javno varnost v obče le tedaj kolesarje ustavljati med vožnjo in zahtevati od njih izkaznice, kadar le-ti s svojim ravnanjem na kolesu in sploh s svojim vedenjem dajo povod do tega. § 11. Prestopki določeb tega zakona, kteri niso po občnem kazenskem zakonu kaznivo dejanje, se kaznujejo z globami do 50 gld., ako se globa ne da iztirjati, pa z zaporom enega dne za vsakih 5 gld. Postopanje pristoji v preiskovanje in kaznovanje cestno-policijskih prestopkov poklicanim organom tiste občine, v ktere okolišu se je storil prestopek. V ubožni zaklad te občine se stekajo tudi vplačane globe. Kako se izposluje brezobrestno posojilo za obnovitev vinogradov. Obnovljenje uničenih vinogradov se najprej pospešuje s tem, da se posestnikom okuženih vinogradov od-pušča zemljiški davek zaporedoma, kakor se manjša dohodek; dalje s tem, da novo nasajeni vinogradi 10 let ne plačujejo zemliiškega davka, in da se za 6 ali 10 let zemljiškega davka oprostijo zemljišča, ki dosedaj niso bila vinograd, ako se izpremene v vinograde. Razven teh olajšav pri davkih pa so zakoni poskrbeli za gmotne pomočke pri nasajanju takih vinogradov, ki se požlahtnjujejo na ameriških podlogah; ker so namreč dotični troški jako veliki, dovoljujejo se v ta namen brezobrestna posojila. Taka posojila posestnik vinograda lahko obdrži 10 let brez obrestij ter jih začne vračati po 10. letu. Obroke za vrnitev posojila določuje poljedelsko ministerstvo; vender se taka posojila vračajo, vsaj na Nižjeavstrijskem, v lOletnih obrokih, tako da od prejema prvega obroka brezobrestnega posojila do njegove popolne vrnitve preteče 20 let. Zdaj povemo, kako se je treba ravnati, ako se hoče zadobiti tako brezobrestno posojilo. Z zakonom s 3. dne okt. 1891. I, št. 150. drž. zak., se je bila ta zadeva pričela in se je končno določila z zakonom z 28. dne marcija 1892.1., št. 61. drž. zak.; poslednji zakon je sedaj merodajen. Razven teh dveh zakonov je merodajna naredba poljedelskega ministerstva z 29. dne marcija 1892. 1. s ktero se je natančneje izvedel zgoraj imenovani zakon z 28. dne marcija 1892 I. Zakon z 28. dne marcija 1892. 1., št. 61. drž. zak., daje poljedelskemu ministru pravico, da sme za slučaj, ko se v kaki občini pokaže trtna uš v tako veliki meri, da dotični posestniki začasno pridejo v stisko, dovoliti brezobrestna posojila v namen, da se obnovijo uničeni vinogradi. Pogoji so tedaj ti, da se je v kaki občini pokazala trtna uš v veliki meri in da posestniki za novo nasajenje svojih vinogradov ne zmorejo troškov iz svojega. Posestnik vinograda more dobiti brezobrestno posojilo, ako takoj na novo nasadi izkopani vinograd; dobi pa posojilo tudi tedaj, ako odloči vinograd za nekaj let v drugo obdelovanje, ako seje n. pr. deteljo ali turščico. Ako čez nekaj let na isti parceli zopet nasadi trte, tedaj more za tak nasad dobiti brezobrestno posojilo, med tem pa seveda od zemljišča plačuje samo tisti davek, ki je predpisan za tisto obdelavno vrsto, za ktero vporablja v tem času izkopani vinograd. Tako posojilo more dobiti vsak posamezen vinogradnik, in to se navadno tudi tako godi. Pa tudi cela občina kot taka lahko dobi tako brezobrestno posojilo; tudi se da tako posojilo zadrugi, ki je ustanovljena po zakonu z 9. dne aprila 1873. 