Gozdarski vestnik Gozdarski vestnik, letnik 57 • številka 1 1 Vol. 57 • No. 1 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry 2 Uvodnik RAZPRAVE 3 Marko ACCETTO Floristicna in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske Floristical and Vege tal Obse Nations from the Rock Faces of the Norlheastern Kostelska Area (Kocevska, S Slovenia) 23 Aleš KADUNC, Tihomir RUGANI Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju The Upper Timberfine of Notranji Bohinj District (NW Slovenia) !Z DOMACE IN TUJE PRAKSE 34 Porocilo o 11. delavnici javne gozdarske službe "Gozdna rastišca in razvoj sestojev na Sežansko-Komenskem Krasu" (Sežana-Lipica , 24.-25. november 1998) 35 Gozdna in zgodovinska ucna pot Stari grad Radlje ob Dravi GOZDARSTVO V CASU IN PROSTORU 37 Gozdarstvo ni vec tako enostavno, kot je bilo Konferenca o upravljanju gozdov v zavarovanih in rekreacijskih obmocjih (Forest management in Designated Conservation and Recreation Areas) Firence, 7. -11 . oktober 1998 39 Strokovna ekskurzija v Narodni park Stilfser Joch (Parco nazionale della Stelvio) na Južnem Tirolskem STALIŠCA IN ODMEVI 41 Slovenske predstavitve resolucije EU o Evropski gozdarski strategiji 43 Erozija verodostojnosti -strokovne kritike? PREDSTAVLJAJO SE 44 UGNATEC-CHROMCOM stroji za pripravo lesnih sekancev DRUŠTVENE VESTI 45 26. srecanje gozda~ev treh dežel ­PANONIA 98 46 Aleš POLJANEC, Anita NOVAK IFSA (International Forestry Students Association)-Mednarodno združenje študentov gozdarstva 48 Rezultati ankete "Gozdarski vestnik v letu 1998" 49 Koledar prireditev ZGDS v letu 1999 50 Iz delovanja sekcije sodnih izvedencev in cenilcev za gozdarstvo KADRI IN IZOBRAžEVANJE 50 Ekskurzija na Slovaško 51 Novi magistri v gozdarstvu KNJIŽEVNOST 54 Ott, E. 1 Frehner, M. 1 Frey, H.-U. 1 Luscher, P., 1997. Gebirgsnadelwalder. Ein praxisorientierter L:eitfaden fUr eine standortgerechte Waldbehand­ lung. Verlag Haupt, Bern, 287 s. STROKOVNO IZRAZJE 55 Gozdarsko strokovno izrazje Gozdarski vestnik -izziv posamezniku in stroki Dan, ko izide Vestnik, je za urednika poseben dan. Predstavlja zakljucni dogodek vec mesecev trajajocih aktivnosti pri zbiranju in izboru gradiva, urejanju prispevkov, oblikovanju številke in trenutek, ko ni vec poti nazaj. Tudi za številne narocnike to ni navaden dan. Za marsikoga je to edini redni stik s pisano strokovno besedo. Za tiste narocnike, ki so ohranili pridobljeno vešcino pisnega izražanja, je to lahko trenutek, ko zagledajo svoje sledi na papirju ali pa spoznajo, kako zelo drugace okolica razumeva ubeseditev ali upodobitev njihovih misli. Za veliko vecino gozdarjev pa je dan izida Vestnika kot vsak drug. Nekateri izmed njih se zanašajo, da jih Vestnik caka varno skrit v redkih knjižnicah ali na spletnih straneh interneta, drugi ga poznajo samo po naslovu in v isti sapi vzdihujejo nad odnosi v stroki. Zdi se kakor, da nocejo razumeti temeljnega zakona spremenljivosti ter neskoncne igre dajanja in jemanja. Brez posebnega napora jih najdemo tako med terenskimi gozdarji kot tudi med akademiki. Zaradi njih so me v zacetku obletavale negotove misli o smisla in pomenu tega glasila. Je mar 500 strani in dva milijona bolj ali manj urejene zloženke znakov v posameznem letniku fe klepet branjevk ali spomenik samovšecnim posameznikom? Ali je kontinuiteta glasila brez odmevov upravicena in preko tri tisoc ur dela predanih sodelavcev v uredništvu vsako leto izguba casa? Ko zakljucujem razmeroma kratko, a dinamicno obdobje vodenja revije, sem trdno preprican, da ima Vestnik v slovenskem gozdarstvu vecplasten pomen. Preprican sem, da obstoj in redno izhajanje Gozdarskega vestnika predstavlja izziv vsakemu, ki se je zapisal gozdarski stroki na slovenskem. Predstavlja izziv njegovi usposobljenosti, vesti in pogumu, da v sebi pretehta strokovno stvarnost ter se nanjo odzove. Za to ni potrebno postati pisatelj ali znanstvenik, potrebna pa je pok on cna drža in predanost stroki. Ali res vemo, kaj to pomeni? Vestnik pa ni le izziv posamezniku, ampak celotni slovenski gozdarski stroki: Ministrstvu, Fakulteti, Inštitutu, Zavodu za gozdove, gospodarskim družbam vseh vrst in ostalim, ki se srecujejo z gozdom ali gozdarstvom. Ponuja jim moc medija ter predstavlja svojevrstno zrcalo njihovega dela in morda je prav zato toliko oklevanja pri podpori revije. Podobna strokovna glasila obicajno izhajajo ob izdatni podpori številnih strokovnih ustanov, pri nas pa kaj vec kot obcasne podpore zaenkrat ne zmoremo. Bo mar letos drugace? Vsem oviram navkljub Vestnik tudi v letošnjem letniku ostaja neodvisno in odprto glasilo vseh, ki želijo graditi gozdarstvo jutrišnjega dne. Reviji, ki jo je prepih v stroki skoraj odpihnil, smo v minulih dveh letih skupaj s predan imi sodelavci uredništva in avtorji dali nov polet in novo raven. Tako mnenje je v decembrski anketi o spremembah pri Vestniku jasno izrazila vecina, ki je odgovorila na anketo, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi vsem dosedanjim narocnikom, ki so s placano narocnino omogocali sebi in drugim, da zaradi Vestnika in z njim rastejo. Naslednjo številko Vestnika bo urejal novi-poklicni-urednik. Njemu in vsem, ki bodo sprejeli Vestnik kot izziv, želim predvsem veliko medsebojnega zaupanja, brez katerega ne nastane niti ena stran revije. Zaupanje je kvas, ki daje našim idejam polet in Vestniku prihodnost. Mag. Robert Robek - Razprave GDK: 17 (497.12 Kostelska) : i7 (497.12 Kocevska) Floristicna in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske Floristical and Vegetal Observations from the Rock Faces of the Northeastern Kostelska Area (Kocevska, S Slovenia) Marko ACCETTO* Izvlecek: Accetto, M.: Floristicna in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske. Gozdarski vestnik, št. 1/1999. V s l ovenšcini s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 41 . Avtor seznanja bralca z novimi nahajališci 20 rastlinskih taksonov kot so Acer monspessulanum, Aristolochia lutea , Carduus cardue!is agg., Centaurea montana, Daphne alpina, Dianthus monspessulanus, Dictamnus albus, Frangula rupestris, Geranium macrorrhizum, Globularia cordifolia, Iris illyrica, Me/ica ci/lata, Patenti/la micrantha, Prunus mahaleb, Pseudofumaria alba ssp. alba, Saxifraga petraea, Sesleria autumnalis, S. kalnikensis, Spiraea media in Taxus baccata ter z dvema novo opisanima asociacijama Pseudofumario albae-Geranietum macrorrhizi in Saxifrago petraeae-Pseudo­fumarietum albae, ki jih je opazil v ostenjih severovzhod nega dela Kostelske (kvadrant 0455/3 srednjeevropskega karti ranja flore), oziroma Kocevske . K ljucne besede: flora. vegetacija, Kocevska , Slovenija. Abstract: Accetto, M.: Floristical and Vegetal Observations from the Rock Faces of the Northeastern Kostelska Area (Kocevska, S Slovenia). Gozdarski vestnik, No. 1/1999. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 41 . The author informs the reader with new locations of 20 vegetal taxa su eh as Acer monspessulanum, Aristolochia lu tea, Carduus carduens agg., Centaurea montana, Daphne alpina, Dianthus monspessu/anus, Dictamnus a/bus, Frangula rupestris, Geranium macrorrhizum , Globularia cordifolia, Iris illyrica, Me/ica ciliata, Potentilla micrantha, Prunus mahaleb, Pseudofumaria alba ssp. alba, Saxifraga petraea, Sesleria autumnalis, S. kalnikensis, Spiraea media in Taxus baccata and two new described associations Saxlfrago petraeae-Pseudofumarietum albae and Pseudofumario albae-Geranietum macrorrhizi, which have been noted .in the rock faces of the northeastern part of the Kostelska area (quadrant 0455/3 of the Central European Flora Mapping), (Kocevsko, S Slovenia). Key words: flora, vegetation, Kocevsko, Slovenia. 1 UVOD INTRODUCTION Najvec floristicnih in vegetacijskih zanimivosti na Kocevskem je bilo v zadnjih nekaj letih odkritih v težje dostopnih in neprehodnih obmocjih, to je v ostenjih Kolpske doline in njene notranjosti. Da je šlo pri tem prej za nakljucno kot nacrtovano izbiro krajev opazovanj, se lahko prepricamo iz vrstnega reda objavljenih prispevkov avtorja od leta 1993 do 1998. Tokratni obisk astenij ali bolje receno sistema astenij na Kostelskem, ki se dvigajo nad zaselki Suhor, Podstene pri Kostelu, Dolenji Potok in Žaga, pa je bil prej "izsiljen" kot nakljucen, saj so le-ta ena izmed zadnjih na Kocevskem, katerih rastlinstvo in rasije še nisem podrobno poznal. Omen­jena ostenja se v celoti nahajajo v severovzhodnem delu kvadranta srednje­evropskega kartiranja flore 0455/3, ki je bil s širšo okolico tudi vegetacijsko kartiran (Biološki inštitut Jovana Hadžija SAZU 1972, 1986). Ker sem tudi tod naletel na nekatere naravne zanimivosti, ki bodo obo­ "Prof. dr. M. A, dipl. inž. gozd., gati le vednost o rastlinstvu in rastju Kocevske, jih posredujem v pricujo­ Biotehniška fakulteta, Oddelek za cem prispevku vsem, ki sta jim ti podrocji pri srcu. gozdarstvo, Vecna pot 83, 1001 Ljubljana, SLO Accetto M.: Floristicna in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske Rastlinstvo sem popisoval po ustaljeni metodi z navedbo kvadranta srednjeevropskega kartiranja flore, krajevnega imena, nadmorske višine, lege ter datuma najdbe in determinacije. Vegetacijo sem popisoval po standardni srednjeevropski metodi (BRAUN-BLANQUET 1964 ), pri cemer sem pri oceni pokrovnosti rastlinskih taksonov upošteval modificirano devet­stopenjsko Br. -Bl. lestvico, ki jo uporabljajo pri proucevanju mikroasociacij, oziroma vegetacijskih kompleksov, in jo prikazujem v spodnjem pregledu (po SCHUWERK 1986). Znak število osebkov Pokrovnost % Srednja vrednost% 1 1 <5 0,1 2 2-5 <5 0,2 3 6-49 <5 1,5 4 50 <5 3,5 5 poljubno 5 -12,5 8,75 6 12,5-25 18,75 7 25-50 37,5 8 50-75 62,5 9 75-100 87,5 Primerjavo med popisi sem izvedel s pomocjo postopkov klasifikacije po programu SYN-TAX (PODANI1993). Nomenklatura pri praprotnicah in semenkah po MARTINCIC 1 SUŠNIK et al. (1984 ), ma hov MARTINCIC (1968) in DULL (1991) ter lišajev WIRTH (1991 ). 2 KRATEK EKOLOŠKI OPIS OBISKANEGA OBMOCJA 2 BRIEF ECOLOGICAL DESCRIPTION OF THE AREA VISITED Prisojna pobocja nad dolino potoka Potok, ki tece vecji del v dinarski smeri in se pri zaselku Žaga izliva v reko Kolpo, zakljucuje sistem astenij, ki se dvigajo nad zaselki Suhor, Podstene pri Kostelu, Daljni Potok in se v najvecji in najobsežnejši, med 50 in 60 m visoki prepadni steni, imenovani Stena (450 m), koncujejo na grebenu nad zaselkom Žaga (slika 1 ). Slednja je v novejšem casu dobila tudi vzdevek Odtrgana stena, saj se je po pripo­vedovanju prijazne domacinke Franciške Colnar iz Podsten del zrušil in zgrmel v dolino leta ·1943. Za ostale dele astenij je Franciška Colnar navedla še imena: Vodenica, Copmska stena, Rdecica, Kraljev nos in Špranja (ob tem naj omenim, da v narecju domacinov izraz "fikalika" pomeni obicajno drco; od tod izhaja najbrž tudi krajevno ime-Trifikalike). Manjši, 10 do najvec 20m visoki osamljeni terasasti ostenji, ki sem ju obiskal, se nahajata še na strmem pobocju nad Kolpo ali tocneje v oddelku 136 g. e. Kolpa (Obmocna enota Kocevska Reka). Vznožje omenjenih astenij je bolj ali manj jasna locnica med sušnejšim kraš kim svetom, iz jurskih apnencev in dolomitov (GREGORIC 1972, SAVIC 1 DOZET 1985) in vlažnejšim, s tekoco vodo bogatim svetom, ki ga sestav­ljajo permski pešcenjaki in skrilavci (ibid.), ki v dolini Potoka prevladujejo. Klimatski podatki bližnje meteorološke postaje Kocevje (n. viš. 461 m, letna kolicina padavin 1.406 mm, srednja letna temperatura 8,3 stopinje C, abs. temp. min. -34,5 stopinj C, abs. temp. maks. 35,5 stopinj C) nam ne povedo veliko, saj orografski in geografski dejavniki (bližina morja, subpa­nonskega in dinarskega sveta) mocno modificirajo ucinke splošne klime. Na to ne kaže samo podatek najbližje padavinske postaje Banja Loka (1.559 Accetto M.: Floristi cna in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske mm letnih padavin), temvec tudi rastlinstvo in vegetacija, ki jo bom obrav~ naval. Na strmih do prepadnih ostenjih in strmih pobocjih, izpostavljenih mocnemu soncnemu obsevanju, prihaja do pogostih sušnih obdobij. Zato v takih razmerah, kjer so se razvile talne oblike od litosola do plitvih in rjavih rendzin (VOVK 1 LOBNIK 1972, 1986), uspevajo številne toploljubne rastline in toploljubne združbe (Querco-Ostryetum, Seslerio-Fagetum in druge). 3 NOVA NAHAJALIŠCA 3 NEW LOCALITIES Jesenska vilovina (Ses/eria autumnalis, 0455/3, n. viš. 250 do 550 m, E doW. Leg. & det. 3. 6. 1998. novo nahajališce v novem kvadrantu) je kolicinsko dokaj razširjena vrsta v obravnavanem obmocju. Pojavlja se nad ostenji, pod njimi in ponekod tudi v ostenjih, najobilneje v manj skalnatih, položnejših jarkih, žlebovih, vlekninah in na platoju astenij na rjavih rendzi~ nah. Na takih rastišcih gradi skupaj z bukvijo asociacija Seslerio-Fagetum s. lat., ki jo bolj ohranjeno dobimo le na nekaj krajih. Njen floristicni sestav je razviden iz prvega floristicnega popisa. Okolica Lukove jame, n. viš. 550 m, SSE, nagib 25 stopinj, skalnatost 20%, najvecji premer dreves 30 cm, najvecja višina 26m, 20. 6. 1998; E3 (80 % ): Fagus sylvatica 3, Quercus petraea 2, Acer obtusatum 1, Ostrya carpinifolia 1, Hedera he/ix+; E2 (20 %): Fagus sylvatica 1, Clematis vita/ba 1, Ostrya c1rpinifolia 1, Cornus mas+, Fraxinus ornus +, Sorbus aria +; E1 (90 % ): Sesleria autumnalis 4, Brachypodium sylvaticum 2, Gali um schultesii 1, Helleborus dumetorum 1, Hepatica nobilis 1, Serratula tinctoria 1, Pulmo­naria officinalis 1, Tamus communis 1, Vincetoxicum hirundinaria 1, Aristo­lochia lutea +, Aposeris foetida +, Asparagus tenuifolius +, Asplenium trichomanes +, Calamintha c/inopodium +, Campanula persicifolia ssp. persicifolia +, C. trachelium +, Care x flacca +, C. pi/osa +, Carduus card ue/is agg. +, Cephalanthera longifolia +, Chrysanthemum corymbosum +, Epime~ dium alpinum +, Euphorbia camiolica +, E. dulcis +, Galeobdolon montanum +, Hacquetia epipactis +, Hieracium racemosum +, Knautia drymeia ssp. drymeia +, Laserpitium latifolium +, Lilium martagon +, Me/ica uniflora +, Melittis me/issophyflum +, Mercurialis ovata +, Mycelis mura/is +, Peuce- '( Slika 1: Pogled na ostenja Kostelske Figure 1: Wiew on the rock faces of the Kostelsko area Accetto M.: F l oristicna in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 123 1 -Seslerio autumnalis-Querce­tum petraeae Poldini 1982 2 -Rastišce jesenske vilovine z gradnom 1 Ses/eria autumnalis -Quercus petraea site 3 -Rastišce jesenske vilovine z bukvijo 1 Seslerio autumnalis -Fagetum site Grafikon 1 : Primerjava popisov s postopkom hierarhicne klasifika­cije Gra ph 1: Releves comparation with hierarhical classification pro­cedure dan um austriacum +, Polygonatum multiflorum +, Primula aca ul is +, Salvia glutinosa +, Sedum maximum +J Solidago virgaurea +, Viola hirta +; EO: Polytrichum formosum +. Pogostejša so rastišca, kjer se jesenska vilovina druži z gradnom (Quer­cus petraea), ki nas na videz spominja na asociacija Seslerio-Quercetum petraeae Pol dini 1982. Vpogled v flori sticno sestavo takega rastišca dobimo v drugem floristicnem popisu. Odd. 134, g.e Kolpska dolina, vleknina, n. viš. 570 m, SW, nagib 20 stopinj, skale 2 %, najvecji premer dreves 30 cm, najvecja višina 22m, 20. 6. 1998; E3 ( 80 % ): Quercus petraea 3, Sorbus tormina/is 2, Acer obtusatum 1, Ostrya carpinifolia +, Quercus cerris +; E2 (30 % ): Com us mas 2, Fraxinus om us 1, Acer obtusatum +, Daphne mezereum +, Rosa arvensis +, Sorbus aria +; E1 (100 %): Ses/eria autumnalis 4, Brachypodium sylvaticum 2, Anthericum ramosum 1, Aposeris foetida 2, Carex pi/osa 1, Helleborus dumetorum 1, Hepatica nobilis 1, Pul mona ria officinalis 1, Serratula tinctoria 1, Vincetoxicum hirundinaria 1, Aristo/ochia lutea +, Asplenium trichomanes +, Betonica officinalis +, Brachypodium rupestre +, Bug/ossoides purpureo­caerulea +, Buphthalmum salicifolium +, Campanula persicifolia ssp. persi­cifolia +, Carex alba+, C. digitala+, G. flacca +, Carduus carduelis agg. +, Cyclamen purpurascens +, Dacty/is glomerata +, Epimedium alpinum +, Euphorbia carnio/ica +, E. amygdaloides +, Galeobdo/on montanum +, Hacquetia epipactis +, Hypericum perforatum +, Knautia drymeia ssp. drymeia +, Laserpitium latifofium +, Lathyrus vernus +, Lifium martagon +, Me/ica nutans +, Melittis melissophyllum +, Peucedanum austriacum +, Polygonatum multiflorum +, Solidago virgaurea +, Tamus communis+: EO: Ctenidium molluscum +, Polytrichum formosum +. Groba primerjava obeh gornjih popisov s popisi POLDIN! (1988) s po­stopkom hierarhicne klasifikacije (complete linkage clustering-komplement Scrensenovega koeficienta -grafikon 1) in podrobnejša primerjava znacilnic ter ekološko-socioloških skupin sta nam pokazali, da predstavlja fitocenoza jesenske vilovine z gradnom v obravnavanem obmocju (drugi popis) le razvojno stopnjo na rastišcu asociacije Seslerio-Fagetum s. lat. Nedavno ugotovljena razširjenost jesenske vilovine na Kocevskem po kvadrantih srednjeevropskega kartiranja flore se z novimi najdišci ni spre­menila. Tretje, doslej kolicinsko najobilnejše nahajališce korenikaste krvomoc· nice ( Geranium macrorrhizum L., 0455/3, n. viš. 400 do 4 20 m, SW do W. Leg. & det. 4. 7. 1998; novo nahajališce v novem kvadrantu) na Kocevskem, na debelem grušcu pod stenama Rdecice in Odtrgane stene, predstavlja presenecenje, saj gradi na njem združbo bledorumenega petelincka in korenikaste krvomocnice, ki je podobna opisani v dolini Pive v Crni Gori ( Coryda/ido ochroleucae-Geranietum macrorrhizi Blecic: 1958 = Pse udo~ fumario Jeiospermae-Geranietum macrorrhizi Blecic: 1958 nom. carr.) . Pod ostenjema na vec krajih dokaj obilno zarašca suho grušcevje (slika 2), kjer se ji pridružujeta (odvisno od stopnje razvoja vegetacije na njem) bolj ali manj obilno bledorumeni petelincek (Pseudofumaria alba (Miller) Liden ssp. alba) ter tu in tam mahovna popkoresa (Moehringia muscosa). Med znacilnice in razlikovalnice asociacije so uvršceni taksoni Geranium macrorrhizum, Pseudofumaria alba ssp. alba in Moehringia muscosa. Prvi opredeljuje rastišca asociacije predvsem ekološko, saj ga uvršcajo med vrste melišc (BLECIC 1958: 81, OBERDORFER 1979: 598). Drugi takson oznacuje fitocenozo horološko, saj je razširjen v severni Italiji, severozahodnem Balkanu in Istri (LI DEN 1986: 32), in hkrati ekološko, Preglednica 1: Vegetacijska preglednica: Pseudofumario albae-Geranietum macrorrhizi ass. nova Table 1: Vegetation table: Pseudofumario albae-Geranietum macrorrhizi ass. nova l\ GozdV 57 (1999) 1 Preglednica 1: Vegetacijska preglednica: Pseudofumario albae~Geranietum macrorrhizi ass. nova (nadaljevanje) Table 1: Vegetation table: Pseudofumario albae-Geranietum macrorrhizi ass . nova (continued) Accetto M.: F lorist icna in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske Zaporedna številka popisa Serial number of re/eve 1 1 1 1 2 3 4 5 6 7 8 -Q) ~ (.) cc:: ..... Q) 0 (/) .~ ~ C:Q ..... G­(/) c:: g ~--CIJ .$c:: Clil(S QUERCET ALIA PUBESCENTlS s. lat. Cotinus coggygria b 5 1 5 3 38 Ame/anchier ovalis b 1 1 2 25 Fraxfnus ornus b 1 1 2 25 Teucrium montanum c 1 4 1 13 Ostrya carpinifolia b 1 1 13 Vincetoxicum hirundinaria c ~ 1 1 1 13 Melittis melissophyllum c 1 1 13 OST ALE 1 Other sp~ Gera{Jium robertianum c 5 3 3 3 38 Carex digjta.ta c 2 2 2 25 Glechoma hirsuta c 1 2 1 1 13 Taraxacum sp. G 1 1 13 Hieracium sylyaticum c 1 1 13 Cladonia sp. e 3 1 13 * det. prof. F. Bat1c pri cemer ga nekateri štejejo med vrste Potentilletalia (HORVAT 1931: 170) ali vrste melišc (BLECIC 1958: 84), oziroma vrste Thlaspietea rotundifolii Br.-81. et al. 1947 (OBERDORFER 1979: 416). Moehringia muscosa, tretja razlikovalnica, je predvsem kazal ka skalnatih rastišc in jo uvršcajo v zvezo Cystopteridion J. L. Richard 1972 (Moehringion mucsosae Ht. et H-ic v Horvat 1962 ?). Med znacilnice crnogorskih melišc so jo uvrstili tudi HORVAT et al. 1974. Poleg omenjenih vrst se pojavljajo še številne epifitske mahovne in lišajske sprem ljeval ke ter vrste okoliških fitocenoz (glej preglednica 1 ). Iz astenij se naseljujejo v grušcevje toplo!jubnejše vrste reda puhavcevih gozdov (Quercetalia pubescentis), iz nižjih, mezofilnejših rastišc vrste bu­kovih gozdov (Fagetalia sylvaticae). Te sicer nimajo vecjega ekološkega pomena, kažejo pa na razmere širšega okolja. Nomenklaturni tip aso~ ciacije je popis št. 5 v vegetacijski preglednici št. 1. Sistematska uvrstitev novo opisane asociacije glede na odsotnost vrst zveze Thlaspion rotundifolii Br.-Bl. in Br.-81. et Jenny 1926 in reda Thla­spietalia rotundifolii (ibid.) ni povsem jasna. Vendar jo zaradi kolicinske obilnosti znacilnih in razlikovalnih vrst le uvršcamo v omenjeno zvezo in red ter dalje v razred Thlaspietea rotundifoli. Iz vrstnega reda popisov so razvidne tudi stopnje razvoja vegetacije na suhem grušcevju. Od zacetnega stadija zarašcanja suhega grušcevja (popis 1 ), to je še povsem odprtih delov debelega grušca (popisi 1 do 4 ), se s postopnim vecanjem zastiranja (crnega gabra, malega jesena, lipovca, mokovca, topokrpega javorja-popisi 5 do 7) in koncno s sklenitvijo krošenj nad grušcevjem (popis 8), zmanjšuje pokrovnost korenikaste krvomocnice in veca pokrovnost bledorumenega petelincka, ki koncno prevlada (Pseudo­fumarietum albae s. lat.). Ta razvoj se po eni strani manj opazno odraža tudi v izginevanju lišajskih tal<:sonov reda Xeroverrucarietalia in po drugi strani v vecanju pokrovnosti mahovne plasti (popis 8), ki skupaj z bledoru­menim petelinckom kaže na spremenjene, vlažnejše rastišcne razmere. Accetto M.: Floris t icna in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske Slika 2: Združba bledorumenega petelincka in korenikaste krvomoc­ nice Figure 2: The association Pseudo­ fumario albae-Geranletum macro­ rmizi Asociacija Pseudofumario albae-Geranietum macrorrhizi ass. nova je torej le zacetna, dolgotrajnejša faza zarašcanja grušcevja v obravnavanem predelu Kocevske. Grušcevja pod stenama Rdecice in Odtrgane stene so nastala nenadno s porušenjem vecjih delov sten. Zato nimajo oblike melišc z razporejenim, zgoraj drobnejšim in spodaj debelejšim grušcem. Na nekaj krajih pod ostenji razširjeno bukovje, ki raste na svežih rastišcih z ocitno navaljenim debelim, z mahovi prekritim skalovjem, ki ga ne moremo uvrstiti v nobeno do sedaj v širši okolici znanih bukovij. nas utrjuje v spoz­nanju, da gre najbrž za pozne stopnje razvoja vegetacije na debelem grušcu (Pseudofumario albae-Fagetum n. prav.). Sedanja razširjenost korenikaste krvomocnice na Kocevskem je prika­zana na arealni karti št. 1. Prvo nahajališce skalnega kamnokreca (Saxifraga petraea L.) na Ko­cevskem (nad Bil po) je bilo odkrito že zelo zgodaj (V. PLEMEL 1862), ostala tri nahajališca pa šele pred kratkim (ACCETIO 1993, 1998). Na že znanih nahajališcih se skalni kamnokrec pojavlja le posamic. Nova najdišca v obravnavanih ostenjih (0455/3, n. viš. 250 do 550 m, E, NE, SE, SW, W. Slika 3: Bledorumeni petelincek (Pseudofumaria alba ssp. alba) Figure 3: Pseudofumaria alba ssp. alba Accetto M.: Floristicna in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske l " ~ __® "' '>-"' ~ l "" ® •o 10 34~~ 91 92 93 94 95 96 97 98 99 oo 01 02 m 04 os Karta 2: Razširjenost skalnega kamnokreca na Kocevskem Map 2: Distribution of Saxifraga petraea in the Kocevsko area Leg. & det. 3. 