Leto m, št 31
jUpra.viust.vo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123,
" 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492.
podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St- 2455.
Podružnica Celje: Koeenova ulica St. 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru 6L 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v biži dr. Baum-gartnerja.
XV« Si.
Ljubljana, ponedeljek 30. julija 1954
Cena 2 Din
Ponedeljska Izdaja
Ponedeljska ircaja »J uu~a« t*iutj* vsak ponedeljek sjutraj. m Naroča se posebej tn velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznafial-Hh dostavljena Din 5^ mesečno
Uredništvo:
LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 8126.
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon Št. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. •— Oglasi po tarifu.
o zlomu upora beg v tujino
. r^^tf^-iii nriitaia s koroške strani na jugoslovensko ozemlje vedno več beguncev P^o avstrijske meje^pn	- Odlofiloa borba poslednjega odielka .por-
nlkov pri Labudu
m
Dravograd, 29. julija.
Na naši severni meji se sedaj odigravajo poslednji prizori zadnjega deja-nja državljanske vojne v Avstriju be vedno se nacionalni socialisti drze v nekaterih krajih, a iz nasprotujočih si E*>ročil ni jasno, kako dolgo bodo se mogli vzdržati. Morda še nocoj ali na}-Šalje še jutri. Po vsem onem, kar sem {e tlni videl na naši meji in na območja zvezne republike, kjer še gospoda-
rijo revolucionarji, se lahko rece, da ie vstaja že zadušena. Državljanska vojna, ki je v mnogih krajih bila krvava hi srdita, se je končala s porazom pučistov. Neregularne njihove trupe so bile zelo dobro oborožene, ali vendar so morale podleči močnejši sili disciplinirane, enotno poveljevane zajedmee zvezne vojske, orožništva, domovinske hrambe in varovalnega zbora.
Beguncev cez mejo je vedno vec
PO poročilih iz Pliberka, Velikovca,
Nikakor ni čudno, da so naši obmejni kraji na severu postali prizorišče dogodkov slabo zasnovane in porazno končane drame. V Radgoni se je videlo, kako nad sto mladih vstašev, dobro oboroženih s puškami in strojnicami, beži v strahu pred namišljeno močno silo, ki io je tvorilo — samo sest iieoboroženih orožnikov, njihovih lastnih ujetnikov. Res da je nekaj bataljonov vojske in varovalnega zbora prišlo pozneje, toda že mnogo prei so hakenkraicleni pobegnili, ne da bi bih z nfimi sploh prišli v stik in v borbo,
Leobna in še raznih drugih krajev Štaierske in Koroške, so bile borbe zelo krvave, napadala je tudi artiljerija, padale so bombe in mine, regljale so strojnice, nastopili so oklopni avtomobili, mestoma tudi letala. Manjkali so torej samo še tanki in strupeni plini pa bi imeli v tei državljanski vojni izkoriščena vsa morilna sredstva modernega vojevania. AM ko je nastal polom, so sinoči stotine in stotine beguncev ubrale pot preko naše meje, ne da bi na begu oddale še kak strel.
povelje za konec sovražnosti?
Ali je točno, da so vstaši dobili nalog, da prekinejo borbo in da se umaknejo, kakor to trde begunci, ki so zdaj na naših tleh?
To vprašanje se postavlja iz raznih razlogov, najbolj pa zaradi tega, ker je nemogoče ugotoviti, kdo ie mogel "izdati takšno povelje. A vprav zaradi tega je revolucija propadla, ker je bilo njeno vodstvo slabo organizirano. Prav ■ja prav vrhovnega vodstva sploh ni bilo. Na ia način se da pojasniti tudi dejstvo, da so se vstaje pojavile v raznih kraiih, ob različnem času, 'm tako so zvezne čete lahko bile transferira-ne iz enega kraja v drugega, da so tako sproti dušiie revolucijo, zdaj tu, zdaj tam. Nacionalni socialisti na Dunaju so biti preslabi za osrednje vodstvo, da bi dali direktive provinci, ki je tako bila prepuščena sama sebi. Po ogorčenih borbah torej vstašem ni ostalo nič drugega, kakor da poraženi nbero naibližjo pot preko naše meje.