1., št. 70. drž. zak., ali pa kakemu kmetijskemu ali vinarskemu društvu. V prošnji je treba povedati, koliko bode stal novi nasad; potem je treba predložiti načrt dela, to se pravi, kako in na kak način se napravi novi nasad in kako poroštvo se daje za to. Priložiti se mora tudi posestna pola. Prošnje se podajo in napišejo na okrajno glavarstvo. Najbolje je, ako vsi vinogradniki iz ene občine, ki prosijo za brezobrestno posojilo, skupaj podajo svoje prošnje po županstvu na glavarstvo. Pa tudi vsak vinogradnik lahko sam poda svojo prošnjo naravnost pri glavarstvu. Ako kak posamezen posestnik prosi za posojilo, se navadno posojilo vknjiži na njegovo posestvo (na Nižjeavstrijskem se to zgodi v vsakem slučaju), ako pa prosi cela občina, ali zadruga, ali pa kako kmetijsko ali vinarsko društvo za tako brezobrestno posojilo, se navadno ne zahteva zavarovanje. Glede zavarovanja pa pravi mi-nisterska naredba z 29. dne marcija 1892. I. (§ 5) po vsej pravici, da se ne sme zahtevati zavarovanje na tak način, kakor bi je zahteval zaseben upnik. Tu gre ravno za posojila v času stiske, tako da bi tisti, ki potrebuje posojilo, pogostoma niti ne mogel dati dovoljnega poroštva. Država je zavarovana s tem, da posestnik vinograda posojilo porabi na pravi način; kajti ako vinograd, ki sedaj daje le malo ali nič dohodka, zasadi z ameriškimi trtami, postane več vreden, kakor je bil prej. Treba je torej gledati na to, ali porabi posestnik vinograda posojilo na pameten način in ali je sploh dober in zanesljiv gospodar. Zato lahko rečemo, da pač vsak vrl vinogradnik, ki je v stiskah, dobi tako posojilo, ako se pokaže v kaki občini v veliki meri trtna uš. To se razvidi tudi iz tega, da se posojila navadno vknjižujejo, da pa tako posojilo tudi dobi tak vinogradnik, kterega posestvo je že močno zadolženo, tako da ni niti govora o normalnem zemlje injižnem zavarovanju, kakor je navadno zahteva zaseben upnik. Torej redno se za tako posojilo ne zahteva ono varstvo, ki bi je zahteval navaden upnik, ampak gleda se največ na to, ali v posameznem slučaju dajejo vse razmere skupaj večje ali manjše poroštvo, da se posojilo porabi vestno in na primeren način za obnovljenje vinskih nasadov. Iz tega se sklepa, da oni, kdor dela, ki se morajo izvršiti po predloženem načrtu, ali neopravičeno opusti ali pa očividno izvede na nemaren in neprimeren način, ne samo da ne dobi več nobenega obroka, ampak mora tudi takoj vrniti celo posojilo, ki je je že dobil. Glavarstvo izreče svoje mnenje o vsaki prošnji, če je treba, še nadalje poizveduje in prošnje predloži deželnemu odboru. Pogoj, da država dovoli posojilo, je ta, da dovoli tudi dežela enako ali pa še večje posojilo kakor država; zato se mora najprej izreči deželni odbor, ali sploh dovoli in v kakem znesku brezobrestno posojilo. Od avgusta 1895. 1. se na Nižjeavstrijskem postopa tako, da se skliče, ako je sklenil deželni odbor dovoliti določeno posojilo, mešana komisija, ki obstoji iz enega zastopnika deželnega odbora, enega zastopnika namest-ništva in enega zastopnika poljedelskega ministerstva. Ta komisija potem končno odloči, kakšna posojila naj dobe prosilci. Ako je komisija dovolila posojilo, se vknjiži in potem izplača. Po § 8. zgoraj navedene naredbe poljedelskega ministerstva se morajo vsa dotična uradna dejanja vselej izvršiti z največjo hitrostjo. Niti zakon z 28. dne marcija 1892. 