HALŠTATSKA NEKROPOLA NA KRIŽNI GORI PRI LOŽU MEHTILDA URLEB N o tra n jsk i m u zej, P o sto jn a Halštatska nekropola na Križni gori p ri Ložu sodi danes nedvomno med najpomembnejša starohalštatska najdišča na Notranjskem. Na nekropoli, ki je plana, je bilo med leti 1957 in 1959 odkopanih 153 grobov. Od teh je bilo 91 žganih, 62 pa skeletnih grobov. Namen tega prispevka je podati nekatere osnovne kronološke značilnosti grobišča, problem atiko o načinu pokopa ter odnos do ostalih najdišč notranjske kulturne skupine in sosednjega japodsko- libum skega prostora.1 Kronološko izhodišče obravnave so ugotovljene štiri razvojne faze na Križ­ ni gori, ki si zaporedno sledijo in prehajajo brez prekinitev druga v drugo. K ulturna podoba Križne gore pa tem elji na ugotovljenih formalnih značilno­ stih, ki so sodelovale pri form iranju njene celotne kulture. Vzporedno' se raz­ vijajo izrazito domači dosežki, ki utem eljujejo obstoj notranjske kulturne sku­ pine kot enakopravnega dejavnika v dogajanjih svojega časa na jugovzhodnem predalpskem prostoru. Pred očmi moramo imeti geografski položaj našega najdišča. To je kratko označeno, nekako križpotje, ki združuje vse smeri in silnice neposredne soseščine. Poudariti pa je treba, da kultura Križne gore ne sledi slepo svoji okolici, ampak kritično sprejema ali odklanja njene do­ sežke ter predvsem na svoji lastni tradiciji kroji podobo svoje m aterialne kul­ ture. Sestav elementov m aterialne kulture in način pokopa • — ■ kot nesporen odraz duhovnih dogajanj — kažeta dve komponenti, ki vseskozi ustvarjata kulturno podobo Križne gore. Osnovna in obenem najmočnejša je nedvomno komponenta elementov m lajših skupin KŽG, druga, manj številna, ki je vse­ skozi prisotna in močno zakoreninjena, je balkanska komponenta s prvinami iz japodsko-liburnskega prostora. Med njim a je razlika v oblikah m aterialne kulture, bistveno pa ju leči duhovno in religiozno pojmovanje, najbolj opazno v načinu pokopa; p ri p rv i v žgani in pri drugi v skeletni obliki. Žarnogrobišč- na komponenta se kaže z žganim pokopom, v m aterialni kulturi pa z bogato keramiko in kovinskimi predmeti žarnogrobiščnega porekla, kot npr. manjše očalarke (grob 100, T. 4: 12), igle z uvito glavico (grob 33, T. 1: 12), eno in več- glave igle (grob 11, T. 1: 1), saltaleone (grob 60, T. 3: 12) ter dom ala popolno m anjkanje orožja. Zahodnobalkanska komponenta pa se kaže v skeletnem po­ kopu, popolnem m anjkanju orožja ter skromni keramiki, ki lahko tudi povsem 1 Celotno gradivo je objavljeno v Arh. kat. in monogr. 11 (1974). w izostane. Nasprotno pa so bogati drugi kovinski predmeti, kot npr. enopetljaste fibule (grob 38, 101, T. 2: 4; 6: 11), velike očalarke (grob 124, 126, T. 5: 5; 6: 2), japodske igle in oglavja, ki so bili na pokopanem tam, kjer jih je nosil še za življenja. Isti komponenti je prisoditi tudi narebrene zapestnice (grob 120, T. 4: 14, 16), uhane s predrtim koncem (grob 124 in 126, T. 5: 4, 6; 6: 4, 5) in protocertoške fibule. Vseskozi nam je bilo pred očmi vprašanje, kako se je grobišče širilo, in, ali je moč ugotoviti prostor najstarejših pokopov? Vzporedno s tem se je odprl še drug problem, in sicer v kakšnem medsebojnem odnosu sta bili ugotovljena žamogrobiščna in balkanska komponenta oziroma njimi nosilci. Tako' izhodišče je pokazalo, da se je v najstarejši I a fazi Križne gore izoblikovalo osem sku­ pin grobov (pril. 1), ki jih med seboj ne ločuje samo grupiranje grobov, ampak tudi značilnosti v pridatkih ter načinu pokopa. Že sedaj je v najstarejši I a fazi Križne gore moč opaziti prevladovanje skeletnih grobov v zahodni polovici grobišča, žganih pa v vzhodni polovici. To razm