Pravijo, da je sinoči sredi krvavih bitk v Pliberku, v Velikovcu in še nekaterih drugih koroških krajih prišlo povelje, nai nacisti takoj prekinejo borbo in se umaknejo. Vstaši so ubogali in so na veliko presenečenje vladnih čet, katerim so prei povzročali nemalo skrbi in izgub, prekinili borbo sredi najboljših pozicij.	x
Odkod tisto povelje? Širijo se vesti, da je povelje prišlo iz neke tuje države, in da so celo ujeli depešo, ki je bila pomotoma izročena na nepravi naslov. Točnosti vsega tega seveda ni mogoče ugotoviti, — dejstvo pa je. da so sinoči vsi oddelki zapustili zelo varne pozicije, in pobegnili k nam in da je v borbi ostal samo m oddelek, bro-ječ okrog 800 mož, ki mu povelje ni bilo sporočeno in se zatorej tik za našo mejo še nadalje drži v svojih postojankah ter }e pripravljen na ogorčeno borbo z vladnimi četami.
V taboru poslednjih borcev
Danes sem nekaj kilometrov daleč od Dravograda prestopil mejo. Šel sem čez most in kmalu prišel v glavni tabor teh najvztrajnejših vstašev. Na planoti med nekoliko hišami v velikem kozolcu je njihov glavni stan. Onkraj mosta pod hribčkom se je danes videla čudna idila: financarji v uniformah zvezne vlade in stražarji v uniformah oddelkov SA, prav takih, kakršne nosi kance I ar Adolf Hitler. Skupno čuvajo prehod, preko katerega nihče ne hodi. Sinoči je baš na tem prehodu bila velika zmeda. Okrog 390 hitlerjev-cev je bežalo istotako panično, kakor nekaj dni prej čez radgonski most Še sem videl zavržene samokrese v potoku. A onkraj potoka čaka 16 avtomobilov, kamjonov in avtobusov na po-
velje, da krenejo ali v Avstrijo — borit se dalje — ali pa v Jugoslavijo — v internacijo.
Na visokem drogu plapola zastava s kljukastim križem.
Ti rjavosrajčniki se še vedno smatrajo za gospodarje položaja. Vsi so dobro oboroženi, opremljeni s strojnicami, z metalci min, z bombami in samokresi	^
Ko sem opravil formalnost na nasi strani, sem mirno prešel preko mosta in se nemoteno zglasil pri njih. Ko se stražam predstavim kot novinar iz Jugoslavije, me sprejmejo silno prijazno in veselo, po vrsti me pozdravijo z dvignjeno desnico. Takoj me po-vedejo k šefu vsega oddelka, k energičnemu inženjerju Tumerju.
Razgovor z voditeljem oddelka
—	Predvsem vas prosim, da mi zatrdite, da niste zastopnik kakšnega židovskega lista? T^ko — Ehrenwort — dobro je...
Takoj nato mi je prijateljsko segel v roko in me povedel v svoj vojni stan, kier vstane in me z dvignjeno desnico pozdravi cela četa mladeničev.
—	Kako se držite?
—- Odlično! Čast domovine zahteva, da se držimo in da vztrajamo do poslednjega diha. Do nadaljnjega povelja ostanemo tu in samo preko naših trupel bodo lahko stopili plačanci. Da, plačanci tuje sile, izdajalci domovine.
—	Mar mislite, da tu res ima pokroviteljica Avstrije svoje prste vmes?
—	Kai ne veste? ~	~	• _ , 'i d j . k i Nekateri Ikamijoni so včeraj prispeli v La-bud. Ako koga izmed njih ujamemo, ga borno brez nadaljnjega smatrali za vojnega sovražnika in ga izročili v varne roke, da bo svet spoznal, kaj počenjajo večni intriganti.
—	A kako izhajate s sredstvi?
—	Imamo svoj fond, iz katerega je naš oddelek dobil ček, glaseč se na 200.000 šilingov.
—	Ali boste še izvršili kak napad?