1., niti mini-sterska naredba z 29. dne marcija istega leta ne povesta, kako visoka so taka brezobrestna posojila, če tudi se to pogostoma trdi. Na Nižjeavstrijskem daje deželni odbor za razkopanje 1 štirj. sežnja 12y2 kr. in enak znesek za obsajenje 1 štirj. sežnja s trtami, torej za nov nasad za vsak štirj. seženj 25 kr. Poljedelsko ministerstvo da enak znesek, tako da dasta država in dežela za razkopanje vsakega štirj. seženja 25 kr. in za zasajenje s trtami za vsak štirj. seženj tudi 25 kr. brezobrestnega posojila. To znaša od države in dežele za razkopanje enega orala vinograda 400 gld. in ravno toliko za nasaditev trt, tako da na Nižjeavstrijskem dasta država in dežela za popolno nasaditev enega orala zemlje z odpornimi ameriškimi podlogami 800 gld. kot brezobrezno posojilo. Ako se zem- ljišče ne prekoplje, torej samo za zasaditev, brez preko-panja, se ne dovoli brezobrestno posojilo. Posojilo se tudi izplača v dveh obrokih. Prva polovica se izplača, kadar je zemljišče prekopano, druga polovica, kedar je dokončano sajenje trt. V slučaju posebnih razmer, ako je n. pr. prosilec zelo ubožen, sme glavarstvo izjemno dovoliti, da se prva polovica posojila izplača, predno je razkopana cela parcela; ali tedaj mora biti razkopana vsaj četrtina parcele. Pri posebnih razmerah sme glavarstvo nakazati drugo polovico posojila, torej ostali del, še predno se je dovršilo nasajanje trt, ali v tem slučaju mora biti že razkopana cela parcela. Vprašanje, ali se mora prekopati z roko ali pa tudi z oralom (plugom), ni določeno v zakunu, ampak zakon govori sploh le o prokopanju. Odvisno je torej od deželnega odbora in od vlade, ali velja prekopanje z oralom (razoranje) toliko, kakor če bi se vršilo z rokami, in ali se za razoranje sploh ne dovoli, ali se pa v tem slučaju dovoli samo manjše posojilo. Na Nižjeavstrijskem, kolikor je nam znano, se ne dovoli brezobrestno posojilo, ako se zemljišče samo razorje, ali pa se samo razkoplje. Tu navajamo obrazce, ki so v rabi na Nižjeavstrijskem, ker se je v ti deželi največ poslovalo v zadevi brezobrestnih posojil in ker so se ti obrazci v praksi že dobro obnesli. Na Nižjeavstrijskem je razposlal deželni odbor take obrazce na glavarstva in na občine, v kterih se prideluje vino, kjer jih lahko dobe vinogradniki. (Brez koleka). Slavno c. k. okr. glavarstvo v Udano podpisani.........posestnik vinogradov v davčni občini...... bivajoč v......h. št. . . . prosim ua podlogi zakona z 28. dne marcija 1892. 1. glede zadobitve brezobrestnih posojil radi ikode, ki jff dela trtra uš, da se mi dovoli brezobrestno poso;ilo za pokritje troškov za novo zasaditev vinograda, uničenega od trtne uši pare. št. . . . kos..........katast. občina.....po priloženem načrtu. Prošnja se opira na poizvedovalno polo */., izpolnjeno in potrjeno od občinskega predstojnika, z dotičnim načrtom dela pod j. Ako bi se zahtevalo književno varstvo, prilagam pod s/. posestno polo in izjavljam, da sem pripravljen podvreči se mu, kakor tudi zadostiti ostalim pogojem, ki bi se mi stavili v zmislu zgoraj navedenega zakona. ........dne......189 . . (in žena). Ta prošnja se zgane posredi in zadaj napiše občinski predstojnik: Slavn. c. k. okr. glavarstvu v...... Podpisano občinsko predstojništvo se počaščuje predložiti prošnjo .... v......za brezobrestno posojilo za nove nasade v vinogradih, uničenih od trtne uši, z dotičnimi podatki. Občinsko predstojništvo.......... dne......189 . občinski predstojnik. T......prilog. POVEDOVALNA POLA k prošnji..........v.......za brezobrnstno posojilo, da na novo nasadi z odpornimi ameriškimi trtami vinograd, uničen od trtne uši, pare. št..... 1. Ime, priimek prosilca (ako je tudi žena na premoženje vknjižena. tudi ime žene). 2. Bivališče in h. št. 3. Število zemljiščne parcele, ki je uničena m se ima na novo zasaditi, kos. katastr. občina, površje. | 4. Ali se je že dobilo za to parcelo oproščenje davka v zmislu zakona s 3. dne oktobra 1891. 1., št. 150. drž. zak. ? 