6. 1998: nova nahajališca v novem kvadrantu) so glede na tokratno pogostost in kolicinsko obilnost pravo nasprotje dosedanjim najd­bam te vrste na Kocevskem . Dobimo ga posamic, v šopih in strnjenih povr­šinah v skalnih razpokah ter na organski masi na skalnih blokih, policah in terasah za zgornjim robom astenij, ob njihovem vznožju kot tudi v globokih zajedah, grapah, žlebovih, jarkih v samih ostenjih. Povsod v omenjenih krajih pa raste le v zasencenem skalovju. Sedanja razširjenost te vrste na Ko­cevskem je razvidna iz karte 2. Iz štirinajstih floristicnih popisov mest, kjer raste (vegetacijska pregled­nica 2), ugotavljam, da gradi z bledorumenim petelinckom mikroasociacijo Saxifrago petraeae-Pseudofumarietum albae ass. nova. To je druga, pri nas opisana asociacija, v kateri se dokaj obilno in z najvecjo stalnostjo pojavlja vrsta Pseudofumaria alba ssp. alba, ki smo jo doslej poznali predvsem v družbi z mahovno popkoreso (Moehringio-Corydaletum Ht. 1962). Tokrat se druži s skalnim kamnokrecem in mahovno vrsto Pore/la platy­phylla, ki sta razlikovalnid asociacije. Skalni kamnokrec je razširjen od Komskegajezera preko JV Apneniških Alp do Hrvaške (HEGI1961: 189). S flornozgodovinskega vidika ga obrav­navajo kot terciarni relikt, ki postaja vse bolj redek (ibid.). Raste pretežno na vlažnem apnenem skalovju in zato dobro opredeljuje asociacija. 46 47 48 49 so 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 oo 01 02 03 04 os Accetto M.: F lori st icna in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske 46 47 48 49 so 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Karta 3: Razširjenost bledorume­ 91 92 93 94 95 96 97 98 99 oo Ol 02 03 04 05 nega petelincka na Kocevskem in v Sloveniji Map 3: Distribution of Pseudofu­maria alba ssp. alba in the Kocev­sko area and in Slovenia Druga razlikovalnica Pore/la platyphylla je kazal ka polsencnih , hladnih, zmerno vlažnih rastišc, kjer prihaja tudi do daljših sušnih obdobij (DOLL 1991 ). Vse tri, znacilnica in razlikovalnici, dosežejo najvecjo stalnost. Nadaljna znacilnost združbe so vrste reda in razreda skalnih razpok na apneni maticni podlagi, ki so kazalke zmerno vlažnih skalnatih rastišc. Na to kažejo tudi mahovni taksoni zveze Neckerion complanatae in reda Neckeretalia complanatae ter nekatere spremljevalka reda Fagetalia syl­vaticae. V vegetacijski preglednici se komaj opazno nakazuj eta dve nižji sintakso­nomski enoti, ki ju obravnavam na nivoju variant. Za spoznanje vlažnejšo varianto Saxifraga petraea var. nova (popisi 1 do 6) predocujejo omenjena vrsta z nekoliko vecjo pokrovnostjo in vrste reda Fagetalia sylvaticae. Holotip variante je popis št. 2 v vegetacijski preglednici št. 2, ki je hkrati tudi nomenklaturni tip asociacije. Drugo, manj vlažno varianto, oznacujejo epifitske lišajske vrste in med spremljevalkami navzocnost sicer redkih vrst reda Quercetalia pubescentis s. lat. Poimenoval sem jo varianta Ca/op/aca var. nova. Holotip variante je popis št. 9. v vegetacijski preglednici št. 2. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 6Q 61 62 63 64 65 Karta 4: Razši~enst alpskega vol­91 cina na Kocevskem 92 Map 4: Distribution of Daphne alpi­ 93 na in the Kocevsko area 94 95 96 97 98 99 oo 01 ~ 03 [).4 05 Slika 5: Skalna krhlika (Frangu/a rupestris) Figure 5: Frangula rupestris Asociacija je uvršcena v zvezo Cystopteridion J. L. Richard 1972 (Moeh­ringion mucsosae Ht. et H-ic v Horvat 1962 ?), red Potentilletalia caules­centis Br.-81. in Br.-81. et Jenny 1926 in razred Asplenietea trichomanis Br.­ 81. in Meier et Br.-81. 1934. Bledorumeni petelincek (Pseudofumaria alba ssp. alba) (slika 3), ki ga po novejšem poznavanju njegove razširjenosti (LI DEN 1986: 32) uvršcam med submediteransko-apeninsko-severnoilirske florne elemente, je bil doslej na obravnavanem obmocju znan le z enega najdišca (ACCETIO 1993 v ibid. 1998). Nova najdišca so vsa v zasencenih krajih nad ostenji (na najbolj skalnatih rastišcih bukovij), v ostenjih in njihovih vznožjih (glej opis združb zgoraj). Razširjen je na kolpskih pobocjih od zaselka Žaga pa vse do zaselka Kaptol (0455/3, n. viš. 200 do 600 m, vse lege. Leg. & det. od 3. 6. do 4. 7. 1998; nova nahajališca v že ugotovljenem kvadrantu) in je v takšnih razmerah eden izmed pogostejših rastlinskih taksonov. Z novimi, v zadnjem casu (ACCETIO 1998) in pravkar odkriti mi nahajališci (Planinska stena, 0555/1, n. viš. 650 dO 700 m, Edo SW. Leg. & det. 12. 7. 1998), ki so vrisana na arealni karti 3, dopolnjujemo vednost o njegovi razširjenosti tako na Kocevskem kot tudi v Sloveniji . Accetto M : Floristicna 1n vegetaCIJSka opazovanja v os1enjih severovzhodne Kostelske Preglednica 2: Vegetacijska preglednica: Sa>dfrago petraeae-Pseudofumarietum albae ass. nova Table 2: Vegetation table: Saxifrago petraeae-Pseudofumarietum albae ass. nova Preglednica 2: Vegetacijska preglednica: Saxifrago petraeae-Pseudofumarietum albae ass. nova (nadaljevanje) Table 2: Vegetation table: Saxifrago petraeae-Pseudofumarietum a/bae ass. nova (continued) Accelto M.: Florist ic na in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske Zaporedna številka popisa Seri al number of re/eve 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 i~ ~~ aU.: 1ij .,!;;;Cl) ~8 QUERCETALIA PUBESCENTIS s. lat. Vincetoxicum hirundinaria c 1 2 2 14 Arabis turrita c 1 1 7 Melittis melissophyllum c 1 1 7 Ostry_a ca_rpinifolia b 1 1 7 QUERCO-FAGElEA Br.·BI. et Vlieg 1937 Hepatica nobilis c 2 1 2 3 21 Lonicera xylosteum b 2 1 7 Hedera helix c 1 1 7 VACCINIO-PICEETEA s. lat. Hieracium sylvaticum c 1 1 7 OST Al E 1 Other sp. Geranium robertianum c 1 1 5 3 21 Allium carinatum c 1 1 1 7 Anthericum raroosum c 1 1 7 Nedavno sem porocal o osamljen em najdišcu alpskega vol cina (Daphne alpina L.) (slika 4) v sosednjem obmocju Kolpske doline (ACCETTO 1998: 159). Kot kažejo nova opazovanja je ta, po razširjenosti južnoevropska vrsta, v ostenjih nad dolino Potoka pogostejša. Raste na ekološko najekstremnej­ših rastišcih v vzhodnem delu obiskanih ostenij od Rdecice do Odtrgane stene. Z novimi nahajališci vred (0455/3, n. viš. 550 m, S do SW. Leg. & det. 20. 6. 1998; novo nahajališce v novem kvadrantu) je sedaj na Kocevs­kem znan že v 6 kvadrantih srednjeevropskega kartiranja flore (arealna karta 4 ), to je od žurgovskih sten do sten nad zaselkom Bilpa. [V zvezi z odkrivan­jem alpskega vo\cina na Kocevskem moram omeniti še eno podrobnost. V žurgovskih stenah sem opazil to grmovnico leta 1996 (ACCETIO 1997: 392). Nepricakovano pa sem pri iskanju povsem drugih podatkov v popisni zapušcini prof. M. Wraberja (1963), kije trenutno shranjena na Biološkem inštitutu ZRC SAZU, našel njegov zapis o najdbi le vrste v letu 1963. Nahajališce ni bilo objavljeno.]. Že nekajkrat sem opazil, da nekatere v naravi rastoce rastline "zaidejo" v skalnjake domacink , ljubiteljic cvetja. Ko sem v enem izmed njih opazil ilirsko peruniko (/ris il/yrica Tommasini), sem bil preprican, da jo bom v ostenjih kmalu našel. Predvidevanja so se kmalu izpolnila. Najprej sem to ilirsko-balkansko vrsto našel v osamljenem ostenju na kolpskem pobocju (0455/3, odd. 136 g. e. Kolpa, n. viš. 380m, E. Leg. & det. 20 6. 1998), kasneje (kolicinsko dokaj obilno) tudi v težko dostopnih krajih v Odtrgani steni in njenem vznožju (0455/3, n. viš. 440 do 470 m, SW. Leg . & det. 4. 7. 1998; novo nahajališce v novem kvadrantu). To so zdaj kollcinsko najobil­nejša nahajališca te vrste na Kocevskem in so povezala prej znana vzhodna in zahodna nahajališca. Njeno sedanjo, v resnici prekinjeno razširjenost, saj je bila odkrita le v ostenjih Kolpske doline, predstavlja na peti arealni karti pet med seboj povezanih kvadrantov. Že vrstni pridevek skalna krhlika (Frangula rupestris (Scop.) Schur, 0455/3, n. viš. 350 do 550 m, SE do W. Leg . & det. 4. 7. 1998; nova nahajališca v novem kvadrantu) nam pove, da je njen ožji dom v skalnih razpokah ostenij in kamnišc. Njeno širše domovanje obsega predele severo­vzhodne Italije, Slovenije in Balkanskega polotoka do Albanije. Znani sta še loceni nahajališci v Karpatih in Transilvanskih Alpah. Accetto M.: Floristicna in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske Na Kocevskem je bil ta mali in nepravilno -razvejani grmicek (slika 5) omenjen le dvakrat(STRGAR 1963, ACCETIO 1998). Vse kaže, da njegova najdišca šele postopno odkrivamo. V tukajšnjih ostenjih je zelo pogost in številcen. Druži se z alpskim vol cinom, dobimo ga v združbi hrasta puhavca in crnega gabra, v že omenjenih in tabelarno predstavljenih ter še ne pre­ucenih združbah. Njegova razši~enost na Kocevskem je razvidna iz area Ine karte 6, seže pa še naprej proti Beli Krajini (ACCETTO 1997). Ker so bila medtem odkrita še nova nahajališca te vrste na Kocevskem, o cemer bom porocal v drugem prispevku, bomo najbrž kmalu ugotovili, da je skalna krhllka povsem obicajna prebivalka astenij v dolini reke Kolpe. Ugotovitve, da nekatera najdišca šele odkrivamo, veljajo do dolocene mere tudi za rešeljiko (Prunus mahaleb L.). Na Kocevskem ni omenjena niti v starejših botanicnih (FLEISCHMANN 1844, V. PLEMEL 1862) ne v novejših fitocenoloških (MARINCEK et al. 1986) in botanicnih virih (MARTINCIC 1956, STRGAR 1963, ŠTIMEC 1982). V Beli Krajini sem jo opazil leta 1997, na sosednjem Kocevskem, med Zdihovim in Lazami v dolini reke Kolpe, leto kasneje (ACCETTO 1998). To, v splošnem južnoevropsko in v Moldaviji, zahodni Ukrajini, Krimu ter od Zakavkazja do Srednje Azije razširjeno grmovnico ali nizko drevo, ki sega tudi v Srednjo Evropo in raste na zelo toplih in suhih apnencastih rastišcih, sem opazil tudi na Kostelskem (0455/3, v ostenjih, njihovih zgornjih robovih in toploljubnih gozdovih (Querco-Ostryetum s. lat) n. viš. 350 do 500 m, SE do SW. Leg. & det. 20. 6. 1998; nova nahajališca v novem kvadrantu). V skalovju in travišcih rastoca, mnogim ljubiteljem gorskega sveta znana srcastolistna mraci ca ( G/obularia cordifolia L.), je gorska rastli na s široko razširjenostjo. Njen areal obsega Pireneje, Juro, Apenine, Alpe, Balkansko gorovje, Bolgarijo in Karpate. Zato ni nic nenavadnega, da raste tudi na Kocevskem. Za njeno rast na Kocevskem pa vemo šele kratek cas. Ni bila omenjena niti v najstarejših botanicnih (FLEISCHMANN 1844, V. PLEMEL 1862), ne v novejših botanicnih (MARTINCIC 1956, STRGAR 1963) in fitocenoloških virih (MARINCEK et. al. 1986). Prvic jo leta 1961 omenja MARTINCIC (1961 ), ki jo je našel na Krokarju (0454/4 ). Sam sem jo že pred nekaj leti našel na vec krajih na Goteniški planini (0354/3, n. viš. 700 do 1.000 m, N do SE. Leg. & det. 26. 6. 1994; novo nahajališce v novem kvadrantu), leto kasneje med Strmo rebrijo in Možem 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Karta 5: Razši~enost ilirske peru­ 91 92 93 94 95 96 97 98 99 oo 01 DC 03 04 05 nike na Kocevskem Map 5: Distribution of Iris illyrica in the Kocevsko area Accetto M.: Florist i cna in vegetacijska opazovanja v ostenjlh severovzhodne Kostelske Karta 6: Razširjenost skalne kr~ hlike na Kocevskem Map 6: Distribution of Frangu/a rupestris in the Kocevsko area 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 r:il 58 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 oo 01 02 03 04 05 (0454/3, n. viš . BOO ·da 1.060 m, NW do SE. Leg. & det. 9. 7. 1995, novo nahajališce v novem kvadrantu), na Borovškem turnu (0454/4, n. viš. 820 m, N. Leg. & det. 4. 8. 1995, novo nahajališce v že ugotovljenem kvadrantu) in v Žurgovskih stenah (0454/1, n. viš. 930 m, S. Leg. & det. 31. 8. 1995, novo nahajališce v že ugotovljenem kvadrantu). Sedaj sem jo opazil še na Kostelskem (0455/3, ostenja, n. viš. 530 m, SW. Leg. & det. 20. 6. 1998; novo nahajališce v novem kvadrantu). Ker sem ugotovil, da raste še na vmesnem prostoru med doslej omenjenimi najdišci na vzhodu in zahodu, lahko predvidevamo, dajo bomo kmalu prišteli k rednim spremljevalkam astenij v dolini reke Kolpe in notranjosti Kocevske. Njena pogostost pojema skladno z zniževanjem gora vzdolž doline reke Kolpe. Njeno najjugovzhodnejše nahajališce na Kocevskem je v obrav­navanem obmocju, sicer pa je bila opažena tudi bolj proti jugovzhodu, to je v Beli krajini (PODOBNIK 1 T. WRABER 1982). Od drugih rastlinskih taksonov, ki imajo v obravnavanem obmocju Kocev­ske nova nahajališca, navajam po abecednem redu še naslednje: Drobnocvetni petoprstnik (Patenti/la micrantha Ramond ex DC.), 0455/ 3, n. viš. 380 m, E. Leg. & det. 20. 6. 1998; novo nahajališce v novem kvadrantu. Gorski glavinec (Centaurea montana L.), 0455/3, n. viš. 500 m, SW. Leg. & det. 20. 6. 1998; novo nahajališce v novem kvadrantu. Kalniška vilovina (Sesleria kalnikensis Jav.), 0455/3, ostenja in top!o­ljubni gozdovi, n. viš . 300 do 550 m, Edo SW. Leg. & det. 20. 6. 1998; novo nahajališce v novem kvadrantu. Montpellierski nageljcek (Dianthus monspessulanus L.), 0455/3, ostenja, n. viš. 300 do 500m, SE do SW. Leg. & det. 20. 6. 1998; novo nahajališce v novem kvadrantu. Navadni jesencek (Dictamnus a/bus L.), 0455/3, travišca in robovi gozdov, n. viš. 450 do 530 m, E do SW. Leg. & det. 20. 6. 1998; novo nahajališce v novem kvadrantu. Repincasti bodak (Carduus carduelis agg. (L.) Gren ., 0455/3, od vznož­ja kolpskih pobocij do planete nad ostenji, n. viš. 200 do 600 m, Edo SW. Leg. & det. 20. 6. 1998; novo nahajališce v novem kvadrantu. Rumeni podrašcec (Aristolochia /utea Desf.), 0455/3, toploljubni goz­dovi med zaselkoma Suhor in Jelovica, n. viš. 300 do 600 m, SE do SW. Leg . & det. 20. 6. 1998; nova nahajališca v novem kvadrantu . Accetto M.: Floristlcna ln vegetacijska opazovanja v ostenjlh severovzhodne Kostelske Srednja medvejka (Spiraea media Franz Schmidt), 0455/3, pod ostenji, n. viš. 360 m, SE. Leg. & det. 24. 6. 1998; novo nahajališce v novem kvadrantu. Tisa (Taxus baccata L.), 0455/3, nad zaselkom Podstene, n. viš. 370 m, SW. Leg. & det. 20. 6. 1998; novo nahajališce v že ugotovljenem kvad­rantu. Trokrpi javor (Acer monspessulanum L.), 0455/3, toploljubni gozdovi, n. viš. 200 do 480 m, SE doW. Leg. & det. 20. 6. 1998; novo nahajališce v novem kvadrantu. Vejicata kraslika (Me/ica ciliata L.), 0455/3, Odtrgana stena, n. viš. 400 m, SSW. Leg. & det. 7. 7. 1998; novo nahajališce v novem kvadrantu. 4 RAZPRAVA 4 DISCUSION Ceprav se vrste, kot so Sesleria autumnalis, Pseudofumaria alba ssp. alba, Saxifraga petraea ln Geranium macrorrhizum, pojavljajo tudi v goz­dovih pod ostenji, jih pri vegetacijskem kartiranju (MARINCEK et al. 1986) niso opazili. Vse štiri omenjene vrste uvršcamo med znacilnice, oziroma razlikovalnice novo opisanih sintaksonov. Prva gradi skupaj z bukvijo še nedokoncno opredeljeno varianto Epimedium alpinum geografske variante Acer obtusatum (Pelcer 1975) stat. nov. Dakskobler 1997 asociacije Se­slerio-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963, kakršna je bila nadavno opažena na sosednjem kolpskem grebenu, kjer se pojavlja v strnjeni površini (ACCETIO 1998). Druga, Pseudofumaria alba ssp. alba, je graditeljica rastišc novo opisane asociacije Saxifrago petraeae-Pseudofumarietum albae, ki se pojavlja iz­kljucno na zasencen ih krajih v stenah, pecinah, skalnatih žlebovih in vecjem skalovju. Za zdaj jo lahko primerjamo le z asociacija Moehringio-Corydaletum Ht. 1962, ki je bila opisana in ugotovljena na vec krajih pri nas (HORVAT 1962, POLDINI1989, ACCETTO 1991) in v sosednji Italiji (POLDINI1989). Primerjava s postopki hierarhicne klasifikacije v našem primeru, ko gre za precejšnjo tloristicno heterogenost primerjanih sintaksonov (HORVAT 1962, POLDIN\1988, ACCETI01991, POLDINI1989-glej primerjalno tabelo v ACCETIO 1995), po mojih dosedanjih izkušnjah (ibid.) ne prihaja v poštev. Zadovoljiti se moramo s klasicnim nacinom primerjanja, to je s primerjavo znacilnih in razlikovalnih vrst, sociološko·ekoloških rastlinskih skupin in znanih ekoloških podatkov. Primerjava je pokazala, da vse primerjane sintaksone po stalnosti in povprecni pokrovni vrednosti povezuje vrsta Pseudofumaria alba ssp. alba, zaradi cesar jih upraviceno uvršcamo med bledorumena petelincevja. Ra­stišca naše asociacije se razlikujejo po navzocnosti in najvecji stalnosti vrst Saxifraga petraea in Pore/la platyphy/la, ki nista bili opaženi v nobenem od primerjanih sintaksonov. Razlike so tudi v številcnosti pomembnejših sociološko-ekoloških skupin reda Potentilletalia caulescentis in razreda Asp/enietea trichomanis, ki so v naši asociaciji piclo prisotne. Precejšne kvalitativne in kvantitativne razlike so tudi med skupinami spremljevalk. Ceprav te nimajo pomembnejše vloge pri utemeljevanju nove asociacije, pa vendar opozarjajo na dolocene ekološke posebnosti. Nav­zocnost sicer maloštevilnih vrst reda Quercetalia pubescenti s. lat. nas opozarja na malce toplejše rastišcne razmere, oziroma na obcasna sušna obdobja v naši združbi. Na to kažejo tudi nekateri mahovni taksoni kot sta Grimmia pulvinata, lsothecium myurum in lišajske vrste. Še posebej se te Accetto M.: Floristicna in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske posebnosti opažajo v varianti z lišaji (glej vegetacijsko preglednica 2). Te znacilnosti je potrdila tudi analiza indikacijskih vrednosti (ELLENBERG et al. 1991 ). Modus je v varianti Saxifraga petraea v polju kazalcev svežih, v varianti Ca/op/aca pa v polju kazalcev suhih do svežih rastišc . Tretja, v gozdovih pod ostenji na debelem grušcu odkrita vrsta Gera­nium macrorrhizum, gradi asociacije Pseudofumario albae-Geranietum macrorrhizi ass. nova. Precejšna geografska oddaljenost, od podobne v Crni Gori opisane asociacije Corydalido-Geranietum macrorrhizi Blecic 1958 ter dejstvo, da na vmesnem prostoru podobne združbe niso nikjer vec opazili, zagotovo preseneca . Pri nas ugotovljena in v dolini Pive razširjena združba sta si podobni predvsem po navzocnosti in obilnosti znacilnice in poglavitne graditeljice Geranium macrorrhizum. K znacilnicam je BLECIC (1958: 83) uvrstil še vrste Corydalis ochro/euca, ki pa jo moramo po današnji taksonomski vednosti in razširjenosti (LIDEN 1986: 32) šteti za podvrsto Pseudofumaria alba spp. leiosperma (Conrad) Liden, Gymnocarpium dry­opteris in Rumex scutatus. V naši asociaciji manjkajo vse tri, med katerimi se v primerjanih grušcevjih zadnji dve pojavljata z najmanjšo stalnostjo. Od kasneje izbranih znacilnic, med katere so HORVAT 1 GLAVAC 1 ELLENBERG 1974 uvrstili še vrsti Moehringia muscosa in Saxifraga rotundifolia , izlocili pa vrsti Gymnocarpium dryopteris in Rumex scutatus, manjka v našem grušcevju tudi Saxifraga rotundifoha. Velike kakovostne in kolicinske floristicne razlike se kažejo med primer­janima asociacijama pri sociološko-ekoloških skupinah rastlin in rastlinskih spremljevalkah. To je povsem razumljiv odraz vsakokratnega širšega okolja, v katerem uspevata obe primerjani združbi. Grušcevje v dolini reke Pive je bilo opisano na nekoliko višjih nadmorskih višinah in v hladnih legah. Zato so v njem nekatere, v najširšem pomenu alpske vrste kot so Saxifraga paniculata, Si/ene saxifraga, Sa/ix retusa in Aethionema saxatilis, ki jih v našem grušcevju ni. Nasprotno so pri nas .. v nižjih nadmorskih višinah in toplejših legah, prisotne rastlinske vrste reda QuercetaJia pubescentis s. lat., ki kažejo na toplejše rastišcne razmere. Razen teh se v našem grušcevju pojavljajo sicer redke vrste zveze ilirskih bukovij (Aremonio-Fagion), ki so pomembne s horološkega vidika. Oba prime~ana sintaksona se razlikujeta tudi v biološkem spektru rastlin. Naša asociacija (Nanophanerophyta 19%, Chamaephyta 35%, Hemikryp­tophyta 37 %, Geophyta 7 %, Therophyta 2 %) se od primerjane (BLE CIC 1958: 85) razlikuje v deležu nanofanerofitov, ki jih v primerjani asociaciji ni, vecjem deležu hamefitov ter manjšem deležu ostalih skupin biološkega spektra. Glede na ugotovljene flori sticne razlike lahko naše grušcevje upraviceno obravnavamo kot samostojno asociacija, to je Pseudofumario albae-Gera­nietum macrorrhizi ass. nova. V bližnji preteklosti oziroma še pred kratkim na Kocevskem redke ali komaj znane tak.sone, kot so Daphne alpina, Iris il/yrica, Frangula rupestris, Prunus maha/eb, Globu/aria cordifolia in Dianthus monspessulanus, bomo najbrž, kot kažejo flori sticna opazovanja v zadnjem casu (ACCETIO 1993, 1995 a, b, c, 1996, 1998), kmalu prištevali kar med redne spremljevalke kolpskih astenij. ce upoštevamo še razširjenost na koncu poglavja 3 zgolj navedenih rastlinskih vrst, oziroma podvrst, potem lahko za vseh 20 obravnavanih rastlinskih taksonov, ki imajo tod nova nahajališca, ugotovimo, da je njihov horološki spekter izredno pisan. Na razmeroma majhnem prostoru Kostel­ske rastejo skupaj južnoevropske, ilirsko-submediteranske, ilirsko-balkan- Accetto M.: Flor i sticna in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske s ke, submediteranska-apeninsko-ilirske, eurimedite ransko-su bmediteran­ske, južnoalpsko-severnoilirske, jugovzhodnoevropske, pontske in jugo­vzhodnoalpske vrste. V ekološkem oziru so, razen dveh, vse kazal ke toplih in sušnih rastišc, ki najbolje odražajo rastišcne razmere raziskanega obmocja. 