erje se nato nadaljuje v ostalih fazah (pril. 1—4). Zdi se nujno opozoriti na to, da je bil prav način pokopa tisti, ki ima prim arno vlogo pri določanju razm erja obeh komponent na ne­ kropoli, ker odseva način verovanja v posmrtno življenje, in da se repertoar pridatkov, ki sicer označuje vsako od skupin, večkrat prevzema iz ene v drugo. Gradivo, znaičlno za eno skupino, v njej vedno prevladuje, gradivo, značilno* za drugo skupino, pa se vkomponira v prvo predvsem v dekorativne namene. Po pridatkih so za to fazo zlasti značilni grobovi 33, 60, 73, 101 in 120 (T. 1, 3, 6, 4). V fazi I b Križne gore se je pokop nadaljeval v okviru istih skupin, kar je razvidno iz pril. 2, le areali se večajo. Številčno večji novi pokopi kažejo, da se je življenje na Križni gori razmahnilo. Bistveno je, da se v tej fazi de­ jansko izoblikujejo nove forme m aterialne kulture, ki opravičujejo obstoj no­ tranjske skupine v okviru jugovzhodnoalpske halštatske kulture. Tu naj ome­ nim predvsem polmesečne fibule, ki so domač dosežek in na katerih lahko vidimo sintezo obeh bazičnih komponent: žamogrobiščno, ki se kaže v iztol- čenih bunčicah na loku ter v verižicah, ki so pravzaprav že balkanska prvina. Tudi polmesečni obeski ali uhani iz groba 100 (T. 4: 1, 2) se v svoji osnovni obliki nekako zrcalijo v polmesečnik, fibulah in zaenkrat nimajo niti približ­ nega vzornika. Med drugimi so za to fazo značilni grobovi 38, 39, 47, 100 itd. (T. 2, 3, 4). V II a fazi Križne gore so bili pokopi v okviru istih skupin, ne da bi se bistveno povečali posamezni grobiščni kompleksi (pril. 3). Izjema je le skupina V n i, na katere prostoru obstaja možnost, da so bili mlajši grobovi uničeni. M aterialno kulturo označuje nadaljnja raba polmesečnih fibul (grob 11, T. 1: 4). Nova pa je oblika dvojne igle-lasnice iz groba 34 (T. 1: 7), katere izpeljava v obliki treh petelj je samosvoja in brez analogije, če izvzamemo iglo iz Cu- pram arittim e v Italiji, ki pa je brez ustreznih najdiščnih podatkov.2 Vse družine iz II a faze Križne gore nadaljujejo pokopavanje na svojih arealih tudi v zadnji II b fazi (pril. 4). Po številčnosti pokopov je viden občuten upad (pril. 4, nečrtkani grobovi; črtkani pa so grobovi, katere po skrajno revnih pridatkih ni bilo možno opredeliti za to ali ono fazo). V tej fazi je opazno tudi popolno ravnovesje in s tem enakopravnost obeh načinov pokopa. 2 Guida, Museo d’Ancona (1915) 225. Če se povrnemo- v splošnem na kulturo- K rižne gore kot nedvomno moč­ nega predstavnika tako imenovane notranjske halštatske kulturne skupine, moramo form ulirati še nekaj dejstev, ki opravičujejo samostojnost in ne na­ zadnje tudi samoniklost njene kulture. Tem eljna ugotovitev je, da bazira njen razvoj na izrazito žamogrobiščni tradiciji, k i je vzdrževana skozi ves njen obstoj. Drugi temelj ji je dala soseščina z japodsko-liburnijskim in histrskim področjem. V naši najstarejši I a fazi Križne gore živita obe komponenti še druga ob drugi, a že v tej fazi se čuti postopno zbliževanje. Zato se zdi, da lahiko pričakujemo še neko starejšo fazo. Soditi o tem, katera komponenta je starejša, je sicer brez gradiva preuranjeno. Prioriteto žamogrobiščni bi dovo­ ljevalo le njeno procentualno večje zastopstvo v i a fazi. V i b fazi je že očitna izoblikovanost notranjske kulture. Polmesečne fibule in polmesečni uhani so pridobitev smiselnega sožitja obeh komponent. Ni naključje, da taki ugotovitvi botruje tudi socialna in ekonomska moč nosilcev te kulture, k ar se izraža v bogatih grobovih. Kljub tej očitni združitvi obeh komponent pa opažamo po­ polno samostojnost njene duhovne kulture, ki dosledno ohranja sebi lastno predstavo