5. V kraju navadna vrednost enega orala vinograda v imenovani legi pri popolnem dohodku. 6. Družinske in premoženjske razmere. 7. Razmere, na podlogi kterih se prosi za izjemno podeljenje posojila brez zavarovanja. Občinsko predstojništvo v......... I. I. Občinski predstojnik. DELALNI NAČET IN PEORAČUN TROŠKOV k prošnji................v........ za brezobrestno posojilo. V kraju na- _ . vadne cene ToreJ troškl 1 orala glede parcele (i6oon°) žt _ po dogovoru gld. kr. gld. i kr. Enkratna dela, če se dela na novo. 1. Priprava tal (razkopanje na 70 cm. globočme. poravnanje)...... 2. Nastavljanje (napravljanje vrst, sajenje trt) ............ 3. Požlahtnjevanje (grebenčanje pri požlahtnjenju na zeleno, oziroma požlahtnjenje na roko ...... za nakup količev, oziroma kolčij Vsakoletna dela v prvih 4 letih: 1. 3kratno kopanje na leto . . . . polaganje trt, pospravljanje, nategovanje, prikopavanje pozno jeseni, ozir. rezanje, čiščenje, dopolnjevanje trt v 2. letu, obiranje i listja, vezanje in slama, v 3. letu gnojenje in sicer: gnoj (100), po 30 košev stane gld.....kr. . . in dotično delo (......voženj za oral) . . . . 2. Dnina znaša za kopanje . . za požlahtnjevanje za gnojenje .... Torej skupni troški za parcelo št.... | II (Konec prihodnjič.) Vprašanja in odgovori. Vprašanje 55. Občina Tunjice misli ustanoviti družbo, ktera bi zavarovala proti škodi po požaru, po vetru, po streli i. t. d. Kdor bi k družbi pristopil, bi plačal primeren donesek in vse doneske bi naložili na obresti; ako bi pa koga zadela nesreča, bi se mu pa pomagalo. Ali bi bilo dobro, ustanoviti tako diužbo, in bi se li smela ustanoviti? (F. P. v St.) Odgovor: Taka družba se sme ustanoviti, pametno pa ni ustanoviti jo Sicer pa k ustanovitvi ni nobenega povocla, ker imamo veliko dobrih in zanesljivih zavarovalnih družb, ktere so silno bogate in ktere zaradi medsabojne konkurenci je jako ceno zavarujejo Vaša družba bi morala več kakor desetkrat tako visoke premije pobirati in bi vzlic temu bila uže pri prvem količkaj velikem požaru popolnoma uničena, kajti en požar naredi večjo škodo, kakor morete Vi v desetih letih skupaj zbrati. Toplo Vam priporočamo, ne dajte se zapeljevati od ljudij, ki nimajo niti pojma ne od življenja, ne od narodnega gospodarstva. Vprašanje 56. Poizvedel sem, da je neki zveden posestnik na Krasu lansko leto rabil za škropljenje trt mesto zmesi galice z apnom, zmes s sodo. Ta zmes se je neki prav dobro sponesla in je tisto, kar pade na tla, tudi zelo gnojilno. Kaj je Vaše mnenje o tem in koliko se potrebuje sode? (A. Ž. v K) Odgovor: V tem listu smo uže poročali, da se more rabiti mesto apna soda. Dobra stran te zmesi je snažnost, kajti tekočina je popolnoma čista in se škropilnica nikdar ne zamaši, a ta dobra stran nikdar ne odtehta njenih slabih stranij. Sodina zmes se prav slabo drži na listja; ker je na njem skoraj brezbarvena, se ne vidi, kje se je škropilo (in to je zelo važno), in s'ednjič je precej dražja, kajti na vsak kilogram galice je treba vzeti 1kg sode, ki je precej dražja kakor apno. Vprašanje 57. Pretočil sem vino pred i tedni v kal za toliko časa, da sem pobral iz soda drožje ter sod pomil, potem sem vino brž zopet pretočil v sod nazaj Sedaj je vino slabšega okusa kakor je bilo prej, bolj temno ter manj rdeče. Ali naj vino očistim in pretočim? (J K. v C.) OdgovGr: Kadar se vino pretoči, zlasti mlado, se vsled dotike z zrakom vselej izpremeni, postane praznega okusa (se izvehča) ter temnejše barve (vino nategne) To pa nič ne de, ker se zopet vravna in potem še boljše