5 ZAKLJUCKI 5 CONCLUSIONS Pri floristicnem opazovanju v ostenjih severovzhodne Kostelske je bilo odkritih 20 novih nahajališc na Kocevskem sicer že znanih oziroma redkih rastlinskih taksonov. Nova nahajališca pred kratkim na Kocevskem komaj znanih in redkih vrst, kot so Daphne alpina, Iris il/yrica, Frangula rupe stri s, Prunus mahaleb, Globularia cordifolia in Dianthus monspessufanus, napovedujejo, da jih bomo kmalu prištevali k rednim spremljevalkam kolpskih astenij. Pri vegetacijskem proucevanju sta bila ugotovljena in opisana dva nova sintaksona: Saxifrago petraeae-Pseudofumarietum afbae ass. nova in Pseu­dofumario albae-Geranietum macrorrhizi ass. nova. Prvi se pojavlja na zasencenem skalovju, drugi na debelem grušcu pod ostenji in je Je stopnja razvoja vegetacije na debelem grušcu, ki gre v smeri proti vlažnejšim bukovjem. Novi popisi še ne v celoti preucene variante Epimedium afpinum asoci­acije Sesferio-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963 var. geogr. Acer obtusatum (Pelcer 1975) stat. nov. Dakskobler 1997 nam bodo omogocili, da jo bomo dokoncno utemeljili. Z novimi spoznanji smo obogatili tako vednost o flori in vegetaciji Kostel­skega, oziroma Kocevskega kot tudi Slovenije. FLORISTICAL AND VEGETAL OBSERVATIONS FROM THE ROCK FACES OF THE NORTH­EASTERN KOSTELSKA AREA (KOCEVSKA, S SLOVENIA) Summary During the Floristical and vegetal observations of the northeastern Kostelska (N Kocevska, Slovenia), which rock faces are located in the quadrant 0455/3 of the Central European Flora Mapping, some new facts have arisen. The flora ha s been studied by the standard method with statement of site, quadrant of the Central Euro­pean Flora Mapp.ing, altitude, position, date of discovery detection, and determination. Vegetation ha s ibeen listed according to the standard Central European method (BRAUN-BLANQUET 1964). ln one case a com­parison of the releves has been carried out by the hierarchical classification proceedings of the SYN-TAX Programme (PODANI 1993). Rock faces above the hamlets of Suhor, Podstene near Kostel, Dolenji potok,, Žaga are constructed of Jusassic limestone and dolomite (SAVIC 1 DOZET 1985). The larger region is situated in the pre-Dinaric phytogeographical (ZUPANCIC et al. 1987) or pre-Dinaric phytoclimatic (KOŠI'R 1979) territory. ln some places thermophilous associations of Querco-Ostryetum s. lat., Ostryo-Fagetum, Seslerio-Fagetum s. lat., and others appear. Sesleria autumnalis was discovered above, beneath, and in rock faces. It appears most abundantly on brown rendzi.nas, where it constructs the association Sesferio-Fagetum s. lat. The stands Quercus petraea prese nt the sta ge of development on the site of this association with this species. The insight into the com­position of this association can be seen from the floristical releves page 5,6. 'lts distribution in Kocevsko, in regard to the new habitats, did not change very much. Accetto M.: Floristrcna in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske The Geranium macrorrhizum species had been known in Kocevsko only in two places until present discovery (Map 1 ). New habitats are found on thick gravel beneath the rock faces, where they make the described n~w association of Pseudofumario albae-Geranietum macrorrhizi ass. nova, which characteris­tics and differential species are treated here, Pseudofumaria alba (Miller) Liden ssp. alba, and Moehringia muscosa. The described gravel (see Vegetation Table 1) is of sudden occurrancy during the collaps fali slump of some bigger rock wall parts. The initial stage of development of scree is presented by the gravel, and towards more humid beech forests (Pseudofumario-Fagetum n. prav.). The comparison between the association of ours, and of a similar one described in crna gora Corydalo ochroleucae-Geranietum macrorrhizi Blecic 1958 (-= Pseudofumario leiospermae-Geranietum macrorrhizi nam. carr.) shows rather apparent floristical difference in quality and quantity. They are the characteristic species of Geranium macrorrhizum and Moehringia muscosa (HORVAT et aL 1974) that make a linkage between the above mentioned associations. The subspecies of Pseudofumaria alba ssp. alba, distributed in north-western Balkan region (UDEN 1986), and of P alba ssp. leiosperma (Conrad) Liden, distributed in Central and south-western Balkan region (ibid.) are the ones that make the difference. The presence of Alpine species show further differences to the compared otnes (BLECIC 1958) as well as the presence of species of the Quercetalia pubescentis s. lat. order in the association of ours. The elimination of the new Pseudofumario albae-Geranietum macrorrhizi ass. nova association has been justified by great floristical, chorological, and partly ecological differences. The nomenc'latural type of the association is the re leve 5 of the Vegetati'on Table 1. The new, aod untill now the most abundant habitat of the Saxifraga petraea species in Kocevsko (Map 2) occurs in shady rocky places. Here it makes the association Saxifrago petraeae-Pseudofumarietum al­bae ass. nova. Besides the already mentioned species, Pseudofumaria alba ssp. alba and Pore/la plaryphylla are also classified among characteristical and differential species. The Potentilletalia caufescentis species and the Asplenietea trichomanis class, being in comparison to the Moehringio-Coryda/etum association, Ht. 1962, less numerous are further characteristics of the association. They indicate, together with in our phytocoenosis otherwise rare Quercetalia pubescentis s. lat. species, a little warmer habitat conditions. Two variants may be seen within the association dealt with : Saxifraga petraea var. nova ~ the holotype of which the releve 2 is being at the same time the nomenclatural type of the association, and Caloplaca var. nova, the holotype of which is being the releve 9 of 1the Vegetation Table 2. The described new association is ranged into the Cystopteridion alliance, J. L. Richard 1972 (Moehringion muscosae Ht. et H-ic in HORVAT 1962 ?), Potentilletalia caulescentis order, Br. -Bl'. in Br.-BI. et Jenny 1926, and Asplenietea trichomanfs class, Br.-BI. in Meier et Br.-BI. 1934. New habitats of the Pseudofumaria alba ssp .. alba species (Map 3) are located on shady, humid rocky places above, beneath, and in rock faces. Regarding the quantity, the species is r.ather abundantly distrib­uted, and it is to be found on the slopes ot river Kolpa up to the hamlets of Kaptol. It is the element of two new associations mentioned above. New habitats of the species Daphne alpina are located. on the most exposed places of rock faces. The species has been noted in Kocevsko , in 6 quadrants of the Central European Flora Mapping (Map 4 ). Iris iUyrica is defined by the actual new habitats in Kocevsko in 5 quadrants of the Central European Flora Mapping (Map 5). It is here that the sites of most abundan.t quantity of this species occur. New habitats of the species in Kocevsko like Frangula rupestris (Map 6), Prunus mahaleb, and Globularia cordifolia have been rarely mentioned up to now. That prave their habitats are d.iscovered pro­gressively only. Tile species are all found in warm rock faces and their vicinities. The new habitats of the studi ed area have, besides the alre.ady mentioned taxa, also the following taxa, cited in alphabetic order: Acer monspessulanum, Aristo/ochia lutea, Carduus carduelis agg., Centaurea montana, Dianthus monspessulant.!S, Dictamnus albus, Me/ica ciliata, Potentilla micrantha, Sesleria kalnikensis, Spiraea media, and Taxus baccata. We can make the following statements, based on floristic and vegetation studies: There we re 20 new habitats of already known or ra re plant taxa discovered in the rock faces of northeast­ern Kostelska (N Kocevsko). Accetto M.: Flor i st icna in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske New habitats of recently hardly known and rare species like Daphne alpina, Iris illyrica, Frangula rupestris, Prunus mahaleb, G/obularia cardifolia, and Dianthus tnonspessu/anus announce that they shall soon be listed among the permanent companions of the river Kolpa rock faces. Two new syntaxa were discovered and described during the studies: Saxifrago petraeae-Pseudo­fumarietum a/bae ass. nova and Pseudofumario a/bae-Geranietum macrorrhizi ass. nova. The first one appears in shady rocks, the other one on thick gravel beneath the rock faces. The latter one is only one stage beneath the vegetation development on thick gravel, going towards more humid beech forests. New releves of the variant Epimedium alpinum of the association Ses/erio-Fagetum (Ht.) M.Wraber ex Borhidi 1963 var. geogr. Acer obtusatum (PELC ER 1975) stat. nov. Dakskobler 1997, yet not already stud­i ed, will enable us to establish it finally. The new statements mentioned are to enrich the knowledge of flora and vegetation of Kostelska (Kocev­sko), as well as the knowledge of Slovenia. Slika 6: Odtrgana stena na Kostelskem (Vse foto: M. Accetlo) Figure 6: Broken off cliff in Kostelsko area (All photo: M. Accetto) VIRI 1 REFERENCES ACCETTO, M., 1991. Coryda/ido ochroleucae-Aceretum ass. nova v Sloveniji.-Razprave 4. razreda SAZU, 32, 3, s. 89­ 128. ACCETTO, M., 1993. Floristicne zanimivosti z bolj in manj znane Kocevske.-Proteus, Ljubljana, 56, št. 3, s. 102-107. ACCETTO, M., 1995a. Floristicna presenecenja v stenah nad Kolpo in druge floristicne zanimivosti s Kocevske.-Gozdarski vestnik, 53, 7-8, s. 307-321 . ACCElTO, M., 1995b. Neckero crispae-Campanuletumjustinianae ass. nova v Sloveniji.-Razprave 4. razreda SAZU, 36, 2, S. 31-48. ACCETTO, M., 1995c. Novosti iz rastlinskega sveta Kocevske.-Kocevski naravni park, Kocevje, 3, s. 14. ACCETTO, M., 1996. Botanicna potepanja po ostenjih nad Ribjekom ob Kolpi.-Gozdarski vestnik, 4, 4, s. 208-218. ACCETTO, M., 1997. Botanicna opazovanja v ostenjih jugozahodne Kocevske.-Proteus, 59, 8, s. 390-392. ACCETTO, M., 1998. Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Kocevske.-Gozdarski vestnik, 56, 3, s. 156-167. BLECIC, V., 1958. šumska vegetacija i vegetacija stena i tocila doline reke Pive.-Glasnik prirodnjackog muzeja Beograd, 8, 11, 101 s. BRAUN~BLANQUET, J., 1964. Pflanzensoziologie.-Grundzi.ige der Vegetations Kunde. 3. Auftage, Sptinger, Wien-New York, 865 s. Accetto M.: Florist i cna in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske BUKOVAC, J., et al. 1984. Osnovna geološka karta 1:100 000.-Tolmac za list Crnomelj, L 33-91, 63 s. DAKSKOBLER, l., 1997. Geografske variante asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963.­Razprave 4. razreda SAZU, 38, 8, s. 165-255. DOLL, R., 1991. Zeigerwerte von Laub-und Lebermoosen.-Scripta Geobotanica, Erich Goltze KG, G6ttingen, 18, s. 175­214. ELLENBERG, H., et. al. 1991. Zeigerwerte der Gefasspflanzen Mitteleuropas.-Scripta Geobotanica, 18, Erich Goltze KG, Gottingen, 248 s. FLEISCHMANN, A., 1844. Obersicht der Flora Krain's.-246 s. GREGORIC, V., 1972. Geološke razmere v g. e. Mozelj, Stružnica, Kostel, Grašcica.-V: MARINCEK et al. 1972,6 s. HE GI, G., 1991 . lllustrierte Flora von Mitteleuropa.-4, 2, Munchen, 488 s. HORVAT, 1. , 1931 . Vegetacijske studije o hrvatskim planinama 11. Zadruge sa planinskim stenama i tocilima.-Rad. Akad. 241, Zagreb. HORVAT, 1., 1962. Vegetacija planina zapadne Hrvatske.-Prir. istraživanja JAZU, 30, 179s. HORVAT, 1./ GLAVAC, V. 1 ELLENBERG, H., 1974. Vegetation Si..idoseuropas.-Gustav Fischer Verlag , Stuttgart, 768 s. LIDEN, M., 1986. Synopsis of Fumarioideae (.Papaveraceae) with a monograph of the tribe Fumarieae.-Opera Botanika 88, Copenhagen, 133 s. MARINCEK, L. et al., 1972. Vegetacijska in rastišcna analiza za g. e Mozelj, Stružnica, Kostel, Grašcica.-Biološki inštitut SAZU. MARINCEK, L. et al., 1986. Vegetacijska in rastišcna analiza za g. e. Banja Loka.-Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, s. 60-121. MARTINCIC, A., 1968. Catalogus florae Jugoslaviae, 2,1, 8ryophyta.-Musci, SAZU, 102 s. MARTINCIC, A., 1956. Prispevek k poznavanju flore Slovenije.-Biološki vestnik,8: 3-8. MARTINCIC, A. 1 SUŠNIK F. et al., 1984. Mala flora Slovenije.-Cankarjeva založba, 793 s. MAYER, E., 195:2. Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja.-Dela 4. raz. SAZU,5, Inštitut za biologijo 3, Ljubljana. OBERDORFER, E., 1979. Pflanzensoziologische Excursionsflora.-5. Aufl., Eugen Ulmer, Stuttgart. 1051 s. PLEMEL, V. 1862. Beitrage zur Flora Krain's.-Drittes Jahresheft des Vereines des krainischen Landes-Museums, Laibach, s. 120-164. PODOBNIK, A. 1 WRABER, T., 1982. Mladinska raziskovalna tabora Vinica '79 in '80.-Ljubljana, 73 s. POLDINI, L., 1988. Ubersicht des Verbandes Ostryo-Carpinion orienfa)js (Quercetalfa pubescentis) in SO -Europa.­Phytocoenologia, 16,1 , s. 125-143. POLDINI, L., 1989. La vegetatione del Carso lsontino e Triestino.-Trieste. PRAPROTNIK, N., 1987. Ilirski florni element v Sloveniji. Diss.-Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza Ljubljana, 234 s. SAVIC, D. 1 DOZET S., 1985. Osnovna geološka karta 1:1 OO 000.-Tolmac za list Delnice, L 33-90. 60s. STRGAR, V. , 1963. Prispevek k poznavanju flore Slovenije.-Biološki vestnik, 11, s. 21-26. SCHUWERK, F., 1986. Kryptogamengemeinschaften in Waldassoziationen -ein methodischer Vorschlag zur synthese.­Phytocenologia, 14, 1, s. 79-108, Stuttgart. ŠTIMEC, 1., 1982. Flora osnovnega polja 0454 Cerk, 1982, Diplomska naloga.-Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza Ljubljana, 33 s. VOVK, 8. 1 LOBNIK, F., 1972. Tla v g. e. Mozelj, Stružnica , Kostel, Grašctca . -V: MARINCEK et aJ. 1972. 20 s. VOVK, 8 1 LOBNIK, F., 1986. Tla v g. e. Banja Loka.-V: MARINCEK et al. 1986, 20 s. WIRTH, V., 1991. Zeigerwerte von Flechten.-Scripta Geobotanica, 18, s. 215-237, Erich Goltze KG, Gi::ittingen, 248 s. WRABER, M., 1963. Floristicni popisi (mscr.).-Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. Razprave GDK: 267 : (497.12 * 02 Bohinj) Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju The Upper Timberline of Notranji Bohinj District (NW Slovenia) Aleš KADUNC*, Tihomir RUGANI** Izvlecek : Kadunc, A., Rugani, T.: Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju. Gozdarski vestnik, št. 1/1999. V slovenšcini , s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 13. Naloga obravnava rastišcne znacilnosti , strukturo in razvoj gozda na zgornji gozdni meji v Notranjem Bohinju. Opravljene so bile meritve na dveh progah, v prehodnem pasu od sestojhe do drevesne meje in na štirih ploskvah tik pod sestojno mejo. Rezultati teh meritev, terenskih ogledov, dendrometrijske analize in analize aerofotoposnetkov kažejo mocan antropozoogeni vpliv v preteklosti. Gozdovi na zgornji gozdni meji so sposobni viso.ke produkcije biomase, kar omogoca ekološko stabilnost tega okolja. Vidi se nujnost ureditve visokogorske paše in druge rabe prostora, kar bo omogocilo cim naravnejši razvoj ekosistemov v visokogorskem svetu. Kljucne besede: zgornja gozdna meja, zgradba gozda, semen0vec, panjevec. Notranji Bohinj. Abstract: Kadunc, A., Rugani, T. : The Upper Timberline of Notranji Bohinj District (NW Slovenia). Gozdarski vestnik, No. 1/ 1999. ln Slovene with a summary in english, lit. quot. 13. ln this work vegetational characteristics, structure, and development of forest on the upper timberline in the Notranji Bohinj district are discussed. The measurements had been carried aut of two eootone stripes from forest stand line to tree line and on four sample plats below the forest stane line. A strong anthropozoogenic impact of the past is shown in the results of the above measurements, territorial surveys, and dendrometric analysis as well as analysis of aerophotos. The upper timberline forests are capable of high biomass production that enables it's environmental ecological stability. The necessity of the high mountain pasture regulation and other land use !hat would lead to better natural development of the ecosystems in the high mountain region is evident from the analysis. Key words: alpine timberline, forest structure, trees of coppiee shoots, trees of seedling origin, Bohinj. 1 UVOD IN NAMEN RAZISKAVE INTRODUCTION AND AIM OF INVESTIGATION Med najznacilnejše in najocitnejše pojave v visokogorskem svetu spada prehod gozdne vegetacije v alpske livade. Ta prehod pogojujejo številni in prepletajoci se naravni dejavniki, zaradi katerih se zacne gozdne odeja spreminjati. Velike in dolgotrajne spremembe pa je zgornja gozdna meja doživela in še doživlja s poseganjem c l oveka v ta prostor. Gozd se ponekod koncuje s sklenjenim sestojem in ostrim prehodom v brezdrevesno cono. Veliko pogostejši je pojav širokega prehoda od sklen­jenega, vse bolj vrzelastega sestaja prek posamicnih , vse nižjih dreves do vegetacije brez osebkov drevesnih vrst. Ta prehodni pas nad sklenjenim sestojem imenujemo "prehodna cona" ("Kampfzone"). Tranquillini (1979) v tem primeru razlikuje tri meje: 1. sestojno mejo (meja do katere sega sklenjen gozd), 2. drevesne mejo (linija, ki povezuje najvišja nahajališca dreves visokih najmanj 5 m), 3. mejo pritlikavega drevja (linija, ki povezuje najvišja nahajališca oseb­kov drevesnih vrst). Za zgornjo gozdno mejo so se že zgodaj zanimali razlicni strokovnjaki: * A. K., dipl. inž. gozd., Zavod botaniki, fitocenologi, geografi in gozdarji. Z vidika rastnih znacilnosti in za gozdove Slovenije, OE LJublja­zgradbe vegetacije na zgornji gozdni meji pa so raziskave pri nas silno redke na, Tržaška2, 1000Ljubijana, SLO (DIACI 1998). **T. R., dipl. inž. gozd., Can­ ka~eva 2b, 3320 Velenje, SLO Kadunc. A., Rugani, T.: Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju Namen te raziskave je prouciti strukturo gozda tik ob zgornji gozdni meji in sicer v gozdu, ki je še sklenjen (pod sestojno oziroma zgornjo gozdno mejo) in v pasu med se stojno in dreves no mejo. 2 OBMOCJE RAZISKAVE 2 RESEARCH AREA Gozdnogospodarska enota Notranji Bohinj se nahaja v blejskem gozdno~ gospodarskem obmocju. Objekti raziskave (ploskve in progi) ležijo na Spod~ njih Bohinjskih gorah, v okolici planine Suha (nadmorska višina 1.385 metrov). Maticna kamenina v obravnavanem obmocju so pretežno zgornjetriasni apnen ci. Gre za razgiban teren. Prevladujejo plitva, manj razvita tla, rendzine (PAVŠAR 1966). Podrocje Suhe je na meji med alpskim in predalpskim fitoklimatskim teritorijem ter v alpskem fitogeografskem obmocju . Letna kolicina padavin znaša približno 3.000 mm. Prevladujejo jugozahodni vetrovi (GOZDNO­GOSPODARSKI NACRT ZA GGE NOTRANJI BOHINJ 1993-2002, v nadaljevanju GGN). Prevladujoci združbi sta Anemono-Fagetum typicum in Abieti-Fagetum praealpinum. Zgornjo gozdno mejo gradi Ranunculo platanifolii-Fagetum. Nad njo se razprostira sekundarna asociacija Rhodothamno-Pinetum mugo. Obravnavano obmocje sta v preteklosti mocno preoblikovala oglarjenje in paša, najhujša izsekavanja pa so ti gozdovi pretrpeli v casu Zoisovih fužin, dobrih 200 let nazaj. 3 METODE DELA 3 WORKING METHODS Tik pod samo sestojno oziroma gozdno mejo smo postavili štiri razisko­valne ploskve velikosti 30 x 30 metrov na nadmorski višini okoli 1.500 metrov in dve raziskovalni progi, široki 20 metrov, ki sta potekali po padnici. Progi sta zgoraj segali do drevesne, spodaj pa do sestojne meje. Na vseh ploskvah smo opravili fitocenološke popise, izmerili splošne kazalce ploskve (nadmorska višina, lega ploskve, naklon padnice in kam­nitost) in posekali štiri drevesa za dendrometrijsko analizo debel. Za vsako drevo na ploskvi (prsni premer nad 10 cm debeline) smo ocenili a!i izmerili dreves no vrsto, izvor, prsni premer, višino, koordinate (x, y in z), koordinate panja oziroma mesta, kjer drevo izrašca iz tal, socialni razred po Kraftovi klasifikaciji (5 stopenj), dolžino krošnje (3 stopnje), velikost krošnje (5 stopenj) in obdanost krošnje (5 stopenj). Upoštevali smo tudi stojece mrtvo drevje. Na progah smo dolocili iste kazalce kot na ploskvah in posekali na vsakih 50 metrov eno drevo za dendrometrijsko analizo. Vsem nadmerskim dre­vesom (prsni premer nad 5 cm debeline) smo merili in ocenjevali iste kazalce, izpustili smo le socialni razred . Podmerskemu drevju smo merili in ocenili le drevesne vrsto, izvor, višino (višji in nižji od 1,3 metra), koordinate (x, y in z) in številcnost (en osebek ali vec osebkov). V bližnji okolici planine Suha smo dolocili sestoj no in drevesne mejo ter mejo pritlikavega rastja. O pravi sestoj ni meji zaradi razdrobljenosti sestoj ev težko govorimo, za njeno dolocitev smo si pomagali z aeroposnetki in terenskim obhodom. Dreves no mejo smo dolocili na terenu. To je linija, ki Kadunc, A .. Rugani, T.: Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju povezuje najvišja nahajališca dreves, ki imajo najmanj 5 m višine (LEIBUND­GUT v MAYER 1 OTT 1991 ). Z evidentiran jem najvišje rastocih osebkov drevesnih vrst na terenu pa smo dolocili še mejo pritlikave rasti. S pomocjo aeroposnetkov smo ugotovili še mejo, do katere sega ruševje . 