posmrtnega življenja, vidno pri eni v skeletni obliki pokopa in pri drugi v žgani Obliki pokopa. Tako postaja očitno, da stopa religiozna tradicija korak za prevzemanjem novih oblik v m aterialni kulturi. V II a fazi Križne gore se nove forme m aterialne kulture obogate z dvojno iglo - lasnico, ki je trenutno zaradi osamljenosti za opredeljevanje še nekoliko labilna, ni pa slu­ čajen pojav. V tej fazi se že močno čuti postopno zbliževanje k enakopravnosti obeh načinov pokopa. Tu se zdi, da duhovna tradicija popušča. S tem je do­ seženo zlitje obeh komponent, tako da se je lahko dokončno izoblikovala m aterialno in duhovno notranjska kulturna skupina. V poslednjem danes zna­ nem obdobju na Križni gori ali fazi II b so postale za notranjsko kulturo zna­ čilne m aterialne m anifestacije številnejše, prodrle so praktično v vse skupine oziroma družine; očitna pa je tudi popolna enakopravnost obeh načinov po­ kopa. Prisotna pa je tako socialna kot ekonomska dekadenca, — saj to fazo označuje številčno upadanje njenih nosilcev —, ki je v veliki m eri odvisna od ekonomskega propada, kar se odraža tudi v skromnejših in maloštevilnih pri­ datkih. Časovno gradivo našega grobišča lahko enačimo z naj starejšo železno dobo Slovenije —■ Vače I po Staretu,3 ali po novejši Gabrovčevi razdelitvi slovenske halštatske kulture — Podzemelj 1 in 2 ter Stična l.4 Horizont Podzemlja 1 in 2 dobro predstavljajo moški grobovi naše I b in Ha faze (grob 39 in 11, T. 2: 1). S tem da smo naslonili naši I b in II a fazi na Podzemelj 1 in 2, ki se postavlja v čas med 750 in 650 pr. n. e., smo dobili tudi začetek naše I b faze. Večji del naše I a faze pa izpade iz te kronološke postavitve, ker njeni m aterialni ele­ m enti zahtevajo starejšo datacijo, nekoliko pred Podzemljem 1. Zadnjo II b fazo karakterizirajo protocertoške fibule in dvopetljaste lokaste fibule z votlim lokom. Protocertoška fibula je datirana na libum skem prostoru med leti 600 in 500 pr. n. e.,6 na Dolenjskem pa se pojavi prava certoška fibula že s skitskimi vplivi, to je okoli leta 550. Tako bi pri prim erjavi obeh pojavov dobili najnižjo 3 F. Stare, Prazgodovinske Vače 4 S. Gabrovec, Arh. vestnik 15-16 (1954) 118 ss. lati, A rh. vestnik 8 (1957) (1964-65) 21 ss. 204 ss. 5 Š. Batovič, Arch. Iugoslavica 6 (1965) 64. datacijo konca II b faze pred časom skitskega vpliva, torej pred leto 550 ali Stična 2. Ker pa se zdi ta datacija zelo nizka in premalo okrepljena, bi opre­ delili čas zaključka II b faze Križne gore raje okoli leta 600, ali morda še v čas prve četrtine 6. stoletja. Končno nam ostane še naloga, da Križno goro povežemo z najdišči, ki jih skupne karakteristike vključujejo v notranjsko kulturno skupino. To so naj­ dišča Unec, Šmihel pod Nanosom, Tržišče in Trnovo ter nekropole v Škocjanu, katerih dokumentacija in gradivo nam je za sedaj premalo poznano. Ta vrzel je posebno občutna, ker dajejo doslej znani elementi slutiti, da razpolaga prav Škocjan z najstarejšim gradivom, na katerem bazira notranjska skupina. Iz Unca poznamo samo eno grobno celoto, ki pa se s svojim gradivom dobro vključuje v i b fazo K rižne gore.6 Na osnovi danes razpoložljivega gradiva iz Šmihela7 lahko ugotavljamo1 , da so elementi zahodne balkanske halštatske sku­ pine manj izraziti kot v gradivu s Križne gore. Še najbolj so zastopane eno- petljaste fibule, s katerim i smo lahko najsigurneje povezali obe najdišči. Po­ goste so v Šmihelu tudi m anjše očalarke, kot tudi večglave igle, ki izpriču­ jejo osnovno žamogrobiščno komponento, medtem ko japodske očalarke po­ vsem izostajajo. Na to komponento kaže tudi žgan pokop, sicer ne dovolj dokumentiran, po katerem je Šmihel bliže