Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v o4meriki.

&
The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every* day except Sundays and Holidays. •

TELEFON PISARNE: 79 RECTOR.
Entered aa Second-Class Hatter, September 81, 1903, at the Post Office at New York. N. Y., Tinder th» Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*
NO. 298. — ŠTEV. 298.
NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 20, 1906. — V ČETRTEK, 20. GRUDNA 1906.
VO LUME XIV. — LETNXE XIV.
Iz delavskih krogov. Parnik se razletel Povišanja place. na Mississippiju.
PREDSEDNIK PREMOGARSKE ORGANIZACIJE JOHN MITCHELL PROROKUJE O DOBRIH ČASIH.
Železnični delavci ne bodo imeli več popusta pri kiipovanju premoga.
DOBRI ČASI ZA DELAVCE.
Fk
l Mass, 20. tki'. Delavci Ca-botove tovarne v Brunswieku, Me., ter orii Atlantic, Peinberton and Met-buen Cotton Mil s v Lawrence, Mass., vseh skopaj 3300, dobili so povišanje
pla< P
onr:
sbu rg, Pa., 20. dec. Predsednik zacije preraogarjev John Mitchell, kteri je dospel semkaj h ikon-ferenci z lokalnimi uradniki, izjavija, da so sedanji časi za premoga rje izvrstni in da bodo taki tudi prihodnje leto. Izmed 600,000 premogarjev jih ] ločiva le 500 radi diferenc z delodajalci.
Philadelphia. Pa., 20. dee. Pennsylvania železnica naznanja, da bodo morali njeni vsi ufc.be nci od 1. januarja naprej plačevati premog iz žeieznič-nih rovov isto ceno, kakor drugi ljudje, ker ne bode več popusta. Železnica ima 190.000 vslužbencev, od kterih jih je 60,000 oženjenih. S tem si bode železnica prihrani.a na leto po $675,000.
TAJNOST IZ ARIZONE. •
Ruski konzularni uradnik je postal po smrti — ženska.
Phoenix, Arizona, 20. dec. Pred dvema mesecema dospel je semkaj iz Ghicage nek moški, imenom Derejlan, v spremstvu dr. Koweja. Derejlan je bil bolan za jetiko in je včeraj zvečer umrl. On je dejal, da je sin nekega ruskega admirala in da ima ženo in sina. Preje je bil baje ruski podkon-zul v Chicagu in se je udeležil tudi žpanako-anieriAke vojne na strani A-ineričanov. .Seboj je prinesel tudi vojne medalje in več priporočilnih pisem predsednika McKinleva. Mrtveca so prinesli k nekemu tukajšnjemu po-"rebniku, kjer ^o pronašli, da je dozdevni moški — ženska. Dr. Rove zatrjuje, da ni imel niti pojma, da je njegov bolnik ženska.
Chicago, 111., 20. dee. Tukajšnji ruski konzul, baron Schlippenbach, naznanja, da je Derejlan služil pri tukajšnjem ru>kein konzulatu 12 let kot konzularni uradnik in da je radi bolezni nedavno odšel v Arizono. Da je bil Derejlan ženska, tudi pri konzulatu niso vedeli.
Nezgode na morju.
Victoria. B. C., 19. dec. Parnik Henrietta, kteri je bil na potu, da pomaga parniku Themis, ki je obtičal na peščeoinah, je včeraj sam zavozil na pesek pri Danger Reefu. Lady-smith.
Semkaj se poroča, da se je jadran-
ka Gabriel a potopila pri otoku Charlotte. Kapitan in nek Indijanec sta utonila.
St John's. X. F., 19. dec. Amen-žka križarka Potomac, ki je zašla m<>d ledenike, je srečno dospela semkaj.
Sužnjištvo v Mississippiju.
Jackson, Minn., 19 dec. Pri tukajšnjem zve zinem sodišču je zamorec Dan January vložil tožbo proti farmer ju James Patricku v countyju Rankin. V svojem afidavitu trdi, da je neki L- D. Carter držal njega, njegovo ženo in Šestero otrok dve leti v sužnjištvu. Končno je prodal celo rodbino Patricku za $1090, da s tem pokrije pri Patricku svoj dolg. Carter je Januaryja tudi tako mučil, da je bil od glave do nog ves krvav.
A la Kentucky.
V Blue Creeku, W. Va.f je Ken-tuckyčan George Goodwin povodom prepira radi neke malenkostne zade-« streljal in ranil pet osob, med temi William Armstronga smrtno. Serif je moral na Goodwina ustreliti Šestkrat, prodno se je udal.
KATASTROFA V LOUISIANI. -PARNIK SCOVTL ZLETEL V ZRAK. — ŠESTNAJST OSOB UBITIH.
Nesreča se je pripetila včeraj ob 11. uri dopoludne.
ŽRTVE ZAMORCI.
New Orleans, La., 20. dec. Semkaj se javlja, da se je parnik W. T. Sco-vi! na veletoku Mississippiju razletel in pri tem je bilo šestnajst osob ubitih. Mnogo ljudi je ranjenih.
Razstrelba se je pripetila par minut po 11. uri dopoludne. Parnik je p'ul redno med Vieksburgom in Da-visom in razun možtva je bilo na njem tudi več belih in zamorskih potnikov. Med ubitimi ljudmi je tudi kapitan John Quackenboss iz Vicks-burga. Tudi trije drugi beli so usmr-teni. ostale žrtve so zamorci. Natančno število mrtvecev je neznano, ker podrobnosti še niso znane.
POKRITJE POŠTNEGA DEFICITA.
Pri razpošiljanju poštnih pošiljatev dobe železnice vsako leto po $10,000,000 preveč.
"Washington, 19. dee. Zbornični odsek za pošto je preiskal tehtanje poštnih pošiljatev, ktere se razpošiljajo po železnicah in pri tem prišel do zaključka, da je v tem pogledu treba u-vesti reforme, vsled kterih bode vlada vsako leto prihranila $10,000,000. Sedaj plačuje vlada za železniški razvoz poštnih pošiljatev na leto povprečnih 45 milijonov dolarjev. Te pošiljatve se na vsakej progi za dobo 90 dni vsako leto tehtajo, nakar se izračuni dnevni povprečni promet.
To se pa ne računi tako, da se skupna teža deli z 90. temuč z 78, zakaj nedelje se pri tem odštejejo. Ta -i^tem je že od leta 1873 v navadi. Ko so to uvedli, se pošta sploh ni raz-važala in radi te^a nedelje niso prištete. Od tedaj naprej se je pa mnogo spremenilo in železnice, ki razvozijo dve tretjini vseh poštnih pošiljatev, razvažajo pošto ob nedeljah ravno tako. kakor ob delavnikih in vsled te-^a plačuje vlada železnicam 16 odstotkov preveč za ta razvoz. To traja že celo vrsto let. V nadalje bodo delili skupno težo treh mesecev z 90 in na ta način bode vlada prihranila na leto po $10.000.000. S to svoto se bode pokril slučajni letni deficit.
Boj s tatovi.
Ko je gospa Mary Lesslerjeva včeraj popoludne ostavila svoje stanovanje, 11 Nostrand Ave. v Brooklyn Borough, New York, prišli so v sobe tatovi, kteri so. nabrali vse vrednostne predmete. Ko so hoteli stanovanje ostaviti, se je gospa ravnokar vrnila domov. Jeden tat jo je prijel za vrat m jo vrgel po stopnicah navzdolj. \ endar se jej je pa posrečilo pri tem prijeti za noge tatu. tako da ga je potegnila seboj, na kar so ga sosedje prijeli in izročili sodišču. Njegova tovariša sta ušla.
LATINSKI PREGOVOR.
Prilika ima lase na sprednjem, ne pa na zadnjem delu glave. Ako je u-porabite takoj, ko se pojavi, je zamo-rete držati, ako je pa pustite, da gre mimo, jo nikdar več ne dobite. Ravno tako je z boleznijo. Ako ustavite njeno napredovanje takoj pri prvih simptomih, jo lahko kontrolirate, ako se pa na te pojave ne ozirate, ostane bolezen za stalno pri vas. Ne zamudite tora jprilike izogniti se nevarnej bolezni. Kakor hitro opazite, da ne čutite tako dobro, kakor običajno, rabite Trinerjevo ameriško grenko vino. Ono hitro prežene te znake, izgubo teka, slabo prebavljanje, glavobol in drugo. V lekarnah. Vsakomur dopošl jemo eleganten stenski koledar, kedor pošlje lOe v mamkah. Jo«. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, hl
Dogodki v Franciji. Brez božične maše.
ČASOPISJE IZJAVLJA, DA JE TEMU PAPEŽ KRIV. — BOŽIČNE MAŠE ODPADEJO.
Degradovan kapitan, ker ni hotel izvršiti danega mu povelja.
NEMIRI NA DEŽELL
Paris, 20. dec. Kardinal Richard je dal duhovnom povelje, naj običajnih božičnih maš ne bero. — Vlada naznanja, da je dosedaj izpraznila 34 nadškofij in škofij, 40 velikih in 13 malih lemenatov. Nadalje je vlada odredila, da se duhovni, ki prirejajo protipostavne božje službe, kaznujejo in da se take maše v nadalje ne smejo več vršiti.
Uradni "Temps" javljajo danes: "Vse kaže na to. da papež namerava novi cerkveni zaikon odkloniti, toda vladi se sedaj ni ničesar več bati. Mir, s kterim se je izvršila ločitev cerkve od države, dokazuje, da javno mnenje odobrava vladine korake, da je vlada omogočila nadaljno maševa-nje in da stori vse, kar zamore v prid miru. Ako bode papež vladino ponudbo odklonil, potem bode vsak posamezen katoličan vedel, kedo je za to odgovoren.
Lille, 20. dec. Vojno sodišče je degradovalo kapitana Magnieza, ker ni hotel izvršiti povelja pri popisovanju cerkvenega premoženja v cerkvi St. Jean.
Nantes, 20. dec. Pri izpraznenju tukajšnje škofije in lemenata je prišlo do nemirov. Katoliški fanatiki so policijo tako nadlegovali, da je morala rabiti orožje. Več žensk so aretovali.
VELIK POŽAR V BUFFALO.
Štiri ljudje so zgoreli in več je ranjenih.
Buffalo, N. Y., 20. dec. V apartnej hiši Zenobia na Prospect Ave, je nastal včeraj zvečer nastal požar, ki je zahteval štiri človeške žrtve. Jedna ženska je zadobila pri požaru smrtno nevarne opekline in ne bode več okrevala. —
Pomanjkanje premoga na rezervaciji Rosebud v Nebraski.
Norfilk, Nebr., 19. dec. V tukajš-njej pokrajini je zavladal nepopisen mraz in toplomer kaže na tri stopinje pod ničlo. Na rezervaciji Rosebud primanjkuje premoga in farmerji ga plačujejo tono po $18 do $20.
Ukradenega dečka rodbine Brucato še niso našli.
Gospa Alfonza Brucato. ktere štiriletnega dečka so člani mafije minoli četrtek odvedli, ko je šel iz otročjega vrtca domov, dobila je v ponedeljek zvečer drugo pismo, s kterim se jej naznanja, da mora plačati $1000, ako hoče dečka videti še živega in naj si denar izposodi pri znancih in prijateljih. Značilno je, da je Brncatova to pismo takoj sežgala.
8100,000 škode.
V Mexiji, Tex., je požar vpepelil šest trgovinskih poslopij in napravil škodo v znesku $100.000. Pri gašenju je bil nek gasilec težko ranjen.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kren,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 ............ 6000 kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naie denarne pošiljatve izplačuje c. kr. peštni hranilni urad v 11. do
12. dneh.
Denarje nam poslati Je najprilič-neje do f26.00 ▼ gotovini v priporsče-nem aH refistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order sU pa New York Bank Draft.
109 Greenwich €194 StOIalr Am M.
Lakota na Kitajskem. Splošno pomanjkanje.
NA STOTISOČE LJUDI PRIHAJA IZ DEŽELE V MESTA IN TABORE PRED MESTI.
Pričakovati je, da postane beda še večja.
U S T A J A.
Nanking, Kitajska^ 20. dec. Beguni, ki beže vsled lakote, ki vlada ob Tangtsekiangu, prihajajo kar trumo-ma semkaj in se zbirajo pred mestom. Izven nankinškega zidovja tabori 30 tisoč lačnih ljudi in pri mestu Yang-chow jih je najmanj 300,000. Pomanjkanje, ktero je že sedaj uprav grozno, se bode še povečalo. Inozemci so u-stanovili podporne družbe, da podpirajo kitajske oblasti v boju proti lakoti.
V pokrajini Kiangtsu se ustaja vedno bolj razširja in vlada pošilja tjekaj dan za dnevom vojaštvo. Vendar je pa lojalnost tega vojaštva zelo dvomljiva.