4 REZULTATI 4 RESULTS 4.1 Sestojna meja, drevesna meja in meja pritlikave rasti 4.1 Forest stand line, tree line and dwarf tree line Sestojna meja Posamezni sklenjeni sestoji segajo do nadmorske višine 1.400 do 1.550 metrov. Vecji del gozdnih sestojev pa preide v prehodni pas posameznih dreves in rušja že v nižjih nadmorskih višinah. Drevesna meja Drevesna meja na planini Suha poteka na nadmorski višini od 1.490 do 1.610 m. Na položnejših pobocjih (severni in zahodni del) rastejo posa­mezna petmetrska drevesa višje kot drugod. Ta so verjetno ostala po ne­kdanjem krcenju za pašo, saj vedno rastejo sredi rušja, ki je zaraslo opuš­cene pašnike. Smreka, jelka in macesen se pojavljajo posamezno, bukev ter jere bika pa v šopih. V prehodnem pasu med sestojno in drevesne mejo, ki je razlicno širok (od 80 do 140m), uspevata poleg omenjenih drevesnih vrst še gorski javor in makovec, med grmovnimi vrstami pa najdemo razlicne vrbe , zeleno jelšo in rušje. Meja pritlikave rasti gozdnega drevja Meja pritlikave rasti na južnem in zahodnem pobocju planine Suha sega od 1 .570 do 1.640 m nadmorske višine. Na severnem, položnejšem pobocju , proti Kratkim plazom, pa sega do višine 1. 670 m. To mejo je prav tako težko dolociti, saj se posamezne drevesne vrste (smreka, jelka, jerebika) tockovno Slika 1: Mogocen sestoj bukve na zgornji gozdni meji Figure 1: Mighty stand of beech trees on the upper tim berline Kadunc, A., Rugani, T.: Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju Grafikon 1 : Višinska rast seme nov­cev in panjevcev Graph 1: Growth in height of trees of seed/ing origin and trees of cap­pice shoots pojavljajo med rušjem, ki jim nudi zavetje in zašcito. Ko ga prerastejo, jih ponavadi poškodujeta sneg in veter, s cimer je višinska rast zaustavljena, debelinska pa se nadaljuje. 4-2 Rast dreves na sestojni meji 4.2 Growth of trees at forest stand line Analizirali smo 16 dreves (na ploskvah) na sestojni meji, od tega 5 semenovcev in 11 panjevcev. Višinska rast Višinska rast semenovcev in panjevcev je prikazana na grafikonu 1. Analizirane semenovce smo razdelili v dve skupini. V skupini 2 sta drevesi z druge ploskve. Njuna zacetna rast je pocasnejša, zato pa vztrajnejša. Zanimiva je tudi skupina 1, ki jo tvorijo smreka in drevesi s prve ploskve. Prva ploskev je stadialno mlada (nizka lesna zaloga, visoka gostota dreves, nic mrtve substance), smreka pa raste neprimerno hitreje od bukve v danih pogojih. Panjevci pa so po rasti nekje med obema skupinama semenovcev. Lahko bi sklepali, da semenovci v istih razmerah rastejo celo nekoliko hitreje kot panjevci. 18 ........ Semenovci 1/ Trees of 16 r- seedling origin 1 /' ~ 14 r­ --Semenovci 2 1 Trees of ------/-~ !: seedling origin 2 .!? 12 Q) //~-­ l --Panjevci 1 Trees of J: 10 coppice shoots __./"'_/" I 8 //'/ 6 ____ ,.,/ 4 / / ~ / 2 ~ / o 1700 1750 1800 1850 1900 1950 2000 Leto 1 Year Semenovci 1 1 Trees ofseedlingorigin 1: H = 13,5621*(1-exp(-0,0385.S)f6717 ; R = 0,827 Semenovci 21 Trees ofseedlingorigin 2: H = 49,8012*(1-exp(-0,0026*S))1-6353 ; R =0,937 Panjevci 1 Trees of coppice shoots: H = 15,6104*(1-exp(-0,0106*8))1.4290 ; R = 0,809 Debelinska rast Na grafikonu 2 je predstavljena debelinska rast semenovcev in panjev­cev. Panjevci na zacetku rastejo pocasneje, nato pa je njihova rast bolj strma. Semenovci dosežejo vecjo debelina debel, vendar v daljši življenski dobi. Rast v višino glede na debeli no Na grafikonu 3 je prikazana rast semenovcev in panjevcev v višino glede na debelina. Semenovci rastejo nekoliko pocasneje kot panjevci, vendar moramo pri tem opozoriti, da je skupina semenovcev zelo heterogena. Srn reka in oseb­ka semenskega izvora s prve ploskve imajo na zacetku precej strmo rast v višino, semenovca z druge ploskve pa položnejšo. To prikaz zamegli in razlika med semenovci in panjevc1 bi bila verjetno vecja . Kadunc, A .. Rugani, T.: Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju 35--o-: _____ _ i 30: 25 E' -2. ~ 20 i E: i ~ 'E i / ~ 10~j--------------/~­ E i /~ ~ s+:-----~-------~----------~ Il.. i // i _./ o . ~ ..... o&•• •• ~·~ ~&~-· ~ ~·-··&--~ ~ ~&• •• ~-~ •• --·. ·r ........ ·········y···-·---------------.-----··-·--·-·. __ ... r·· .......... -.-..... . o -···· 1700 1750 1800 185{) 1900 1950 2000 Leto 1 Year 9274 Semenovci 1 Trees of seedling origin: D = 131,3552*(1-exp(-0,0009*8))0· ; R = 0,891 3979 Panjevci 1 Trees of coppice shoots: D = 133,4067*(1-exp(-0,0022*8))1·; R = 0,851 Panjevci 1 Trees of coppice shoots: H = 24,7022*(1-exp(-0,0192*0))0·7281 ; R = 0,908 4.3 Zgradba in razvoj gozda na sestojni meji 4.3 Structure and development of forest at the forest stand line Drevesna sestava Podatki o drevesni sestavi na ploskvah so v preglednici 1. Na vseh ploskvah prevladuje bukev, ki je vecinoma panjevskega izvora (nekaj vec semenovcev je na drugi ploskvi). Gostota sestojev je zelo visoka (izjema je spet druga ploskev), kar kaže na mlajši sukcesijski stadij . Lesna zaloga in temeljnica Preglednica 2 prikazuje lesno zalogo in temeljnico na poskvah. Grafikon 2 Debelinska rast seme­novcev in panjevcev Gra ph 2Diameter growth of trees of seedling and trees of coppice shoots Grafikon 3: Rast semenovcev in panjevcev v višino glede na debe­lina Gra ph 3:Growth in height of trees of seedling origin and trees of cap­pice shoots in dependence of di­ameter growth Kadunc, A., Rugani, T.: Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju Temeljnice so nižje kot na Snežniku (GAŠPERŠIC 1995), kjer vrednosti Preglednica 1: Drevesna sestava dosegajo celo 60m2/ha. Maksimalna lesna zaloga znaša 299m3/ha, kar je na ploskvah precej manj kot na Raduhi (do 400 m3/ha) (JAKOP 1 KOSMAC 1997). Table 1: Tree composition on the Zanemarljiva kolicina mrtve mase kaže, da gre za mlajše sestoje. plats Ploskev Plot N. v. Alt it ude Skupaj Total Bukev Beech tree G®rski javor Ma(3ple tree Jere bika Rewan Smreka Spruce (m) n n/ha % n n/ha % n niha % n n/ha % n n/ha % 1 1.479 83 922 (88 %) 100 82 911 (89 %)* 99 1 11 (O%) 1 - - - - - - 2 1.512 56 622 (72 %) 100 55 611 (73 %} 98 - - - 1 11 (0%) 2 - - - 3 1.419 83 922 (93 %) 100 81 900 (95 %) 98 - - - - - - 2 22 (O%) 2 4 1.445 91 1.011 (98 %) 100 89 989 (98 %) 98 - -1 - 2 22 (100 %) 2 - - - *Vrednosti v oklepajih predstavljajo delež dreves panjevskega izvora. * Values in parenthesis re prese nt share of trees of coppice shoots. Ploskev Temeljnica -skl:J~aj Lesna zaloga -skuJ:>aj Delež drevesnih vrst v lesni zal0gi v % Plot Stem basal area -total Grewin§ stock -teta/ Tree species 12ercentage of growing stocf< m-2/ha m3/ha Bukev G. javor Jereb ika Smreka Mrtva masa Beech Maple tree Rowan Spruce Dead wood mass 1 19,8 1 124,2 98,9 1 '1 - - - 2 35,4 299,0 96,7 - o - 3,3 3 24,1 136,4 86,2 - - 13,6 - 4 34,5 218,8 99,4 - 0,5 - o Preglednica 2: Lesna zaloga in te­meljnica na ploskvah {hektarske vrednosti) Table 2: Growing stock and basal area on the plats (values per hec­tare) Preglednica 3: število dreves po razredih dolžine krošnje glede na obdanost krošenj Table 3: Number of trees by length­of-crown cfasses according to en­cfosure-of-crown classes Odvisnost dolžine krošnje bukve od svetlobe Preizkušali smo odvisnost dolžine krošnje bukve od obdanosti krošenj. Uporabili smo metode kontingence (KOTAR 1977). Zaradi premajhnega števila osebkov v 3. razredu dolžine krošnje smo združili razreda 2 in 3. Podatki so prikazani v preglednici 3. Test odvisnosti je pokazal statisticno neznacilne razlike (X2 dej= 3,23; X21abl = 9,49; a = 0,05; m = 4 ). Iz tega lahko sklepamo, da je dolžina krošenj (bukve na zgornji gozdni meji) neodvisna od obdanosti. Faktor minimuma torej ni svetloba. Dolžina krešnje Crewn length Obdanost kmšenj Crown enclosure 1 2 3 4 5 SkupCJj 1 Total 1 9 16 49 61 48 183 2 3 9 29 42 42 125 1 Skupaj 1 T0taf 12 25 78 103 90 308 V nadaljevanju smo preizkušali še odvisnost med dolžino krošnje in velikostjo krošnje bukev. Spet smo združili 2. in 3. razred dolžine krošnje. Podatke prikazuje preglednica št. 4. Razlike so statisticno znacilne (X2deL = 35,90; X21abl = 18,47; a = 0,001: m = 4 ). Med dolžino in velikostjo krosenj obstaja torej odvisnost. Vecje krošnje so tudi daljše. ce privzamemo, da imajo vecje krošnje vecji rastni prostor, lahko sklepamo, da je dolžina krošnje odvisna tudi od rastnega prostora. Spomnimo se, da statisticni test ni pokazal odvisnosti med dolžino krošnje in obdanostjo (zasencitev od strani). Za dolžino krošnje bukve na zgornji gozdni meji je torej pomembnejša svetloba od zgoraj kot od strani. GozdV 57 (1999) 1 Kadunc, A., Rugani, T. : Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju DoJžina krošnje Crewn length Velikost krošnje Crown size 1 2 3 4 5 Skupaj 1 Total 1 40 9 112 20 2 183 2 6 13 65 40 1 125 Skupaj 1 Total 46 22 177 60 3 308 Preglednica 4: število dreves po razredih dolžine krošnje glede na velikost krošnje Table 4: Number of trees by length­of-crown cfasses according to the size-of-crown classes Razmestitev dreves (na ploskvah) Na terenu smo vsem drevesom na ploskvah in progah izmerili koordinate. Za matematicno obdelavo razmestitve smo uporabili metodo preizkusa nakljucne razmestitve s povprecno minimalno razdaljo med dvema sosed­njima osebkoma in metodo dolocanja nacina razmešcanja z razdaljami od osebka do njegovih prvih treh najbližjih sosedov (KOTAR 1993). Pri prvi metodi je bil indeks agregacije na vseh ploskvah manjši od 1, kar kaže težnjo dreves k oblikovanju šopov. Pri drugi metodi pa so bile dejanske razdalje znatno nižje od teoreticnih, iz cesar bi lahko sklepali, da je v teh sestojih prisotna težnja k oblikovanju šopov. Primerjava standardnih odklonov pa kaže, da ti pri dejanski razmes­titvi narašcajo z rangom sosednjih dreves. Torej lahko sklepamo, da imamo v dejanski razmestitvi nekaj šopov ter posamicno drevje. Nakazana težnja k šopasti razmestitvi je posledica panjevskega izvora dreves, pri katerem iz enega panja poganja vec debel. Sabljasta rast bukve Pojav sabljaste rasti je posledica delovanja snega. Merili smo koordinate mesta, kjer deblo (drevo) izrašca iz tal in koordinate debla (drevesa) na prsni višini ter izracunali razdaljo med tockama. Vrednost za drevesa pan­jevskega izvora znaša 1,32 m, za drevje semenskega izvora pa le 0,39 m. Povprecje vseh dreves na ploskvah je 1,24 m. Iz tega je razvidno, da imajo panjevci mnogo bolj ukrivljeno deblo. Delno bi to lahko pojasnili s pocasnejša debelinsko rastja v mladosti. Tudi dimenzijsko razmerje je pri panjevcih manj ugodno. 4.4 Zgradba in razvoj gozda v prehodni coni med sestojno in drevesno mejo (bojna cona) 4.4 Forest structure and development in eco tone between forest stand line and tree line Drevesna sestava in lesna zaloga Drevesna sestava na progah je prikazana v preglednici št. 5. Glavna drevesna vrsta, graditeljica prehodne cone je bukev (pretežno panjastega izvora); najdemo še jerebiko, gorski javor, smreko, jelko, makovec in ma­cesen. Progo 1, ki je krajša in predstavlja verjetno starejši sukcesijski stadij zarašcanja pašnika, sestavlja predvsem bukev. Ostale drevesne vrste so prisotne le posamezno, v neznatnem deležu. V osrednjem delu je nekakšen pašnik v zarašcanju , ki ga že prerašca rušje. Tudi na drugi progi prevladuje bukev, veliko vecji pa je deležjerebike in iglavcev. To kaže na pionirski stadij prehodne cone. Ta proga je v bližini stanov; tu so dlje pasli. Tudi les za kurjavo (bukev) so pridobivali s tega podrocja. V lesni zalogi prevladuje na obeh progah bukev. Na progi 1 znaša lesna zaloga 20m3/ha, na progi 2 pa le 2,8 m3/ha. Proga 2je vsa prekrita z rušjem, iz katerega rastejo šopi bukve in jerebike ter posamezni iglavci. Ker je bila paša tu kasneje opušcena, se nahaja v mlajšem sukcesijskem stadiju Drevesna vrsta Proqa 1 1 Strii!Je 1 Prooa 2 1 Stripe 2 Tree species Niha Ne./ha Delež (%) Niha No.!pa Delež (%) Bukev-1 Beech tree 1.321 90 (97)* 110 52 (100) G. javor J Maple tree 26 2 (50) - - Jerebika 1 R0wcm 115 7 (77) 71 33 (95) Mokovec 1 Sorbus aria 6 1 (100) - - Jelka 1 Fir - - 11 5 (O) Macesen 1 Larch - - 3 2 (O) Smreka 1 Spruce - - 18 8 (O) Skupaj 1 Total 1.468 100 (94) 213 100 (83) Kadunc, A., Rugani. T.: Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju Preglednica 5: Drevesna sestava na progah Table 5: Tree composition on the stripe s Drevesna vrsta Tree species Višina 1 Heigth Izvor 1 Origin Skupaj 1 Total Do 1 . ~ m Up to 1.3 m % Nad 1,3 m Over 1.3 m % Panjevski Of coppice shoot % Semenski Of sefidling % N No. % Bukev 1 Beecf:l tree 17 13,4 110 86,6 120 94,5 7 5,5 127 100 Bukev -š 1 Beeeh tree -s 22 100 - 22 100 - - 22 100 G. javor 1 Maple tree - 1 100 - 1 100 1 100 G. javor-š 1 Maple tree ­š 2 100 2 100 - - 2 100 Jelka 1 Fir: tree 1 100 1 1 f 100 1 100 Jerebika 1 Rowan 11 16,9 54 83,1 59 90,8 6 1 9,2 q5 100 Jerebika -š 1 Rowan -š 13 100 12 92,3 1 7,7 13 100 Makovec 1 Sorbus aria 1 100 - - 1 100 - ~ 1 100 Smreka 1 Spruce 5 71.4 2 28,6 - - 7 100 7 100 Sk_l;l~aj 1 Total 72 ll30,1 167 69,1 216 90,4 23 9,6 239 100 Preglednica 6: številcnost, višina in izvor pomladka na progi 1 Table 6: Abundancy, height and ori­gin of new growth on stripe 1 il • V oklepajih so deleži (v odstotkih) drevesnih vrst panjevskega izvora. * Values in parentheses represent share in percentages of trees of coppice shoots. zarašcanja. Delež iglavcev v lesni zalogi je majhen, kar kaže na vecjo prilagojenost bukve na njenem rastišcu. Pomlajevanje V prehodni coni je pomlajevanje pomemben pojav, saj predstavlja te­meljni mehanizem vzpostavljanja naravne gozdne meje. Obe progi smo detajl no analizirali glede na višino pomladka in njegov izvor (glej preglednici št. 6 in 7). V analizi smo upoštevali drevesa s prsnim premerom nad 5 cm. Na progi 1 je v razredu do prsne višine najštevilneje zastopana bukev, in sicer v šopasti rasti (94 % panjevskega izvora). Sledi ji jerebika (91 % panjevskega izvora), ostale vrste pa precej zaostajajo . Na progi 2je najvec jerebike (74% panjevskega izvora), kar lahko pojasnimo z bolj pionirskim stadijem te proge. Glede na razmerje med obema višinskima razredoma pomladka se obe progi ujemata; prevladuje razred do prsne višine, kar nakazuje na veliko obcutljivost pomladka v teh razmerah. Ko ta enkrat preraste rušje (proga 2), je bolj izpostavljeno in težje napreduje v rasti v višino. V skupnem deležu prav tako prevladujeta bukev (proga 1) in jereb ika (proga 2). lglavci so zelo redki. Prevlado panjevcev (90 % na progi 1 in 75 % na progi 2) lahko povežemo s prevladujocim deležem bukve in jerebike, ki se pom laj ujeta predvsem panjevsko. Na progi 2 je delež panjevcev nekoliko Oznaka "š", ki sledi drevesni vrsti, pomeni, da gre za vec osebkov v šopu. Mark 's': following the tree species, represents more individuals in cluster. 30 GozdV 57 (1999) 1 Kadunc, A., Rugani, T. : Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju Drevesna vrsta Tree species 1 1 Višina 1 Heigth lzv0r 1 Origin Skupaj 1 Total Do 1,3 m Up to 1.3m % Nad 1,3 m Over 1.3 m % Panjevski Of coppiee sh0ot % Semenski Of seedling % N No. % Bukev 1 Beach tree 5 15,6 27 84,4 30 93,7 2 6,3 32 100 Bukev-š 1 Beech tree -š 3 100 3 100 3 100 G. javor 1 Mapple tree 2 50 2 50 2 50 2 50 4 100 Jerebika 1 Rowan 20 20 80 80 73 73 1 27 27 100 100 Jerebika-š 1 Rowan -š 19 95 1 5 16 80 1 4 20 20 100 Makovec 1 Somus aria - 1 4 100 3 75 1 25 4 100 Mokovec~š 1 Serbus ana-š 1 100 1 - 1 100 - - 1 100 Smreka 1 SpruGe 2 25 6 75 1 12,5 7 87,5 8 1 100 Skupaj 1 Total 52 30,2 120 69,8 129 75 43 25 172 100 Oznaka "š", ki sledi drevesni vrsti, pomeni, da gre za vec osebkov v šopu. Mark "š", folfowing the tree species, represents more individuals in cluster. manjši, kar je povezano z vecjim deležem jerebike, ki v zelo ugodnih svet­lobnih razmerah obilno semeni. Gozdna vegetacija na progi 1 je že od nekdaj stalna; panjevcl prevladujejo zaradi secenj v preteklosti. Na isti površini se je ves cas tudi paslo. Proga 2 je bila v preteklosti pašnik. Tu je bila paša dlje casa prisotna. Po opustitvi paše je progo v celoti preraslo rušje. Mestoma najdemo tudi bukev in jerebikov šopih, ki so panjevskega izvora (posledica secenj). Razmestitev dreves na progah Tako kot na ploskvah smo tudi na progah merili koordinate dreves in uporabili iste metode pri matematicni obdelavi dolocanja razmestitve. Na obeh progah je indeks agregacije manjši od 1, kar kaže na težnjo k oblikovanju šopov. Pri drugi metodi so bile dejanske razdalje znatno nižje od teoreticnih, kar pomeni, daje prisotna težnja k oblikovanju šopov. Primerjava standard­nih odklonov kaže, da ti narašcajo z rangom sosednjih dreves. Iz tega lahko sklepamo, da imamo v dejanski razmestitvi nekaj šopov ter posamicna drevesa. Z narašcanjem višine se težnja dreves k oblikovanju šopov pove~ cuje. · To se sklada z ugotovitvijo, da je v ekotonih razmestitev dreves šopasta (JAKOP 1 KOSMAC 1997, KOTAR 1998). Naši progi sta v sukcesijskem stadiju z znacajem ekotona. 5 ZAKLJUCEK 5 CONCLUSION Današnja zgornja gozdna meja je zaradi intenzivne paše in potreb oglar­ jenja mocno znižana. V Notranjem Bohinju tvori klimatsko zgornjo gozdno mejo bukev, ki pa je ostala le v skromnih fragmentih. Zaradi obilice padavin in zmerno hladnega podnebja je skoraj brez konkurence. Naravna sestojna meja se konca z združbo Ran uncu/o platanifolii-Fagetum. Smreko najdemo le na strmih legah in v ozkem pasu ekotona. Za macesen je to obmocje prevlažno. Glede na julijsko izoterma 1 O ac in osupljivo moc gozda na nadmorski višini 1.500 m lahko trdimo, da je gozd segal na najugodnejših legah še Preglednica 7: številcnost, višina in izvor pomladka na progi 2 Table 7: Abundancy, height and origin of new growth on stripe 2 Kadunc, A., Rugani, T.: Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju višje od današnje meje pritlikavega rastja. Zgornja gozdna meja je bila torej v preteklosti znižana za vsaj 300 m nadmorske višine. Naravno vegetacijo bi gradili semenski bukovi sestoji, panjevci bi se pojavili le ob vecjih naravnih katastrofah. Pot do naravnega stanja bo dol­gotrajna, saj je danes oh ranjene semenske bukve malo, veliko težavo pa predstavlja tudi težko seme. Proces vracanja na površinah v mlajšem sukcesijskem stadiju zarašcanja (ruševje) v naravno stanje bo potekal prek stadija z iglavci (smreka). Ne smemo pa prezreti pionirske vloge jerebike. Samo po sebi se zastavlja vprašanje nadaljnjega razvoja tega obmocja. Paša se opušca, rekreativno-turisticna vloga se krepi, povecuje se tudi pomen Triglavskega narodnega parka. Preucevani predel spada v robno obmocje TNP, za katerega je predvidena V. varstvena kategorija IUCN (ŠO­LAR 1998). Po novem zakonu o gozdovih (1993) so v gozdnogospodarske nacrte vkljuceni tudi gozdovi na zgornji gozdni meji in rušje. Nujno bo skrbno prostorsko nacrtovanje za usklajeno rabo prostora. Z gozdarskega vidika je nujno zavarovanje vse gozdne vegetacije na zgornji gozdni meji. Potrebno bo trajno razmejiti pašne in gozdne površine. Velika ovira je nerešeno lastninsko vprašanje. Slika 2: Ostanki semenskega bukovega sestaja. 0fse foto: A. Kadunc) ­ Figure 2: Fragments of beech stand of seedling origin. (All photo by A. Kadunc) GozdV 57 (1999) 1 Kadunc, A. . Rugani , T.: Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju THE UPPER TIMBERbiNE OF THE NOTRANJI BOHfNJ DISTRICT (NW SLOVENIA) Summary 1 n this work the up per timberline study of Notranji Bohinj district is discussed. The area had .be en changed drastically in the past, due to charcoal-burning and pasturing. Nowadays the upper timberline is much lower because of the above-mentioned reasons. The last re­mains of natural stands formed by beech tree (the site is characterised by association .Ranuncu/o platanifolii­Fagetum), can be found at the altitude of 1,550 meters. The tree line (the highest growing trees of at least five mete rs of hight) extends to the altitude of 1,61 O mete rs, wnereas the dwarf tree line is 1 OO meters higher. Pinus mugo line extends to the altitude of 1, 780 meters. ln order to study the structure and development of forest on the upper timberline, four areas (30 x 30m) and 2 stripes (20 meters wide; from forest stand line to tree line) were set. When the growth of the plots has been studied, it has been found that coppice trees have faster hei·ght growth. i-lowever their dia meter growth lags behind the seedlings origin at first. The high est growing stock measures 299m3 per hectare, with basal area of 35.4 sq. m per hectare. A great big power of forest is shown in the top height of stands under such circumstances. The analysis of the tree canopies at the above mentioned altitude shows the daylight is no more the minimum factor. Trees in stands grow separately, or in clusters because of past cuttings (copies, stamp shoots of beech). The trees of seedling ori.gin have, when young, less marked butt-sweeped gmwth owing to faster diameter growth. ln ecotone, between forest stand line and tree line, the coppice beech prevails. However, rowan is more often found in younger, successive stadia. The mean diameter, mean height and dimension proportion low­ers with altitude. For extreme site condition~ s and often for solitary growth, asymmetrical and long tree crowns are prevailing. The bigger gradient of altitude causes the bigger aspiration for tree clusters. The area in question is subject to lesser economic need. However, the need for functions of general profit is larger. The new Act of Forest ena bl es foresters to take over duties and rights to control the develop­ment of the area on upper timberline. VIRI/ REFERENCES DIACI, J ., 1998. Primerjava zgradbe in razvoja naravnega bukovega gozda in nadomestnega gozda macesna in smreke ob zgornji gozdni meji v Savinjskih Alpah.-Gorski gozd (Zbornik referatov, XIX. gozdarski študijski dnevi), s. 313-336. GAŠPERŠIC , F., 1995. Gozdnogospodarsko nacrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi.-BTF, Oddelek za gozdarstvo, 403 S. JAKOP, l. 1 KOSMAC, L., 1997. Zgornja gozdna meja na južnem pobocju Raduhe.-Višješolska diplomska naloga, BTF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 98 s. KADUNC, A. 1 RUGANI T., 1998. Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju .-Diplomska naloga, BTF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 123 s. KOTAR, M., 1977. Statisticne metode.-Izbrana poglavja za študij gozdarstva, interno gradivo, 378 s. KOTAR, M., 1993. Dolocanje nacina razmestitve dreves v optimalni razvojni fazi gozda.