svetolucijskemu krogu. Šibkost vplivov zahodnobalkanske komponente se da razlagati že z malo1 večjo geo­ grafsko oddaljenostjo od njenih žarišč. Poleg že obeh navedenih točk, ki po­ vezujejo obe najdišči, imamo še polmesečne fibule, ki so v'Šm ihelu bolj redke. M anjkajo pa nekatere prvine (polmesečni obeski, dvojna igla, uhani s predrtim koncem), ki karakteriziraj o notranjsko skupino, kakršno poznamo s Križne gore. Ni tudi mogoče prezreti, da so po inventarju grobovi iz Šmihela, ki se časovno enačijo s K rižno goro, manj bogati. Morda bi vse to opravičevalo misel, da je v času razcveta kulture na Križni gori, Šmihel povsem periferen. Nasprotno pa kaže njegovo poznejše gradivo, da se razcvete, ko1 Križna gora odmira ali celo zamre. Prim erjati danes našo nekropolo z ono v Trnovem je težavno, ker ne poznamo zadosti gradiva.8 Po skromnem kovinskem gradivu, ki je znano (fragm enti japodskih očalark, narebrenih zapestnic, uhanov s pre­ drtim i konci, polmesečnih fibul) lahko nekropolo zanesljivo pripišemo notranj­ ski skupini, saj sodijo časovno ti predmeti k najmlajši fazi II b Križne gore. Poslednje najdišče, ki sodi k notranjski skupini, je Tržišče, katerega gradivo je poznejše od Križne gore.9 Elementi, ki povezujejo Tržišče z II b fazo Križne gore, so skromni. Čeprav sta najdišči geografska soseda, lahko • — • tako kot za Šmihel — ugotovimo1 , da se je življenje na Tržišču razmahnilo takrat, ko je na Križni gori zamrlo. V sklopu danes znanih najdišč notranjske kulturne skupine nosi Križna gora po m aterialni ku ltu ri centralno oznako. Na drugi strani pa jo geografski položaj postavlja v odnosu do ostalih sedaj znanih najdišč na jugovzhodno obrobje kulture. Naloge novih raziskovanj bodo morale biti osredotočene na iskanje razmejitvenega področja z japodsko-liburnskim ter histrskim prosto- 6 M. Urleb, Arh. vestn ik 7 (1956) 292 sis. 7 Neobjavljeno gradivo iz Šmihela pod Nanosom. 8 R. Battaglia, Bull. Paletn. Ital. 47 (1927) 97 ss. Del gradiva z nekropole je v N otranjskem muzeju v Potstojni. 9 Še neobjavljeno gradivo iz Tržišča. rom. Tako bomo mogli področje notranjske kulturne skupine om ejiti v tej smeri. Šele potem . bo mogoče ovredno-stiti najdišče na Križni gori kot cen­ tralno ali kot obrobno. Die hallstattzeitliche Nekropole auf der K rižna gora bei Lož Dieses flache G räberfeld, auf dem 91 B rand- und 62 S kelettgräber in den Jahrein 1957—1959 ausgegraben w orden sind, gehört zweifellos zu den w ichtigsten F undorten des alten H alistatts in N otranjsko (Innerkrain). E-s sollen n u r einige grundlegende chronologische Besonderheiten dieser Nekropole, die Problem atik der B estattungsw eisen und ih re Beziehungen zu den anderen F undorten der In n er- k rain er K ulturgruppe u n d zum benachbarten japodiisch-libum ischen R aum erötert w erden.1 V ier Entwicklung-Phasen, die ohne U nterbrechung ineinander übergehen, sind auf der K rižna gora festgestellt worden. Die form ellen Besonderheiten, die bei der G estaltung der K rižna gora-K ultur m itgew irkt haben, sind die G rundlage fü r deren C harakteristik. P arallel aber entwickeln sich besondere heim ische E rrungenschaften, w elche die Existenz d er Irunerkrainer K ulturgruppe als gleichberechtigten M itw ir­ kende im südöstlichen V oralpenraum der dam aligen Zeit begründen. Die geo­ graphische Lage des F undortes ist auch sehr w ichtig. Es handelt sich um ein Raum, wo sich die Wege n ach allen Richtungen -kreuzen und den natürlich Einflüssen m indestens aus der unm ittelbaren N achbarschaft ausgesetzt w ar. Die K rižna gora- K u ltu r folgt jedoch n ic h t blind ih rer Umgebung, sondern deren E rrungenschaften w erden von