—	Za enkrat čakamo na nadaljnja povelja. Vladne čete so nas hotele napasti od strani z oklopnimi avtomobi-
li, toda mi smo jhn minirali poti in mostove. Zdaj so opustili ta svoj namen, vendar pa je k nam prišel neki njihov poveljnik, ki nam je ponudil: »Vdajte se, pa se vam ne bo nič hudega zgodilo!« Odgovorili smo odločno, da se ne bomo vdali vse dotlej, dokler Avstrija ne bo rešena vplivov fašizma in Mussolinija. Nato so nas napadli na vsej fronti. Toda mi smo jih odbili in umakniti so se morali z velikimi izgubami. Osvojili smo tudi metalca min in več strojnic. Na tem predelu ne bomo nadaljevali sovraštva, ker se bojimo, da bi prizadeli jugoslovensko ozemlje. Toda če nas bodo oni napadli, bodo zagrmele naše mine in bombe. (Isto govorijo tudi vladne čete).
—	AII so še kakšni revolucionarni oddelki razen tega vašega?
_ Vsekakor so. Tudi danes bomo dobili ojačenje 600 vojščakov SA, ki so zaenkrat pri Labudu. Takisto so vladne čete zahtevale pomoč. Nahajajo se zdaj 2 ta pol km daleč od nas in pričakujemo, da se bomo še v teku današnjega dne z njimi zlasali.
—	AH je točno, da je vaše glavno poveljstvo izven Avstrije?
—	Prazne marnje, to so nesramna podtikanja naših sovražnikov.
Na smrt obsojeni upajo na zmago
Prikupni voditelj teg? oddelka mi še pripovedujejo, da imajo 30 strojnic in 60 tisoč patron za nje in da se vsekakor lahko vzdržijo. Sicer njihove strojnice niso baš najboljše, oziroma fantje, ki so pri strojnicah, ne znajo z njuni najbolje ravnati. Za primer naj bo navedeno, da so tisti, ki so snoči prebegnili k nam, prosili naše graničarje, naj jim izpraznijo mitraljeze. Razen tega bo zelo težko šlo s prehrano. Kmetovalci so pobegnili iz vojne cone, z naše strani pa ne morejo vstaši dobiti prav nobene hrane. Zato je njihov položaj skrajno težaven in več ko verjetno je, da se bodo najkasneje jutri vdali.
Poslovil sem se in pri odhodu so mi dali še svoj znak za spomin. Za časa našega razgovora je bilo ves čas slišati bev-skanje pušk in strojnic.
Dočim so tu še dokaj optimistični, narašča drugod število beguncev od ure do ure. Ko sem se vrnil v Dravograd, sem našel tam veliko skupino, ki je v spremstvu naših orožnikov odSla z vlakom proti Mariboru. Iz Maribora jih pošiljajo dalje v Varaždin, ki jim ga je naša vlada določila za začasno bivališče. Na mariborski postaji jih je bilo zbranih že par sto in čakali so na vlak za Varaždin. Vodja te skupine mi je pripovedoval:
— Revolucija je nastala pri nas na Koroškem docela iznenada. Za dogodke na Dunaju smo izvedeli šele po radiu, ko je bila objavljena vest, da je dr. Dollfuss podal ostavko. To je bil znak za
splošen upor. Borbe so bile zelo ogorčene in imeli smo mnogo žrtev. Prav tako pa so tudi naši nasprotniki imeli velike izgube. Naš oddelek je vodil najhujše borbe v okolici Judenburga in Leobna, kjer je sodelovalo tudi topništvo. Spustili smo v zrak tudi več mostov. Pri Pliberku, kjer smo se pripravljali na najmočnejši odpor, nas je dohitelo povelje, naj se umaknemo.
_Od koga ste dobili povelje?
—	Od naše vrhovne komande.
_Kje je vaše vrhovno poveljstvo
daj?
—	Takrat je bilo v Labudu.
_ Torej ne iz Monakovega?
_ Kaj še, to so samo podla podtikanja naših nasprotnikov. Mi z Monakovim nimamo sploh nič skupnega in prav nobenih zvez, druži nas edino idejna borba. Naj se sramujejo nasprotniki, saj so oni prvi izdali domovino, ko so pustili na avstrijsko ozemlje italijanske general-štabne oficirje v civilu. Mi vemo tudi to, da italijanska vojska ni prišla samo do meje... Tega pred nami ne morejo nikdar utajiti in mi dobro vemo, da so oni prodali državo.