postane, kajti s pretakanjem mu pospešimo zorenje Očistiti bo vino treba le tedaj, če se ne bo samo očistilo čez Dekaj mesecev. Če vino ni dovolj rdeče in Vam je na tej barvi kaj ležeče, morete jo popraviti s par litri dobrega črnega primorskega vina. Vprašanje 58. Kako se ozdravi driska sesajočih, prascev, oziroma uže odstavljenih? J. K. v 0) Odgovor: Driska prašičkov je dvojna, in sicer ena pride od nepravilno krmljene svinje, druga je pa kužaa. Prva se zdravi s izpremembo krme, zlasti je pa pridno treba snažiti korita, ker iz njih pride svinji v želodec polno nesnage, t. j. pokvarjene, gnile in skisane krme, ter da mleku driskajočo lastnost. Kužni driski prašičev dandanes ne vemo še pravega vzroka; ona je jako nevarna, če se vtepe v kak hlev in je skoraj neozdravna. Da se kužna driska prepreči, paziti je treba na največjo snago ter skrbeti za suho in toplo ležišče ter za dober zrak v svinjaku. Če prašički morejo sploh še jesti, daje naj se jim na posnetem mleku kuhan riž. Vprašanje 59. Imam svinjo, ki ima 7 mladičev, ktere je dobro dojila; sedaj je pa ostavila dojenje na en sesec. Prosim pouka, kaj je temu vzrok? (A. A. v Z.) Odgovor: Pravi vzrok Vam more povedati le živino-zdravnik, kteri pregleda svinjo. Bržkone se je svinja prelila- gld.ikr. dila in je dobila na tistem sescu vnetico, in ker je niste zdravili, je pa sesec oglulel. Vprašanje 60. Imam vrt, polen jablan, kterim silno škcdujejo UŠi, in sicer se tem več zaredi tega mrčesa, čim bolj v senci je drevo. Uničijo pa uši vejice tako, da se kar posuše. Kako naj preženem ta mrčes ? (K. M. v R) Odgovor: Jablane, zlasti mlade, jako rade napadajo uši in se ta mrčes more na vrtu silno razširiti, ako se ne zatira sproti. Zatiranje ni težavno, če se to vrši sproti, t j. da se uši precej zatro, koder se pokažejo. Pokažejo se pa le po mladih vršičkih Znamenja so zavito in zgrbančeno listje, ali pa po deblu gori in doli tekajoče mravlje. Listne uši sploh se najbolje zatirajo s tobakovo vodo. Skuhajte par litrov prav močne tobakove vode, nesite jo v plitvi posodi na vrt ter po-makajte napadene vršičke tako vanjo, da se gotovo zmoči vsaka uš ter da pride za par trenutkov pod vodo. Ker so uši le na mladem drevju, zato ni težko zvršiti to delo. Vprašanje 61. Imam kravo, ktera je skotila pred ne-ktprimi tedni tele, ki ne sesa pri kravi, ampak mu dajemo piti, ker je hočemo rediti. Sedaj pa krava naenkrat pridi žuje mleko, dasi ni nobenega znamenja, da bi bila bolna. Kaj more biti temu vzrok. (U. P. v L) Odgovor: To se mnogokrat pripeti, da krave iz ljubezni do telička, t. j. iz nekega notranjega nagona hočejo zadrževati mleko za mladiča. Krava pa to takole dela: S tem, da zadržuje sapo. stisne trebuh skupaj, kar naredi, da se žile v vimenu napolnijo s krvjo. Vsled velike množine krvi postanejo sesci taki, da ne prepuščajo mleka. V takem slučaju priporočajo v sesce vtakniti mlečne cevke, skozi ktere potem odteče mleko, čez nekaj časa potem krava sama ob sebi opusti pri-drževanje mleka. Mlečne cevke se kupijo, a pomagati si morete sami, če vzamete tuljavo kakega drobnega gosjega ali debelega Kurjega peresa, ktero dobro osnažite. Gorenji, t. j. zaprti del tuljave se pusti, kakor je, samo da se naredita ob strani z razbeljeno debelo pletilno iglo dve ali tri luknjice. Tuljava je potem nekako taka le: • > Pika pomeni luknjico. Ta tuljava, oziroma cev, se vtakne v sesec in mleko odteče skozi cev. Gospodarske novice. * f Gospod Josip Kržič, posestnik v Trbojah, jako zaslužen gospodar ter družben ud od 1. 