ih r k ritisch akzeptiert oder abgelehnt. Sie form t -die Physiognomie ih rer m aferiallen K u ltu r nach der eigenen Tradition. Die S tru k tu r d er Elem ente der m ateriellen K ultur und die B estattungsw eisen weisen au f zwei Kom ponenten hin. Die Elem ente d er jüngeren U m enfelderkultur bilden die grundlegende und w ichtigste K om ponente, die im m er anw esenden und stark eingew urzelten Elem ente des japodisch-li-bumdischen Raum es bilden die etw as schw ächere Balkankom ponente. Sie unterscheiden sich in den Form en der m ateriellen K ultur, be-son-dars aber in der geistigen und religiösen Vorstellung, w as am besten in der B estattungsw eise zum A usdruck kom m t: einerseits B randgräber, anderseits Skelettgräber. Die U rnen- felderko-mponente bezeugt ih r V orhandensein m it ihren B randgräbem , in der m ate­ riellen K ultur durch die reiche K eram ik und M etallgegenstände w ie z. B. kleinere B rillenfibeln (Grab 100, T. 4: 12), Rollnadeln (G rab 33, T. 1: 12), m ehrköpfige N adeln (Grab 11, T. 1: 1), S altaleonen (Grab 60, T. 3: 12), besonders charakteristisch ist aber der fast völlige M angel an W affen. Die w estbalkanische K om ponente offenbart sich in Sketetfgräbem , m it bescheidener K eram ik darin; m anchm al fehlt sie völlig, eben­ so fehlen völlig die W affen. Die G räber sin d dafür reich an M etallbeigaben, ich erw ähne z. B. einschletifige Bogenfibeln (G räber 38 und 101, T. 2: 4; 6: 11), japo- dische Brillenfibeln (G räber 124 und 126, T. 5: 5; 6: 2), N adeln u n d Hutköpfe, die sich am Skelett dort befanden, wo sie zu Lebzeiten getragen w urden. H ierher ge­ hören auch die gerippten A rm bänder (Grab 120, T. 4: 14, 16), O hrringe (Gräber 124 und 126, T. 5: 4 ,, 6; 6: 4, 5) und Protocertosafibeln. Ich habe mich im m er gefragt, w ie sich das G räberfeld vergrösert h a t und ob der P latz der ältesten G räber festgestellt w erden könnte. P arallel dam it besteht noch ein zweites Problem : in welchem V erhältnis zueinander standen die U m en- felder- und die Balkankom ponente? Aus d er ältesten, der I a Phase der Križna gora stam m en acht A reale oder G räbergruppen (Beilage 15), die sich nicht n u r durch die G ruppierung oder G räber in einem A real, sondern auch durch die C harakte­ ristik der Beigaben und die Bestattungsw eise von einander unterscheiden. Schon in der ältesten, der I a P hase überwiegen die Skelettgräber in der w estlichen, die B randgräber in der östlichen H älfte der Nekropole. Diese Situation setzt sich in den nachfolgenden Phasen fo rt (Beilagen 1—4). Ich muß die A ufm erksam keit darauf lenken, daß bei der B eobachtung der V erhältnisse beider K om ponenten auf der Nekropole vor allem die Bestattungsw eise die prim äre Rolle spielt, d a diese den G lauben an ein Leben nach dem Tode reflektiert, und daß die Beigaben, die zw ar für jed e G ruppe charakteristisch sind, öfters von ein er Gruppe in die andere auf genom­ m en werden. Das für die eigene G ruppe charakteristische M aterial überw iegt quanti­ ta tiv fast überall, das fü r ein andere G ruppe charakteristische M aterial dagegen w ird nur als Dekoration, sozusagen als M odeartikel inkorporiert. Die G räber 33, 60, 73, 101 und 120 (T. 1, 3, 6, 4) sind m it ihrem M aterial fü r diese P hase besonders charakteristisch. In der Phase I b fanden die B estattungen dm Rahm en der gleichen G ruppen statt, w as aus Beilage 2 ersichtlich ist. Die A reale w erden größer, die zahlreicheren neuen G räber weisen darau f hin, daß das Leben auf der K rižna gora einen Auf­ schw ung genommen hat. Ganz neue Form en d e r m ateriellen K ultur bilden sich in dieser Phase aus, was die A nerkennung der