Washington, 20. dec. Oficijelna poročila o lakoti na Kitajskem, oziroma v pokrajinah severne Kiangsu, potr-jujejo vse ono, kar se je dosedaj o tem poročalo. V Taoyuenu je žetev popolnoma uničena in zaloge žita bodo vzdržale k večjem še do novega leta. V okrajih Antong in Funing so razmere še slabše, ker je povodenj u-ničila še ono, kar so ljudje imeli. Pokrajine zapadno od Tsingho so slične velikemu jezeru, ki je dolgo 40 milj. Prebivalstvo je skoraj popolnoma obupano.
ČEMU JE MILIJONAR THAW USTRELIL WHITEJA.
Senzacij onelna odkritja njegovega odvetnika.
Pittsburški odvetnik G. D. Garne-han, ki je tudi zagovornik milijonarja Harry R. Thawa, kteri je v New Yorku ustrelil zapeljivca svoje žene, arhitekta Whiteja, je nekoliko povedal, na kak način bode zagovarjal svojega klijenta.
Zagovarjal ga ne bode s tem, da se ga je polastila "hipna blaznost", ko je ustrelil dne 21. januarja arhitekta Stanford Whiteja v New Yorku.
Ilarrv Thaw bode bode sam nastopil kot priča in njegovo pričanje bode izredno senzaeijonelno. Zagovorniki bodo zahtevali, da se truplo ustreljenega izkoplje, kajti s tem se bode dokazalo, da je bil on vzrok žaloigri. Tudi s Thawom samim bode lahko dokazati, da je imel dovolj povoda, smrtno sovražiti Whiteja. Tem povodom se bode dokazalo, čemu izgleda Thaw kot moralično propadel človek, na kterem je še videti sledove razuzdanega življenja, dasiravno je že delj časa živel popolnoma solidno. Thaw bode prisegel, da je moral postati soliden radi bolezni, ktero je dobil vsled — poroke. To bode potrdila tudi njegova žena Evelyn.
Roparski napad.
Dva roparja sta včeraj napadla kitajskega p rale a Yee Lee-j a v njegovej pralnici .št. 412 zapadna 52. ulica v New Yorku. Kitajec se je pa zajed no z nekim svojim rojakom branil in tako je nastal prepir, v kterem je ropar nanj streljal in ga nevarno ranil. Kitajca so prepeljali v bolnico, kjer so mu odstrani.i ikrogljo.
Velik požar.
V Waterburyju, Conn., je zgorela tovarna Plat t Mill Co. Tudi skladišče lesa tvrdke Tracy Bros., je deloma uničeno.
PRATI K E
za leto 1907
Družinska, Blaguikova in Klein-may er jeva, so dobiti po 10 centov.
Raxprodajald, kteri jih vzamejo sto komadov jih doba za $6. Dobe M pri
F&AHK BATCmm 00., 10» Greenwich Street, New York. 6014 8t Glair Ave., Cleveland, O.
Carjev imendan.
Sijajne slavnosti.
IMENDAN CARJA NIKOLAJA SO PRAZNOVALI PO VSEJ RUSIJI.
Nove volitve in otvoritev zasedanja gosudarstvene dume.
ČIFUTI OSTAVILI SOCIJAUSTE.
Petrograd, 20. dec. Včeraj je bil carjev imendan in praznik svetega Nikolaj, kteri je earjev patron. Dan so proslavili z izrednimi slavnostmi, tako da tacih je sedaj bilo v Rusiji le malo. V Carskojem selu se je vršila sijajna parada in državni banket, kteremu je prisostvovala vsa carska obitelj, velika kneza Vladimir Mihaj-lovie in Aleksij Nikolajevič ter ostali veliki knezi in kneginje, kteri žive o-bičajno v inozemstvu, so se vrnili v Rusijo, da prisostvujejo slavnostim. K paradi so bili povabljeni tudi vsi vojaški atašeji inozemstva. V kazan-skej katedrali se je vršil slavnostni Te Deum.
Uradni list objavlja imenik častnikov, kteri so povodom carjevega godu avanzirali. Imen je dvanajst stop-cev. Prva imena so ona ministerskega predsednika Stolvpina, podadmirala Dubasova. ministra inostranih del Iz-voljskega in ministra carske hiše Fre-dericksa.
Še tekom tega tedna objavila bode vlada carjev ukaz, kteri naznanja datum, ko se morajo sestati provincijo-nalni volitveni kolegiji po vsem car-stvu. Volitve v dumo se vrše dne 19. februarja in otvoritev nove dume se vrši dne 5. marca.
Varšava, 20. dec. Židovski rahinci po vsej Poljski so obljubili, da bodo z vsemi silami pri volitvah podpirali narodne poljske kandidate proti socialističnim strankam. To pomenjaj da so čifuti ostavili socijalne demokrate in da sklenejo zvezo s Poljaki.
Petrograd, 20. dec. Policija je našla včeraj glavni stan oddelka bojne organizacije socijalno - demokratične stranke in aretovala nad sto članov te organizacije.
Bjalistok, 20. dec. Tolpa teroristov je včeraj razdejala železnični tir bli-zo Bjalistoka in ostavila vlak, ki je vozil politične jetnike v Vilno. Teroristi so napadli straže, ubili tri vojake in oprostili jetnike.
Siedlce, 20. dee. Tukaj je vojno sodišče včeraj osem teroristov obsodilo v smrt. Vseh osem so takoj ustrelili.
Sebastopolj, 19. dec. Petnajst mornarjev, kteri so se v juniju 1905 na oklopniei Knjaz Potemkin uprli, je danes vojno sodišče obsodilo. Najhujše kazni so štiriletna ječa, dočim so bili drugi mornarji obsojeni v ječe od šestih mesecev do dveh let. Mornarji so, kakor znano, pripluli z ladijo na Rumunsko. kjer so se izkrcali. Kasneje se je teh 15 mornarjev prostovoljno vrnilo in javilo vojaškim oblastim.
Našel je svojo žsno mrtvo.
Policaj Tom Curran je našel včeraj zjutraj, ko je prišel iz službe domov, v svoje stanovanje, 175 Varick St. v New Yorku svojo ženo mrtvo v postelji. Njegov šestletni sin je trdno spal kraj mrtve matere. Deček pripoveduje. da ga je mati proti polunoči probudila in mu naročila, naj gre po zdravnika; tega pa ni storil, temveč je zopet zaspal. Da je njegova mati mrtva, je zvedel šele od svojega očeta. ko ga je zbudil.
Dva moška zgorela.
Stamford, Conn., 19. dee. Včeraj po noči je tukaj zgorel hlev Clarence Burleva in pri tem sta zgorela tudi najmanj dva moška. V hlevu so skoraj vedno prenočevali trampje. ki se vozijo z vlaki New Haven železnice. Živino so rešili. Najbrže je kak tramp kadil in pri tem zaspal, na kar se je seno vnelo. Dosedaj so našli dva trupla, toda vseh razvalin še niso preiskali.
Vojaške kantine.
Washington, 20. dec. Glavni vojaški inšpektor, polkovnik John L. Chamberlain, naznanja v svojem letnem poročilu, da je pred vsem potrebno, da se vojakom omisli zopet kantina, ker na ta način se vojake obvaruje bolezni in nemoralnosti, česar pa v navadnih gostilnah gotovo ne dobe.
Iz Avstro-Ogrske.
Volilne reforme.
AVSTRIJSKA VLADA JE PREPRIČANA, DA DOSEŽE ZMAGO V GOSPOSKI ZBORNICI.
Reforme za Herceg-Bosno. — Ogrske delegacije so uvidele, da je tam slabše, nego v turških časih.
MEDSEBOJNE KONCESIJE.
Dunaj, 20. dee. Vlada je dobila v svojem boju za volilno reformo nepričakovano pomoč. Vseučiliščni profesorji so protestirala radi zavlačevanja volilnih reform v gosposkej zbornici. Vsled tega je sedaj član gosposke zbornice profesor H. Lamaš odstopil in s tem se je položaj spremenil v prid vlade. Osoda volilne reforme bode že danes določena.
Budimpešta, 20. dec. Skupni finančni minister Burian je pri ogrskih delegacijah natančno opisoval razmere v nerceg-Bosni, ktere so mnogo žalostnejše, nego so bile za časa sultanove vlade. Burian je naznanil, da je vlada izdelala načrt, po kterem se tudi v tužnej Herceg-Bosni uvedo reforme, seveda po znanej avstrijske j počasnosti, potom neštevilnih in dragocenih "komisij" na račun siromašnega' prebivalstva.
Nezadovoljnost vlada med policaji v Budimpešti. Hočejo boljših plač. Če se njihovim zahtevam ne ugodi, mislijo skupno stavkati.
V	Petrinju na Hrvatskem vsi če-trtošolci ne pohajajo več šole in so sklenili, da vztrajajo tako dolgo, dokler ravnateljstvo ne odstrani nekega profesorja.
Dunaj, 20. dec. Sedaj je zagotovljeno, da postane volilna reforma še pred Božičem zakon.
V	Lvovu se je vršil shod mladih Rusinov, kjer je poslanec Romaneuik govoril o volilni reformi in obsojal ]>ostopanje gosposke zbornice. Ker so govorniki večkrat napadali krono, je vladni komisar shod razpustil.
V	Oujezdu na Moravskem sta se poročila 101 leto stari Josip Koppner in 100 let stara Roža Waldner. Poznala sta se že 30 let, a se nista hotela poročiti, preden ne dosežeta 100 leta.
Novo električno lokomotivo, ki jo je iznašel Ceh Križek, so poskušali na Dunaju. Navzoči so bili poleg že lezniškega ministra tudi mnogi drugi dostojanstveniki. Vsi poskusi so se izvršili zelo povoljno in navzoči so Križitku na iznajdbi častitali.
KRP TANJE PARNIKOV. Dospeli so:
Zeelan IS. decembra iz Antwerpena
(že poroča no) z S9S potniki. Friedrich der Grosse 19 dec. iz Bremena s 15S7 potniki. Koenig Albert 1T9. dec. iz Genove
s 1672 potniki. Furnessia 19. dec. iz Glasgow a s 310 potniki.
Armenian 19. deeembra iz Liverpoola.
Dospeti imajo:
Furnessia iz Glasgowa. Samland iz Antwerpena. Philadelphia iz Southamptona. St. Andrew iz Antwerpena. Ovid iz Hamburga. Majestic iz Liverpoola, Amsteldvk iz Rotterdama, Pennsylvania iz Hamburga. Barcelona iz Hamburga. Albano iz Hamburga. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Hamburg iz Genove. Amerika iz Hamburga. La Provence iz Havre. Umbria iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. Columbia iz Glasgowa. Kroonland iz Antwerpena.
Odpluli so: La Touraine 20. dec. v Havre.
. Odpluli bodo:
Bluecher 21. dec. v Hamburg. St. Louis 22. dec. v Southampton. Lueania 22. dee. v Liverpool, St. Andrew 22. dee. v Antwerpen.
KOLEDAR
za leto 1907
pričeli smo razpošiljati vsem onim rojakom, kteri so ga naročili. Obsezi 128 strani, ima zanimive spis*?, povesti, poučne in humoristične stvari ter ga krasi obilo slik. Cena s pošto vred 30 centov.
PRIMERNO DARILO ZA BOŽIČ IN NOVO LETO SVOJCEM V EVROPI! .
Razne novosti
iz inozemstva.
VELEVLASTI POŽIVLJAJO MAROŠKEGA SULTANA, NAJ ODSLOVI ROPARJA RAS ULAHA.
Italijanski minister inostranih del, Tittoni, o položaju.
TRAGIČNA SMRT.
Tanger, Maroko, 19. dec. Ameriški poslanik Gummere, kteri je pri za^-stopniku glavarja roparjev Ras U.a-ha protestiral radi mučenja nekega dečka, je dobil tako čuden odgovor, da je takoj obmolknil in zadevo opustil.
Na poziv velevlasti, naj skrbi za mir in red. je sultan odgovoril, da bo storil vse, da to doseže. On obžaluje, da Ras Ul-ah zlorablja svoje dostojanstvo. Nato so inozemski diplo-matje jednoglasno zahtevali, da sultan imenovanega roparja odslovi.
Rim, 19. dec. Minister inostranih del Tittoni je včeraj v poslanskej zbornici govoril o trozvezi, o položaju v Evropi in stališču Italije. On trdi, da trozveza v ofieijelnem smi-sfti še obstoji, da pa je razmerje med Italijo. Anglijo in Francijo kar najbolj prijateljsko. Nadalje je tudi dejal, da morajo, ako pride do vojne med velesilami, vse večje evropske države napovedati bankerot.
Italijanski minister za industrijo in poljedelstvo namerava določiti neki dan med tednom za medtedenski počitek.