Večina beguncev je brez vseh sredstev. Zato so naša oblastva prisiljena, da jim poleg azila dajo tudi sredstva za prehrano in za prevoz. Z naše strani niso bili poslani na mejo prav nobeni vojaški oddelki, čeravno se vršijo borbe tik ob naši meji. Pojačane so bile iz skrajne potrebe le orožniške postaje in obmejne straže zaradi vzdrževanja reda na meji.
Zadnja borba traja v noč
Bra\i,&rad, 29. julija.
Nocoj so vladne čete heimwehrov-cev, ki so bile oddaljene nad 2 in pol km od jugoslovenske meje, nastopile umik. Umaknile so se v smeri proti Labudu. Vsekakor je bil to njihov taktični manever, ker se niso upali streljal na oddelek vstašev, utaborjenih tik ob jugoslovenski meji, saj bi lahko primerilo, da bi streli padli na naše ozemlje in bi s tem bila kršena naša integriteta. Oddelek vstašev pa je temu manevru nasedel in je heimweh-rovcem takoj sledil. Bilo je pričakovati, da bodo himwehrovci takoj udarili po vstaših, čim jih dobijo malo bolj v notranjost. To se ie res tudi zgodilo. Kmalu potem ko so vstaši sledili vladnim četam, so kmetje na meji v ma-
renberškem sektorju začiiS močno streljanje. Borba se ie vnela ta srdito traja v noč.
Novi nemiri?
Dunaj, 29. julija, g. V večernih urah je bila odrejena poostrena pripravljenost policije, Heimwehra ta ostalih varnostnih organizacij. Vsa javna poslopja so zastražena z oddelki strojnic, posebno pa ie obkoljeno poslopje zveznega kancelarja, ki ie vse naokoli pripravljeno za obrambo. Vse dohodne ceste so zaprte z močnimi žičnimi ovirami. Kakor se zatrjuje, so oblasti ujele več narodno-socialističnih kurirjev s tajnimi navodili nove teroristične akcije. Pozno zvečer se ie sestal ministrski svet k izredni seii.
Koncentracijska taborišča za avstrijske begunce
Vsi begunci iz Avstrije so začasno nameščeni v koncentracijskih taboriščih, ki so osnovana v Varaždinu,
Belovaru in Požegi
Beograd, 29. julija, p. Ker je zadnje dni pribežalo na naše ozemlje mnogo beguncev iz Avstrije, ki so zahtevali kot politični begunci azilsko pravo in ki jim ga po mednarodnem pravu naše oblasti niso smele odreči, je bilo določeno, da se vsi begunci začasno namestijo v posebnih koncentracijskih taboriščih, ki jih ne smejo zapustiti, dokler se ne odloči njihova usoda. Taka taborišča so začasno urejena v Varaždinu, Belovaru in Požegi. Vse begunce iz Koroške ter one iz Radgone so odpremili danes v Varaždin, kjer jih je sedaj že nad 500, drugi transport iz Dravske doline pa gre danes v Belovar. V Varaždinu so nameščeni v osnovni šoli. Obmejne oblasti
so dobile stroga navodila, da pazijo, kdo pride preko meje. Zabranjeni so tudi vsi stiki med begunci in njihovimi sorodniki v Avstriji. Begunci so večinoma brez vsega. Nimajo ne denarja, ne obleke, ker so pobegnili s tem, kar so imeli na sebi. Pri nas dobivajo oni, ki se sami ne morejo vzdrževati, hrano v taborišču.
) '
i	M
S «
Papen — dunajski prefekt
Značilen francoski komentar o imenovanju Papena za nemškega poslanika na Dunaju
Pariz. 29. Julija. AA. Današnji »Echo de Pariš« piše o imenovanju bivšega državnega podkancelarja Papena za nemškega poslanika na Dunaju. Članek je napisal diplomatski urednik lista Pertinax, ki pravi med drugim:
Ni prvič, da je Papen dobil nalogo pobrigati se za usodo Avstrije in jo preorijentirati k Nemčiji. Prav tako ni prvič, če se ie Berlin odrekel svojim nasilniškim metodam v Avstriji in začel rajši z intrigami in razgovori, da se bo ponovno vrnil k svoji stari po-
litiki, ko bodo razmere godne. Zato je razumljivo, da je Papena imenoval osebno kancelar Hitler, ne da bi vprašal nemškega zunanjega ministra Neu-ratha za svet, da bo mogel nadaljevati svoje stare razgovore. V očeh na-cionalno-socialistične stranke je Nemška Avstrija prav tako kakor Posaar-je odcepljena nemška dežela, ki se mora vrniti materi domovini. Zato ie Papen prišel iz resora za Posaarje v avstrijski resor kot nekak osebni prefekt, imenovan z odlokom državnega kancelarja.