Innerkrainer G ruppe im Rahm en der südöstlichen, alpinen H allstattk u ltu r rechtfertigt. Ich erw ähne vor allem die halb­ m ondförm igen Fibeln, die eine lokale E rrungenschaft sind und auf w elchen w ir die Synthese beider K om ponenten erkennen können, 'die der U m enfelder, welche stich in den ausgehäm m erten Beulchen auf dem Bogen, die Balkankom ponente, die sich in den K ettchen offenbart. Auch die halbm ondförm igen A nhängsel oder O hr­ ringe aus dem G rabe 100 (T. 4: 1, 2) spiegeln sich in den halbm ondförm igen Fi­ beln w ieder und für sie ist nicht einm al ein annäherndes Vorbild vorhanden. Die G räber 38, 39, 47, 100 usw. sind für diese P hase typisch (T. 2, 3, 4). In der II a Phase w erden die B estattungen im Rahmen der gleichen Gruppen vorgenommen, ohne daß die einzelnen G räberkom plexe w esentlich vergrößert w ur­ den (Beilage 3). Eine A usnahm e bildet nur die G ruppe VIII, doch ist es da möglich, daß hier die jüngeren G räber vernichtet w orden sind. H albm ondförm ige Fibeln (Grab 11, T. 1: 4) treten in dieser Phase neuerdings auf, aller W arscheinlichkeit nach neu ist die D oppelhaam adel aus dem G rab 34 (T. 1: 7), deren A usführung in drei Schleifen einzig in ih re r A rt ist und keine Analogien besitzt, m it Ausnahm e d er H aarnadel aus C upram arittim a, fü r w elchen die entsprechenden F undortsanga­ ben leider fehlen.2 Alle Fam ilien der II a Phase d er K rižna gora bleiben auf ihren A realen auch in der letzten II b P hase erh alten (Beilage 4). In der Zahl ihrer V ertreter ist ein m erklicher Rückgang zu verzeichnen (Beilage 4, unschraffierte G räber). N ur die G räber, die infolge der außerordentlichen A rm ut an Beigaben in keine Phase ein- gereiht w erden konnten, sind in der Beilage schraffiert. Die vollkom m ene Gleich­ w ertigkeit beider Bestattungsw eisen in dieser P hase ist offensichtlich. Einige Tatsachen m üssen noch hervorgehoben werden, w elche die Selbstständig­ keit und U rw üchsigkeit der K rižna gora-K ultur bekräftigen. Ih re Entw icklung b asiert w ährend ihres ganzen Bestehens auf der U m enfelder-T radition. Doch die 1 t1 5 3 i ^ HI J / / 120 N / i \ 5 \ I, \ \ 101 \ \ / / [ O ' V I V ( v - x , V J / z z / ( ( 33 \ □ \ Z ( \ 6 4 \ II. \ / 6? \ / O \ / 56 VII. \ ° 8 4 , * V ___ / / z \ J / SKUPINE GROBOV V i a FAZI III. 1 1 • • • • r~\ \ ••............. : 117 IT. 92 O I. 118 X 5 ......, 2 3 < ? l 11 O ................. ........ . W113 ................... — ? \ 72 126 II. 123 O 22 : 2 4 \ o T. 4 3 o 6 □ O 0 0 1 6 Q 3 4 41 VI, 0 J ................ j A ,» * • »•* S •* . s • • i 31 □ 37 45 /6 3 66 O O O 29 / D 58 0 \ 4 8 f \ ° 7 0 85 '5 5 SKUPINE GROBOV V II.a FAZI 7 151 \ S SKUPINE GROBOV V II.b FAZI Innerkrainer K ultur hat ihre zweite Grundlage von d er südwestlichen territorialen N achbarschaft, vom japodiseh-liburnischen und historischen Gebiet erhalten. In der ältesten I a Phase d er K rižna gora kommen beide Kom ponenten nebeneinander vor und da ist schon eine stufenw eise A nnäherung zu verspüren. In diesem R aum könn­ ten w ir eine noch ältere P hase voraussetzten, als die zwei noch nicht vereinigten Kom ponenten diesen Raum bzw. diese Periode besiedelten, welche m it ihrem Ma­ terial, das w ir nicht kennen, die Zeit vor der Verschm elzung beider Kom ponenten bezeugen würde. F ür die P rio rität der U rnenfelderkom ponente in dieser Vorzeit spricht nur deren größere Z ahl in der I a Phase. In der I b Phase ist die Ausbildung der In n erk rain er K ultur in neuen Formen der m ateriellen K ultur offensichtlich. H albm ondförm ige Fibeln und halbm ondför­ mige Ohrringe sind die Errungenschaft der K oexistenz beider K om ponenten, was