Paris, 19. dc. Neštevilni upniki grofovs'iega lopova Boni de Castella-ne. kteri hočejo, da njegove dolgove poplača Gonldova Ana, ne dobe od slednje ničesar in sodišče je vse tozadevne tožbe odbilo. Upniki morajo poplačati ce o sodne stroške.
Mukden, Mandžur, 20. dee. Tukajšnji ameriški podkonzul Welson Fair-ehiUl se je danes ustrelil. Njegovo truplo pokop jejo jutri.
Nezgode na železnicah.
Hutchinson, Ivans., 20. dec. Pri Cullisonu, par milj južno od tukaj, je skočil včeraj raz tir vlak. tako da sta dva osobna vlaka in lokomotiva padla raz nasip. Sedem osob je bilo izdatno ranjenih in so jih prepeljali v tukajšnjo bolnieo.
Syracuse, N. Y., 20. dec. Blizo So-dusa sta zadela skupaj dva vlaka New York Central železnice. Dve osobi sta bili pri tem nevarno ranjeni.
Vlak ju je povozil
Na ovinku, imenovanem "death trap7'* na Pennsylvania železnici blizo New Brunswicka, N. J., je včeraj po noči po vozil vlak W. Dunna in njegovo ženo. Oba sta stara kacih 35 let. Dunn je bil posestnik blizo New Brunswicka. Zakonska sta bila pri božjej službi v cerkvi baptistov v Steeltoni; in sta se peljala domov, ko ju je dohitela smrt. Konju se ni nič zalega zgodilo in je prišel sam domov.
Dobra služba
tajnika klada.
zvezinega za-
Na Wall Street v New Yorku se zatrjuje. da postane tajnik zvezinega zaklada Leslie M. Shaw, ki prestane biti minister s 1. februarjem, takoj nato predsednik Mutual Life Insurance Company z letno plačo 100 tisoč dolarjev.
ffio si Damjen
piši za pojasnila in voine cene na: Ff SAKSER, 109 Greenwich SL, New York, N. Y,
ženo, otroka
ali pa
sorodnike ter _ prijatelje v Ameriko vzet!
ker tu bodeS naj postrežen. Fr. nik vseh imenitnih
j bolj« zastop-druftb
"GLAS NARODA"
Li*t slovenskih delavcev V Ameriki.
Izdaja slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK-EI^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
!Zdravstveno stanje pri nas in v Panami.
Za leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropo, za vse leto ....... 4.50
" pol leta.......2.50
" četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve šte%'ilki.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-v.iemši nedelj in praznikov.
»GLAS NARODA"
("Voice of the People")
fssued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 ~entov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pn spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo t aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam nareJite naslov:
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City.
Telefon 1279 Rector.
Naseljevanje,
Brodovje prekooceanskih parnikov kteri so pripeljali tekom tega leta v newyorsko Iuko nad milijon naseljencev, se bode prihodnje leto zopet pomnožilo. V Italiji se je ustanovilo novo parobrodno društvo imenom Lloyda Sabarda. Ta družba bode imela tri velike parnLke za potniški in tovorni promet med Genovo in New Yorkom. Parniki imenom Re d'Italia. Kegina d'Italia in Principe di Pie-monte bodo opremljeni z dvojnimi z dvojnimi vijaki in s prometom se prične takoj po novem letu.
Včeraj smo dobili statistične podatke o novemberskem naseljevanju v Zjedinjenih državah, iz kterih raz-vidimo. da se je število naseljencev v primeri z lanskim letom izdatno po-množiio. V lukah izven New Yorka se je izkrealo 21,442 osob, od kterih odpade na Boston 49S3, na Baltimore 5367 in na Philadeiiphijo 2093 nase-Ijencev.
Naseljevanje iz Avstrije se je, ako primerjamo letošnji november z lanskim, pomnožilo za 3S39 osob in ono iz Ogrske za 6925. Ravno tako se je pomnožilo naseljevanje iz Nemčije za 452. iz Italije za 4194, iz Rusije za 13,024 in iz Švice za 2 osobi. Naseljevanje iz Irske in Švedske je nazadovalo za par sto osob. Od 94,621 na-eljeneev so jih pos ali nazaj v Evropo 1004. namreč 3 id i jote, 12 blaznih in epileptikov, 518 siromakov, 298 nalezljivo bolnih, 139 pogodbenih delavcev in 12 kaznjencev. V vseh lukah Zjedinjenih držav se je izkrcalo 11S,86S osob, od teh jih je bilo 94,621 naseljencev, 10,6S3 turistov in 12,560 državljanov Zjed. držav.
K ji*b tolikemu naseljevanju prihajajo iz vseh krajev poročila o pomanjkanju delavcev. Zadnje taiko poročilo je dospelo iz Cincinnatyja, O., kjer {»otrebujejo rokodelce in neučene delavce vseh poklieov. Na Eliis Island
Ako gledamo v ikakem gledišču čarovnika, kteri si vleče srebrne dolarje iz nosa in ušes, se smejemo njegovej spretnosti. Ako poslušamo kakega navadnega političnega govornika, kteri navaja številike raznih statistik s pravo earovniško spretnostjo, da tako kaj dokaže, se sicer jezimo, vendar se pa tolažimo z mislijo, da brez tega švind a politični govornik sploh ne more izhajati.
Kako mnenje pa zadobi naša javnost. ako se kaj tacega posluži tudi predsednik Zjedinjenih držav? Predsednik izjavlja v svojej poslanici kongresu, da izmed 6000 belih vslužben-cev na panamskem ozemlju tekom zadnjih treh mesecev ni nijeden u-mrl, dočim bi v istem Času v kajkem mestu, ki ima 6000 prebivalcev, umrlo gotovo 30 osob. Iz tega izvaja predsednik, da je podnebje v Panami mnogo boljše, nego se zatrjuje in še celo boljše, nego v Zjed. državah.
Štiri petine vseh belih Američanov, kteri so odšli h gradnji prekopa v Panamo, so možki, in sicer taki, ki so v starosti, v ikterej je umrljivost najmanja. Ljudje, kteri se ne čutijo popolnoma zdrave, gotovo niso potovali v Panamo. In umrljivost naj-zdravejših ljudi, ki so v najboljšej starosti, primerjati z umrljivostjo navadnega mesta, v kterem žive starčki, dojenčki in bolniki, ni druzega, nego čarovništvo, kterega bi se pa predsednik Zjedinjenih držav ne smel posluževati.
Iz Srbije.
Belgrad, 29. listopada. Takozvana "KragujevaČka afera" je končana. Vojno sodišče je obsodilo 32 podčastnikov in štiri častnike na težke kazni od 3 do 20 let ječe. Vsi so bili obtoženi radi poskusa vele-izdaje, ker so hoteli odstaviti nasilnim potom vse komandante večjih vojnih jedinic in postaviti nove. Načrt je bil tajkorekoČ neizvedljiv, a vojne oblasti so tudi kmalo zvedele zanj in zaprle Štiri častnike in 32 podčastnikov, ki so hoteli izvršiti ta načrt.
Strogo so kaznovani ti mladi ljudje. ali tako je mcralo biti, ker veliki grehi se vedno strogo kaznujejo. a njihov greh je bil v istini velik. Vojnemu sodišču, ki je sodilo Kragujevaeke upornike, je predsedovat podpolkovnik Vukasovič-Štibil, Slovenec, iki mi je rekel, da mu je zelo žal teh m adia ljudi, ali da se morajo take reči strogo kaznovati, ker v vojsko se ne sme zanašati prepir.
Vsem je žal, da niso prišli v pest pravici pravi, moralni provzročitelji afere, ki so se brezvestno poslužid nevednih, da bi dosegli svoje umazane cilje. Trpeli bodo sedaj ti reveži, ki so bili zapeljani, a provzročitelji njihove nesreče ostanejo svobodni in ]>odo kovali še dalje svoje načrte, ki pa vsi propadejo, iker bode služila ■ stro obsodba kracmjevačkih upornikov kot resen opomin vsem onim, ki bi eventuelno bi.i dostopni agitaciji onih, ki so nasprotni novemu režimu zato, ker so našli v njem zasluženo moralno smrt.
* * *
Belgrajsko gledališče prireja vsaik
rodom in posebno nad njegovimi voditelji. Ali niso Srbi — v prestolnici namreč — edini v tem, kako naj se protestira. Protestni shod je sklicalo "Društvo srbskih Časnikarjev", s kterim vodi ostro borbo "Društvo srbskih časnikarjev in publicistov", kteremu ni bilo po volji, da predseduje shodu predsednik prvega društva, ki je shod sklicalo in zato je prišlo do burnega protesta proti temu, da shodu predseduje g. Pavle Marinkovič, predsednik prvega društva, in zato je shodu predsedoval g. Golub Janjič, predsednik društva "Srbski bratje".
Dnevniki, ki so v "Društvu srbskih časnikarjev", napadajo sedaj "Društvo srbskih časnikarjev in publicistov" radi nastopa njega članov na shodu, a dnevniki, ki so v drugem društvu, odgovarjajo, da člani "Društva srbskih časnikarjev in publicistov" niso mogli trpeti, da bi temu patrijotičnemu shodu predsedoval Pavle Marinkovič, kterega gotovi krogi silno sovražijo. Belgradska žur-nalistika je razdeljena že zdavnaj v dva tabora, a ta razdelitev se vidi posebno sedaj, ko sta začeli obe Časnikarski društvi z ostro medsebojno borbo, ki je človek neangažiran v tej borbi, ne more razumeti, ker srbski časnikarji niso osnovali dveh društev zato, ker bi se razlikovali medsebojno po kakih temeljnih principih, nego je to samo rezultat osobnih simpatij in antipatij. V obeh društvih so zastopane skoraj vse politične struje, ker so v obeh društvih (konservativni in napredni listi in zato je nerazumljivo, zakaj postojita oni časnikarski društvi, a še bolj je nerazumljiva borba, ki se med obema društvoma vodi s tako brezobzirnostjo in s tolikim ognjem.
Vse obsodbe je pa vredno to, da se te dve društvi nista mogli zjedi-niti pri taki manifestaciji, kakor je bil protestni shod radi izgona iz Sarajeva Petra Kočiča in Stijepa Kobasiee. Prvi teh dveh mueenikov bosanske vlade je član "Društva srbskih časnikarjev", pa bi se moglo pričakovati, da bosta obe društvi postopali sporazumno. Da se to ni zgodilo, krivi so eni in drugi, ker niti za moment niso hoteli opustiti medsebojne borbe, nego so se prepirali celo na shodu, na ikterem so protestirali radi preganjanja njihovih ko legov!	S. N.
Iz Poljske.
j d o-pel od tam nek agent, ki zahte- 1 teden dvakrat — ob četrtkih in nede-
va 3000 naseljencev, kteri vsi dobe de.o v Cincinnatvju. Tudi California želi večje
število delavcev.
Pruski strah.
Prusom se tresejo hlače in majajo se strahm in trepetajo pikelhavbe vojakom napačnega topniškega stotnika. Prestrašilo jih je poročilo, da so si ustanovili poznanjski Poljaki tajno narodno politično organizacijo. Prosi trde, da hujskajo pruske Poljake avstrijski. Boje se poljske vstaje. (Jlede na stavko poljskih učencev in učenk so Poljrki in pa katoliški centrum vložili v nemškem državnem zboru interpelacijo, na iktero pa vlada rie namerava odgovoriti takoj. V Zgornji S eziji so zaprli voditelja Sokolov. Dolže ga groznega hudodelstva, da je hujskal otroke, naj ne jw>slu5ajo krščanskega nauka v nerazumljivi jim nemščini.
Kakšnih ljudi bi bilo treba?
Svet potrebuje: ljudi, ki se ne dajo ■kupiti; ijudi, kojih beseda je kakor pismena zaveza; ijudi, ki značaj višje cenijo ikakor bogastvo; ljudi, ki imajo stalno mišljenje in trdno voljo; ljudi, ki so pošteni v malih kakor v velikih stvareh; ljudi, kojih často-Ijubje ni omejeno samo na egoizem; ljiJdi, ki so vedno pripravljeni žrtvovati svoje privatne koristi splošnemu blagru; ljudi, ki se ne dajo splašiti po neuspehih. Taike ljudi potrebujejo po celem svetu, toda — ni jih.
Ijah popoludne — ljudske predstave z znižanimi cenami, da se da na ta način revnejšim slojem prebivalstva mogočnost, da prihajajo v gledališče.
Ali v Bel gradu — kakor v vseh večjih mestih — je tudi tako revnih ljudi, da niti teh znižanih cen ne morejo plačati, pa bode od sedaj prirejalo belgradsko gledališče predstave. za iktere se čisto nič ne bode plačalo, ampak se vstopnice razdelijo brezplačno med uboge delavce, vojake itd., kterim se na ta način omogoči vsaj nekolikokrat na leto vstop v gleda1 išče.