1876., je umrl 25 dne marcija t. 1. — Dne 26 t. m. je pa umrl gospod Ivan Rihar, posestnik v Gorenjem Logatcu ter ud naše družbe. Naj počivata v miru! * Poveljnik žrebčarske postaje na Selu, gospod c. in kr. ritmojster Val. Melecki, je prestavljen v Drohowicze na Gališkem, na njegovo mesto pa pride gospod c. in kr. ritmojster Eihard Merlth. dosedaj službujoč na dvoru njegove cesarske visokosti nadvojvode Karola Ludovika. * Ruski lan, semenski krompir in drevje je družba popolnoma razprodala, zato ne sprejeme več naročil na te reči. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora 27. dne februvarija 1897. Navzoči so bili: družbeni predsednik gosp. cesarski svetnik Ivan Murnik, odborniki gg.: grof Barbo, Folakovski, Goli, Povše, Šiška, Witschl, dr. pl. Wurzbach in tajnik Pire. Na dnevnem redu je bil nujni dopis vis. c. kr. kmetijskega ministerstva o prenaredbi zakona o ponarejanju vina in o prometu s petijotom. Glavni odbor je po daljšem posvetovanju določil točke, ktere naj se sprejmejo v novi zakon, da bo zadostno zavarovan natorni pridelek, da pa vender umen kletar ne bo oviran v svojem delovanju Za nove ude se sprejmejo gg.: Mihelčič Frančišek, posestnik v Studenem, Kokalj IvaD, posestnik na Suhi; Drbanič Tomač, posestnik v Veliki Pristavi; Čepirlo Miha, posestnik in trgovec na Kalu; Volk Frančišek, posestnik na Suhoriji; Malavec Štefan, posestnik na Suhoriji; Srebot Anton, posestnik v Stari Sušici; Cucek Anton, posestnik v Novi Sušici; Požar Andrej, posestnik v Novi Sušici; Prelec Jakob, posestnik v Novi Sušici; Srebot Josip, v Neverkah; Čuk Frančišek, učitelj v Ostrožnem Brdu; Petsche Ernest, posestnik v Kočevju; Drašlar Anton, gostilničar v Borovnici; Mavsar Josip, posestnik v Igleniku; Šušteišič Frančišek, posestnik v Vižmarjih; Kovač Mihael, p. d. Boltež, posestnik v Dolnicah; Dlčar Jakob, posestnik v Lescah; Dolar Janez mlinar in posestnik v Veliki Pirešici; Če-futa-Ucman Anton, veleposestnik v Tomaju; Goeken Julij, posestnik tvornice za čevlje v Tržiču; Hrehorič Josip, posestnik v Metlikiy Šturm Oton, posestnik v Metliki; Dragovan Anton, posestnik v Sveržaku; Vukšinič Miko, posestnik v Križevski Vasi; Žust Janez, posestnik v Dolah; Kavčič Matija, trgovec v Št. Jurju na juž. žel.; Škufca Ivan, posestnik v Dragi; Sodja Anton, puškar v Borovljah; Krajgher Peter, posestnik v Hrašah; Pučko Anton, župnik na Po-lenšaku; Kat. slov. polit, društvo v Teharjih; dr. Romih Tomaž, učitelj na meščtnski šoli in župan v Krškem; Podpadec Ivan, posestnik v Jablanici; Železnik Martin, posestnik na Volčji Jami; vitez Strahl Karol, c. kr. dež. sodišča svetnik v Ljubljani; Sajevec Josip, posestnik in mlinar v Predosljah; Janez Mavrin, posestnik v Loki; Petelin Janez, posestnik v Notranjih Goricah; Jež Anton, posestnik v Ložah; Skrl Andrej, posestnik v Logu; Cunta Jarnej, posestnik in gostilničar v Vipavi; Ferjančič Josip, posestnik na Slapu; Nabrgoj Anton, posestnik v Lozicab; Šik Ivan, posestnik v Dekani; Grad Frančišek, posestnik v Petelinah; Rovšek Janez, posestnik in trgovec v Dolskem; Legovič Marko pok. Grgura, posestnik v Kašteliru; Kajfež Josip, posestnik v Novih Selih; Renar Jarnej, posest, v Ložah; Leve Josip, trgovec in posest, v Ljubljani. Razglas o oddaji čistokrvnih izvirnih bikov simentalske (rumeno- in belolisaste) pasme. Podpisani glavni odbor odda 8 bikov čiste simentalske pasme v tiste kraje po Notranjskem, Dolenjskem in v okolico Ljubljane, koder marajo za pisano živino, ki je mlečna in daje velike vole. Te bike bode odbor oddajal na podlogi došlih