-Zbornik gozdarstva in lesarstva 42, s. 121-153. KOTAR, M., 1998. Proizvodna sposobnost visokogorskih in subalpinskih gozdnih rastišc ter zgradba njihovih gozdov.­ Gorski gozd (Zbornik referatov, XIX. gozdarski študijski dnevi), s. 109-124. MAYER, H./ OTT, E., 1991. Gebirgswaldbau Schutzwaldpfiege.-2. Auflage, Gustav Fischer, 587 s. ŠOLAR, M., 1998. Upravljanje z gozdom in vloga gozda v zavarovanem obmocju Triglavskega narodnega parka-gozdarski in naravovarstveni interesi.-Gorski gozd (Zbornik referatov, XIX. gozdarski študijski dnevi), s. 425-434. TRANQUJLLINI, W., 1979. Phisiological Ecology of the Alpine Timberline. Tree Existence at High Altitudes with Special Reference to the European Alps.-Springer Verlag, 112 s. -, Gozdnogospodarski nacrt za GGE Notranji Bohinj 1993-2002.-ZGS, OE Bled. -, Iz gozdnogospodarskih nacrtov za Bohinj 1894-1917.-ZGS, OE Bled. -,Zakon o gozdovih.-Ur. l. RS št. 30/93. 33 GozdV 57 (1999) 1 Iz domace in tuje prakse Porocilo o D. delavnici javne gozdarske službe "Gozdna rastišca in razvoj sestojev na Sežansko-Komenskem Krasu" (Sežana -Lipica, 24. -25. november 1998) V okviru javne gozdarske službe, ki jo po zakonu o gozdovih opravlja tudi Gozdarski inštin.tt Slovenije (GIS), sta posebej pomembna prenos znanja in razis­kovalno-razvojno sodelovanje z Zavodom za gozdove Slovenije, predvsem s ciljem iskanja odgovorov na najpomembnejše probleme usmetjanja razvoja gozdov, s katerimi se javna gozdarska služba srecuje v ope­rativi. Sodelovanje in prenos znanja v obliki delavnic se je p1icelo v preteklem letu z izvedbo prve takšne delavnice: "Gozdna tla-temeljna sestavina gozdnega ekosistema". Letos smo podobno delavnico pripravili na Sežansko-Komenskem Krasu, razširili pa smo jo tudi na podrocje gojenja oziroma usmetjanja razvoja gozdov. Namen letošnje delavnice je bil: (1) spoznati zna­cilnosti najpomembnejših gozdnih rastišc (kamnine, tla, klimo, vegetacijo) in sestojev na Sežansko-Ko­menskem Krasu ter (2) prouciti zakonitosti rasti in naravnega razvoja starejših sestojev crnega bora -kot podlago za oblikovanje prilagojene strategije sonarav­nega obnavljanja borovih sestojev na nizkem Krasu. Tematika delavnice je biJa razdeljena na teoreticni del v obliki predavanj -ta je prevladoval -ter prakticni del v obliki terenskih predstavitev. Prvega smo pripra­vili pretežno raziskovalci GIS v sodelovanju s strokov­njaki ZGS, pri drugem pa je bilo obratno. Tako pri prvem kot pri drugem so sodelovali tudi zunanji sode­lavci (6 predavateljev). Prvi dan so bile v devetih referatih predstavljene naslednje splošne teme: gozdnovarstvena, gozdnogo­jitvena in gozdnogospodarska problematika nizkega Krasa; geološke in pedološke razmere, pedofavna goz­dni11 tal, vloga mikorize pri obnovi gozdov, podnebne razmere in biogeokemicni ciklusi, avtohtone drevesne vrste ter znacilni gozdnovegetacijski tipi, vse za ob­mocje Sežansko-Komenskega Krasa. Na terenu so bili z vidika geologije, pedologije in fitocenologije podrob­neje predstavljeni štirje nizkokraški gozdnovegetacij­ski tipi (toploljubnj gozdovi crnega gabra in malega jesena, monokulture cmega bora na boljših rastišcih, pretežno cisti cerovi sestoji ter ohranjeni me.šani goz­dovi hrasta in belega gabra). Na vseh objektih je bila okvirno predstavljena tudi gozdnogojitvena problema­tika (cilji in predvideni ukrepi). Težišce razprave ude­ležencev je bilo v tem dnevu (z izjemo zadnjega objek­ta) usmeijeno v rastišcno problematiko. Drugi dan je bil namenjen predvsem ekološki in gozdnogojitven! problematiiO cmega bora na Krasu. V desetih referatih so bile predstavljene naslednje te­me: gozdni požari in njihov vpliv na gospodaijenje z gozdovi, bolezni in škodljivci cmega bora, znacilnosti gospodarje~a z gozdovi v preteklem obdobju, proiz­vodna sposobnost borovih sestojev, dendroklimato­\oška analiza crnega bora ter projekt "Rast in naravni razvoj starejših sestojev crnega bora na Sežansko-Ko­menskem Krasu", ki smo ga skupaj z ZGS zastavili za potrebe te delavnice (v njegovem okviru so bilj pred­stavljeni cilji, raziskovalni objekti in metode ter rezul­tati s podrocja pestrosti talnih tipov in vegetacije ter podnebnih, ekoloških, okoljskih in gozdnogojitvenih vplivov na rast in razvoj drevja in sestojev). Terenski del se je odvijal v starejših monokulturah crnega bora na Kobjeglavi, kjer so bili predstavljeni razvoj sestoj ev v preteklosti, povzetki preteklih in novih raziskovanj, posamezne faze naravnega razvoja sestojev ter nacin uspešne naravne obnove cmega bora (z robnimi sec­njami v vecjih jedrih). Težišce živahne terenske raz­prave je bilo usmerjeno v problematiko naravnega raz­voja sestoj ev, v oblikovanje gozdnogojitvenih ciljev ter v strategijo obnove. Ker strokovno-znanstvenih ugo­tovitev ter gozdnogojitvenih izkušenj in (tudi razlicnih) predstav posameznih udeležencev o nadaljnjem usmer­janju naravnega razvoja b01·ovih sestoj ev -zaradi zelo omejenega casa, pa tudi zahtevnosti in obcutljivosti kraške borove problematike-na terenu ni bilo mogoce usklajeno in celovito zaokrožiti, smo po zakljucku delavnice, pravzaprav bolj seminaJja, to storili v okviru posebne ožje strokovne komisije. Tako izoblikovane in usklajene temeljne gozdnogojitvene usmeritve za ravnanje s starejšimi borovimi sestoji pa bodo za Kras neposredno uporabne. Ob tem ostaja problematika ob­nove sestoj ev cmega bora, ki se je pravzaprav s tem seminatjem .šele pricela proucevati, aktualna še naprej tako na raziskovalni kot tudi strokovno-operativni rav­m. V zvezi z vtisi in pobudami udeležencev za pripravo nadaljnjih delavnic/seminarjev v okviru javne goz­darske službe bi kazalo poudariti predvsem naslednje: GozdV 57 (1999) 1 1) Izražen je bil mocan interes delavcev ZGS za na­daljevanje tovrstnih ah podobnih oblik prenosa znan­ja v bodoce (npr. po vzoru nekdanjih republiških gozdnogoj itvenih seminarjev). 2) Podane so bile rudi nekatere konkretne pobude za izbiro prihodnjih gozdnogojitvenih tematik (npr. na­daljnje obravnavanje problematike crnega bora tudi v drugacnih razmerah, obnova nižinskih (hrastovih) gozdov, gospodarjenje v bukov ih in jelovo-bukovih gozdovih, problematika panjevskega gospodarjenja itd.). 3)Nekateri udeleženci so bili mnenja, da bi bila po­trebna razširitev problematik (npr. na krajinsko pod­rocje, na podrocje živalske komponente ter v eko­nomsko vrednotenje). Skladno s tem naj bi bile torej tematske delavnice v bodoce še kompleksnejše. 4) Potrebno bi bilo predvsem vec casa za terenski del, posebej za zakljucno razpravo oziroma oblikovanje sklepov na mestu samem. Na podlagi mnenj sodelujocih ter naših izkušenj pri pripravi in izvedbi delavnice bi za pripravo bodocih delavnic veljalo upoštevati zlasti naslednje: 1) Na tematskem delu delavnice naj bi sodeloval tudi širši krog strokovnjakov ZGS (ne glede na t. i. ob­mocne "bariere''). 2) V bodoce bi lahko delavnice, ki bi bile posvecene le prenosu obstojecega znanja (= izobraževanju), katerih priprava obicajno ni toliko zahtevna kot pri­prava problemskih delavnic, pripravljali posebej. Hkratno uresnicevanje cisto izobraževalnih in pro- Iz dornace in tuje prakse blemskih ciljev je namrec kratkorocno zelo zahtevno in gre lahko na škodo posameznega cilja. Tako bi bilo lahko izobraževalnih delavnic, skladno s po­trebami ZGS, vec kot problemskih. 3)Nacrtovanje problemskih delavnic bi moralo biti dolgorocno. Izbor aktualnih tem bi bilo nujno opreti na obstojece (ali koncane) raziskovalne projekte in aktivnosti (=obstojece znanje), za nove prioritetne teme pa nastaviti nove (skupne) raziskovalne pro­jekte, ki naj bi jih podprlo MKGP. 4) Kompleksnejše tematike bi bilo primerneje uresni­cevati v obliki seminarjev javne gozdarske službe, ki naj bi bili bolj odpttega tipa, morda podobno kot Gozdarski študijski dnevi. S) Manjše, prakticne probleme usmerjanja in razvoja gozdov pa bi kazalo tekoce reševati v obliki nefor­malnega ekspertnega sodelovanja med GIS in ZGS (v okviru programa nalog javne gozdarske službe). Na koncu velja izreci prisrcno zahvalo vsem sode­lujocim na delavnici, posebej zunanjim in domacim referentom ter kolegom (soorganizatorjem) ZGS, še posebno iz OE Sežana, ki so se ob tej priliki tudi ak­tivno vkljucili v raziskovalno delo ter prevzeli terensko izvedbo projekta. Na ta nacin se je v obojestranskem interesu pricelo pristno strokovno-znanstveno sode­lovanje med GIS in ZGS, ki bi lahko postalo model za pripravo tovrstnih oblik prenosa znarUa in sodelovanja tudi v p1ihodnje. Mag. Franc Ferlin Gozdna in zgodovinska ucna pot Stari grad Radlje ob Dravi "Po stezi naj odmeva tvoj korak ... " Na vprašanje, ali je še zanimivo opremljanje in urejanje gozdnih ucnih poti, lahko odgovorimo pritr­dilno. Poti skozi gozdove že dolgo presegajo le ucni namen, saj so tudi rekreacijske, popotniške, pohod­niške, turisticne, pa tudi promocijske za gozd in goz­darstvo. Vsem naštetim namenom naj bi služila tudi gozdna in zgodovinska ucna pot po gozdovih nad Radljami. Uradna otvoritev te gozdne poti je bila 21. 6. 1998. Radeljcani in okolicani so že v preteklosti radi hodili do ostankov Starega gradu na pobocju nad Radljami, zato smo prepricani, da tmd ob pripravi poti ni bil zaman. Radeljska gozdna in zgodovinska pot povezuje ogled zgodovinskih objektov in seznanitev s kozjaškimi goz­dovi. Zgodovinske tocke na poti so ostanki Starega gradu, pogled na radeljski samostan ter Kalvarija, 35 Iz domace in tuje prakse grajska pristava s parkom. Gozd smo na poti želeli pleks zgradb, ki so ostanek nekdanjega mogocnega prikazati preprosto, a kompleksno. radeljskega samostana. V tem samostanu je nekdaj Ucna pot Stan grad je krožno speljana. Zacne in obratovala ena najstarejših \ekam pri nas. Osrednja konca se na parkirnem prostoru ob nekdanji grajski zgradba samostana služi danes kot stanovanjski objekt. pristavi. Tocke na poti so oznacene s tablicami, ki so Neposredno nad tocko, ki opozarja na radeljski sa­prit1jene na vecje kamne. mostan, se nahajajo ostanki Starega gradu. Grad je bil Slika l : Omacitev stojišca na gozdni poti Na tabli ci je podana vsebina stojišca, dodan je sim­bol poti in pušcica, ki usmerja obiskovalcev korak. Zacetne tocke uvedejo popotnika v razmišljanje o vred­notah gozda. Gozdni bonton opoza1ja na pravila obna­šanja v gozdnem okolju. V preteklost se najprej ozrem o na tocki, ki prikazuje nekdanjo "olcarsko bajto". Pri­kazano zasilno bivališce gozdnih delavcev je pokrito s smrekovo skorjo in opremljeno s kurišcem in z za­silnim težišcem. Mimo tock, ki pohodnika seznanjajo z drevesnimi vrstami, gozdnimi tlemi in lesom, dospe­mo do pobocja pod ostanki Starega gradu. Sredi sestaja, ki ima varovalni znacaj, kraljuje mogocna bukev, zraš­cena iz dveh debeL. Dimenzije mogocnega drevesa so: višina 37m, obseg debel v prsni višini 4,3 min 1,79 m, bmto telesnina obeh bukev po meritvah v letu 1997 31 ,9 m3. Pot nas vodi dalje neposredno pod grajske ruševine. Pogled lahko usmerimo po Dravski dolini in na kom- Iz domace in tuje prakse žijemo pogleda na mesto Radlje ob Dravi s pticje per­spektive. Zanimiv pa je tudi razgled po Pohorju in Kozjaku. Ko obiskovalec prispe do Starega gradu, osvoji naj­višjo tocko ucne poti. Steza se od tu postopoma spušca. Po drugi strani hriba dospemo do vhoda v Hudo luknjo. Obda nas znacilen hlad, vhod pa temacno in skrivnost­no vabi pogumne pohodnike, ki morajo biti opremljeni vsaj s svetilko, daj im Huda luknja lahko razkrije svojo lepoto. Po pobocju se mimo bogatega sloja grmovnic spu­stimo do struge Suhega potoka, ki ima hudoumiški znacaj. Tablice nas do povratka na zacetno tocko opo­zarjajo še na zanimive drevesne in grmovne vrste in na znacilen gozdni rob. S prihodom na zacetno tocko pot ni popolnoma zakljucena. Nudi še ogled Kalvarije, parka in grajske pristave. Kalvarija je sestavljena iz vec hribckov, na katerih je s kipi ponaz01jen križev pot. Skulpture v naravni velikosti so delo barocnega kiparja Janeza Jakoba Schoya iz leta 1724. Kalvarija je nekdaj sodila v sklop radeljskega samostana. Radeljski park ob graj­ski p1istavi je primer angleškega parka. Z vkljucitvijo v ucno pot smo drevesne in grmovne vrste v parku tudi oznacili. Grajska pristava je zgradba, katere vhod krasi samostanski portal iz leta 1 666. Ucna pot Stari grad Radlje nudi veliko infom1acij. Pohod traja 2-3 ure. Za pot, kije rezultat skupnega dela radeljskih gozdatjev smo izdali tudi vodnik. Naša pot vabi tako gozda1je kot ostale obiskovalce, da se sez­nanijo z gozdovi nad Radljami in okusijo kancek ra­deljske zgodovine. Jerneja Coderl, dipl. inž. gozd. Gozdarstvo v casu in prostoru Gozdarstvo ni vec tako enostavno, kot je bilo Konfe ·enca o upra lj anju gozdov'' zavarovanih in rekreacij kih obmocjih (Flwest matWKement ifl De. ig­IHfled Cm"·e/wttitm wu/ Rec:reation Areas) Firence, 7.-ll . oktober 1998 Naslovna misel je bila eden od zakljuckov medna­rodne konference o gozdarstvu v zavarovanih in rekre­acijskih obmocjih, ki sta jo v zacetku oktobra Jani organizirala Evropski inštitut za gozdove (European Forest institute) in Italijanska akademija gozdarskih znanosti . Udeleženci so prišli iz dvajsetih, vecinoma evropskih držav. Iz Slovenije sva se konference udeležila mag. Robert Robek z Gozdarskega inštituta Slovenije in Robert Hostnik z Zavoda za gozdove Slovenije. Splošen vtis s konference je, da se z evropskim gozdarstvom marsikaj dogaja. Medtem ko je slovensko gozdarstvo v krizi, drugje na veliko raziskujejo in raz­mišljajo o novih, sonaravnejših nacinih gospodarjenja z gozdovi. Javno mnenje je (tudi za gozdatje) vedno pomembnejše, saj se pred upravljalce gozdov postav­ljajo nove zahteve, ki poudarjajo ekološki (predvsem z vidika ohranjanja pestrosti) in socialni pomen (gozd kot prostor za oddih) gozdov. Neproizvodne funkcUe gozda. mešanica gozdnih proizvodov, ohranjanje bio­tske pestrosti, projektno upravljanje. participativna nacttovanje, auto poeticno gozdarstvo ... so le nekateri od pogosteje uporabljanih in poudarjan.ih izrazov. Skupno je bilo predstavljenih 50 prispevkov. V na­daljevanju bom kratko povzel nekaj najzanimivejših prispevkov. Mreža evropskih gozdnih rezervatov Za ohranjanje in vzdrževanje biotske pestrosti so bistvenega pomena pragozdovi in gozdni rezervati. V Evropi naj bi bilo še vedno okoli 3 milijone hektarov naravnih gozdov ( 1, 7 %skupne gozdne površine), naj­vec na Finskem in Švedskem ter v goratih predelih srednje in vzhodne Evrope. Predstavljen je bil med­narodni projekt povezovanja evropskih gozdnih rezer­vatov v mrežo (COST Action E4 1 Forest Reserves Research Network). Cilji projekta, ki poteka od leta 1995, so: primerjava raziskav, poenote1~e in standar­diziranje raziskovalnih metodologij ter omogocanje splošnega dostopa do centralne baze podatkov o gozd­nih rezervatih. Le ta je dostopna preko medmrežja, in sicer na naslovu: http://wwlv. efi.fi/Database _Gateway/ FRRNJ. Za Slovenijo so navedeni osnovni podatki za 24 gozdnih rezervatov. GozdV 57 (1999) 1 37 Gozclarstvo v cas"Ll in. l)rostoru Sonaravno gojenje gozdov je nujno za ohran­janje biodiverzitete Sonaravno gojenje gozdov (close-to~nature silvicu!N ture), kije v Evropi menda že trend, je poleg varovanja gozdnih rezervatov drug zelo pomemben nacin ohran­janja biotske pestrosti. Naravne procese naj se upošte­va, dokler je to racionalno. Sonaravno gojenje naj bi služilo tako velikopovršinskemu ohranjanju biotske raznolikosti kot tudi komercialni proizvodnji lesa. Tra} nostno upravljanje z gozdovi je uspešno le takrat, ko je tudi gozdarstvo ekonomsko profitabilno. Naj nam bo ta teza v razmislek! Vpliv javnosti raste Veliko referatov na konferenci je obravnavalo ra­ziskave javnega mnenja o odnosu ljudi do gozdov in varstva narave. Za te raziskave nekatere zahodne drža­ve namenjajo velika financna sredstva. Ponavadi jih spodbujajo gozda1ji, politiki pa so zanje presenetljivo pripravljeni zagotoviti sredstva. Finski gozdarski inšti­tut na primer izvaja obsežno dvoletno raziskavo jav­nega mnenja o potrebah in možnostih za rekreacijo na prostem, ki bo zajela 12.000 ljudi. Enkrat na dva me­seca opravijo 800 do 1.000 telefonskih klicev. Gozdovi postajajo vse pomembnejši tudi za politike. Ocitno zacenjajo spoznavati, da se javnost vedno bolj zaveda pomena gozdov kot dela bivalnega okolja in da jim pravilne odlocitve, povezane s prihodnos~o gozdov ln gozdarStva, lahko p1inesejo dobre tocke pri volilni bazi. Danci imajo v gozdu najraje tišino Danska raziskava javnega mnenja o odnosu do goz­dov je temeljila na metodi besednih vzpodbud. Anke­tiranci so morali rang ira ti sedem besed glede na to) kaj bi v gozdu najraje videli oz. doživeli. Za vsakega anke­tiranca so nakljucno izbrali sedem besed izmed skupno sto posameznih besed ali besednih zvez. Najvišje se je uvrstila beseda "tišina". Zanimiva je tudi ugotovitev, da imajo obiskovalci gozda veliko raje infonnacije na kaži potih in tablah, kot pa da jih po gozdu vodi stro­kovnjak. Poleg tega ugotavljajo, da so na informa­cijskih tablah ucinkovitejša "dovoljenja", kaj se v goz­du sme delati, kot pa •'prepovedi", cesa se v gozdu ne sme. Švedi nabirajo manj borovnic S primerjavo anket iz leta 1977 in 1997 so Švedi ugotavljali spremembe nagnjenj in rekreacijskih navad pri obiskovalcih gozdov. V zadnjih dvajsetih letih se je obisk gozdov povecal, še posebno pri starejših ljudeh in v zimskem casu. Veliko število starejših ljudi gozd obiskuje dnevno. Zanimivo je, da je bistveno upadlo število nabiralcev borovnic in brusnic. Italijani se najvec rekrcirajo v zavarovanih gozdovih Obsežno raziskavo o potrebi po rekreaciji v gozdu so izvedli tudi v Italiji. Izracunali so, da znaša letni rekreacijski "pritisk" 19,4 obiskov na hektar. Obisk je bistveno vecji v gozdovih, ki so zavarovani kot naravni parki ali rezervati (68 obiskov/leto/hektar). 40% vseh obiskov gozdov je v gozdovih v zavarovanih obmocjih, ki obsegajo 7 %površine države. Za transport do gozda, ki ga obišcejo z namenom rekreacije, porabijo Italijani letno 2.350 bilijonov lir, kar znaša tri in pol krat vec kot letni prihodek od posekanega lesa. Sistemicno gojenje in autopoeticno gozdarstvo Vsebinsko je izstopal prispevek, ki sta ga pripravila raziskovalca z gozdarske akademije v Firencah, menda edine gozdarske akademije v Evropi. Teoreticna razprava je obravnavala gozdarstvo v luci prehoda od stare, kar­tezijanske znanstvene paradigme k novi holisticni ali sistemi cni. Trajnost donosov in vecnamensko rabo naj bi v zavarovanih obmocjih zamenjali novi koncepti, kot so gospodatjenje na osnovi naravnih danosti ter ekosistemsko gospoda ljenje. Nekatera od osnovnih izhodišc in nacel so: nedefinirana struktura gozda v casu in prostoru, spontana mešanost, nedefinirana proizvodna doba, samoorganiza­cija gozda, nelinearnost, neunifonniranost in nehomo­genost sistema gospodarjenja. Gozd je stabilen, trajnosten in avtonomen obnovljiv vir, osnovni cilj gospodaljenja pa je povecevanje kompleksnosti in varovanje raznolikosti. Nov nacin go jenja gozdov naj bi se imenoval sistem icno gojenje gozdov, nacin gospodarjenja pa autopoeticno goz­darstvo. Razen zvenecih poimenovanj ni na zahodu nic novega. Težava se seveda pojavi pri udejanjanju v praksi. Finci in Natura 2000 Zanimive in poucne izkušnje so predstavili finski goz­darski raziskovalci z raziskavo javnega mnenja o naravo­varstvenem programu Natura 2000. Gre za program va­rovanja ogroženih rastlinskih in živalskih habitatov, ki od leta 1992 poteka v okviru EU. Finski predlog za Naturo 2000 je bil poleg 95 % že zavarovanih obmocij še 5 % ali 114.000 ha novih zavarovanih površin, ki pa so bile ve­cinoma v zasebni lasti. Interesne skupine, kot so npr. kmetijski pridelovalci ali gozdarska industrija, so bile zaradi strahu pred zmanjšanjem dobi ckov in omejevanjem lastninskih pravic temu predlogu izrazito nenaklonjene. Zato so med prebivalci izvedli raziskavo, s katero so GozdV 57 (1999) 1 Gozdarstvo v castt in p -ostoru ugotavljali mnenje jaV110sti ter ocenjevali stroške in kmisti trebno upoštevati že v postopku izdelave ureditvenih zavarovanih obmocij. Vzorec je zajemal 2.400 ljudi v nac1tov (t. i. participativno nacrtovanje). starosti od 18 do 70 let. Vecina anketirancev je bila na­Vedno bolj se poudarja sonaravnost pri gospodar­klonjena povecanju zavarovanih obmocu za 3% (možnost jenju z gozdovi, ki mora biti seveda ekonomsko spre­izbire je bi la, ali ohrarutev obstojecega stanja ali poveca1~e jemljivo. Zanimivo je, da so o tem veliko govorili pred­zavarovanih površin za 3 do 9 %). Raziskava ter primer­stavniki držav, za katere je sonaravnost v gozdarstvu java stroškov in kmisti za nova zavarovana obmocja je precej nova stvar, na primer Skandinavci ali Italjani, pokazala, da bi koristi presegle stroške, in to mdi v p1imem manj pa tradicionalisti s tega podrocja, na primer Švi­uporabe najbolj konzervativne metode vrednotenja. Re­carji, Nemci ali Francozi. Predstavnikov slednjih dveh zultati raziskave so se tako razlikovali od mnenja inte­na konferenci sploh ni bilo. resnih skupin, lU so dominirale v medijslUb diskusijah. Kljub vsemu pa ne morem skriti rahlega razocaranja Hkrati je raziskava omogocila širšo perspektivo politikom nad konferenco. Veliko referatov je bilo omejeno zgolj pri oblikovanju nacionalne naravovarstvene politike. Po­na teoreticno raziskovanje. Tega ob upoštevanju na­dobne dileme so pri nas že prisotne, v prihodnosti pa jih slova konference in najav nisem pricakoval. Vsekakor bo veljetno še vec. sem pogrešal vec prispevkov z izkušnjami iz prak­ ticnega upravljanja z gozdovi v zavarovanih obmocjih Za konec ali pa rezultatov v praksi uporabljenih raziskovalnih Konferenca je še enkrat potrdila, da postajata eko­izsledkov. Dodatne informacije o konferenci so na voljo /. loški in socialni pomen gozdov vse pomembnejša. Nju­na medmrežju (http :1/www. efi.fi/eventsl 1998({orest _ no denarno ovrednotenje bo eno od kljucnih podrocij management.html/). raziskav v prihodnosti. Pri nacrtovanju in upravtjanju so vedno pomembnejša mnenja javnosti, ki jih je po-Robert Hostnik, dipl. inž. gozd. Strokovna ekskurzija v Narodni park Stilfser Joch (Parco nazionale dello Stelvio) na Južnem Tirolskem 1 !NOD pa celo nad 2.000 m nadmorske višine. V severnem, Narodni park Stilfser loch je z zavarovano površino avstrijskem delu parka se prebivalstvo preživija s kme­okrog 135.000 ha eno najvecjih zavarovanih obmocij tijsko dejavnostjo, kijo subvencionira avtonomna pro­alpskega sveta. Ustanovljen je bil že leta 1935, usta­vinca. V zadnjih desettetjih so na avstrijskem Tirol­novitev centralnega upravnega odbora in treh regijskih skem izgubili okrog 25% kmetij, na južnem Tirolskem, vodstev v avtonomnih provincah Bazen, Trentino in v kjer jih druži deželna pripadnost in nemški jezik, pa deželi Lombardiji v letu 1995 pa je omogocila uspeš­samo 1 %. Severni del parka v dolini reke Etsch (reka nejše reševanje mnogih težav, ki jih krajevnemu pre­Adiža) zavzemajo jntenzivni sadovnjaki in jablanovi bivalstvu predstavljajo omejitve znotraj meja narod­nasadi na višini 650-900 m. Ker je letna kolicina pa­nega parka. davin samo okrog 450 mm, se sadovnjaki intenzivno Udeležencem ekskW'Zije bodo pridobljena spoznan­namakajo, kar služi tudi za preprecevanje pozebe v ja koristila pri oblikovanju parka na alpskem robu, casu cvetenja. Ob ustanovitvi narodnega parka so bila Krajinskega parka Poho1je. tod še žitna polja, saj je bil Vi.nschgau, najzahodnejši del Južne Tirolske, nekoc žitnica cele Tirolske. Danes so jablanovi nasadi obdani z ograjami proti divjadi, ki 2 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI V NARODNEM je s tem odrezana od severne doline Adiže. Kmetije PARKU imajo J 5-20 glav goveje živine, kije poleti na planinski Znotraj narodnega parka živi in dela 15.