Vso pohvalo zasluži radi tega sklepa naučno ministerstvo. kteremu je ■jrledališče podrejeno, iker s tem. da ~e revne sloje belgradskega prebivalstva pusti brezplačno v Talijin hram, -e stori mnogo na popularizovanju umetnosti i nna povzdigi intektual-nesra nivoa najnižjih slojev belgrad-ske družbe.
* » ♦
Preteklo nedeljo (25. nov.) se je vršil v Bel gradu protestni shod radi na sil j bosanske vlade na književnikih, časnikarjih in na časopisju v Bosni in Hercegovini. O shodu sem poslal obširno brzojavtko. v kteri sem povedal vse, kar je bilo potrebno, a danes se dotaknem ostre polemike, ki se je vsled tega shoda razvila v bel-crradskej žurnalistiki. Ta polemika se ne vodi radi shoda samega, niti radi ciljev njegovih, ker v tem so vsi Srbi edini, da je položaj srbskega naroda v Bosni in Hercegovini neznosen in da je bilo potrebno javno in glasno protestirati radi nasi!j, ki
(Konec.)
Ker se že pečam s Poznanjem, bom poročal' od tul še par stvari.
Delovanje nemške kolonizacijske komisije ima vedno manj uspeha. Kakor je znano, določa pruska vlada na leto nekaj sto milijonov mark za tako-zvano kolonizaeijsko komisijo, ki ima namen upovati od Poljakov posestva in jih prodajati Nemc-em, da bi tako polagoma izpodrinili Poljake z njihove zemlje. Kdor bi prodal svoje zemljišče komisiji, njega smatrajo vsi za izdajalca domovine in vse ga zaničujejo. Ljudje so pričeli dobro gospodariti in varčevati, da bi se obdržali na zemljiščih; da bi nasprotovali komisiji, ustanovili so razne banke, ki kupujejo večja posestva od Nemcev in jih potem parcelujejo med Poljake in pa hranilnice in posojilnice, ki podpirajo poljske posestnike, da bi jim ne bilo treba prodati svoje zemlje. Da bi onemogočila delovanje poljskih parcelacijskih bank, naredila je pruska vlada takozvano kolonizaeijsko postavo, po kteri ni dovoljeno delati novih naseibin brez vladnega dovoljenja. Ako kupi n. pri. parcelaeijska banka kakšno veliko posestvo in ga razdeli med kmete, ne morejo kmetje na dotičnem posestvu postaviti nobene hiše. S tem ovira nekoliko delovanje Poljakov, toda ga ne onemogoči. Pomagajo si namreč tako, da kupijo veleposestvo in ga razdele med kmete sosednjih vasi. Kmet si kupi njivo in jo doda ik svojemu polju, ne da ibi mu bilo treba staviti nove hišš. S svojo postavo je dosegla vlada dva ravno nasprotna učinka, kot si jih je želela: Arz.bu*li.a je poljsko narodno zavednost in izpridila je Nemce. Na Pruskem so nastale namreč tekom časa posebne razmere, vsled kterih je poljska narodna zavednost nekoliko zaspala. Lep red pruske administracije je po j »k emu kmetu in delavcu imponiral. Ako je prišel čez avstrijsko mejo k svojemu rojaku v Galicijo, ai pa na Rusko in videl tamošnji nered pri javni upravi, rekel je s ponosom: "Ako bi bila tu naša vlada, ona bi vam že napravila redi." Postal je ponosen na to *1 našo vlado". Zlasti je pa vzbudita njegov nemški državljanski ponos nemško-franooska vojna. Tam je videl, kako je Nemčija tolkla Francoza in sam sodeloval in dobil v plačilo od nemške vlade svetie svetinje, ktere je pri vsaki priliki s ponosom nosil na svoji suknji in bil ponosen na "našega vladaiga", ki mu dovoljuje nositi tako lepe svetinje. Toda novi dogodki so mu odprli oči. V začetku ikar ni mogel razumeti, kako da mu vlada na njegovi
postaviti hlev ali .zidano poslopje, toda ne sme vanj postaviti peči, da bi mogel notri stanovati. Slednjič je pa sprevidel, da mu ta vlada ni tako dobra, kot si je predstavljal in dogodki s poljsko molitvijo so razburili njegov verski Čut.
Tudi Nemci sami že čutijo, da so šli predaleč in bi se radi začeli umikati. Kot sem zvedel iz privatnega, popolnoma zanesljivega vira, se pripravljajo nekteri vplivni nemški politiki, da bi ustanovili Poljakom prijazno stranko. Misajo namreč popolnoma pravilno: Ako bomo šii Poljakom na roke, jih pritegnili k našim društvom, ako bodo imeli v naših hranilnicah svoj denar in se bodo udeleževali vseh naših podjetij, ne bodo več delali na to, da bi se odtrgali od naše države.
Zanimiv pojav je tudi, da se po mestih v Poznanju in Šleziji pojavlja večje število poljskega prebivalstva, krči se pa število Judov in Nemcev. S svojo kolonizaeijsko komisijo je vlada hotela podpirati Nemce, toda jih je popolnoma izpridila. Vlada je n. pr. kupila za straššno visoko ceno posestvo od Poljaka. Poljak je s polovico te cene kupil drugo posestvo od Nemca, drugo polovico pa naložil v hranilnico. Na novo kupljeno posestvo je vlada poklicala nemške naseljence, prodala jim zemljo skoraj zastonj, sezidala jim še šolo in cerkev, eeste itd. V začetku se je navadno zgodilo, da so se ti nemški priseljenci, ako so bili od vseh strani obdani od Poljakov, v kratkem času popoljači.i in njihovi otroci so bili že čisti Poljaki. Zdaj pa dela vlada nemške naselbine le tako, da niso obdane od Poljakov ali pa da je toiiko Nemcev skupaj, da se ne združijo tako lahko s Poljaki. Toda so Nemci so prišli t je le, da bi delali dobiček in v začetku se je večkrat prigodilo, da so v kratkem prodali svoje posestvo Poljakom in z dobičkom, kterega so naredili, odšli. Nato je vlada prepovedala prodajati posestva, ktera deli ona nemškim naseljencem, poljskim kupcem. Toda taka kupčija se še vseeno vrši s posredovanjem tretjih osob. Naseljenci nemški pa še na drugačne načine izrabljajo vlado. Ko-lonizaeijska komisija dobiva namreč neprenehoma pisma od priseljencev: Ce mi ne daste toliko podpore, bom prodal vse in se vrnil domov. Novi priseljenci ne delajo pridno, zapravljaj0! ker se zanašajo: Če bode potreba, bodemo pa napumpali vlado.
Na Poznanjskem je jako razvito poljudno Časopisje in delavska organizacija. Neki poljuden list šteje 67 tisoč naročnikov, "drug 40,000. Delavski list "Robotnik", ki izhaja drugo leto, ima 11,000 naročnikov, več listov jih ima od 10 do 20,000. Strokovna organizacija poljedelskih delavcev šteje 20.000 Članov, tovarniških delavcev nekoliko manj, a tudi jako veliko.
Iščem brata IVANA IHAN. Pred letom dni je bival v Magadore, O., in sedaj odšel ne vem kam. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. Anton Ihan, JElectrie Hotel, 041S Monroe St., Spokane, Wash.	w
Slovenska gostilna
— pri —
Frank Cechu.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl SLOVENSKO GOSTILNO, v kterej točim vedno dobro pivo in domače vino, kjer imam vedno dobri in sveži prigrizek. POTUJOČI ROJAKI DOBE STANOVANJE IN HRANO. Za obilen obisk se priporočam spoštovanjem
FRANK ČECH, 568 Center Ave.,	Chicago, HI.
NAZNANILO.
Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g.
FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa,
Preje je bival na 519^ Power St.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčij skej zvezi. Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO.
Ruske aristokratinje kot revolucijo-narke.
Znano je, da sodelujejo v vseh borbah ruskega naroda tudi ruske žene. Za časa revolucije ob vladi carja Aleksandra II. so se za narod zlasti žrtvovale Vjera Zazulič, Petrovska, Vje-ra Finger, Akimova in Lebedova. Sedanja revolucija pa ni potegnila za seboj samo priprostih žen, ampak celo mnogo aristokratinj. Mnoge ple-menitaške žene so zapustile svoj u-dobni stan in se skrile v zakotni in tesni izbi kakega revolucijonarja. Ni jih bilo groza zamenjati parfuma s smodniikom in z bombami.
Gospodična Izmajlovič je vrgla sama bombo proti gubernatorju Kurlo-vu. Izmajlovičeva je hči nekega generala in celo sorodnica carski hiše. Pred svojo obsodbo je slavila revolucijo in odbila vsako pomilovanje.
Gospodična Venevska, hči general-majorja, je sama organizira'.? atentat proti admiralu Dubasovu. Venevska je potica prve vrste in nenavadno izobražena. V Moskvi je osnovala tajen laboratorij za izdelovanje bomb. kjer je sodelovala tudi sama. Nekoč je neka bomba pred njo eksplodirala in ji odtrgala na roki prst. A vse to je pred domačimi zakrila. Po atentat u na admirala Dubasova so jo prijeli, a niso mogli dolgo zvedeti za njeno rodbino, ime in pokolenje. Zagovarjala se je nenavadno duhovito in •t rdi.a, da je njeno sodelovanje pri revoluciji samo njena dolžnost, ki ji jo nalaga — poštenje. Obsodili so jo na dosmrtno prisilno delo v Sibirijo, vendar se predloži še prej obsodba carju v odobrenje.
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN.,
kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsaik rojak je pri njemu najbolje postrežen.
Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO.
SLOVENCEM V POGLED.
Slavni Dr. E. C. Collins, M. L,
New York.
Prijemši Vaše pismo Vam odgovarjam. da sem pra vpopolnoma ozdravil. Popolnoma je utemeljen je Vaš nad-pis v oglasu: "Kedo Va mzamore pomagati?" Vi ste mene ozdravili od dolgotrajne bolezni, ktero sem prenašal skoro 22 let. Bil sem poprej že pri več zdravnikih, pa ni mi mogel nobeden pomagati. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, kterega bodem videl v zadregi bolezni, da se on samo z zaupanjem na Vas obrne. Ko-nečno se Vam prav lepo zahvalim ter ost a jem Vaš priporoČnik in prijatelj Z veleštovanjem
Rudolf Kuleto, 161 Marbel St., New-burg, Cleveland, Ohio.
Iov©nski> katoii^k

podp. društvo
a
svete Barbare
Xa Zledlnjene države Severno Amerik©,
Sedež: Forest City*, Pa.
i dn* 31« januarja 1902 -v državi Penrwyfr%- (j)r;
-o-o-
ODBORNXKI:
Predsednik: JOSIP ZA T,AH ml., Box 547, Forest City, Pjl Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I- tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa-IL tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL Z ALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City. Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. 9. Box §97, 9*-remt City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA". PRISTOPILL
K postaji^ št. 10 v Coketonu, W. Va., Ivan Tereek 24 let. Pavel Hrvat 42 let, Fran Sabee 38 let, Ignac Hribar 30 let, Fran Avbelj 24 let, Josip Bizjak 39 let, Ivan Bizjak 29 let.
K postaji št. 13 v East Mineralu, Kansas, Misimina Mi<mči let Peter Dolenc 30 let, Matija Gartner 27 let. Alojzij IJer 23 let, Anton Povh 41 let, Vincenc Zalokar 29 let, Fran Čoki 23 let, Josip Ravkar "6 let Ed,
Preisel 42 let. Matija Reven 25 let, Ignac Teršič 29 let, Alojzij Kozlev-čar 26 let.
K postaji št. 16 v Willocku, Pa., Maks Dolinar 13 let. Fran Jezersek Jo let.
K postaji št. 17 v B rough tonu, Pa., Fran Jereb 22 let, Luka Košir 29 let, Matija Petrovčič 28 let, Florjan Mezik 30 let, Josip Tavželj 23 1 Mihael Spehar 29 1., Ivan Rakar 32 i.	'
K postaji št. 20 v Claridge, Pa.. Jakob Agreš 33 let. K postaji št. 21 v Little Falls, X. Y.. Ivan Gerdin 25 let, Anton Podboj 25 let, Josip Pohleven IS let.
K postaji št. 24 v Soprisn, Colo., Martin Ahiin 19 let. K postaji št. 25 v Jenny Lind Mine, Ark., Ivan Sapotnik 44 let. K postaji št. 26 v Collinwoodu, Ohio, Josip Kosec 26 let. K postaji št. 27 v Yale, Kansas, Josip Terdin 19 let, Ivan Hočevar 22 let. Ivan Žagar 24 let, Leopold Jereb 13 let.
K postaji št. 31 v Calumetu, Mich.. Peter Perenic 27 lfet, Ivan Česnifc 30 let. Ignac Miklavčie 22 let, Ivan Bartol 25 let, Josip Slak 3S let, Anton Reic 37 let, Pavel Šale 33 let.