Upor
v avstrijski legiji?
Bern, 29. julija AA. Potniki, ki so danes hoteli iz Avstrije v Nemčijo, trde, da jim snoči niso pustili prekoračiti meje. V obmejnih krajih govore, da je nastal opor v avstrijski legiji, ki je hotela v masah vdreti v Avstrijo. Upor je morala zatreti Reichsvvehr. (Havas.)
Lista prevratniske vlade
Pariz, 29. julija. AA. Havas poroča z
Dunaja: Pri včerajšnjih preiskavah so našli seznam članov vlade, ki naj bi prevzeli oblast po umoru kancelarja Dollfussa, če bi prevrat uspel. Po tej listi naj bi postal zvezni kancelar bivši avstrijski poslanik na italijanskem dvoru dr. Rintelen, vojni minister bi postal general Berdolf, notranji minister bivši predsednik dunajske policije Brandl, šef tiskovnega urada pa svetnik Perl.
Zahteve patriotske fronte
Dunaj, 29. julija d. Zvezni vodja patriotske fronte dr. Stephan je predložil včeraj v imenu zveznega in deželnega vodstva patriotske fronte ministrskemu svetu naslednje zahteve:
1.	Patriotska fronta zahteva takojšnjo obsodbo po prekem sodu v uradu zveznega kancelarja prijetih morilcev in zločincev.
2.	Vodilni sovražniki države, narodni socialisti in komunisti, naj se povsod nemudoma aretirajo.
3.	Izvede naj se nemudoma in brezobzirno že pogosto zahtevano ter napovedano očiščenje uradniškega aparata, zlasti v ekta-ku*''.i.
4.	Državno gozdarsko osobje naj se takoj zapri seže in podredi orožništvu. Na predlog deželnega vodstva patriotske fronte naj se izvede oborožitev obrambnih zvez in krajevnih straž.
5.	Zvezni vodja patriotske fronte naj se dodeli ministrskemu svetu, deželni vodie patriotske fronte pa deželni vladi.
Rintelen službeno odstavljen
Dunaj, 29. julija. AA. Avstrijska vlada ie po svojem odpravniku poslov v Rimu notificirala italijanski vladi, da je odpoklicala dosedanjega poslanika v Rimu Rintelena. O Rintelenu se doznava, da se mu je obrnilo na bolje. Pravijo, da ga bodo prepeljali v bolnico preiskovalnega zapora.
78 mrtvih in 165 ranjenih
Dunaj, 29. julija. AA. Državni tajnik za varnost Karwiusky je imel snoči govor v radiu in je povedal, koliko izgub je imela državna oborožena sila v bojih z uporniku Prostovoljni oddelki so imeli 48 mrtvih in 103 ranjence, vojaštvo 18 mrtvih in 37 ranjenih, orožni-štvo 10 mrtvih in 20 ranjenih, policija 2 mrtva ta 3 ranjene, carinska straža pa 3 ranience, skupno jih je padlo 78, ranjenih je pa 165.
Žrtve upornikov
Dunaj, 29. julija. AA. V poučenih krogih pravijo, da so imeli uporniki od 25. julija pa do danes okoli 200 smrtnih žrtev ta več sto ranjencev. Organi državne oblasti so jih pa zajeli več ko 1200.
Politični poboji na Tirolskem
Dunaj, 29. julija. AA. V nekaterih krajih na Tirolskem je prebivalstvo silno ogorčeno zaradi dunajskih dogodkov in zaradi umora policijskega upravnika v Inomostu, ki je bil zelo priljubljen. Prebivalstvo ie sedaj samo uvedlo akcijo proti nacionalnim socialistom. Pri tem je našlo smrt več nacionalnih socialistov.