-18.000 paši. V italijansko govorecem delu narodnega parka ljudi. 80 % parkovne površine je nad 1.000 m, kar 40 % živi prebivalstvo v glavnem od turizma, kmetijs.tvo, GozdV 57 (1999) 1 39 Gozclarstvo v cast.I živinoreja pa je dodatna dejavnost Nacionalni park v Evropi po besedah direktorja dr. Aloisa Karnetja ni neokrnjena narava, kot je to npr. v Severni Ameriki ali Afriki, ampak je kultivirana dežela, tu še posebej zaradi izjemno mocno izkorišcenega vodnega poten­ciala za potrebe industrializirane Padske nižine. Kraj Su/den v tirolskem delu prednjaci s 500.000 nocitvami letno, kar je zavidljivo število razvitosti turisticne in­dustrije. Obrt je razvita za lokalne potrebe, industrijo, ki smo sij o ogledClli pa predstavlja obdelava okrasnega kamna, izvrstnega marmorja y kraju Laas, ki ga pri­dobivajo v obmocju narodnega parka. Gozdovi so zasebni in skupnostni ter obsegajo okrog 27.000 ha, kar je 20% parkov ne površine. So predvsem iglasti, tipa Piceetwn monta111111l, kjer je smreki priM mešan macesen na bivših pašniških površinah v obsegu do 50 %. Bukve tam ne poznajo, pac pa se pojavlja šele 50 km niže pri kraju Meran. Na 1.500 m je padavin samo okrog 800 mm, najvišja snežna odeja znaša 50 cm in tudi tu namakajo travnike. Povprecna lesna za­loga gospodarsk-ih gozdov na Južnem Tirolskem znaša okrog 200 m3 na ha, letna secnja pa okrog 1,5 m3 na ha. Na gozdni meji okrog 2.300 m visoko še uspeva varovalni gozd tipa Larici-Cembretum subalpinum, posamicno cemprinovo drevje pa smo videli tudi nižje, 1.900 m visoko. 3 DEJAVNOST ZAPOSLENIH PRI NARODNEM PARKU Sam narodni park ima 11 O zaposlenih, od tega 60 v lombardijskem, 35 v tirolskem in 15 v trentinskem delu. Direktor je dejansko koordinator narodnega par­ka, saj je uslužbenec avtonomne province Bozen. Naj­vec zaposlenih je aktivnih pri vzdrževanju pešpoti, ki jih je v parku preko 1.000 km, oskrbovanju in cišcenju kurišc, postavitvi kažipotov in pociva tnih klopi na raz­glednih tockah. V Lombardiji imajo za te potrebe miN zarsko delavnico, kjer je zaposlenih 5 mizarjev. Re­gijski uradi prejmejo letno skupaj okrog 800 prošenj za posege v prostor, ki jih morajo uslužbenci obrav­navati in nanje odgovoriti v 60 dneh. Obseg in vrsta rabe lesne mase je usklajena s težnjami prebivalcev narodnega parka in uslužbencev gozdne uprave. Hu­dournicarsko dejavnost nacrtujejo za eno leto naprej. V narodnem parku lov ni dovoljen, kar jim povzroca precejšnjo casovno in denarno obremenitev, saj so v letu 1997 obravnavali 451 odškodninskih zahtevkov in zanje placali okrog 250.000 DEM nadomestila. 85% odškodnin je za škode na zelenih površinah, saj te niso ograjene, kmetije s poljedelsko dejavnostjo pa segajo do 1.900 m visoko. Preštevanje jelenjadi je dalo 2.800 kosov na 27.000 ha gozdov, vendar cenijo številcnost populacije na 4.000, kar znese 15 kosov na l OO ha gozda. Tudi mi smo brez truda kar iz avtomobila okrog 1.600 m visoko dvakrat videli po tri kose jelenjadi. Zaradi svoje množicnosti je jelenjad izr in ila smjad, ki je prakticno ni, z obžiranjem brusnic pa vpliva tudi na zmanjševanje številcnosti divjega petelina. Glavna hrana jelenjadi je smreka (poleg macesna), s cimer moti naravno pomlajevanje gorskega gozda. Dodatna nev­šecnost je še paša živine, ki izhaja iz casov pašnega gozda in ki jo kmetic lahko pripišejo sami sebi, škode zaradi jelenjadi pa zvracajo na upravo narodnega parka, ker ta ne poskrbi za zmanjšanje škode. Ogledali smo si lovno ogrado za jelenjad, kjer bodo spremljali zdl·av­stveno stanje jelenjadi in jo tudi prese ljevali v druga podrocja. V letu 1997 so lovsko usposobljeni krajani na obmocju narodnega parka dobili dovoljenje za izred­ni odstrel 120 kosov jelenjadi, za uskladitev številc­nosti jelenjadi z rastlinsko ponudbo hrane v gozdnih ekosistemih pa bi po oceni osebja narodnega parka Slika 1 : Nenormalna poškodovanost zaradi neuravnoteženega Slika 2: Udeleženci pri pomen ku s tirolskimi gozdarji (Vse foto: gospodarjenja s prostorom in rastlinojedo divjadjo Jožef Mrakic) GozdV 57 (1999) 1 Gozdarstvo v casu m prostoru morali odstreliti okrog 1.000 kosov. Sklepna ugotovitev je bila ta, da je potrebno živalsko komponento gozda ravno tako izkorišcati, saj je v nasprotnem primeru porušeno ravnotežje med rastlinstvom in živalstvom gozdnega ekosistema. 4 AKTIVNOSTI NARODNEGA PARKA V RAZ­ VOJNEM PROJEKTU LEADER II V kraju Trafoi bo v "hiši narave" predstavljeno živ­ljenje ob meji, poleg tega pa bo hiša služila kot razis­kovalni in izobraževalni center. Obcina MarteL/ nacr­tuje postavitev razstavne hiše, kjer bo predstavljeno kmecko življenje v kultumo-naravni krajini. Težišce razstave bo sinteza vseh dejavnosti znotraj narodnega parka: kmetijstva, tmizma, naravovarstva. Del spre­hajalnih poti bodo usposobili za ucne poti, s cemer bo ustreženo zahtevnejšim ljubiteljem narave. Z optimalno pešpotno mrežo v izbranih delih narodnega parka se bodo posredno izognili hoji po brezpotju in omogocili pokllcno vodenje obiskovalcev v narodnem parku. Osrednjega pomena j~ izgradnja obiskovalnega sre­dišca narodnega parka· v kraju Prad, kjer bo na temo "voda v Alpah" predstavljen vsestranski pomen vode kot osnove za življenje in življenjskega prostora raz­nolike alpske faune in .flore. Na hudourniškem vrša ju Prader Sand bodo v zavarovanem obmocju postavili stolp za opazovanje vodnih ptic in uredili habitat za vidre in druge kune. Skozenj bo speljana 3 km dolga ''pot doživetja narave'·' z 12-1 5 stoj išci na razlicnih biotopih, kjer bodo obiskovalci lahko obcudovali pes­trost rastlinskega in živalskega sveta. Mag. Zoran Belec Stališca in odmevi Slovenske predstavitve resolucije EU o Evropski gozdarski strategiji Clanstvo v Evropski uniji je trenutno eden izmed najpomembnejših zunanje in notranjepoliticnih ciljev Slovenije. Procesi približevanja EU bodo vplivali tudi na slovensko gozdarstvo. Prvi znak, da se nekaj dogaja, je spontano pojavljanje infonnacij o gozdarstvu v EU. Med njimi je posebna pozomostupraviceno namenjena resoluciji Evropskega parlamenta s p1iporocili Evrop­ski komisiji pri pripravi gozdarske strategije EU. Re­solucija je bila doslej predstavljena v Gozdarskem vestniku (Pogacnik. N ., Evropska unija išce skupno gozdarsko strategijo, GozdV, 1, 1998, str. 51-53) in objavljena v slovenskem prevodu v publikaciji Doku­menti vseevropskega procesa o varovanju gozdov v Evropi (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre­hrano, 1998, str. 63). Analiza obeh predstavitev reso­lucije pokaže nekaj zanimivosti, ki so pomembne za morebitne uporabnike. Trditev bom ponazoril s pred­stavitvijo prve tocke resolucije v angleškem jeziku in iz obeh ptispevkov v slovenšcini. "1. Forests are one of the most important re­newable resources that Europe bas. With their responsible management and care it is possible to produce goods and services indefinitely, based on a market-oriented approach. In view of the importance of the forestry sec­tor as a source of employment and wealth in the EU, the commercia-l utilization of forests should be a priorit-y of EU forestry strategy, which should be integrated with the use of forests for other pur­poses. Forest strategy should be based on the rec­ognition of the diversity of European forests, their multi-functional nature and the need for ecologi­cal, economic and social sustainability." Pogacnikova je pripravila vsebinski povzetek: " l. V Evropi spadajo gozdovi med pomembne ob­novljive naravne vire .. Z odgovornim gospodatjenjem in nego lahko ohranimo vse funkcije gozda tudi za naslednje generacije. Glede na pomen,:ki ga ima gozdarstvo v celotnem gospodarstvu EU, bo lesnoproizvodna funkcija ostala najpomembnejša. Vendar pa jo je treba uskladiti še z vsemi drugimi funkcijami gozda. Gozdarska strategija mora temeljiti na priznavanju raznolikosti gozdov v Evropi." Prevod MKGP: "l. Gozdovi so eni najpomembnejših obnovljivih virov, ki jih ima Evropa. Z njihovim odgovomim go- GozdV 57 (1999) 1 oclr11evi spodarjenjem in nego je mogoce s tržno naravnanim pristopom proizvajati dobrine in storitve v nedoloclji­ vem obsegu. Upoštevajoc pomen gozdarskega sektorja kot vira zaposlovanja in bogastva v EU bi morala biti uporaba gozdov za komercialne namene prioriteta gozdarske strategije EU in biti skladna z rabo gozdov za druge namene. Gozdarska strategija bi morala temeljiti na pripoznavanju pestrosti evropskih gozdov, njihove vec­ funkcijske narave in potrebe po ekološki in socialni trajnosti." Za Slovenijo, ki šele uvaja trg tudi v gozdarstvu, je gotovo pomemben poudarek, ki ga daje EU tržnemu pristopu v gozdarstvu, in to ne zgolj trgovini z gozdnimi lesnimi sortimenti, pac pa tudi ostalim storitvam gozda, ali po naše splošnokoristnim vlogam, kot je videti v angleški verziji resolucije. V predstavitvi Pogacnikove je izrecno dolocilo o tržnem pristopu izpušceno. V slovenskem prev.odu MKGP je tržni pristop omenjen, vendar naj bi omogocal proizvajati dobrine in storitve v nedolocljivem obsegu. Vsebina te opredelitve tržnega pristopa je nenavadna. Razlog za nesporazum je gotovo izraz 'indefinitely', ki je tudi v angleškem besedilu neposrecen nadomestek za besedo 'sustainable' (tra­ jen). Vsebinsko se drugi stavek prve tocke glasi: 'Z odgovornim gospoda1jenjem in skrbjo za gozdove je mogoca trajna proizvodnja dobrin in storitev, ki temelji na tržnem pristopu'. V obeh prispevkih je omenjena 'nega' (v izvirni ku angleško 'care'), kijo je mogoce razumeti tudi kot nego gozdov. Menim, da je ustreznejši prevod 'skrb'. V slovenski gozdarski terminologiji je namrec pojem nega v tesni povezavi z gojenjem gozdov in do nespo­ razuma je samo korak. V nadaljevanju resolucije ni mogoce najti potrditve, da se lahko angleški 'care' kakorkoli nanaša na dejavnosti, povezane z gojenjem gozdov. Komercialna raba gozdov je v resoluciji omenjena kot prednost gozdarske strategije, kar Pogacnikova predstavi kratko kot lesnoproizvodno funkcijo gozdov, kar je vsebinsko preozko. Trgu in komercializaciji gozdov je v resoluciji namenjeno veliko pozornosti. Prevod MKGP drugega odstavka prve tocke je popol-" nejši, vendar sta izraženi samo potrebi po ekološki in socialni trajnosti, izpušcena pa potreba po ekonomski trajnosti. Gospodarski pomen gozdov bo rudi v prihod­ nje ostal najpomembnejša os gozdarstva EU, zato je izpustitev zahteve po ekonomski trajnosti hud spodr­sljaj. Prevodu MKGP lahko veckrat ocitamo nedosledna uporabo velelnikov in pogojnikov, ki imajo pri obli­kovanju politike zelo pomemben vpliv. V prevodu pr­vega odstavka druge tocke lahko na primer preberemo: 'Usklajevanje nacionalnih politik bi moralo (podcrtal M. Š.) temeljiti na spoštovanju nacela subsidiarnosti.' V angleškem izvirniku pa je navedeno: 'The cgordi­nation of national policies must be based on respect for the principle of subsidiarity.' Razlika med 'must' in 'bi moralo' je tako pomembna (tudi za Slovence), da bi imel vsak, ki bi v EU želel nacelo subsidiamosti opredeliti v pogojniku, resne politicne posledice. Drža­ve, ki so se zadnje prikljucile EU in prispevajo velik delež k celotni površini gozdov v EU (Švedska, Finska, Avstrija), imajo veliko zadržkov za sprejem skupne gozdarske politike. Pristale so zgolj na ohlapnejšo skupno gozdarsko strategijo, ki jim ne omejuje samo­stojnosti pri gospodarjenju z gozdovi. Veliko podobnih spodrsljaj ev je tudi v nadaljevanju obeh prispevkov. Vsem, ki bodo potrebovali resolucijo pri svojem delu, svetujem obisk na http://wwwdb. europm'i.eu.intldg7/calendrierldata/pv_adopt/en/text/ 970130EN.htm, kjer najdejo angleško verzijo, ki sem jo uporabil. Zelo cenim prizadevanja MKGP in avtoijev, da doga­janja v EU predstavijo slovenski javnosti, ne morem pa spregledati napak, ki pomembno vplivajo na vsebinsko razumevanje prihodnjega razvoja gozdarstva v EU in morda rudi v Sloveniji. Zaradi poklicne usmeijenosti sem seveda nekoliko pozomejši na vse, kar se tice ekon omike. Ob pregledu omenjenih prevodov je tako nastal vtis, da se prav ekonomski vidiki zlahka spregledajo. Bilo bi zelo koristno, da bi v Sloveniji pri sistematicnem preva­janju (posredovanju) tovrstnih dokumentov sodelo­vali strokovnjaki s posameznih ožjih podrocij (goz­darskih, pravnih ipd.), ustrezno usposobljeni preva­jalci in slavisti. Izognili bi se nepolrebnim zapletom, ki so posledica ali nenatancnih interpretacij ali do besednega prevajanja. In še vprašanje pripravljalcem prevoda dokumentov vseevropskega procesa O varovanju gozdov v Evropi. Kaj se je zgodilo z nekaterimi helsinškimi resolucijami, ki v predstavitvi niso omenjene niti z besedo. Z reso­lucijo H3, na primer? · Mag. Milan Šinko GozdV 57 (1999) 1 Stališca in odmevi Erozija verodostojnosti -strokovne kritike? Pod naslovom "Erozija verodostojnosti" v ntbriki Stališca in odmevi Gozdarskega vestnika (GozdV 1 O, 1998) mag. Milan Šinko, tako ·kot pravi sam, z vidika ''verodostojnosti" analizira stališca treh avtorjev, prav­zaprav replik na njegova stališca, ki so bile objavljene v preteklih številkah Gozdarskega vestnika. V središcu te njegove "analize'' se tako znajdem tudi sam. Mag. Šinko v mojem primem izhaja iz podmene, da je v predhodnem prispevku "utemeljil vrsto metodoloških pomanjkljivosti in napacno rabo pojmov" (GozdV 3, 1998) v mojem clanku "Uspešnost novega sistema sonaravnega gospoda1jenja z gozdovi v Sloven..iji" (GozdV 2, 1998). Pri tem mojega odgovora (GozdV 4, l998), ki je njegovo podmeno ovrgel, sploh ne upo­števa. Naj zato omenim le, da danes vse tovrstne pre­soje "uspešnosti gospodaljenja" (strokovno-znanstvene ali strokovno-politicne) temeljijo na t. i. kriterijih in indikatorjih. ln tako sem tudi sam uporabil takšno metodologijo za oceno uspešnosti, in sicer na podlagi osebnih izkušenj in sodelovanja pri oblikovanju vse­evropskih kriterijev in indikatorjev trajnostnega gospo­daljen ja z gozdovi. preden smo le-te sploh uspeli izo­blikovati v Sloveniji. Uporabil sem šest glavnih krite­rijev (stanje gozdov, gospodarjenje, odziv lastnikov gozdov, uresnicevanje programa razvoja gozdov, de­lovanje javne gozdarske službe in uresnicevanje za­konskih dolocil), od katerih je vsak opredeljen z vecjim številom (kvantitativnih oziroma deskriptivnih) indi­katorjev. Pri tem sem uporabil na nacionalni ravni razpoložljive indikatorje oziroma podatke in infor­macije (z zanesljivostjo in verodostojnostjo, ki je zna­cilna za ro raven in razmere pri nas) in jih nikakor n..isem "subjektivno izbiral". Glede mojega razumevan­ja "kakovosti'' kot možnega potencialnega kazalnika, ki naj bi mag. Šinku dalo povod za oceno o "napacni rabi pojmov", pa Je še to, daje (nasprotno kot razlaga on) "kakovost" na okvirni (nacionalni) ravni lahko kar neposredni (deskriptivni) indikator uspešnosti gospo­darjenja (podobno kot npr. intenzivnost, ucinkovitost, donosnost), na podrobnejši pa seveda ne. Pono\mo pa naj poudarim, da objektivne ocene kakovosti gospo­darjenja z gozdovi (vsaj v nekaj stopnjah), ki bi izhajala iz dejanskega stanja (npr. po oddelkih oz. odsekih, revirjih ali GGE) v nacionalnem me1ilu še nimamo. Ali gre za kriterij ali indikator, torej zavisi tudi od ravni, za katero se oprav tja jo tovrstne presoje. Sicer pa danes že obstaja bogata literatura o oblikovanju "bioloških'' kriterijev in indikatmjev, v teku pa so tako nekateri mednarodni kakor tudi domaci projekti na tem pod­rocju. Subjektivna analiza moje "raziskovalne verodo­stojnosti", ki si jo posredno dovoli mag. Šinko, temelji na popolnoma napacni oceni "mojega razwnevanja raziskcNalnega dela", k.i si jo je izoblikoval na podlagi napacnega razumevanja mojih stališc "o rabi vzrocno­posledicnih zvez v povezavi s kriteriji znanstvene ana­liti ke na ekološkem podrocju" . Moje stališce, ki je bilo tudi objavljeno v odgovom (Gozd V 4, 1998) na njegovo repliko, je namrec bilo le, da je uporaba nekaterih vzrocno-posledicnih zvez oziroma kazalnikov na bio­loškem podrocju, kjer imamo vedno opravka s po­srednimi kazalniki pojavov, res lahko problematicna, zato smo jih pri si ljeni premišljeno uporabljati, namesto da bi takšne kazalnike zavrgli oziroma jih postavili oa "indeks" vprašljivih vzrocno~posledicnih zvez. Menil sem torej, da takšnih zvez oziroma kazalnikov zaradi morebitnih (pre)togih kriterijev znanstvene analitike (ki naj bi tudi na "biološkem" podrocju zahtevali ab­solutne vzrocno-posledicne korelacije) ne bi smeli pre­zreti, predvsem pa, da bi jih morali premišljeno upo~ rahljati v okviru in ne namesto uveljavljenih metod znanstvene analitike. Mag. Franc Ferlin Popravek V prispevku Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku, avtorjev N. Pogacnik in M. Prosena, objavljenem v Gozd V 56 (1998) 1 O, se besedilo v prvem odstavku poglavja 3.2 na strani 44 7 pravilno glasi: "Vrh Snežnika pokriva cvrsti šaš (Carexfirma) z razlicnimi vrstami svišcev, planjke in ostalega gorskega cvetja." Na napako nas je prijazno opozoril prof. dr. Tone Wraber, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Uredništvo GozdV 57 (1999) 1 Predstavljajo se LIGNATEC -CHROMCOl\1 stroji za pripravo lesnih sekancev Podjetje CHROMCOM d.o.o., ki posluje v sklopu skupine HELIOS (Helios je tudi vecinski lastnik Chromcoma), je oktobra lanskega leta pricelo s proiz­vodnjo strojev za pripravo lesnih sekancev. Stroje so razvili v sodelovanju z nemškim partnerjem, ki bo v bodoce tudi najvecji kupec teh strojev. Stroji so zasno­vani tako, da zadovoljujejo vse najnovejše zahteve, ki jih deklarirajo in ponujajo najbolj znani svetovni pro­izvajalci. Proizvajamo štiri tipe strojev, ki se med seboj locijo glede na maksimalno debelina (premer) debla, ki ga lahko predelajo v sekance, glede na nacin pogona in glede na nacin transpmta na delovni prostor. Modeli z oznako Il O lahko predelajo les do premera li O mm, modeli z oznako 190 pa les do premera 190 mnt Glede na pogon obstajata dva tipa. Model z oznako M ima lasten pogon (diesel motor moci 16 kW /21 KS oziroma 35 kW /47KS), modelu z oznako Z pa posredno zagotavlja pogon kardanska gred na gospodarskem vozilu (traktor, Unimoag, itd.). Glede na nacin trans­porta na delovno mesto se stroji razlikujejo v tem, da sta tipa M Il O in M 190 na prikolici in ju lahko s po­mocjo vlecne kljuke na gospodarskem ali osebnem vozilu dostavimo, kamor želimo, medtem ko se tipa Z Il O in Z 190 nitockovno pritrdi ta na gospodarsko vozilo. Poleg tehnicnih karakteristik, ki so razvidne iz pre­glednice, stroje odlikujejo še naslednje lastnosti: -najvecja hitrost vrten ja kol uta z dvema nožema 1.000 o br/min, -protišumna zašcita, -hidravlicni pogon vlecnih valjev, -elektronsko naravnanje pogona vlecnih valjev, -varnostni mehanizem za takojšqji izklop vlecnih valjev, -nastavitev velikosti sekancev od 0,4 do 2 cm, -izmetalnik, vrtljiv okoli vertikalne osi za 360°, -pregibni lijak, kar zmanjša vehkost stroja v casu transporta oziroma skladišcenja. Stroje z lastnim poganom, ki so vgrajeni na pri­kolico, pa odlikujejo še sledece lastnosti: -enostaven transport na delovno površino, -elektricni zagon motorja s kljucem, -podvozje prikolice za hitrost vožnje do 80 km/h, -naletna in rocna zavora na prikolici, -podporna kolo na vlecni gredi prikolice, -po višini nastavljiva vlecna gred prikolice. Pri strojih, ki imajo pogon na kardanski plikljucek, je za moci nad 25 kW oziroma 40 kW obvezna uporaba kardana s sklopko. Za vse stroje proizvajalec zagotavlja enoletno ga­rancijo, servis in rezervne dele. Stroji se tržijo pod blagovno znamko "LIGNATEC -CHROMCOM" in glede varnosti delovanja zadošcajo CE nonnam. Cene strojev: M IlO-2,764.500 SIT M 190 -3,977.000 SIT Z li O -l ,31 0.500 SIT Z 190 -1,843.000 SIT V ceno ni vkljucen prometni davek. Dobavni rok je do 60 dni po prejemu narocila. Proizvajalec nudi možnost nakupa na kredit. Jože Zagorc TEHNICNE KARAKTERlSTIKE M 190 z 190 MilO z 110 Velikost Ujaka (širina x višina) (mm) 1.150 x 900 1.150 x 900 920 x 700 920 x 700 Maksimalni premer debla (mm) 190 190 J10 IlO Maksimalna odprtina (mm) 2~0 x 240 260 x 240 200 x 180 200 x 180 Širina vlecnega valja (mm) 260 260 200 200 Zunanje mere stroja A x B (mm) 4.120 x 2.120 2.350 x 1.420 4.050 x 1.560 2.170 x 1.160 Višina stroja z izmeralnikom (mm) 2.770 2.540 2.260 2.080 Dolžina s prepognjenim lijakom (mm) J.800 2.070 3.900 1.900 Višina stroja brez izmetalnika (mm) 1.770 1.540 1.640 1.460 Pogon vlecnih valjev hidravl.icni hidravlicni. hidravlicni hidravlicni Elektron. regulac. pogona vlecnih valjev da da Da da Masa stroja (kg) 1.770 850 850 425 Kot vrtenja celega stroja lJ 50 nima nima nima Moc motorja (kW/KS) 35 147 nima l6/2i nima Pogonsko gorivo D-2 nima D-2 nima Akumulatorska baterija (V 1 Ah) 12 / 95 nima 12 195 . nima Cestna signalizacija na prikolici ima na prikolici ima GozdV 57 (1999) 1 Društvene vesti 26. srecanje gozdarjev treh dežel-PANONIA 98 Ne vem, ce so še kje v Sloveniji gozdarska društva, ki bi že 26 let neprenehoma delovala in organizirala stalna srecanja gozdarjev treh dežel: zahodne Mad­žarske. Gradišcanskega v Avstriji in severovzhodne Slovenije. To sta DIT gozdarstva in lesarstva Pommje iz Murske Sobote in Podravsko gozdarsko društvo iz Maribora, ki sta letos pripravila že 26. srecanje PANONIA 98. Vsako leto je namrec eden organizator srecanja, katerega se udeleži skupno okoli 15 goz­daJjev. Motor in duša zacetkov teh srecanj je bil naš (na žalost sedaj že pokojni) kolega iz Murske Sobote, Ladislav Nemesszeghy. Namen teh strokovnih gozdarskih ekskur-zij je sre­canje gozdarjev, ki delujejo v panonskem gozdnem prostoru, ogled cesa zanimivega na terenu v gozdovih in izmenjava mnenj. Prejšnja leta, ko so bile državne meje bolj zaprte, so ta srecanja trajala tri dni, vedno v mesecu maju. Dandanes, ko so državne meje prakticno odp1te, po dobrih cestah pa se v drugo državo hitro pripelješ, smo program in srecanje omejili na dva dneva. Zanimivo je, da so se nam pri tem srecanju hoteli pridružiti še gozdarji iz Slovaške, vendar smo se dogovorili, naj ostane tako kot doslej . Tema letošnjega srecanja je bila predstavitev go­spodarjenja z gozdovi v Prekmurju, prikaz prebiral nega gospoda1jenja na Pohorju in varstvo naravne in kuJ­tume dedišcine v gozdnem prostoru. Letošnji program je potekal sledece : Prvi dan (28. S.) je bil sprejem gostov v hotelu Lipa v Lendavi. Kasneje so si gozdarji ogledali fosilni hrast, dolinski pašnik in murski gozd. Zvecer je bil sprejem pri županu obcine Lendava, nato ogled muzeja in tis­kovna konferenca. Drugi dan (29. 