K postaji št. 32 v Braddocku, Pa., Jakob Oman 24 let. Jakob DraŠIer 27 let. Jakob Huidernik 24 let.
K postaji št. 33 v Clevelandu, Ohio, Josip Pinazo 26 let. K postaji št. 35 v Ralphtonu, Pa., Josip Drstvensek 19 let, Maikg Polšak 29 let, Andrej Bellak 24 let.
,__IVAN TELBAN, glavni tajnik.
MARICO KOFALT,
249 So. Front St.,
Steelton, Pa.
Priporoča se Slovencem in Hr-atom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Vollmacnt. in drugih v notarski posel spadajočih st\ari, ktere točno ia po ceni izvršujem.
Dalje prodajem r>" -obrotfrie I stke za v stari kraj za vse boljše parnike in p»robrodne pro^e ter pošiljam el^niarjo v staro domovino po najnižji ceni.
Air. Marko Kofal t je naš zastopnik za vse posle in ga
rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
Skudnja učil
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6RENK0 VINO
po najboljšem navodilu, iz najboljših rož In korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter Iz finega, naravnega vina.
Kdor" boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS
Fe Ave.. Pueblo, Colo.

jih bosanska vlada izvršuje nad na- pošteno kupljeni zemlji sicer dovoli

PBOŠNJA.
FRANK TURŠIČ iz Johnstowna, Pa. (za natančni naslov ne vemo) nam je doposlal denar, a nie navodila, za kaj naj ga uporabimo ali pošljemo. Rojake, živeče v Johnstownu, Pa., kteri poznajo Frank Turšiča, prosimo, naj ga opozore na to.
Upravništvo "Glasa Naroda".
NAROČNIKOM NA ZNANJE.
Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim ▼ Pennsylvaniji, naznanjamo, da jih v kratkem obišče zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Frank Sakser Co., Mr. Janko Fleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tudi drage v našo stroko spadajoče posle ter ga cenjenim rojakom najtopleje priporočamo.

i

ROJAKI,
kteri potnjete V STARO DOMOVINO IZ COLO RADA in želite knpiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW YORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pnebln, Colo.t pri agentih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslužbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-del v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali.
FRANK SAKSER CO.
NAZNANILO.
Rojakom v Chicago, HL, in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, m., vsled česar ga vsem toplo priporočamo.
Upravništvo *'Glasa Naroda".
/L.. . '......
DELO!
DELOI!
Najdelj do konca januarja 1907
nudimo vam priliko, da si lahko kupite za zelo malo svoto
$14*90
z zlatom prevlečeno (gold filled), za 20 let jamčeno URO, PRSTAN in FRSNO IGLO iz pravega zlata za vedno jamčeno, VERIŽICO, PRIVESEK (medaljon) k verižici z 1 sliko, dvoje gumbov za manšete in tri za srajco, vse iz prevlečenega zlata (gold filled), jamčeno deset let. Predmete ni mogoče opisati v tem malem prostoru, pošlite samo vaš naslov na:
"Slavia" Watch & Jewelry Go.
228 WEST HOUSTON ST., NEW YORK, N. Y.
in pošlemo vam natančni opis s slikami. Požurite se, dokler je čas!
exxxxxxxxxxxx:
Slovencem in Hrvatom priporočam svoi
SALOON
▼ obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra, vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fino s modke.
Rojakom pošiljam denar«
t s v staro domovino itro in poceni; preskrbi m pa« robrodne in železni-ške lističe. .V zvezi sem z g. Frank Sakserjem v New Yorku. Z velespoštovanjem
Ivan Govže,
Ety» Minn.
DELO! 11
Potrebuje se 200 delavcev za delo v šumi v Richwoodu, W. Va. Delo je dobro in stalno za več let. Plača j« od $1.75 do $1.90, vozniki dobe pa po $2 na dan.
Natančnosti je poizvedeti pri:
Frank Homovch, P. O. Bvx 205. Rich-wood, W. Va. (£-11—6-1-07)
"joifiTlČRACKEiR
EUCLID, O.
Priporoma rojakom svoja izvrstna VINA, ktera ▼ kakovosti nadlkrilju-jejo vsa drnga ameriška vina.
Rndece vine (Concord) prodajam po 60c galono; belo vino (Catawba) po 7Qc galono.
NAJMANJŠE NAROČILO £A VINO JE 50 GALON.
BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 11 Bteklenic sedaj f 13.00. TROPINOVEO $2.50 gaiona DROŽNIK $2.75 lona. — Najmanje posode za žganj« •o galone.
Naročilom j* priložiti donor.
Za obiia naročila, se priporoi*
JOHN KRAKER
Enclid, Ohio. .
					
Jul	psl(	ivan	iska		Katol. Jednota.
					
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 V državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL STJNIČ, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. 0. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽIŠNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4824 Blaekberiw St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, ni. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, 111.	, _
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.	.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društvm na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve
tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.	3
Društveno glasilo je: "GLA.8 NABODA".
SUSPENDIRANI.
Iz društva sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., 27. nov..: Mihael Butala cert. 16G5. Ivan Žagar cert. 4446. Oba v I. razredu.
Iz društva sv. Petra in Pavla št. 57 v Murrayu* Utah, 27. nov.: Ignac Hren cert. 5427 L razred, Ivan Matijevie cert. 53S5, Grga Starčevie cert. 4163. Društvo šteje 48 udov.
Iz društva sv. Petra št. 50 v Brooklynu, N. T., 27. nov.: Felix Do-linar cert. 5044 I. razred. Društvo šteje 39 udov.
Iz društva sv. Barbare št. 5 v Soudanu, Minn., 27. nov.: Ivan Ker-mec cert. 3369 L razred.
Iz društva sv. Jožefa št. 14 v Crockettu, Cal., 27. nov.: Marko Mati-jažič eert. 5634 I. razred. Društvo šteje 33 udov.
Iz društva sv. Mihaela Arh. št. 40 v Ciaridge, Pa., 27. nov.: Fran Ša-šek cert. 5365 I. razred. Društvo šteje 99 udov.
Iz društva sv. Štefana št. 26 v Pittsburgh Pa., 27. nov.: Josip Tomšič cert. 5537 L razred.
Iz društva sv. Jožefa št. 29 v Imperialu, Pa., 27. nov.: Peter Zagrej cert. 330S I. razred.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 27. nov.: Jurij Balf cert. 762, Mile Vujnovič cert. 938, Fran Gašparie cert. 4617. Vsi v L razredu.
Iz društva sv. Alojzija št. 18 v Roeik Springs, Wyo., 27. nov.: Ivan Suhadolnik cert. 5401 I. razred. Društvo šteje 168 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 52 v Mineralu, Kansas, 27. nov.: Jakob Šta-jer eert. 3750 I. razred. Društvo šteje 58 udov.
Iz druištva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolisu, Ind., 27. nov.: Ivan Ža-rovnik cert. 5067 I. razred.
Iz društva sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu. Minn., 30. nov.: Ivan Marn cert. 3246, Anton Ookorn eert. 4037, Ivan Zidar cert. 5462. Vsi v I. razredu.
Iz društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Minn., 30. nov.: Alojzij Čampa cert. 130, Mihael Ueakar eert. 5369. Oba v L razredu. Društvo šteje 111 udov.
Iz društva sv. Jožefa »t. 52 v Mineralu, Kansas, 27. nov.: Marija Šta-jer eert. 3750. Društvo šteje IS čianie.
Iz društva sv. Barbare št. 5 v Soudanu, Mirni., 27. nov.: Frančiška Kermet cert. 3369. Društvo šteje 14 članic.
Iz društva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolisut, Ind., 27. nov.: Marija Želonik cert. 5067. Društvo šteje 25 članic.
Iz društva sv. Jožefa št. 23 v San Franeiscu, Cil., 20. okt.: Marija Petek cert. 3916. Društvo šteje 30 članic.
Iz društva sv. Jožefa št. 21 v Denveru, Colo., 20. okt,: Marija Golob cert. 3S35.
Iz društva sv. Alojzija št. IS v Rock Springs, "Wyo., 20. okt.: Jendert Bradeško cert. 1333, Marija Prepeluk cert. 3147. Društvo šteje 83 članic.
Iz društva Marija Pomagaj št. 6 v Lorainu, Ohio, 20. okt.: Jera Kunčič cert. 4655. Društvo šteje 19 članic.
Iz društva sv. Jožefa št. 20 v Sparti, Minn. 20. okt.: Josipina Ba-runski cert. 1461, Marija Šavs cert. 299S. Društvo šteje 34 članic.
Iz društva sv. Ime Jezus št, 25 v Eveletha, Minn., 27. nov.: Marija Butala cert. 1665.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., 27. nov. Ivana Baudek cert. 117, Ivana Slapniear cert. 4131.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
DROBftOSTI
KRANJSKE NOVICE.
Dobri gostje. Dne 30. nov. popoldne so prišli v neko gostilno v Gradišču v Ljubljani štirje delavci v spremstvu dveh žensk. Žeja je bila velika, žepi pa prazni. Toda pomagati so si znali. Kadar je natakarica zapustila sobo, so hitro natočili svoje kozarce iz velike steklenice, ki je stala v točilnici. Ko je pa prišla natakarica nazaj, so ji "napiii". Posegli so tudi na tak način po smodkah, kar je končno natakarica vse opazila. Cela družba, ki je napravila natakarici 18 kron škode, se je naznanila sodišču.
Kako je prišla ljubljanska plinarna v slovenske roke. O tem poroča neki delni/ar t« delniške družbe iz Monakovega v listu "Wiener D. Tagblatt' nastopno: Pogodba med plinarno in mestno občino ljubljansko je potekla letošnje poletje. Glasom dne 16. julija na občnem zboru plinarne predloženega letnega poročila so bili pogoji za novo pogodbo z občino nevsprejemljivi, na drugi strani pa je občina ponudbo za nakup plinarne odklonila. Pričakovati je bilo torej« pravde med občino in plinarno. Razsoditi bi bilo o pravnem vprašanju, jeli občina dolžna prepustiti
mestni svet za polaganje cevi — brez odškodnine. Za pravdo je imela plinarna na razpolago rezervni fond 125,000 kron ter je potemtakem tem mirnejše se zamogla spustiti v pravdo, ker je celovška občina v podobnem slučaju zmagala v vseh treh instancah. Glasom omenjenega poročila upravnega sveta plinarne, je bilo torej očividno, da namerava plinarna pričeti pravdo. Namesto tega pa je delničarje nakrat presenetila vest, da je upravni svet na zadnjem obenem zboru svoja mesta odložil ter da so bili v upravni svet voljeni člani slovenskega občinskega sveta, ki so bili že v posesti polovice vseh delnic, od 500 do 276. Imenovani časopis poroča, da je bil pri tej kupčiji režiser u-pravni svetnik O. B. (Bamberg), ki je baje že leta 1904 delal na to, da bi delnice odstopil občini. Kako se je podajal, ni znano; dovolj, gospod B. ki je imel doslej le deset delnic v posesti, je štel nakrat 70 delnic kot svojo last. Nakupil jih je v Augsbur-gu in Monakovem. Med tem je občinski svet v tajni seji dovolil potrebne svote; občina je bila pripravljena kupiti delnice, toda le toliko, pa tudi he manj, nego jih je potrebno za va-rov a nje večine, to je 250 komadov. Nato se je sklepala kupčija — seveda strogo tajno. Gospod B. kot mešetar je slednjič dosegel trikratno ceno nominalne vrednosti vsake delnice, to,
je 1200 kron namesto 400 kron in gospod podpredsednik S. (Samassa) in upravni svetnik J. L. (Luckmann), mladi dedič pokojnega bankirja, ki so ga po očetovi smrti spomladi koop-tovali v upravni svet, sta prodala vse svoje delnice, pri Čemer je gospod B. 45,000 kron, gospod L. 80,000 kron "profitiral". Sedaj so morali tudi drugi upravni svetniki hočeš nočeš iti za njimi — in Judeževa kupčija je bila sklenjena. Ob času torej, ko se je pisalo letno poročilo, ki še govori o pravdi z mestno občino, o kaki pravdi sploh ni moglo biti več govora, ker je občina že imela delnice upravnih svetnikov v svojih rokah. Da je upravnim svetnikom pač postajalo nekoliko vroče, dokazuje dejstvo, da so pred občnim zborom sklicali izreden občni zbor, ki so na njem izpremenili ono točko pravil, ki pravi, da prepire med družbo in delničarji razsoja raz-sodništvo. To točko so tako izpremenili, da naj to točko razsoja — redno sodišče. Tako piše uvodom imenovani časopis, ki se poleg tega izraža v ne baš laskavih izrazih o upravnih svetnikih ter kranjskemu nemštvu.
