Blaženi Henrik Suzo Henrik Suzo, jako učen in pobožen redovnik v srednjem veku, se je že v otroških letih odlikoval s po-sebno gorečo pobožnostjo do Matere božje, Ko se je približala pomlad in so se začele ljubke cvetice prikazovati po vrtih in travnikih, se jih je zelo razveselil nedolžni mladenič; vendar se je premagoval in ni hotel nobene utrgati, dokler se ni približal čas, da je mogel Mariji podariti venec prvih cvetic. Ko se mu je zdelo, da je prišel oni čas, je pobožno in svečanostno natrgal najlepših cvetic, jih povil v venec in je šel z njim v Marijino kapelico; tu je ovenčal podobo nebeške Kraljice ter molil na tihem: »O najlepša Cvetica, pravo pomladno veselje mojega mladega srca, nikar ne zavrzi teh-le prvih cvetic svojega služabnika!« Ko je nekoč v detinski preprostosti tako ovenčal sveto podobo, se mu je zazdelo v zamaknjenju, da so se odprla nebesa, da vidi angele v svetlih oblačilih dol ia gor hoditi. Kar zasliši v nebeškem dvoru prekrasno pesem. Vsebina angelske pesmi je bila: kako prečista 124 Kraljica nadkriljuje v časti in vrednosti vse jaebeške množice. Tudi sam začne peti in se pridruži nebeškemu BlaženiHenrik Suzo. koru. Neizrečno srečnega se čuti vsled tega rajskega^H petja in ves je prevzet nebeških želja. Ob drugi enaki priložnosti se mu je zdelo, da je bil v nebeškem zboru, ko se je pela Marijina pesem »Moja duša poveličuje«. Potlej pa je pristopila presveta Devica 125 k njemu in mu velela, da naj zapoje pesem: »0 vernacula rosula« (»0 pomladna rožica«). Ni se upal ustavljati rajski Kraljici ter je boječe pričel; pa pridružili so se mu polagoma nebeški pevci v čimdalje večjem številu. Radost je bila že tako velika, da je ni mogla več prenašati nje-gova umrljiva narava in prenehalo je nebeško zamak-njenje. Kako detinsko je ljubil blagi Henrik svojo nebeško Kraljico, nam kaže tudi njegova navada poznejših let: Kadar je dobil nov plašč ali novo kapuco, je šel na svoj ljubljeni prostor v Marijino kapelico, se je pokazal svoji rajski Kraljici in se ji priporočal, naj mu izprosi še to srečo, da bo nosil novo oblačilo po njeni predobrotni volji.