auf den sozialen und ökonomischen W ohlstand zurückzuführem ist, der auch im Reichtum der G räber zum A usdruck kommt. Trotz dieser offensichtlichen V ereini­ gung beider K om ponenten bem erken w ir die vollkommene Selbständigkeit der geistigen K ulturen, die konsequent jede ihre eigene Vorstellung des jenseitigen Le­ bens bew ahrt, w as sich in den Skelett- und B randgräbem offenbart. In der II a Phase bereichern sich die Form en der m ateriellen K u ltu r m it einer neuen Errungenschaft, d e r D oppelhaam adel. In dieser Phase spüren w ir schon stark die stufenweise A nnäherung an die G leichberechtigung beider Bestattungsweisen. Die geistige Tradition lä ß t da nach und dam it ist die Verschmelzung beider Kom­ ponenten erreicht. So h a t sich die m aterielle und geistige Innerkrainer K ulturgruppe ausgebildet. In d er P hase II b sind die für die Innerkrainer K ultur typischen m a­ teriellen M anifestationen zahlreicher geworden u n d sind praktisch in alle Familien eingedrungen. N un sind beide Bestattungsw eisen w enigstens in allen in dieser Phase noch starken Fam ilien vollkom men gleichwertig. Doch die soziale und auch öko­ nomische Dekadenz ist auch schon anwesend, w ird doch diese Phase durch die zahlenmäßige A bnahm e der Träger gekennzeichnet, w as im großen Maße vom ökonomischen V erfall abhängt und w as auch die bescheidenen und w enigen Bei­ gaben beweisen. Gemäß F. Stare3 können w ir unsere Nekropole in die älteste Eisenzeit Slowe­ niens Vače I, nach der neueren Einteilung der slowenischen H allistattkultur von Gabrovec aber in Podzem elj 1, 2 und Stična 1 zeitlich eimreihen.4 Die m ännlichen G räber unserer I b — und II a — Phase (G räber 39 und 11, T. 2: 1) stellen den Horizont Podzemelj 1 u n d 2 vor. Mit der Anlehnung unserer I b —• und II a — Phase an Podzemelj 1 und 2, d. i. an die Zeit zwischen 750 und 650 ist der A nfang unserer I b — Phase festgestellt worden. Der größere Teil unserer I a - Phase fällt aus dieser Chronologie aus, denn deren m aterielle Elem ente verlangen eine ältere Datierung, etw as vor Podzemelj 1. Die Protocertosafibel und die zweischleifige Bogenfibel m it hohlem Bogen charakterisieren die letzte II b Phase. Die Protocertosafibel w ird im liburm schen Raum m it den Jahren 600 bis 500 datiert.5 in Dolenjsko (Unterkrain) aber erscheint die Certosafibel schon um das J a h r 550 heram u n te r skytischem Einfluß auf der Bildfläche. So gelangen w ir zur niedrigsten D atierung des Endes der I l b Phase, noch vor der Zeit des skytischen Einflusses, also vor 550 oder Stična 2. Da m ir jedoch diese D atierung zu niedrig und auch zu w enig bekräftigt erscheint, w ürde ich m ich fü r die Zeit um 600 als Ende der II b Phase oder vielleicht für die Zeit des ersten V iertels des 6. Jahrhunderts. 33 A rh e o lo ški ve stn ik 513 Arheološki vestnik — Acta archaeologica XXIV, 1973 Schließlich m üssen w ir die K rižna gora noch m it denjenigen Fundorten, welche infolge der gem einsam en C harakteristika der Innerkrainer K ulturgruppe angehören, in V erbindung bringen. Dies sind Unec, Šmihel, Tržišče und Trnovo (heute Ilirska Bistrica), ferner noch die Nekropole in Škocjan, deren Dokum entation und M aterial leider noch zu wenig bekannt sind. Diese Lücke ist daher besonders spürbar, weil die uns bisher bekannten Elem ente verm uten lassen, daß gerade Škocjan über das älteste M aterial verfügt, auf dem die In n erk rain er Gruppe basiert. Aus Unec kennen w ir nur ein Grab, das sich m it ihrem M aterial gut in die I b Phase der K rižna gora einordnet.6 Auf Grund des verfügbaren M aterials aus Šm ihel7 können w ir feststellen, daß die Elem ente der w