Ruski državni svetnik v pok., dr. Vinko Šercl umrl. V Ljubljani'je u-mrl slovanski učenjak, ruski državni svetnik v pok., vseučiliški profesor dr. Vinko Šercl. Že nekaj let je živel v Ljubljani, zanimajoč se za pojave slovenskega kulturnega življenja. Porodil se je 28. sept. 1843 v Beraunu na Češkem. Šele 23 let star se je ponudil, da napravi izpite iz 40 jezikov, toda v Pragi so se našli strokovnjaki samo za 20 jezikov. Po svojem potovanju po Angleškem in Francoskem, je Šercl bil 16 let profesor sanskrita in jezikoslovja na harkovskem vseučilišču, potem pa je na vseučilišču v Odesi predaval 12 let. Šercl je pisal znamenita dela. Leta 1897 je bil na lastno prošnjo umirovljen ter je bival najprej v Pragi, potem v Gradcu, kjer se je naučil slovenščine, in nazadnje v Ljubljani. Zadnji 45. jezik, kteremu se je priučil, je bila slovenščina. Šercl je znal celo bušmanščino, ki jo govore v puščavi Kalahari in ki se sklada iz množice bolj živalskih, nego človeških glasov. O jeziku kre-tejn pri gluhonemih in mimičnem jeziku Ajnerikancev je napisal več razprav in imel javna predavanja v Odesi. Poznal je tudi temeljito nemi pogovor s pahljačami in cveticami. V Ljubljano se je preselil radi svojega slabotnega zdravja in je tu preživel nekaj let s svojo soprogo, rodom An-gležkinjo, in hčerko, ki je poročena z uradnikom "Kreditne banke", gospodom Kajzeljem. O Slovencih je izredni mož Šercl dejal: "Slovenci so jako nadarjeni, napredujejo razmeroma jako hitro, jezik se izvrstno razvija. njih slovstvo zaslužuje brezpogojno priznanje."
Kako nastanejo^ nemška imena? Naša slovenska starodavna imena pačijo Nemci na vse mogoče načine in človek ne ve, ali bi se jezil ali smejal nemškim spakedrankam. Nemci seveda vedo vedno povedati, da so vsa naša krajevna in druga imena bila v starih časih najprej nemška in šele potem smo jih Slovenci spočili v slovenska. Kako nemški kričači, med ktere spada tudi ljubljanska sekcija nemškega planinskega društva, pre-krščujejo slovenska imena naših gora, je dokazal Ludvik Jahne, ravnatelj plajberške unije, v "Klagenfurter Zeitung" v spisu "Herbstwanderung in den Karavank en", kjer je goro Babo premenil v "Frauenkogel", Turško glavo v '4 Hiihnerkogel", sedlo "Za selom" v "Griiner Sattel", Petelina v " Hahnkogel'RožČico v "Rosenkogel", Jekelnovo sedlo v "Eckerl" ter Stol v "Hochstuhl". Teh "nemških" imen še ni bilo doslej nikjer brati in si jih je Jahne v svoji nemški nadutosti naravnost izmislil, da bi se sčasoma uveljavila in se slovenska pozabila.
PRIMORSKE NOVICE.
Samomor. 181etna delavka Karla Morgen v Trstu se je zastrupila s karbolovo kislino. Vzrok je neznan.
Ženijalni tržaški tatovi. Nedavno pride' k prodajalki tobaka Katarini Bajt v Trstu mlad človek, kupit 14 znamk po 10 vin. in dva kolka po 1 krono. Vtaknil jih je v pismo, ki je je imel seboj, potem pa segel v žep po deri ar. Kar zakliče: "Zlodja, pa sem pozabil denar." Prodajalka mu je rekla, naj gre ponj, nakar je mladi mož mirnega obraza položil kuverto nazaj na prodajalno mizo in stekel po denar. Ker ga pa dolgo ni bilo nazaj, je prodajalka vzela kuverto, da spravi znamke in kolke nazaj, toda — znamk in kolkov nikjer ni bilo. Prebrisanec je kuverto zamenjal v žepu, kjer je imel pripravljeno drugo prazno.
Žalosten konec "Legine" šole. V
Raki ju na Barbanščini v južni Istri je pred letom ustanovila "Lega" z veliko slovesnostjo šolo, da bi poita-lijaneila ondotno hrvatsko prebivalstvo. Slaven začetek, a žalosten konec! Leto je minulo, in "Legine" šole v Raki ju ni več. Zaprli so jo, ker nima nobenega učenca! "Legin" u-čitelj, don Nicolich (prej doma v Dalmaciji še ognjevit Hrvat Nikolič) si je moral nadeti zopet tesni kolar in prositi škofa Flap pa za kako cerkveno mesto, česar mn škof gotovo ne
odreče, že zaradi velikanskih zaslug, ki si jih je stekel, ko je — prej kot dušni pastir in potem kot "Legin" učitelj — brezuspešno skušal rešiti pokorne ovce v Raki ju. — Da je *Le-gina" šola tako žalostno končala, je provzročila istrska Ciril-Metodova družba, ki je par mesecev preje ustanovila v Raklju hrvatsko šolo; vsa čast pa gre seveda ondotnemu zavednemu hrvatskemu narodu, ki je znal razločevati med svojimi sovražniki in prijatelji.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Roparski umor. Kakor smo že poročali je izginil posestnik Koronik iz Št. Petra pri Mariboru. Ker je kakih 14 dni prej izročil mlinarju Po-redošu okoli 960 kron, začeli so sumiti, da ga je mlinar Poredoš umoril. Zaprli so Poredoša in njegovo ženo. Ker je bil njegov brat Ivan v istem času pri njem, iskalo je orožništvo tudi njega. Ko so ga prijeli na Ogrskem, je takoj izpovedal, da ga je ubil s sekiro, ker mu je brat obljubil zato 200 kron. Najprej je vrgel moža na tla, potem ga je pa udaril s sekiro po desnem sencu. Truplo je vrgel v Dravo. Vse sledove krvi so skrbno odstranili in sekiro odžagali od držaja, ker je bila krvava, in jo vrgli v Dravo. Začeli so iskati truplo umorjenega in ga kakih 150 korakov pod mlinov v vodi našli. Imelo je dve rani. Eno nad očesom, ktero si je bržkone zadal pri padcu, in razbito sence. Alojz Poredoš je tajil pred preiskovalnim sodnikom. V hiši so našli 300 kron denarja, žena pa je pozneje izdala, da je skritih 930 K v postelji, kjer so jih res našli. Na vratih so znotraj našli nekaj kapljie krvi, ktere so bržkone pozabili odstraniti. Kakor pripoveduje mati mlinarice, je bil denar že naložen v hranilnici v Soboti na Ogrskem, kjer je Poredoš doma. a ga je žena pregovorila, da je denar vzdignil, da ga povrne, ker se je bala, da bi se kaj zgodilo.
Predrzen vlom. Nedavno ponoči je neznan storilec vdrl v trgovino Jelov-šekovo v Rogatcu in skušal opleniti ročno in veliko blagajno. Iz ročne blagajne, ki jo je razbil, je dobil tat okoli 50 kron, pri veliki Wertheime-rici se je pa zastonj trudil. Hotel jo je odpreti s trdimi kosci žice, kar se mu seveda ni posrečilo. Denarja je bilo v veliki blagajni precej. Storilca iščejo.
Glavo in roko odtrgalo je na kolodvoru na Pragerskem železniškemu uslužbencu Francu Reichu.
Ukradeni kovčeg. Potnici Mariji Janko iz Štajerskega je bil na zagrebškem kolodvoru ukraden kovčeg, v kterem je bilo več ženske obleke v vrednosti 400 kron. Kovčeg so dobili odprt v neki zagrebški ulic, zmanjkalo pa je iz njega več obleke.
Postavljanje s tujim perjem. Mnogo je še tako nespametnih Slovencev, da se radi šopirijo z nemščino, ker mislijo, da je to bolj "nobel". Da se jim potem smeje vsak, ker klobasari-jo silne zmede, ni nič čudno. Taki ljudje so pa tudi vredni, da se javno pribije njih sramotno dejanje. Tako je neka savinjska občina dobila dopisnico, pisano od rojenega Slovenca v tej-Ie prelepi nemščini, kakor povzemamo po "Domovini": "Laak b. Steinbriiek. Ich ende des Gefertikter biittet ven jemand sueht eine Besitz-ung habe ich a.n freier Hand zufer-kaufen am gerade Hauptplatz das Haus 1 Stokhoh pesonder. Past fer ein Profesionisten oder sei ver der viel guten Grund bei der fiir 2 Keche Stahlunge ist an freier Hand zu fer-kaufen vegen ab Reise nach Amerika biitte bekant zu geben mehreren Lei-te schone gegend und schone besitz-ung ales Gemauert zigl dekt vie es in der Petauer Zeitung ist. Steierz M. Romich Laak b. Steinbriiek. Preiss ist 2800 fl. letzter Preis." — Taki so sadovi štajerske nemškuta-rije. —
Splošna stavka v italijanskih ln-
kah, kot protest proti nemarnemu gospodarstvu na železnicah, se je pričela. Tovorni promet je v nekterih krajih popolnoma ustavljen.
ZAHVALA.
Društvo Marije Pomagaj št. 42 J. S. K. Jednote v Pueblu, Colo., blagoslovilo je v nede 'jo dne 25. nov. novo zastavo. Blagos.ovljenje je opravil č. g. župnik Ciril Zupan pri Voli-službi božji ter s podučljivim govorom nam pojasnil, kako se moramo pod zastavo Marije Pomagaj ravnati, za kar se mu najiskreneje zahvaljujemo. Po sv. maši pričela se je veselica v Sehlitzovi dvorani. G. Savo Rada-kovič je pred veselico krasno govoril, kako morajo vsa slovenska društva v Pueblu, Colo., vedno skupno delovati, zlasti pa ona J. S. K. Jednote. Slav-nosti se je udeležilo drutštvo Sokol in društvo sv. Petra in Pavla št. 15. Slednje društvo nam je zelo veliko pripomoglo pokriti stroške pri veselici, odiborniki potrudili so se ikaj največ mogoče, da se je društvo polno-številno udeležilo. Srčna hvala torej vsem, kteri ste se udeležili, posebno pa še onim, kteri so nam v vsakem obziru pomagali.
Pozdrav vsem sobratom J. S. K. Jednote!	Odbor.
Ivan Gaber, L tajnik.
Rojaki Slovenci
Čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE
iš
Novih 50.000
se zastonj razdeli
med Slovence
Knjiga ,,ZDRAVJE
Katera v kratkem izide o«l slavnega im obce znanega:
Dr-. E. C. COLLINS M. I.
Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji.
Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere zc more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da setn popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ca ni, kakor ste Vi in Vaia zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti orizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se dc mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba.
ANTON M1HELIČH 12 E. 39th St. N. E.
Clevelan, O.
Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I.	*
Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. selo sporočujetn, da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč na 'aj, kar se nisem trostal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravni" kili; vsaki mi je obljubi!, da me ozdravi, a je bilo v~e zamau samo J da so mi žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi. ; del, da mi drugi ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne.
Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem
Vaš iskreni prijatelj
J. LOWS HA.
I	'	Jenny Lind, Ark.
Na razpolago imamo se mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili, Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči)
prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 WEST 34tli ^I1.,	NEAV VORK, IV, Y»
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja	*
Z a one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—i popoludne.
Kje je JAKOB ŠKERJANC? Iz Chicage je odpotoval dne 19. julija ' zvečer proti New Yorku. Imel je vožni listek za parnik Westeniiand, toda do danes še ni potoval. Če tkdo izmed rojakov ve zanj, naj ga •naznani Franku Medosh, 9478 p Ewing Avenue, South Chicago, 111. (17-22—12)	Ns j
Iščem brata MIKE GRIČ AR, doma iz Čateža pri Savi, Dolenjsko. V A-meriko je prišel meseca avgusta letos ter se nase.il nekje v Illinois. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani bratu Martinu Gričar, Pike view, Coalmine Co.. Colo.	(20-22—12) flfl
Iščem moje prijatelje IVANA RAVNIKAR, IVANA GRILC in FRA-NJO GRILC. Doma so iz Vače pri Litiji. Kdor izmed rojakov ve za kterega izmed omenjenih, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem hvaležen. Josip Lojovic, 163 Reed St., Milwaukee, Wis. (19-20—12)
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland, Ohio.
izdelovalec kranjskih in nemških
HARM OlIN I K.
Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80.	i
T i K i! 1 f		• 1	
			
			
			
	1 !	t j	
N?ije poripiea.au priTo-j Sam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj............:
SALOON'-
«»/-iuy urecuw itn
■NEW YORK ,
T kacteem :očira ^edn-; pivof dom». j^resana ir-. iropor*.irana vina, fine likerje ter prodajan? i? vrstna sraoake,, ...