Po nalogu iz Monakovega je borba ustavljena
Dunaj, 29. julija, p. V tukajšnjih, krogih se je danes razširila vest, da so uporniki danes po naročilu iz Monakovega ustavili vsako nadaljnjo borbo in se po večini predali oblastem ali pa pobegnili preko meje. Kakor govore na Dunaju, so dobili uporniki na Koroškem, kjer so se vršili še vedno hudi boji, danes dopoldne šifrirano brzojavko iz Monakovega, z navodilom: Vsako borbo ustaviti. Iz tega sklepajo, da je obstojala tesna zveza med hit-lerjevskimi uporniki v Avstriji in vodstvom avstrijske hitlerjevske akcije v Monako-vem, kar ob enem dokazuje po mnenju dunajskih krogov, da se je vsa stvar in-scenirala iz Nemčije.
Velesile čakajo
Zaenkrat ne bodo pod vzele v Berlinu nobenih korakov, marveč bodo čakale na razvoj odnošajev med
Avstrijo in Nemčijo
Pariz, 29. julija- AA. »Excelsior« piše o razgovorih med Parizom, Londonom ki Rimom glede položaja v Avstriji in ukrepov, ki bi jih bilo treba v zvezi s tem storiti. List pravi: London zavzema še zmeraj stališče čakanja, čeprav je v začetku izrazil željo, naj bi se čimprej sklical svet Društva narodov. Kar se Rima tiče, se zdi, da tamkajšnje razpoloženje ni več za intervencijo treh velesil v Berlinu, ker je kakor znano Nemčiia četrta podpisnica pakta štirih. Pariz, ki je bil v začetku za britanski predlog, se zdaj takisto zavzema za politiko čakanja. Tako je vse odvisno od tega, ali se bodo Pariz, London in Rim sporazumeli o
skupni intervenciji in ali bodo napravili skupno demaršo.
Pariz, 29. julija. AA. »Petit Journal« komentira dogodike v Avstriji m pravi med drugim, da je ena izmed velesil s svojim odločnim nastopom, ki ga je zavzela takoj izpočetka, najbrže mnogo pripomogla, da ni prišlo še do večje nevarnosti. Toda vzlic temu si moramo biti na jasnem, da ne sme nJhče na svojo pest intervenirati. Francija, Velika Britanija in Italija, pravi list, morajo biti pripravljene, da ne bodo. če pride do novih presenečenj, izgubljale ča«a z razgovori, temveč da bodo takoj lahko storile potrebne korake.
kliče na plan alo antanto
Mala antanta in druge manjše države so prav tako zainteresirane na ureditvi avstrijskega vprašanja
rodov tudi druge države, zlasti države Male antante, ki so prav toliko, če ne še bolj prizadete pri vprašanju neodvisnosti Avstrije. Kakor bi bila nevarna samostojna akcija posameznih držav, ki bi nastopile iz svojih osebnih interesov in iz osebne inicijative ne oziraie se na skupne cilje, toliko plo-dovitejši bi bil mandat, ki bi ga podelil svet DN glede avstrijske neodvisnosti zainteresiranim državam za konkretno akcijo, ki bi se morala izvršiti v skladu z dogodki in pod nadzorstvom Društva narodov.
Pariz, 29. julija. AA. Bivši predsednik francoske vlade in bivši zunanji minister Paul Boncour prinaša v današnjem »Oeuv.ru« članek o sedanjem mednarodnem položaju in pravi med drugim:
Diplomatska intervencija je brez dvoma koristna stvar; kolikokrat sm« že diplomatsko intervenirali! Toda v sedanjih razmerah je potrebno, da tudi DN stori potrebne korake. Sporazum med tremi velesilami je neobhodno potreben, toda še ne zadošča. Storiti morajo svoje v okviru Društva na-
Italijani še vedno
obtožujejo Nemčijo
Fašistični tisk kar odkrito dolži Nemčijo umora DoH-Sussa in dogodkov v Avstriji
Rim, 29. julija, r. Italijanski tisk se je odločno postavil zoper Nemčijo. Ogorčenje nad klanjem na Ballhausplatzu je še vedno nespremenjeno. Danes so listi oni, ki odkrito izjavljajo, da je treba morilca zveznega kanceJarja iskati v Nemčiji.
Turinska »Stampa« piže med drugim: Nemčija je oznanjala potrebo umora dr. Dollfussa in hujskala na ta zločin in si je s tem naprtila odgovornost, da je morilcem, če že ne orožje za umor, kar tudi ni izključeno, dala finančna sredstva in moralno oporo. Zaradi tega je dokazano, da je sokriva teh dogodkov.