prošenj, in sicer z ozirom na potrebo čistokrvnih plemenjakov po dotičnih krajih. Vsak prosilec za bika mora v prošnji naznaniti, oziroma zavezati se: 1.) da je pripravljen bika vzprejeti o pravem času na družbenem poskusnem dvorcu na Viču poleg Ljubljane; 2.) da plača ob vzprejemu bika polovico tistih troškov, kteie je podpisani odbor imel zanj pri nakupu in pri vzreji čez zimo. (Biki stoje družbo do 300 gld. torej je polovična cena 150 gld.); 3.) da podpiše zavezno pismo, s kterim se zaveže prejetega bika imeti dve leti za pleme in, če ga iz kterega koli zadostnega vzroka z dovoljenjem podpisanega odbora proda, povrniti po 5 gld. za vsak mesec, kar ga pred časom odda. Živinorejci, kteri bodo prejetega bika imeli čez 2 leti za pleme, in sicer najmanj 4 mesece dalje, dobodo po 20 gld, in za vsak nadaljni mesec po 5 gld. nagrade. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 31. dne marcija 1897. Razglas o oddaji čistokrvnih plemenih bikov belanske (cikaste) pasme, kupljenih z državno podporo. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe bode meseca maja kupil s podporo, ktero je dovolilo visoko c kr. kmetijsko ministerstvo za pospeševanje govedoreje, nekaj bikov belanske (cikaste) pasme. Te bike bode odbor oddajal na podlogi došlih prošenj, in sicer z ozirom na potrebo čistokrvnih plemcnjakov po dotičnih krajih. Prošnje je vložiti do S5. /2 mesec stare, ima naprodaj Janez Sajovic, pesestnik v Velesovem, pošta Cerklje na Gorenjskem. Cena po dogovoru. (86) Krompir, „agnelijev biser" ima naprodaj Peter Pogačnik, učitelj v Čatežu, pošta Velika Loka pri Trebnjem. (87) Največja zaloga raznega semena na pr. večne nemške detelje (lucerne), štajarske detelje, in-karnatke, turške in travniške detelje, raznih vrst velikanske pese, ki je splošno znana kot najboljša krma; potem travna semena za suha. mokra, peščena ali ilovnata tla. Velika zaloga raznih semen cikorije, dobra krma za prašiče, salate, kumar, peter-šilja, zelene, sladkega graha, fižola in/drugih zelenjadnih vrst. Mnogobrojnega poseta prosi (35—1) PETER LASSNIK v Ljubljani. Grajščina na Raki pri Krškem (pošta Krško, postaja Videm), ima še na razpolago več tisoč na riparijo portalis, rupestris montikolo in solonis na suho (46—1) cepljenih in okoreninjenih trt z vrstami: rizling ital., kraljevina, španjol, veltlinec, sil-vanec, portugalka, kabernet sauvignon in nekaj mešanih in sicer po 14 gld. naprej za tisoč cepljenk. Dalje odda še več tisoč močnih, za cepljenje sposobnih korenjakov (bilf) po 20—24 gld. tisoč komadov. Pristna dalmatinska vina, kakor tudi druge vrste, priporoča gg. gostilničarjem in posestnikom od 56 litrov naprej po 17-5 — 22 kr. liter. Dalje ima tudi v zalrgi (45—1) NT Živinsko sol po znižani ceni in ktero oddaja v vsaki množini TOMO TOLLAZZI, trgovec v Dol. Logatcu. Semenski krompir Brožnik" in „amerikanecK zgoden, kakor pravi češki in ogerski „onejidovec", lep češki ječmen in oves in več drugih vrst semen prodaja po nizki ceni Josip Levc^ trgovec v Ljubljani. Dalje kupuje vsakovrstne zgodnje rastline kakor: črešminovo lubje, črno čmeriko, lapuhovo cvetje, sladke korenince, jeternik, jelenov jezik, ježice, sme-rekovo seme itd. itd. po možno visoki ceni. (43—2) ******************** * * * Na prodaj je * 11 velika kmetija! j| * z lepim pohištvom in eno opekarno; poseje se * okoli 100 birnov (en birn je 80 litrov), tudi travniki H in gozd so v enem kosu. Cena brez inventarja S 15.000 gld. — Več se izve na št. 22 t Veli- S S kovcu na Koroškem. (37-2) ********************