Imam vedno pripravljen aohej * prigrizek,
Motajoči Slovenci m 9&tje dobč.. -	.
stanovanje in hrano

m t umm i.i.
prori nizki ceni. žba aolidna..
Postre
i * S r •		. ! f i
		
		1 i
i-	L	1
FRIDA VON'KROGE
&C7-1W Greenwich Street, New York.
NAZNANILO.
Dm stvo Marija Pomagaj šfc. 6 J. S. K. Jednote v South Lorainu, Ohio, ima za leto 1907 sledeči odbor:
Predsednik: Ivan Klemene, P. O. Box 43.
Podpredsednik: Anton Štefančič, 405 11th Ave.
I.	tajnik: Andrej Vidrih, 50S lOth Avenue.
II.	tajniik: Jurij Petkovšek, 405 11th Ave.
Blagajnik: Ivan Zalar, 508 10th Avenue.
Zastopnik: Fran Krištof, 405 llth Avenue.
Pregledovalei knjig: Fran Krištof in A. Štefančič.
Porotni odbor: Matevž Vidrih, Al. Zakrajšek in Ivan Klemen.
Načeimik: Andrej Vidrih, I. nam. Josip TJdovč, IL nam. Ivan Zalar. Zastavonoša: Fran Hreščak. Društveni redar: Josip Baje. Bolniški nadzorovatelj se voli vsaiki mesec posebej.
Redne seje se vrše vsako drago nedeljo v mesecu v prostorih A. Zevnika, 508 10th Avenue. Soiibh Lorain, Ohio. (20-22—12)
100) Jali|[več| [Slovencev ali Hrvatov
najfse takoj oglasi v
JVIorning Star Saloon
kjer se proti plači dobi vedno sveže pivo, dobro vino in whiskey, kakor tudi najfinejše smodke. Posebno za božične praznike in novo leto imam na razpolago dovolj vsakovrstnega dobrega blaga. Pravi brinjevec, stivovko in žitnik je le tu dobiti. Prostora za 1000 oseb.
Pridite in prepričajte se. Za obilen obisk se priporoča
Mihael Kobetich,
117 West Valnut St.,	ManIstIque,'Mich.
^^ ..........»	I ----f-E—
MSTM-iMMICiJS Lil
Regularni potni parnikl
"FRANCESCA" 5. januarja. I "Sofia Hohenberg" Odpluje lo. januarja.
vozijo med New Yorkom, Trstom In keko.
Kajpripravnejša in najcenejša pai obredna črta v Ljubljano in sploh na Slo-vensko. Železnica velja do Ljub-ljane le CO centov. Potniki dospo isti dan na paraik ko 5 od doma gredo.
Phelps Bros. CS, Co., General Agents,
a	2 Washington St., New York.
m
ni-fU) XjS=
44
Winnetou, rdeči gentleman".
Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" It.
(Nadaljevanje.)
"Ce želite, vam ni treba iti po stopnicah," mi pravi. "Jaz vas kar tukaj spustim na dvorišče."
"Jaz mislim, da ni tukaj nobenih vrat."
"So, so, toda skrivna; dal sem jih napraviti za slučaj, če bi se kdaj posrečilo rdečnikom priti v zgradijo. Bodete takoj videli."
Pri zidu stoji mala omara; on jo odmakne. Takoj vidim odprtino, ktera drži na dvorišče. Od zunaj jo zakriva nalašč v ta namen zasajen gost grm. Pelje me ven in mi pokaže na nasprotni strani prav tak grm, rekoč
"Tam se pride ven, ne da bi slutil kak tujec. Ali hočete iti po tem najkrajšem potu 7 C'akajte malo tukaj! Jaz vam hočem preskrbeti primerno obleko."
V tem trenutku zazvoni zvonec na vratih. On gre sam odpirat, jaz pa za njim. Pet jezdecev je; krasni, močni ljudje, ktere je bil poslal za konjskimi tatovi.
"Kaj je?" vpraša. "Ali nimate konj?"
"Ne," odvrne jeden. "Prav pri njih smo že bili. Malo prej so prekoračili reko; mi smo zapazili njih sledove in videli, da jih lahko v četrt ure dojdemo. Kar pridemo na sledove več konj, kteri so prišli od leve strani in šli po že napravljenem sledu. Sestali so se torej s Comanehi. Mi jim sledimo in vidimo kmalu vse pred nami. Comanchov je bilo precej nad petsto; zato se nismo spoprijeli."
"Popolnoma pravilno. Ne velja zastavljati življenja radi nekaj konj. Ali so bili Comanehi prijazni ž njimi?"
"Nismo bili tako blizu, da bi mogli to spoznati."
"V kteri smeri so jahali?"
"Proti Rio Grande."
"Torej od tukaj dalje. Nam so torej ni treba bati ničesar. To je dobro. Pojdite k vašim čredam!"
Odjahajo. Dobri caballero se silno moti. Bati se je, kajti Comanehi so zvedeli od Gibsona, kot se nam je povedalo pozneje, da je ranjeni apaški glavar na haziendi del caballero. Zato je takoj odšla četa rdečih vojnikov in jahala v najhujšem diru proti haziendi, da vjame glavarja in kaznuje senor A t an asi ja radi njegovega prijaznega mišljenja napram Apachom. Ta gre mirno po stopnicah navzgor; kmalu pride k meni njegov peon in me prosi, naj grem ž njim. Pelje me pri vratih do reke. Malo nad haziendo je tolmun, kjer je zelo globoka voda. Tukaj obstane peon z belo platneno obleko v rokah,
"Tukaj, senor," pravi. "Ko se skopljete, oblecite si to obleko; vašo pa zdaj vzamem seboj. Ko končate, pozvonite, pa se vam odpre."
Odide z mojo obleko, jaz pa skočim v vodo. Pravi užitek je, hoditi in plavati v hladni vodi po vročem dnevu in naporni ježi. Gotovo se kopljem pol ure; ko grem iz vode, se oblečem. Baš sem gotov, ko se ozrem nehote na drugo stran vode. Med drevjem zamorem gledati daleč po planjavi. Kar zagledam četo jezdecev, kteri jahajo drug za drugim, kot je običaj pri Indijancih. Hitim proti vratom in pozvonim. Peon čaka name in mi odpre.
"Hitro do caballera," pravim. "Indijanci prihajajo od one strani k haziendi."
"Koliko?"
"Gotovo nad petdeset."
Mož se vidno prestraši pri mojih besedah; ko mu pa povem število, se mu naenkrat zjasni obraz.
"Ne več?" vpraša. "Potem se nam ni treba ničesar bati. S petdesetim in še več smo kmalu gotovi, senor. Mi smo vedno pripravljeni na obisk. Jaz ne morem iti h caballeru, ker moram takoj obvestiti vaqueros. Tukaj imate vaše stvari, kterih seveda ne morem vzeti seboj. Zaprite vrata in hitite k senor Atanasiju. Potegnite stopnice za seboj!"
"Kako je z našimi konji? Ali so na varnem?"
"Pa, senor. Poslali smo jih k vaquerom, da se pasejo. Sedla in drugo smo pa spravili. Živali vam ne morejo biti ukradene."
Zdaj odhiti. Jaz zaprem za njim vrata in grem po stopnicah navzgor, ktere potegnem potem za seboj. Baš ko pridem gori, vidim, da prihajata senor Atanasio in Old Death iz hiše. Haziendero se ne prestraši najmanje, ko mu povem, da prihajajo Indijanci in koliko jih je. Vpraša me mirno:
"Od kterega rodu so?"
''Ne vem. Nisem mogel videti, kako imajo pobarvan obraz."
"No, saj jih itak kmalu zagledamo. Mogoče so Apachi, ktere pošilja Winnetou po ranjenega glavarja, ali so pa Comanehi. V tem slučaju je le kak poizvedovalni oddelek, kteri nas vpraša, če smo kaj videli Apacha. Takoj ndjaha, ko mu povemo."
"Meni se zdi, da nekaj sovražnega namerjajo," pravi Old Death. "Jaz vam dam dober svet, da ukrenete vse potrebno za obrambo."
"To je že. Vsak izmed mojih ljudij ve, kaj mora storiti v takem slučaju. Vidite peona, kako teče h konjem? Jednega zasede, pa obvesti vse vaqueros. Najdel v desetih minutah so že črede skupaj. Dva izmed njih ostaneta pri čredi, da jo varjeta. Drugi se postavijo v bran napram sovražniku. Njih lase so nevarno orožje, ker jih mečejo mnogo boljše kot Indijanci. Njih puške ne>ejo delj kot stari pihavniki indijanski in njih pšice. Petdeset Indijancev se pač ne boje. Mi smo pa na stanciji in smo varni. Noben rdečnik ne pride čez zid. Sploh pa smem računati na vas. S črncem vas je pet in ste vsi dobro oboroženi. Vrhtega je v hiši osem peonov, skupaj torej štirinajst mož. Rad bi poznal Indijanca, kteremu bi se posrečilo priti v hišo. Ne. senor! Ifdečniki bodo popolnoma lepo potegnili zvonček, povprašali in odšli. Če vidijo posredovalci tukaj štirinajst dobro oboroženih mož, se bodo bali. Torej ni prav nobene nevarnosti."
Old Death dela zamišljen obraz. Strese z glavo in pravi:
"Meni se vriva neka čudna misel. Jaz sem prepričan, da niso Apachi, ampak Comanehi. Kaj iščejo tukaj? Poizvedovanje to ni; če bi bila tukaj četa sovražnih Apachov, bi se moral poznati njih sled. Vsled tega je vsako povpraševanje čisto odveč. Ne, ti imajo prav poseben namen, da jahajo naravnost proti nam; vzrok je glavar, kterega imate spravljenega."
"Saj ne vedo, da je pri meni. Kdo bi jim bil pa povedal?"
"Gibson; to je tisti človek, kterega mi preganjamo in kteri je bil pri vas. On vas je izdal Comanehom, da bi se jim prikupil. Če ni tako, kakor pravim, naj takoj preneham biti Old Death, seiior. Ali dvomite nad tem?"
"Mogoče je vse. V tem slučaju nas bodo skušali Comanehi prisiliti, da jim izročimo ranjenca."
"Vsekakor! Ali jim ga daste?"
"Nikakor ne! Winnetou je moj prijatelj. On mi je izročil tega človeka; jaz mu hočem dokazati, da je njegovo zaupanje opravičeno. Comanehi ne dobe ranjenca v roke. Mi se hočemo braniti!"
"To vam pripravi lahko največjo nevarnost. Sicer se posreči, da se ubranimo petdrsetih; potem se pa vrnejo v desetkrat večjem številu, pa ste izgubljeni."
"Naj bule. kaki.r lure. Winnetouvu dano besedo hočem držati na vsak način."
Zdaj stegne Old Death svojo desnico proti senorju in pravi:
"Vam v-a čast: zalo smete računati na našo pomoč. Vodja Apachov je moj prijatelj. Mogoče se mi ]>osreči, da odvrnem z besedo večjo nesrečo. Ali ste pokazali Gibsonu skrivna vrata v zidu?"
"Ne, senor."
"To jo zelo dobro. Dokler ne poznajo rdečniki vhodov, se jih bodemo že ubranili. Pojdimo doli po orožje."
Med mojo odsotnostjo so odkazali mojim tovarišem sobo, v ktero so znesli vse naše stvari. Tje gremo mi. Meni odkazan prostor leži na zunanji -t ran i in ima dva ozka okna. Tam visi moja puška. Ko se ozrem skozi okno, zapazim Indijance, kteri prihajajo pravkar izpod drevja in sicer malo nad haziendo. Tam so prebzredli vodo in se bližajo v diru proti poslopju, ne rjoveč, kot po navadi, ampak tiho, prihuljeno, kar se mi zdi še bolj nevarno. Comanehi so, kot zapazim na pobarvanih obrazih. V trenutku so za zidom, kteri je tako visok, da ni mogoče več videti jezdecev. Oboroženi so e sulicami, loki in pšicami. Le prvi, najbrž vodja, ima puško v rokah. Nekteri izmed njih vlačijo nekaj seboj. Od začetka mislim, da so koli za Šotore, a se kmalu prepričam, da se motim. Takoj zapustim sobo, da obvestim ostale o tem. Ko stopim na hodnik, mi pride Old Death nasproti.
"Pozor," zavpije. "Čez zid lezejo. Prinesli so seboj mlado drevje ca lestve. Hitimo na vrhi"
(Dalje prihodnjič.)
Ne trpite za rennatizmom.
Drgnite otekle in bolne nde z
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z i zbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
O Rev. H. W. Freytag, Hamel, in.
.^P. Na vsaki steklenici je ^lAna&a varnostna znamka
"sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F*. Ad. RICHTER& CO.