estbalkanischen H allstattgruppen da weniger ausgeprägt sind als auf der K rižna gora. Die einschleifigen Bogenfibeln, m it denen w ir beide Fund­ orte am besten verbinden, sind gut vertreten. K leinere Brillenfibeln als auch m ehr­ köpfige Nadeln sind in Šm ihel häufig, w ährend die japodischen B rillenfibeln völlig fehlen. Auf die U m enfelderkom ponente w eist auch die B randbestattung hin, die jedoch nicht genügend dokum entiert ist und dem St. Lucija Kreise näher steht. Die Schwäche der E inflüsse seitens der w estbalkanischen K om ponente kann schon m it der größeren geographischen E ntfernung ih rer B rennpunkte erk lä rt werden. Beiden Fundorten gem einsam sind noch die halbm ondförm igen Fibeln, die jedoch in Šm ihel seltener sind. Es fehlen einige Elem ente (halbmondförmige O hrringe, Dop- pelhaarnadel, Ohrringe), die die Innerkrainer Gruppe, wie w ir sie auf der Križna gora kennen, charakterisieren. Man darf jedoch nicht übersehen, daß die G räber von Šmihel, die zeitlich m it denen der K rižna gora zusammenfallen, inventarm äßig ärm er waren. Šmihel befand sich wohl an der Peripherie, als die K rižna gora-K ultur erb lü h t war. Das spätere M aterial aber bezeugt, daß die K u ltu r in Šm ihel blühte, als die K rižna gora im A bsterben begriffen w ar. Da w ir das M aterial von Tm ovo8 nicht genügend kennen, ist es fü r uns schwie­ rig, einen Vergleich m it der Križna gora anzustellen. Nach den uns bekannten, bescheidenen M etallgegenständen zur urteilen (Fragm ente japodischer Brillenfibeln, gerippter Arm bänder, O hrgehänge, halbm ondförm ige Fibeln) können w ir die Nekro­ pole zuverläßig der In n erk rain er G ruppe zuteilen, zeitlich aber fallen diese Gegen­ stände in die jüngste Phase, II b der K rižna gora. Tržišče,9 dessen M aterial einer späteren Zeit als die K rižna gora angehört, ist der letzte F undort der In nerkrainer Gruppe. Die Elemente, welche Tržišče m it der letzten, der II b Phase der K rižna gora verbinden, sind bescheiden. Obwohl beide F undorte geographisch einander sehr nahe sind, könen w ir wie fü r Šm ihel auch fü r Tržišče feststellen, daß das Leben in Tržišče erst dam als einen Aufschwung genom men hat, als es auf der K rižna gora schon ausgestorben war. Die Križna gora m it ih rer m ateriellen K u ltu r ist das Zentrum im Gefüge der In n erkrainer K ulturgruppe. Infolge ih rer geographischen Lage steht sie in Beziehung zu den übringen jetzt bekannten Fundorten am äußersten südöstlichen Rand. Neuere Forschungen müssen ih re A ufm erksam keit auf das Aufsuchen der G renze zwischen der Innerkrainer K ulturgruppe und dem japodisch-libum ischen und histrischen R aum richten. Wenn die Grenzscheide bekannt ist, w ird die K rižna gora als zen­ tra le r oder m ehr an d er Peripherie gelegener F undort bew ertet w erden können. K rižna gora pri Ložu. G robovi 11, 33, 34. 1, 2, 4 železo, 3, 5, 6, 8, 9 glina, 7, 10—12 bron K rižna gora pri Ložu. Grobova 38, 39. 1, 6—8 glina, 2—5, 9—11 bron K rižna gora pri Ložu. G robovi 47, 60, 73. 1, 4—9 glina, 2, 3, 10 železo, 11, 12 bron, 13 steklo K rižna gora pri Ložu. Grobova 100, 120. 1, 2, 4—6, 8, 9, 12, 14 bron, 3 steklena pasta, 7, 10, 11, 15, 16 železo, 13, 17 glina K rižna gora bei Lož. G räber 100, 120. 1, 2, 4—6, 8, 9. 12, 14 Bronze, 3 Glaspaste, 7, 10, 11, 15, 16 Eisen, 13, 17 Ton 1—12, 14—17 = 1/2, 13 = 1/4 K rižna gora pri Ložu. Grob 124. 1—6 bron, 7, 8 steklena pasta K rižna gora bei Lož. G rab 124. 1—6 Bronze, 7, 8 Glaspaste 1—8 = 1/2 GROB 126 K rižna gora pri Ložu. Grobova 101, 126. 1, 10, 12, 13 glina, 2—9, 11 bron K rižna gora bei Lož. G räber 101, 126. 1, 10, 12, 13 Ton, 2—9, 11 Bronze 1 = 1/4, 2— 13 = 1/2