5.) so program pripravili mariborski gozdarji. Svoje goste so popeljali kar v Ribnico na Pohorju. Na kmeckem turizmu Miklavc so se gostje okrepcali, nato pa odšli na Orl ico v Sgennov gozd. Tam jim je gospodar, gospod Rudolf Sgenn, razkazal svoj gozd, predstavil kmetijo in gospoda1jenje v prebiral­nem gozdu. Poglobljeno je o gospodarjenju v prebi­ralnem gozdu razlagala naša kolegica Tanka Modic. Vsi pa so bili navdušeni nad castitljivo~ 62 m visoko in okoli 250 let staro smreko-velikanko. Ogledali smo si tudi bivše Pogacnikove gozdove v Lehnu na Pohorju in na koncu še lepo ohranjen Po­gacnikov dom. Želimo si, da bi docakali še vsaj 30. jubilejno sre­canje, ki bo takrat pri avstrijskih kolegih na Gradiš­canskem . Branko Štampar Na fotografiji so udeleženci gozdarskega srecanja PANONIA 98 v Sgermovem gozdu na Orlici na Pohorju (Foto: B. Štampar) GozdV 57 (1999} 1 ve~ GDK : 946.1 IFSA IFSA (lnternationttl Forestry Students Association) -Mednarodno združenje študentov gozdarstva Aleš POLJANEC*. Anita NOVAK** Vse vecji javni pomen gozda in gozdarstva je v zadnjih letih pripeljalo gozdarstvo v položaj, ko mo­ramo gozdmji razmišUati in delovati tudi globalno in ne samo na lokalni ravni. Tako gledanje na gozd in gozdarstvo pa zahteva izmenjavo inf01macij, izkušenj in znanj. Tega se zavedamo 111di študentje, in ker fa­kulteta ni vedno najptimemejš1 kraj za vzpostavitev mednarodnih odnosov, so študentje v zacetku sedem­desetih let v Veliki Britaniji priceli prirejati letna sre­canja študentov gozdarstva. Srecat~ se je iz leta v leto udeleževala vedno vec študentov in po nekaj letih se je srecanje preselilo na celino. Leta 1990 pa je bilo na srecanju v Lizboni na Port11galskem ustanovljeno Med­narodno združenje študentov gozdarstva (IFSA). Kaj je IFSA? lFSA (lntemational Forestry Students Association) je mednarodna organizacija, ki združuje študente goz­darstva s celega sveta. Clani so lahko fizicne in pravne osebe ter skupine oseb. Locimo navadne clane (kamor sodi tudi naše društvo -DŠG), izredne clane, sveto­valce, podporne clane ter castne clane. IFSA nima po­liticnih, religioznih ali dobickonosnih namenov. Sedež ima v Gottingenu v NemcUi, kjer je lociran sekretariat, ki skrbi za birokracijo in komunikacijo znotraj orga­nizacije. Vodstvo in svet ter vsi ostali IFSA uradniki so namešceni po razlicnih univerzah širom po svetu. IFSA danes združuje že 58 fahlltet iz 39 razlicnih držav. njen uradni jezik pa je anglešcina. Zaradi osup­ljive rasti lfSA in vedno vecjega števila novih clanov se vse bolj pojavlja potreba po profesionalnem sekre­tariatu . Tudi proracun IFSA se je v leht 1998 mocno povecal. Glavni sponzor IFSA je Evropska skupnost, ostali del dohodka pa predstavljajo prispevki javnih ustanov ter lastni viri (clanarina, dohodki od simpozija itd.). Namen IFSA je obogatiti znanje, ki ga študentje dobimo na fakulteti, in spodbujanje razumevanja kul­turnih razlik, kar omogocajo mednarodne možnosti izmenjav znotraj IFSA, kot so npr. lFSS (International Forestry Students Symposium), izmenjalni programi * A. P., Ktunerdejeva 19, 4260 Bled, SLO ** A. N., Bratov Komel 3, 1210 Lj. -Šentvid, SLO (Exchange Progrmns), informativni bilteni (lFSA News), delavnice mednarodnega znacaja (Workshops) in drugo. Druga pomembna naloga je pospeševanje razvoja globaluib perspektiv gozdarstva in z njim po­vezanih dejavnosti s pomocjo gozda1jem in širši jav­nosti dostopnih informacij ter z udeleževanjem pri razlicnih ekonomsko-ekoloških projektih (Vi!lage­Concept-Project). IFSA aktivnosti: IFSS -fntemational ForestJy Student Symposium Ideja o povezovanju študentov gozdarstva izhaja že iz leta 1967, vendar je bila uresnicena šele 1973, ko so se študentje gozdarstva prvic sestali v Veliki Btita­niji. Od takrat se srecujemo na simpozijih, kjer izmen­jujemo mnenja o trendih in razvoju gozdarstva v vsaki udeleženi državi . Simpozij vsako leto priredi druga država in za študente organizatorje predstavlja ta do­godek velik izziv, saj gostitev vec kot l OO udeležencev iz razlicnih držav s celega sveta predstavlja velik fi­nancni in organizacijski zalogaj. Od leta 1993 do 1998 so simpozije pripravili študentje Malezije (1993 ), Švice ( 1994), Finske ( 1995), Avstralije ( 1996), Južnoafriške republike ( 1997) in Gane ( 1998). Leta 1999 bodo sim­pozij priredili nemški študentje, tema simpozija pa bo Foresfly history-the links for the.fttture. VCP -Village Concept Project Village Concept Project (VCP) je projekt, ki soci­alno in ekonomsko pomaga državam v razvoju. Štu­dentje razlicnih fakultet (medicina, agronomija, antro­pologija, gozdarstvo, fannacija ter sociologija) in raz­licnih narodnosti skušajo s svojim znanjem izboljšati življef\iske pogoje domacinom v vasicah. Projekt pro­ucijo in vodijo lokalne oblasti skupaj s strokovnjaki in študenti države, v kateri se projekt odvija. Prednost imajo dela, kot so zadostna oskrba s hrano, izboljšanje sanitarnih pogojev, cepljenje proti kužnim boleznim, preventivna zdravstvena nega, v zadnjem casu pa tudi skrb za trajnostno izrabo gozda in njegovih proizvodov ter ostalih naravnih virov. Lep primer, kako se da s pomocjo agrogozdarskih telmik in s sodelovanjem do- GozdV 57 (1999) 1 Drt1Št\re11e vesti macinov izboljšati življenjske pogoje, je VCP v Odupong-Ofaakor (Gana), ki smo si ga na letošnjem simpoziju tudi ogledali. Poleg tega so danski študenge ustanovili tudi VCP v Zimbabveju, študentje iz Nizo­zemske pa pripravljajo nov VCP v Mehiki. Izmenialni tedni CExchan2:e weeks) Študentje razlicnih držav clanic IFSA se domenijo za obisk dmge države z namenom, da bi spoznali nji­hovo kulturo in dobili vpogled v gozdarstvo in goz­darsko stroko. V zadnjih letih smo bili na tem podrocju aktivni predvsem slovenski študenge in organizirali izmenjavo s kolegi iz Finske, Švice, Danske in Španije. Izmenjava študentov (Exchange Program) Ta dejavnost predstavlja jedro IFSA aktivnosti in omogoca študentom, da si priskrbijo delavno prakso s podrocja gozdarstva v državah širom po svetu. Štu­dentje lahko zaprosijo za tista dela, ki so enkrat letno objavljena v brošuri, ki jo izda EP koordinator. Delo EP koordinatorja že vrsto let opravljamo slovenski študentje. Delavnice (Workshops) Delavnice oziroma po starem delavni tabori so ena bolj znanih in obiskanih IFSA aktivnosti, ki jih prire­jamo študentje-resnici na ljubo vecinoma iz Slovenije. Tudi letos je Društvo študentov gozdarstva organi­ziralo, tokrat že šesto po vrsti, poletno delavnico za študente gozdarstva pod naslovom Naravni parki in rezervati. Delavnice imajo mednarodni znacaj, saj or­ganizatorji povabimo študente gozdarstva iz vse Evrope. Glavni namen delavnic je izmenjava znanja, izkušenj in spoznanj na izbrano temo. Gozdarska študentska tekmovanja (Forestry Stu­dents Competitions) Gozdarska študentska tekmovanja prirejajo štu­dentje iz vzhodnoevropskih držav in imajo bogato tra­dicijo na Poljskem, Ceškem, Slovaškem in Madžars­kem. Študentske ekipe razlicnih fakultet se pomerijo v prakticnih gozdarskih vešcinah (delo z motorno žago, sekiro, ... ), teoreticnih znanjih (poznavanje rastlin, živali, ... ) ter lovskih spretnostih (streljanje, pozna­vanje divjadi, ... ). Teh tekmovanj se bolj ali manj redno udeležujemo tudi slovenski študentje gozdarstva. Projekt Sarajevo (Sarajevo project) S Projektom Sarajevo skuša IFSA z zbiranjem de­narja, ucbenikov in ostalih ucnih sredstev ter sredstev za raziskovalno dejavnost pomagati obnoviti Goz­darsko fakulteto v Sarajevu, ki je bila porušena med vojno. Projekt so zasnovali študentje gozdarstva iz Padove (Italija), v letošnjem letu pa so koordinacijo projekta prevzeli študentje iz univerze v Sopronu (Madžarska). Poleg teh dejavnosti pa se v zadnjem casu IFSA vse bolj povezuje tudi z drugimi organizacijami in pred­stavlja študente na mednarodnih srecanjih (UNESCO, FAO, EFI, IUFRO, UN-ECE TimberCommittee, EU, IMISO). Tako je IFSA zastopala interese študentov gozdarstva na svetovni konferenci Prihodnost viso­košolskega izobraževanja, ki jo je pripravil UNESCO v Parizu oktobra 1998. S FAO je JFSA sodelovala na okrogli mizi Visoko,~olsko izobraževanje v gozdarstvu in kmetijstvu v Rimu maja 1997 ter v razpravi JV!Iadi v gozdarstvu na svetovnem gozdarskem kongresu oktobra 1997 v Antalayi v Turciji. V letu 1997 smo postali tudi clani Evropskega gozdarskega inštituta ­EF I. Za uspešno izvajanje vseh IFSA aktivnosti je po­treben tmd vseh clanov. Dmštvo študentov gozdarstva kljub svoji maloštevilnosti v primerjavi z ostalimi štu­dentskimi društvi predstavlja v merilu IFSA mocno in izredno vitalno organizacijo. Tak status bi radi obdržali tudi v prihodnje, zato vabimo vse, ki ste pripravljeni sodelovati, da se nam pridružite. Vse nadaljnje infonnacije lahko dobite na naslovu: IFSA Intemational Secretariat Buesgenweg 2 37077 Gottingen Gennany E-mai 1: i fsa@uni-forst. gwdg. de Phone/Fax: +49 551 379 6992 IFSA homepage: www.ifsa.net Dtllštvo študentov gozdarstva Vecna pot 83 1000 Ljubljana Slovenija E-mail: ifsa_slo@hotmail.com GozdV 57 (1999) 1 47 1 Drušhlerte vesti Rezultati ankete "Gozdarski vestnik v letu 1998" V novembrski števiUu Gozdarskega vestnika smo že drugic objavili vprašalnik o mnenju narocnikov glede sprememb ter bodoce vsebine in oblike Vesh1ika. Tudi tokrat je bill anketni vprašalnik natisnjen na dopisnico s placano poštnino ter poslan vsem individualnim narocni­kom (892), kar je omogocilo preprosto sodelovanje vsem, ki so to hoteli. Veseli nas, da ste sprejeli tovrstno obliko sooblikovanja revije, saj smo do 5. decembra prejeli 142 anket, do konca leta pa skupno 158 izpolnjenih anket, kar pomeni, da se je odzvalo kar 18% individualnih narocnikov. To je skoraj trikrat vec kot pri p1vi anketi in predstavlja nadpovprecno dober odziv za tovrsten nacin zbiranja podatkov. Velika vecina anket je bila izpolnjena v celoti, nekate­rim je celo zmanjkovalo prostora za ptipombe. 102 anketi smo prejeli od narocnikov, ki so zvesti Vestniku že 1 O let in vec, 25 anket so poslali narocniki s stažem 5 -9 let, 31 anket pa so izpolnili narocniki s stažem do 4 leta. V pre­glednici so prikaiani rezultati vprašanj z vnaprej opre­deljenimi možnimi odgovori in število vseh odgovorov. Kakšno je vaše sploš)J0 mnenje o podobi GV v letu 1998 (153 odg.)? Vsestransko ustrezetl 113 Graficno neustrezen, vsebinsko ustrezen 6 Vsebinsko neustrezen, graficno ustrezen 30 Vsestransko neustrezen 4 Kakšno naj bo razmerje med vodilnimi in rubrikaJnimi prispevki ( 150 odg.)? 30%V : 70% R 28 50 %V: 50% R 96 70 %V: 30% R 26 Kakšen naj bi bil v bodoce obseg revije (!55 odg.}? Vecji 22 Enak 131 Manjši 2 Kakšna naj bo bodo~a graficna podoba notranjosti revije (1.53 odg.)? Enaka kot v letu 1998 103 Druge barve 39 Popolnoma dmgacna Il Kakšna naj bo bodoca graficna podoba platnic ( 15.5 odg.)? Kot v letu 1998 ] 134 Kot pred letom 1998 1 10 V celoti drugacna 11 Kakšen je vaš odnos do reklam v GV ( 15 7 odg.)? Koristne infonnacUe 73 Nujno zlo 79 Nepotreben balast 5 Za uredništvo je zelo razveseljivo, da se je vecina ( 113 odgovorov) odlocila, da ji Vestnik vsestransko ustreza. Med delno ustreznimi odgovori prevladuje vsebinska nad graficno neustreznostjo. Velika vecina (13 1 odgovorov) se ogreva za enakovredno razmerje med obsegom vodilnih in mbrikalnih prispevkov. Po­dobna 'enotnost' je tudi glede bodoce graficne podobe. Zdi se. da graficne spremembe iz leta 1998 ustrezajo vsaj še za kako leto. Zanimivi so tudi rezultati odgo­vorov na vprašanje o reklamah, saj velika vecina ocitno razume pomen prodaje prostora v reklamne namene pri reviji, ki razen narocnine nima mocnejših in zane­sljivih virov financiranja. Kot urednika revije in pobudnika sprememb v letu 1998 so me najbolj zanimali odgovori na mnenjsko vprašanje: Kaj vas je v letniku 1998 najbolj motilo? 61 prispelih anket je imelo to vprašanje neizpolnjeno, ostali pa so svoje pripombe vpisali. P1i obdelavi po­datkov smo najbolj pogosta mnenja poenotili in dobili seznam sedmih 'crnih pik': -prezahtevni in predolgi prispevki (26 odg.), -premalo novic iz terena in prakse (11 odg.), -nezanimivost in neaktualnost (10 odg.), -premalo podjetništva in nasvetov lastnikom (6 odg.), -premalo robnih podrocij (6 odg.), -premalo strokovnih novic iz tujine (5 odg.), -neenotna barvna podloga platnic (4 odg.). Sledilo je še 23 razlicnih vsebinskih in 16 obli­kovno-redakcijskih pripomb. Najbolj slikoviti iz prve skupine sta bili 'prevec slabe biologije' in 'prevec izva­jalsko usmerjen' ter iz druge skupine 'neprofesionalne reklame' in 'prevec kakovosten tisk'. Številne pripom­be so bile upravicene, nekatere pa tudi neupravicene ('izhaja neredno') in nerealne ('naj bo kot National geographic' ). Na zadnje vprašanje o bodocih nacttih anketiranega glede narocnine smo prejeli 146 'priseg zvestobe'. Prav slednje in pa dejstvo, da se je število vseh narocnikov znova stabiliziralo (okoli 1.050) je bilo zame in za celotno uredništvo svojevrstno novoletno darilo, hkrati pa obveza za nov letnik. Iz tokratne graficne in vsebinske podobe revije lah­ko sami presodite, v kolikšni meri smo v uredništvu poslušali 'glas ljudstva', vsem, ki ste v anketi sodelo­vali, pa se najlepše zahvaljujemo in upamo na dobro sodelovanje tudi v ptihodnje. Mag. Robert Robek GozdV 57 (1999) 1 Društvene vesti Koledar prireditev ZGDS v letu 1999 PRIREDITEV 1 KDAJ KJE PRIREDITI;: LJ Evropsko smucarsko tekmovanje 31. I. do 6. 2. 1999 Pokljuka ZDGS Strokovne ekskurzije l. in 2. 2. 1999 Po Sloveniji Gozdarska društva Strokovni vecer-Rekreacija v gozdnem prostoru, konfl ikti in rešitve 4. 2. 1999 Bled ZGDS Gozdarsko smu carsko tekmovanje Alpe-Adria 19. in 20. 2. 1999 Tirolska ZGDS Driavno smucarsko tekm0vanje gozdaijev 5. 3. 1999 Sol'iška planina G.D Novo mesto Predstavitev knjige Snežnik in schi:inburški vladaiji - Apti11999 Postojna Gozd. društvo Postojna Pomen gozdnogojitvenih in varstvenih del l. 4. 1999 Kranj ZGDS, ZGS Teden gozdov; tema: Gozd in voda Od 22. 5. 1999 dalje Po Slove)liji ZGDS Tiskovna konferenca ob Te.dnu gozgov 21. 5. 1999 Postojna ZGDS,ZGS Obcni zbor ZGDS 4. 6. 1999 Postojna ZGDS Gozdarski ples 4. 6.1999 Postojna ZGDS Strokovna ekskurzija -Gozd in hudourništve 24. 5. 1999 Istra Krašk0 gozd. društv0, PUH in Z«iDS Otvoritev ucne poti Svišcahl Maj 19g9 Svišcald Gozd. društvo Postojna 1 ,f.zlet veteranov Maj 1999 Celjsko podrocj e ZGDS in Gozdarsko društvo Bled Ekskurzija v Skandinavijo Avgust, september 1999 Skandinavija ZGDS Delavn ica o secnem redu Oktober 1999 Nadrt ZGDS Jesensko posvetovarue; tema: Poškodbe drevja ali Certificiranje proizvodov (standardi) November 1999 Ljubljana ZGJQS Prenova ucnih programov za ;gozdarske poklice Nevember 1999 Postojna SGLŠ GOZD IN GOZDARST\tQ SLOVENDE Zveza gozdarskih društev Slovenije je v mesecu januarju izdala k1~ižico GOZD IN GOZDARSTVO SLOVENIJE. Na 24 straneh formata A4 je v treh jezikih (slovenskem, angleškem in nemškem) predstav­ljena naravna pestrost, rastišcne razmere in ohranjenost ter pestrost gozdov, kratka zgodovina nacrtnega rav­nanja z gozdovi v Sloveniji, rezultati nacrtnega stro­kovnega dela z gozdovi, motnje, ki zmanjšujejo biološ­ko in ekološko stabilnost gozdov, lastništvo gozdov ter ustanove in organizacije, ki skrbe za gozdove v Slo­veniji. Tekst dopolnjuje trideset barvnih posnetkov iz vseh predelov Slovenije ter številni kartni in graficni p1ikazi. Avtor teksta je mag. Franc Perko, karte in grafe pa je pripravil Zavod za gozdove Slovenije. Knjižico lahko narocite s priloženo narocilnico ali v pisarni ZGDS, Vecna pot 2, Ljubljana. Cena za po­samezen izvod je 700,00 SIT, za vecje kolicine pa velja poseben popust. Narocniki Gozdarskega vestnika bodo za knjižico odšteli samo 500,00 SIT, ob pri­dobitvi novega narocnika pa prejmejo en izvod brezplacno. GozdV 57 (1999} 1 Drtt~_ tvene vesti Iz delovanja sekcije sodnih izvedencev in cenilcev za gozdarstvo Kot vsako leto smo tudi v letu 1998 organizirali strokovno izpopolnjevanje za clane naše sekcije. Glede na dejstvo, da sodni izvedenci in cenilci delujejo tudi izven naše sekcije, smo to dejavnost razširili še na tiste strokovnjake, ki sicer niso clani sekcije, delujejo pa samostojno v okviru sodišc. Zato smo se povezali z Ministrstvom za pravosodje, ki vodi evidenco vseh izvedencev in cenilcev in preko te inštitucije orga­nizirali izobraževanje, ki je poleg predavanja vklju­cevalo tudi delo na terenu. Strokovni in organizacijski del je pripravila Bioteh­niška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, tema predavanja je bila "CENITEV DREVES V URBANEM OKOLJU", predavatelj pa mag. Milan Šinko. Program je bil razdeljen na tri sklope: -V prvem sklopu smo se seznanili z metodologijami ocenjevanja dreves v urbanem okolju, in sicer s tisti­ mi, ki jih je možno uporabiti pri nas. Pri tem gre za drevesa, ki jih vkljucujemo v naC!tovanje i.n jih mo­ ramo objektivno primetjati z drugimi elementi krajine oz. nekega okolja. To pa seveda zahteva pregleden in objektiven nacin ocenjevanja posameznih dreves. Kadri in izobraževanJe Ekskurzija na Slovaško Revimi gozdalji, skupina Novo mesto, ki koncujemo višješolski študij gozdarstva, smo na svoji absolventski ekskurziji obiskali gozdove Slovaške. Levji delež pri organizaciji ekskw7ije je imel prof. dr. Marjan Kotar, spremljal pa nas je dr. Andrej Boncina . Vse dni na Slo­vaškem sta nas spremljala prof Pavle in dr. Gomory. V sem se iskreno zahvaljujemo. Stovaška ima dva milijona ha gozdov, ki so danes 50 % v državni in 50% v privatni tasti. Pricakujejo, da bo še vec gozdov prešlo v p1ivatno lashlino. Lastniki posedujejo majhne parcele, ~a do 2 ha. Posestniki oddajajo gozdove v najem in vecina želi z enkratni mi posegi iztržiti cim vec, skratka v gozdu vidijo le ekonomski interes. Slovaško gozdarstvo je razdeljeno na štiri direkcije s po 500.000 ha, te na posamezne gozdne obrate s po 20.000 ha, obrati pa na nadgozdarstva, ki zajemajo po 5.000 ha gozdov. Skoraj vsak obrat ima poleg nadgozdarjev in revimih gozdadev še specialiste za posamezna podrocja. -V drugem sklopu smo v bližnji okolici fakultete ocen­jevali parametre posameznih izbranih dreves. -V zakljucni fazi pa smo ptimeijali dobljene rezultate po posameznih skupinah. Menim, da smo udeleženci dobili soliden vpogled v to problematiko, ki postaja l11di pri nas vse bolj aktu­alna. Eno je ceniti gozd ali gozdno drevje v svojem naravnem okolju, drugo pa je ceniti posamezno drevje ali manjšo skupino drevja v okolju, ki ni gozd. Še nekaj o udeležbi. Vseh, ki smo se udeležili tega strokovnega srecanja, je bilo 49. To je malo, ce vemo, da je vseh izvedencev in cenilcev za gozdarstvo 120. Toliko nas je namrec registriranih pri Ministrstvu za pravosodje. Po Pravilniku o sodnih izvedencih in Pra­vilniku o sodnih ceni leih pa smo dolžni sodelovati na izobraževanjih, ki jih organizira ta državni organ. Upam, da se bo to stanje izboljšalo in da borno dosegli tisti cilj, ki smo si ga postavili pri ustanovitvi naše sekcije, to je, da bomo dajali prednost kakovostnemu delu sodnih izvedencev in cenilcev pred preveliko šte­vilcnostjo le-teh. Damjan Pavlovec Velik del svoje pokrajine so Slovaki znali olu·aniti v svoji prvobitnosti. Slovaška ima sedem parkov in še vrsto dmgace zašcitenih obmocij. Tako smo blizu Banske Bystrice obiskali bukov pragozd. Res, da nas vanj popelje asfaltna cesta, a vseeno znajo mogocne bukve pticarati vecnost gozda. Pragozd želijo cim bolje predstaviti javnosti Naša ekskurzija je bila namenjena tudi obisku Tatran­skega narodnega parka. Ustanovljen je bil leta 1948 s 50.000 ha, danes pa meri že 74.000 ha. Leta 1993 ga je vzel kot svetovno naravno dedišcino pod svoje okrilje UNESCO. Narodni park je razdeljen na tri cone. V prvi se ni gospodariJo, v drugi so vi dru vplivi cloveka, medtem ko v tretji coni clovek sooblikuje krajino, z njo gospodari. Gozdovi v parku so pretežno iglasti, s 65% smreke, rdecega bora, macesna, jelke, cemprina, mševja, od lis­tavcev pa najdemo jelšo, brezo, ivo in jerebiko. Kopra­va doti na nam je pokazalo svojevrstnost sadnje ruševja GozdV 57 (1999) 1 v skupinah, s cimer so želeli dvigniti gozdno mejo, ki se je v preteklosti znižala zaradi paše. Poleg sadnje so poizh1sili tudi s setvijo iz letala na sneg. Na koncu omenjene doline smo si ogledali še poskusne ploskve, ki jih je zasnoval svetovno znani gozdar dr. Štefan Korpel. So na nadmorski višini J .500 m, gozdna združ­ba je v vecini Sorheto-Pic:eetum. Še danes merijo vec razlicnih parametrov. Dr. Korpe! si je s ploskvami predvsem zastavil vprašanje, kako obnoviti naraven smrekov gozd, ki je star tudi do 300 !et. in kakšna je minimalna površina gozda. ki zagotavlja prisotnost razlicnih razvojnih faz gozdnih sestojev. Smrekovi gozdovi zabtevajo najvecjo površino za naravno ob­novo, ki lahko traja tudi do 80 let. Gozdarstv·o kot študijska panoga ima na Slovaškem bogato tradicijo. Imajo vec gozdarskih šol in fal-cultet. Konec koncev mocni gozdarski tradiciji v prid govori tudi šolski gozd z 12.000 ha površine, predvsem bu­kovja, ki so ga po letu 1958 z neke vrste robnimi sec­njami zaceli uvajati v obnovo. Uspehi so dobri in danes ni vec enomernih bukovih gozdov, temvec najdemo tako smreko kot plemenite listavce. Res je, da so smre­ko predvsem umetno vnašali. Kaj še pomeni gozdarska tradicija? Na Slovaškem imajo nekateti prem inu li profes01ji goz­darslva v gozdu svoje spomenike s kratkim posvetilom. Lepo je biti v deželi, kjer je gozd spoštovan! Jože Prah Novi magistri v gozdarstvu V tej številki vam predstavljamo tri magistre znanosti, ki so svoje magistrsko delo zagovarjau v letu 1997, in enega iz leta 1996. Prepricani smo, da z zanimanjem spremljate naše kratke infonnativne objave o novih slovenskih gozdarskih znanstvenikih in kolegih iz opcrative ter njihovem raziskovalnem delu, zato bomo s tovrstnimi objavami nadaljevali tudi v bodoce. KUTNAR, Lado PRIMERJAVA VREDNOTENJA LASTNOSTI GOZDNIH FJTOCENOZ IN NJIHO­VIHRASTIŠCNAPRIMERU LANDOLTA (1977),ELLENBERGA IN SOD. (1991) IN KOŠIRJA (1992). (COMPARISON OF THE METHODS FOR EVALUATION OF FOREST PHYTOCOENOSES AND SITE CHARACTERlSTICS BASED ON STUDIES OF LANDOLT (1977), ELLENBERG ET AL. (1991) AND KOŠIR (l992)).-Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za biologijo. 1997, xm. 125 s., 10 pregl., 5 graf., 18 sl., 88 ref. Mentor: prof. dr. Andrej MARTINCIC Komisija za oceno in zagovor: prof. dr. Franc BATIC , doc. dr. lgor DAKSKOBLER. UDK (UDC) 581.5 : 582.632 (043.2) = 863 GDK (FDC) 182.5 : 181.21/22: 181.311 : 181.34: 542: (043.3) Izvlecek Prime1jali smo tri metode, ki vrednotijo ekološke lastnosti gozdnih fitocenoz in njihovih rastišc na osnovi tloristicnega sestava. Prvo metodo je razvil Landolt ( 1977) in zajema predvsem švicarsko floro. Avtor druge metode je El!enberg s sodelavci (1991 ), ludi ta se tako kot prva nanaša na floro srednjeevropskega prostora. Tretjo metodo, ki je nastala na naših tleh, je razvil Košir (1992) in vkljucuje rasllinske vrste naših najbolj razširjenih gozdnih združb. Metode smo prime1jali na treh nivojih. Prvi nivo predstavlja pet hektarskih dobovih raziskovalnih ploskev. Drugi in tretji nivo predstavljajo kvadranti in homogene ploskve raziskovalne ploskve Polom pri Hinjah. Za analizo rezultatov vrednotenj smo uporabili nepa rametricne statisticne metode in postopke multivariatne analize. Rezultati vrednotenj, ki temeljijo na fitocenoloških popisih obravnavanih ploskev, so pokazali na zelo razlicno stopnjo medsebojnega ujemanja ocen okoljskih dejavnikov in s tem na dolocena razhajanja med uporabljenimi metodami. Rezultati analiz so opozorili na previdnost pri uporabi fitoindikacijsk.ih metod izven obmocja , v katerem so jih razvili, in na potrebo po dodatnem lestiranju uporabljenih metod na drugih tipih gozdov na osnovi temeljitih ekoloških meritev. Vse h·i fitoindikacijske metode na splošno podajajo relativno grobo oceno okoljskih dejavnikov. GozdV 57 (1999) 1 Kadri in izobraževanje Kljucne besede: gozdna vegetacija, gozd doba, rastišce, okoljski dejavnik, gozdna tla, fitocenološki popis, fitoindikacija, metoda vrednotenja, klastrska analiza. Key words: forest vegetation, forest of common oak, site, environmental factor, forest soil, phytoindication, method of evaluation, cluster analysis. BOGATAJ, Nevenka DEGRADACIJA SLOVENSKEGA GOZDA S POSEBNIM OZZROM NA METO­DOLOŠKO PROBLEMATIKO POPISA. (DEGRADATJON OF SLOVENIAN FOR­ESTS WITH SPECIAL ATTENTION TO THE METHODOLOGICAL ASPECT OF THE FOREST DECLINE INVENTORY).-Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 1997, X, 113 s., 44 pregl, 39 graf., 12 slik, 4 pri!., 197 ref. Mentor: prof. dr. Darko RADINJA Somentor: prof dr. Milan HOCEVAR Komisija za oceno in zagovor: prof. dr. Darko RADIN JA, prof dr. Milan HOCEVAR, akademik prof. dr. Ivan GAMS. GDK (FDC) 48:524.61: 422.2: (497.12) Izvlecek Predstavljena je osutost gozdnega drevja v letu 1995 in njene spremembe v obdobju 1985-1995 iz podatkov popisov 4 km mreže (1985, 1987, 1991 in 1995). Osutost iglavcev (POS=24,0 %±1,2; fND=37,6 o/o±2,6) je višja kot osutost listavcev (POS=18,3 %±0,8; IND=17,5 %±1 ,5). Najbolj osuti drevesni vrsti sta jelka (Abies alba) in hrast (Quercus sp.). V alpski regiji je osutost gozdnega drevja nižja kot v ostalih regijah. Na povprecno osutost gozdnega drevja bolj vplivajo sestojni kakor rastišcni dejavniki. Odziv osutosti iglavcev 1n listavcev na dejavnike rastišca in sestoja ni enak. Delež poškodovanih dreves (IND) in povprecna osutost (POS) sestojev gozdnega drevja v Sloveniji sta v obdobju 1985-1995 stabilna. IND dreves, kij ih spremljamo od leta J 987, se je zvecal za 6,1 %±1,9 do 8,0 %±2,0, kar kaže, da nadomešcanje iz vzorca izpadlih dreves prikrije dejanske spremembe. Najbolj se je osutost gozdnega drevja zvecala v submediteranski in subpanonski regiji, zlasti listavcem, najbolj hrastom, malemu jesenu in crni jelši. Med iglavci se je zvecala osut ost rdecemu boru, zmanjšala sejejelki (Abies alba) in smreki (Picea abies). Posameznim drevesom seje osutost med letoma 1991 in 1995 spremenila vecinoma za ±5 %, le izjemoma za >30 %. Zvecanega obsega odmiranja nismo ugotovili. Z rezultati popisa ne moremo pojasniti vzroka( -ov) za zvecanje osutosti gozdnega drevja v Sloveniji v med letoma 1985 in 1995. Na zvecanje osutosti gozdnega drevja so leta 1995 predvidoma najbolj vplivali zunanji dejavniki, med njimi pomladne in poletne suše leta l992 in 1993. Kljucne besede: propadanje gozdov, monitoting, Slovenija, osutost, suša. Key words: forest decline, monitoring, Slovenia, defoliation, drought. CIBEJ, Ljubo POMEN URBANIH GOZDOV ZA RAZVOJ MESTA AJDOVŠCINA. (THE MEAN­ING OF URBAN FORESTS FOR THE DEVELOPMENT OF AJDOVŠCfNA CITY).-Magistrsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 1996, X, 186 str., 36 sh., 16 foto gr., 5 graf., 5 pri!. Mentor: prof. dr. Boštjan ANKO. Komisija za oceno in zagovor: prof. dr. Dušan MLfNŠEK, prof. dr. Janez MARUŠIC. GDK (FDC) 270 (497.12 Ajdovšcina) Izvlecek V mestih in njihovi neposredni okolici so gozdovi pomemben ekološki dejavnik in bistven element kvalitete bivalnega okolja. V nalogi je na primeru mesta Ajdovšcina GozdV 57 (1999) 1 prikazano spreminjanje pomena gozdov skozi cas, analiziran o je sedanjih in potencialnih urbanih gozdov ter zelenih površin okoli mesta. Na jugu in zahodu so ugotovljene velike negativne ekološke in krajinske spremembe kmetijskih površin in vodotokov, ki so jih povzrocile melioracije, na severu pa poteka zarašcanje številnih opušcenih travnikov in pašnikov. Površina mesta Ajdovšcina se je v zadnjih šestdesetih letih skoraj potrojila, vendar pa v tem casu ni bilo urejenih nobenih novih parkovnih površin. Ceprav pogled iz zraka kaže, da je Ajdovšcina zeleno mesto, pa je urejenih javnih zelenih površin dalec premalo. Širjenje mesta na racun enod111žinskih stanovanjskih objektov je prostorsko zelo razsipno) ne upošteva potrebe po javnih zelenih površinah in unicuje avtohtono vegetacijo. V nalogi je zato predlagana varianta stmjenih zaselkov, ki bi omogocila vec javnih zelenih površin in ohranila zelene koridorje vse do središca mesta. Urbani gozdovi so kljub velikemu interesu in obisku prebivalcev Ajdovšcine za rekreacijo neurejeni. Za optimalen izbor poti, na vrsto rekreacije, je v nalogi predlagana metoda, ki upošteva funkcije gozdov in relativne vrednosti za posamezne kriterije. Na podlagi teh so izbrane najustreznejše variante za sprehajalno in naravoslovno pot ter za progo za trim in tek. Predlagane so tudi variante, ki bodo razbremenile že sedaj premnožicno obiskovano okolico izvira Hublja. K ohranitvi in boljši ureditvi obstojecih urbanih gozdov ter osnovanju novih bi lahko prispeval tudi v nalogi predlagan urbani gozdni red in konkretni predlogi, prikazani na priloženih shemah. Kljucne besede: urbani gozd, rekreacija, prostorsko nacrtovanje, raba prostora. Key words: urban forest, recreation, physical planning, land use. BREZNIKAR, Andrej MORFOLOŠKA IN FENOLOŠKA VARJAB[LNOST DOBA (Quercus robur L.) in gradna (Quercus petraea (Matt.) Liebl.) NA ROBNIH OBMOCJIH NJUNIH NARAVNIH HABITATOV V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI. MORPHOLOGI­CAL AND PHENOLOGlCAL VARIABfLITY OF PEDUNCULATE ((Quercus robur L.) AND SESSILE OAK (Quercus petraea (Matt.) Liebl.) ON MARGINAL AREAS OF THEIR NATURAL HABITATS IN SLOVENIA.-Magistrsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 1997, XII, 121 str., 16 pregL, 27 graf., 5 sl., lO pri1., 78 ref. Mentor: prof. dr. Sonja HORVAT-MAROLT. Komisija za oceno in zagovor: prof. dr. Franc BATIC, doc. dr. Jurij DIACL GDK (FDC) 165.6+ 176.1 (Quercus rob ur L.) :176.1 (Quercus petraea (Matt.) Liebl.) :164.4.5+ l81.8L497.12)(043.2) Izvlecek Raziskava predstavlja ovrednotenje morfološke in fenološke variabilnosti doba (Quercus robur L.) in gradna (Quercus petraea (Matt.) Liebl.) na dveh lokacijah v SV Sloveniji, kjer se pojavljata v mešanih sestojih. Na vsaki od teh lokacij so bile postavljene po tri raziskovalne ploskve, velike l ha: prva v dobov sestoj, druga v mešan sestoj obeh hrastov in tretja v gradnov sestoj. Ploskve predstavljajo ekološki gradient. Morfološka variabilnost je bila analizirana na nivoju posameznih dreves in na nivoju subpopulacij s pomocjo skupno 19 znakov na listih, deblu in krošnji drevesa. Uporabljene so bile univariantne in multivariantne statisticne metode izvrednotenja rezultatov. Rezultati pottjujejo hi potezo o spontanem pojavu križan cev doba in gradna na podrocjih mešanja obeh vrst. Vzorec variabilnosti je lahko zvezen ali diskreten in je v mocni povezavi s spremembami rastišcnih pogojev. Razlik v casu pojavljanja štirih analiziranih fenoloških faz v letu 1996 ni. Odsotnost fenoloških barier med dobom in gradnom omogoca njuno hibridizacijo in introgresijo na prehodnih rastišcih med dobavim in gradnovim optimumom. Kljucne besede: dob, (Quercus robur L.) , graden, (Quercus petraea (Matt.) Liebl.) morfologija, fenologija, naravna hibridizacija, ekološki gradient, naravno rastišce. Key words: pedunculate oak, (Quercus robur L.), sessile oak, (Quercus petraea (Matt.) Liebl.), morphology, phenology, natural hybridization, natural site, ecological gradient. Gradivo uredila mag. Teja Koler-Povh 53 GozdV 57 (1999) 1 Književnost Ott, E. 1 Frehner, M. / Frey, H.-U. 1 Liischer, P., 1997. Gebirgsnadelwalder: Ein praxisorientierter Leitfaden fiir eine standortgerechte Waldbehan­ dlung. Verlag Haupt, Bern, 287 s. Knjiga "Visokogorski 1 gozdovi iglavcev" spodna­slovom "Navodila za rastišcu primemo ravnanje z goz­dovi namenjena praksi" izpod peresa uglednih švicar­skih raziskovalcev, ki so hkrati tudi preka ljeni praktiki, je nastala tako rekoc iz prakse za prakso. Glavno delo pri pripravi knjige je opravil dr. Ernst Ott, docent za gojenje visokogorskih gozdov na zueriški ETH. Slo­venski gozdarski strokovDi javnosti je dr. Emst Ott poznan kot soavtor knjige Gebirgswaldbau, Schutz­waldpflege (Gojenje gorskih gozdov, Nega varovalnih gozdov; skupaj z H. Mayerjem). Mnogi ga poznajo tudi osebno, saj je reden gost v Sloveniji in dober pozna­valec slovenskih gozdov in gozdarstva. Knjiga je sestavljena iz štirih obsežnejših delov. V ptvem delu avtorji obravnavajo posebnosti visokogor­skih gozdov iglavcev, na podlagi katerih se ti gozdni ekosistemi znacilno razlikujejo od nižjeležecih . Naj­prej spoznavamo splošno ekologijo visokogorskih goz­dov in posebnosti rastišc, nato nam avtorji prikažejo osnovne znacilnosti razvoja in zgradbe dreves in ses­tojev, spregovorijo o vplivu cloveka na visokogorski svet ter na kratko predstavijo znacilnosti gojenja vi­sokogorskih gozdov v Švici. V drugem delu je obšimo prikazana problematika naravnega pomlajevanja visokogorskih gozdov iglav­cev. V uvodu tega dela knjige na številnih ilustrativnib primerih spoznavamo pomen proucevanja spontanega naravnega razvoja gozdov za razumevanje procesov naravnega pomlajevanja in za prenos teh spoznanj v prakso naravne obnove gozdov. Najvec prostora je namenjeno prav razlicnim strategijam pospeševanja in ohranja1~a pomlajevanja visokogorskih gozdov. Pose­bej nazorno so obdelani za pomlajevanje kljucni fak­tmji od toplote, pomanjkanja semen, do paše etc. V tretjem delu knjige spoznavamo nego za stabil­nost gorskih gozdov iglavcev. V uvodu avtorji s primeti poljudno, vendar domiselno razložijo pojem sta bi ln osti gozda in njegove atribute, kot jih uporabljajo v knjigi. Telnelje konceptu nege za stabilnost je zastavila delovna skupina :za gojenje gorskih gozdov v okviru 1 V nadaljevanju teksta so pod te1minom visokogorski gozd miš lje­ni tako zgornji montanski kot altimontansk.i in subalpinsk.i vege­tacijski pasovi . Švicarji pod pojmom Gebirgswald namrec razu­mejo predvsem omenjene tri vegetacijske pasove, zato dobesedni prevod iz nemšcine "Gebirgswald"-gorski gozd ni ustrezen. švicarskega gozdarskega dmštva, ki deluje že vec de­setletij. Idejo sta podrobno obdelala in razvila Wasser in Frehne1jeva v okviru raziskovalne naloge. Rezultat je publikacija "Wegleitung Minimale Pflegemassnah­men fur Walder mit Schutzfunktion" (Smemice za minimalne negova Ine ukrepe v gozdovih z varovalnimi funkcijami) Eidg. Drucksachen-und Materialzentrale, Bem; Bestelloummer 310.05ld., ki jo je leta 1996 založil BUWAL (Zvezni nrad za okolje, gozd in kra­j ino). Publikacija je danes standardno delo za izdelavo in vrednotenje gojitvenih projektov v varovalnih goz­dovih, ki jih financira švicarska zvezna vlada. Nujna nega varovalnih gozdov je namrec definirana tudi z novim švicarskim zveznim Zakonom o gozdovih iz leta 1991. Zakon v svojem 38. clenu predvideva, da Švi­carska zveza zagotavlja denarna nadomestila za nujne minimalne negovalne ukrepe, ki so potrebni za olu·an­janje varovalne funkcije gozdov. Prednostna naloga nege za stabilnost gozdov je pre­poznavanje in izkorišcanje vseh naravnih procesov, ki samodejno pospešujejo stabilnost. Na drugem mestu sledijo umetni posegi za povecevanje stabilnosti se­stojev, vendar samo v primeru, ce so resnicno potrebni in sonaravni V cetrtem delu knjige so predstavljeni najznacil­nejši rastišcni tipi gozdov švicarskih gora od zgornje montanske preko altimontanske do subalpinske ve­getacijske stopnje ter njihova ekologija in gojenje goz­dov. Knjiga obravnava tudi listna te in mešane gozdove v tem višinskem obmocju. Clenitev rastišc temelji na višinskih vegetacijskih pasovih in na petih rastišcnih regijah. V uvodu spoznamo osnovne znacinosti in ter­minologijo vede o gozdnih rastišcih ter njeno poveza­nost z gojenjem gozdov. Sledi splošna predstavitev rastišcnih regij in višinskih pasov z gozdnimi rastišci . Za praktike je še posebej pomemben razdelek s prika­zom in razlago najpomembnejših indikatorskih rastlin, ki jih za lažje prepoznavanje najdemo na odlicnih barv­nih fotografijah. Osrednje mesto v knjigi zavzema izvirna in detajlna predstavitev najpomembnejših gozdnih rastišc . Vsa~ kemu rastišcnemu tipu sta namenjeni dve strani v knji­gi. Na podlagi zdmževanja spoznanj fitocenologije in pedologije je avtorjem uspelo pregledno in primerljivo, GozdV 57 (1999) 1 KnJiževnost vendar kljub temu poglobljeno, predstaviti karakteme in razvojne znacilnosti visokogorskih gozdov. Vsaka predstavi tev rastišcnega tipa je sestavljena iz vsaj dvaj­setih ekoloških parametrov. Nekateri najpomembnejši so: sJ Sinkholz n; Senkholz n; Absenker m; Taucher m (plavni les, ki zaradi vpijanja vode ne plava vec) 416.16 .. 01.20 0673 Kienzopf m plavni les m potonjeni les m zasmoljeni borov vršicek m (borov vrh-in drugi deli krošnje-, ki ima zaradi delovanja gljive Peridermiwn pini velik delež smolnatega lesa in je odmrl) 416.15 .. 01.72 0672 (2108) vergeilen; etiolieren etiolirati; pretegniti se (zaradi pomanjka1~a svetlobe -ali bolezni -rasti tako, da se izoblikujejo deli rastline z malo klorofila -in nen01malno dolgi io tanki poganjki) 521.62 .. 02.80 0753 399 Bestandesgrundtlache f; temeljnica f sestaja; Kreisfliichensumme f hektarska gostota f temeljnice sestaja (vsota temeljruc vseh dreves v sestoju -v kvadratnih metrih na hektar) GozdV 57 (1999) 1 M UVOZ -IZVOZ OKROGLEGA IN REZANEGA LESA ŽAGARSKI OBRAT IMPORT -EXPORT MAX LEGNAMI 33040 Torreano di Cividale (UD) Italia Zone lndustriale -Via Kennedy, 6 Telefon in fax (+39) 0432/715022 s. r. l. Gozdarski vestnik, LETNIK 57 • LETO 1999 • ŠTEVILKA 1 Gozdarski vestnik, VOLUME 57 • YEAR 1999 • NUMBER 1 ·Glavni urednik 1 Edilor in chief mag. Robert Robek Uredniški odbor 1 Editorial board prof. dr. Miha Adamic, asist. mag. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar. prof. dr. Ladislav Paule, prof. dr. Heinrich Spiecker. mag. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. L.ivan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic Tehnicni urednik 1 Technical editor Blaž Bogataj Prevod 1 Translation Eva Naglic Lektor 1 Lectar Julijana Cufer, Vita Novak Dokumentacijska obd. 1 lndexing and classification mag. Teja Cvetka Koler -Povh Uredništvo in uprava 1 Editors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2. 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 61 271-406, 271-407 E-mail: Gozdarski.vestnik@gov.si Domaca stran: http://www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html liro racun 1 Cur. acc. 50101-678-48407 Tisk: Euroraster d. o. o., Ljubljana Izdelava fotolitov: DEMM d. o. o., Ljubljana Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 1 O številk 1 1 O issues per year Posamezna številka 800 SIT. Letna individualna narocnina 5.500 SIT, za dijake in študente 3.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 100 DEM. Letna narocnina za podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo 1 Supported by Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS Na osnovi mnenja Ministrstva za kulturo RS št. 415-429198 z dne O 1.04.1998 šteje revija Gozdarski vestnik med proizvode, za katere se placuje 5 %davek od prometa proizvodov (Ur. list RS št. 18/90,33/90,9/91.20/91,33/91 ). Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah 1 Abstract from the joumal are comprised in the international bibliographic database s: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA. Mnenja avto~ev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora. 1 Opinions expressed by authors do not necessarily refled the policy of the publisher nor the editorial board. BALA VIO d.o.o. Tel.: 065161 990 ~ BAL1!\VTQ Tovarniška 6, 5270 AJDOVŠCINA Faks.: 065 161 9923 Zastopa, prodaja in servisira: Nakladace s kopa/no roko vrhunske kakovosti in velike moci finskega proizvajalca L/fNNEN. Rovokopaci LA.NNEN imajo možnost hitrega priklopa najrazlicnejših prikljuckov na prednjo in zadnjo roko pa tudi možnost odklopa kompletne zadnje roke in s tem možnost priklopa najrazlic­nejših traktorskih prikljuckov in prikolic. Traktorske in kamionske verige, verige za gradbene stroje in še najrazlibzejše druge verige razlicnih tipov in dimenzij, izdelane iz kakovostnega švedskega jekla in na podlagi dolgoletnih izkušenj. Verige za zapenjanje lesa razlicnih dolžin in dimenzij, drsnike pa tudi verige na Hidravlicna kladiva najve~jega svetovnega proizvajalca lzidravlicnih kladiv in škarij za drobljenje armiranega betona RAMMER. Stroje iz celotnega programa VOLVO (nakladace, bagre, mini bagre, mini nakladace, zglobne dum­perje, toge dumperje in grederje). Z navedenimi stroji vrhunske kakovosti lahko izdelujete gozdne ceste, poti in vlake, prenašate les na žagah, plužite in vzdržujete ceste, poleg tega pa jih lahko uporabite še za najrazlicnejše druge namene. Poleg zgoraj opisane opreme dobav/jamo tudi opremo za pluženje snega (plugi, rolbe) ter cišcenje in obsekovanje cest. Vsa zgoraj opisana oprema je izdelana v deželah gozdov in lesa ter krutega podnebja, na podlagi dolgoletnih izkušenj in iz okolju prijaznih materialov, zato deluje v sožitju z naravo in clovekom ter zagotavlja dober rezultat in je vedno v ponos dobremu gospodarju. je zmogljivo terensko vozilo s 3 ali 5 vrati Is petimi ali sedmimi sedeži) in turbodiesel intercooler motorjem prostornine 2476 ccm s 100 KM in 252 Nm pri 1750 obrJmin. Opremljen je lahko z ABS, klimatsko napravo, zracno vreco, merilci temperature, nadmorske višine in nagiba vozila, delno zaporo diferenciala, avtomatsko pesto, servo volanom, aluminijastimi platišci, pnevmatikami 235fl5 R 15, centralnim zaklepanjem, elektricnim pomikom stekel in zunanjih ogledal, radiQ-kaset4)­folmm, digitalno uro, toniranimi stekli in zadnjim bnsalcem. Dobite ga že za 3.289.000 SIT Generalni zastopnik: Hyundai Avto Trade, Bmciceva 45, ljubljana, tel.: 061130"-y , . ..vaja: pooblašceni prodaJalci. t ~.,.. -·""· :~ , ., ... . . .... ':""~ ~ll -:au..-•·""'" .. -•.• ~" --·~rtncJ:. ~ . ..