215 Pearl St., New York.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Cirila in Metoda št. 16 J. S. K. J. v Johnstownu, Pa., se naznanja, da bode dne 23. decembra ob 1:30 nri popolndne glavna letna seja. Torej so tem potom na-prošeni tudi vsi oni člani, ki se nahajajo izven Johnstowna, da se te seje gotovo udeleže. Kdor se ne bode udeležil seje brez posbnega opravičenega vzroka, postopalo se bode z njim potom pravilnih zakonov.
S pozdravom
Ivan Tegelj, L tajnik.
(17-20—12)
NA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA.
Dobro črno in belo vina od 35 do 45 centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati, Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanj em
ŠTEFAN JAKŠE, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal.
ROJAKI, NAROČAJTE SE N/ "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
Msjr. Seb. Koeipp.
Ako kailjai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih) Knajpovih /.dravil" katero dobiš zastonj ako dopošiješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena o celem svetu in se uporabljalo z dobrim uspehom pri vsih naprednih n.trodih.
Knajpova iznajdba je neprece jlji-| ve vrednosti, pravi blagoslov za vse c trpeče Človeštvo in nikaV" sleparija, katerih je dandanes r nogr, na dnevnem redu. To je moj naslov:
k:, ausenik,
1146—40th St., Brooklyn, N. Y.
PETER CHULIG, 303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.,
pobira naročnino za "Glas Naroda'*, sprejema denar za Slovensko-ameri-kanski koledar, pratike in druge vsakovrstne knjige, ter ga rojakom tople priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
POZOR, SLOVENKE!
Slovenski fant, star 23 let, želi se seznaniti s pridno Slovenko staro od 18 do 20 let, da bi se oženil ž njo. Ponudbe naj se pošiljajo na:
John Kerin, P, O. Box 17,	Arrow, Pa.
(19-21—12
RED STAR LINE
Prekomoreka parebrodna družba „Rudeča zvezda*
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom ♦ ♦ ♦ * Philadelphia in Antwerpenom
Frevuiu. požais: s sledečimi noštnimi panulrf.
VADERLAND ta »IJa!« 12017 toJKfiOGNiiND. ....... 12760 ton
ZEELAND............£305 ton,
I27S0 ton
Pri cenah za itsdkrovie so vpoštete ^ potrebščine, dobra
hrana, najboljša p; ostreibsu
Pot čez Antwerpen je jedca najkrajših m nafprijetneišik za potnike te afc V Avstrijo s na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorjc. Hrvatsko, Dalmacijo i' druge dele Avstrije.
i» NEW YORK A odpljujeio parniki vsako soboto od 10:30 ur
ludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHll ,AQ RtlUlE, vsako drugo sredo od pomola cb vznožju Washington Street* Glede vprašan; ali kupovanja voiniih listkov je obrniti na:
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
" Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS.
21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike.
K
1
1
pOZOR R
A K!!
Nikdar niste pili tako dobrega ž -an-ja in likerjov, kakšne i a ako sezaj pijete. kjer naili c r..: -i in l.keri iz BO odlikovaneja I^Lcratori a Orosi
:::vn ao narejeni .t ie u:i predaja-kupujete k
iz vrst-
Te fini in dobri iz Uroši iz. li čkov mo trgovcam, od ku.ii 11 h žganje z < a<* «1
Da poliaž ll;o vsi:u IJnde n nost tega žganja, t»::;o se odločili vsakemu za P .2:ii~.;ijo p< sluti za dvanajst litrov izvlečka suaio za tri dol.irje. ili Kino zagotovljeni da Loče VBJii-i kai< ri samo ji dun pot od nas naroči vedno od n;.s kupovati, posebno ko se bode prepričal da so tu: i žganji napravljeni iz teb traktov bolji in linejši kakor marsikateri drugi v Ameriki.
Kjer mi to samo tSx poskuSnje pošiljamo, prosimo da se nam pošlje tri dolarje naprej po money orderju ali pa V registrirt pismu.
Ne zamudite te priložnosti ter se prepričajte v mižih žganjih. PiSite na:
AMERIKA EUROPE Co.
Iti Columbus Ave.	New York.
!
M
KOGA MI ŽELIMO.
Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaranim in akutnim boleznim, ali posebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsim tistim kateri so bolni in da jim ni mogoče najti zdravnika kateri bi jib ozdravil, dajemo svet in povduk brezplačno.
Vsaki bolnik nam mora pisati ako sc hoče popolnoma izzdraviti!
In veste zakaj ?
Tukaj v Ameriki slo venci služijo svoj kruh večinoma s prostim in teškim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne zastopijo in tudi nemarajo vebko za naši Narod. ZATO SMO MI TSTA-NOVILI ODDELJEK ZA SLOVENCE, V KATEREM DOBIVAJO NAŠI ROJAKI DOBRO POMOČ IN BRA-TOVSKI SVET. TORAJ PREDNO SE DASTE PRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA VAM SVETUJEMO!
Hočemo Vam naznanit kakšna zdravila pošiljajo naši zdravniki!
Naši zdravniki zalezujejo kronične in zastarane bolezni že skoz mnogo let ter skoz njihovo dolgo prakso so prišli do prepričanju (la so to uoležni naj bolje za ozdraviti s zdravili kateri s» pripravljeni p> predpisih kutere so ustanovili naj bolj slavci zdravuihi oil celega sveta. Ali veste da jo nmor^krat vre-; . mnogo in mnogo let in tali celo življeub od eu«?a f?k«vr-l:a da je i znaj »lil i-amo za eno lx>lezeu zdravilo j > kater- m po je tista bolezen gotovo ali pa vsaj najbolj ozdravi,a. Ako tako kakšen zdravnik znajda zdravilo za bolezen, Latero J.ikdo ni mogel poprej za gotovj ozdraviti, potem postane 011 poznan in slaven pj celem svetu kjer On je dospel do tega, da se bolnika s tako bolezen k«'daj zamoro ■ zdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen posebno in stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena t o po predpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo to zdravila vsakemu našemu l.olnil-u. To zdravila po sistemu OIIOSI so čisti in nnturalni kateri so pripravljeni iz raznih rastlin, zelenjav, korenin in veo drr<nh tvarin ter se rabijo po vsih državnih bolnišnicah in posebno v slučaju vojske. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji in naj bolj gotovi zdravili kjer so že bili popreje poskuše-ni nacl ljudmi ko so bili bolni in pri katerih so se pokazale te zdravila vedno za naj boljša iu iz naj večjim uspehom.
* -r- Vsim bolnikom s!e<teče na znan?2! -r -r
NAŠA POŠTENA IN NSPOBITA PONUDBA.
Kjer smo gotovi da naša zdruvila v vs ki bolezni pomn-ijo, Tam moremo za gotovo obljubiti sledeče: Ako se Vi pet dni poslej ko ste dobili našo zdravila ne čutite bolje, in nt? opazite d i V; a naši zdra-vili hočejo pomapiti, poSlite nam jili po expressaplačano s dov( Cenjeni presedanja in ako niste poribili od nlili več od jedne tretinje, Vam hočemo povrniti bv z kakSne okolnosti Vaši denar katerega ste nam dali nazaj. To V.t.u garantirajo:
Po celem sveta slavni profesorji Cr. B^f, Or. SCiiUH in Cr. KSICBT!
ALI VAM MORE KC30 DRUGI TO OBLJLBITF? N£! SAMO TISTI, KATERI JE GOTOV DA VAM MORE KJMAGATf.
Vidite, vprašalte iti prepričajte se sami, posebno tisti i aUri so v New Vr>rk:%
-•ii ne d .Vemo v Sasopi;- I ".lil^s i isuia s v. d- i som od ljudi katerih še i:i. Yi kaf -i s mui. to v lor! j poznate gotovo P:I: "uc. - piiito na : ;fa n!i Sa vprašajte osebno. B rite l:..7;šno pismo nam" je dal.
Velecenjeni z-lravnilii od
cAMZRICA-EUROPE COZIXANIJE v Nq.v Ycr!:u. Veleučeni gos;-o<l!
Prav navdnSen sem od VaSec^i asp* t l::it rc-^a ste nol:az-;!i pri moji bolezni, katera meje trpinčila c'l.h \ rit in .1 kaU-re i,:e niso mo^li dragi zdravniki ozdiaviti. N -znani-a Vam gospod zdravnik da prvi teden ko sem začel rabiti VaSa zdravila, katera ftle n.i Vi dali proti moli bolezni katero sem imel na prsih, izgubil som bolečine in ne da bi s - samo boljšega čutil, tem več imam prepričanje da sem popolnoma ozdravil.
Zatr> gospodi zdravniki Vas prosim da oglasite to pismo, da bodo tudi dru J ljudje zaupali ua Vas ia Vaša zdravila in se postili od Vas zdraviti kakor sem se jest pustil in d i s.- nebodo dali premotit od drugili zdravnikov kakor seje z m. noj godilo. Hvala bogu sedaj sem zdrav ali Vam želim da živite tisoče od let v korist bolnikom.
Bratje slovenei, jest sem Zai^rebčan živim tukaj v New Yorkc, in ako ne verjamete temu pismu, pridite k mem jest Vam liočem vsem svetovati da se pustite zdravit pri zdravnikiii od America Europe Comi«inije kjer to bode v Vaš korist. — Za vedno Vam se zahvaljujem.
„	Ivan liudin.
V New Vorku, dne 2. Septembra 190G.
TO NI LAŽNIVO PISMO TO JE RESNICA, IN KEDO NE VERJAME NAT VPRAŠA GOSP. HUDINA!
PoSlite nam Važi naslov da Vam takoj pošljemo našo malo knjigo: Toraj vsi kateri hočete da Vas ozdravimo pišite ali pridite sami na ZRAVNIŠKI ODDELJEK ZA SLOVENCE od
AMERICA-EUROPE Co.
161 Columbus Ave.	NEW YORK.
Svetujemo tistim kateri pridejo osebno, da pridejo ako je mogoče j£utraj med deseto in dvanajsto uro.
H
i
I
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO*?.
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev 'n drugih.
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Rojakom
r-aznanram, da j." za tamošnji okraj moj
etiiiii pooblaščeni zastopnik za vse posle
JAKOB ZABUKOVEC,
4824 Blackberry Alley-	Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od i7. do 18. ure, ter ob sobotnb do i 8. ure zvečer.
Frank Sakssr.
^HF H^ll1"!«^!« HI ^
r
i -£3
Compagnle Generale Transatlantique.
|Francoska parobrodna družba.}
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE. PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTNI PARJVIKI SO:
HH1 Provfn,ce" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
LaSavoie" „ „ „ .................i2j(XK) 25 000
La Lorraine" „ „ „ .................12,000 „ 25,000 „
f aTouraine „ „	.................l0 00Q	12 U0Q
L'Apuitame „ „ „ .................i0,000 16,«K)0
*'La Bretange ............................... 8,000	„ o «00
"La Chamqagne" ............................ g^ioo 9 00t»
"La Gascogne"............................... g.0<X)	„ 9,000 \\
Glav,:-! Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url dopolndne iz pristanišča St-4 2 SorthKiTer, ob Morton St., N.Y.
•LA PROVENCE 27. dec. 1906. "LA LORRAINE 31. j an. 1907. •LA LORRAINE	3. jan. 1907. La Bretagne	7. febr. 1907.
La Bretague	10. jan. 1907. *LA SAVOIE	14. feb. 1906.
•LA SAVOIE	17. jan. 1907. *LA TOURAINE 21. febr. 1907.
•LA TOURAINE 24. jan. 1907. "LA PROVENCE 2S. febr. 1907. Parnika z zve/do zaznamovani imajo po dva vijaka.
M- w. Kozminski, P«ner:»lni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, III.
PARNIKI PLUJEJO JV2E-I
TRSTOM, REKO IN NEW YORk
h i
RUS!
PABNIKIIMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR \A KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA R*ZiiEI>A.'
odpluje Iz Ne vi York a due 5 januarja.
TJLT0NIA, SLAVOXIA in PAN NOMA so j »ami ki na dva vijaka. Ii parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na.
Yo?nje listke prodajajo pooblaščeni azentje in
Tiie Cieri SieamSin Co., m,
BOSTON:	MINNFAFOLIS:	CHItAGO:
126 .State St. Guaranty Building. 67 Dearborn St STATE ST., NEW YORK.
i nymic"'
"TH1"' Tiyr^ yr^-vr- -m-r	y,	-Jfi' ' jrn—.»p.'..fti -----
Telefon' 2034.
Frank Petkovšek
714-218 Market Street	Waukegan, 111.
prii>oroea roiakom'Bvoj
^SAUOOIN, ^
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAdALNICI ima vedno sveže groce-rtfe po nizkih cenah.
Pošilja denarje t staro domovino zelo hitro in ceno; v sveži je z Mr. Frank Sakserjem v New Torkn.
^^ ^ ^	A ^	- ---a |

J