»Giornale d' Italia« naglaša v današnjem uvodniku da je Nemčija odgovorna za dogodke dne 25. julija, ker je organizirala, vodila in financirala narodno-soci-alistični pokret v Avstriji.
V ostalem, tako piše »Gazetta del Po-polo«, je nemški tisk sprejel vest o umoru s takšnim cinizmom in celo z zadoščenjem, kakršnega so vredni samo požigalci državnega zbora. List je mnenja, da bi mogla priti zadeva narodno-socialističnega terorja v Avstriji pred Društvo narodov in da bi mogla preiskava ženevske ustanove ugotoviti nemško odgovornost za te napade.
»Resto del CarlincK iz Bologne je globoko ogorčen zaradi nesramnosti mona-kovskega radija. List meni, da je Nemčija z dogodki dne 30. junija prekosila vse svetovne rekorde v justificiranju. Monakovski radio naj že enkrat utihne, da ne bo
še bolj povečal napetosti, ki je že itak dovolj huda. Italija ni storila diplomatskega koraka v Nemčiji, ker bi bilo posredovanje diplomatov pri zunanjem ministru Neu-rathu brez koristi, ker tri jih moral bodisi voljno poslušati ali pa dvigniti ogorčene proteste. Italija je raje nastopila z dejanji in dala nalog za vojaško ojačenje na mejah.
Misijo Pa pena so sprejeli politični krogi in tisk z nekim nezaupanjem. »Roke proč od Avstrije!«, pravi iGazeta del Po-polo«, kajti Avstrije se ne sme obravnavati kot nemške province in poslati tjakaj diplomata s funkcijami državnega upravitelja.
Aretacije na Dunaju
Dunaj, 29. julija AA. Včeraj popoldne so aretirali generalnega ravnatelja družbe »Alpina-Montane« Appolda, univerzitetnega profesora in bivšega poslanca Hngel-manna in predsednika avstromadžarske-sra »Volksbunda« Neubacherja. ~ Pariz, 29. julija. AA. Podkancelar knez Starhemberg je dal dopisniku »Petita Pa-risiena« intervju, v katerem je med drugim naglasil: Avstrija se bo do poslednjega diha borila za svojo neodvisnost. Dollfuss je mrtev, toda njegova ideja in njegov idealizem še dalje živita v srcih vseh avstrijskih rodoljubov. Od bodočnosti in preporoda Avstrije sta odvisni bodočnost in vstajenje Evrope.
eči gospodarske
in socialne rane
Zanimiva slika o današnjem stanju v litijskem, zagorskem in višnj egorskem okrožju — Več borbenosti in na
delo za lepše čase!
Litija, 29. julija
Litijski srez je zelo obširen in naseljen z industrijskim in kmečkim življem. Za danes je povabil sreski odbor JNS vse delegate iz posameznih edinic, da čujejo poročila voditeljev iz JNS in da očrtajo delegati položaj v vseh predelih sreza. Zbor je otvoril predsednik g. župan Lajovic, ki je na čelu zborovalcev toplo pozdravil narodnega poslanca Mravljeta in sreskega podnačelnika dr. Vidmarja. Tajniško poročilo je podal g. Turk Lojze. Ugotovil je, da so zastopane vse občinske in krajevne edinice. V svrho gibljivejšega aparata JNS so bili izvoljeni v sresko eksekutivo predstavniki iz vseh treh okrožij: za litijsko g. Lajovic. za zagorsko g. Kušar Slavo in za višnjegorsko g. Jeraj. V vseh navedenih krajih se ustanove tudi strankini pododbori.
Blagajnik sreskega odbora g. Rudi Tišler je opisal denarno stanje v sreski blagajni in občinskih edinicah. Imamo nad 3000 članov, ki vsi točno vrše svoje dolžnosti do stranke. Med najbolj marljivimi pa je organizacija v št. Lambertu pod vodstvom g. župana Vrtačnika.
Za sestanek vseh sreskih delegatov, ki se bo vršil v ponedeljek 30. t. m. v Ljubljani v dvorani ZKD in za sestanek delegatov, ki bo 24. avgusta v Celju, so dali delegatom točna navodila. Soglasno so bili izvoljeni zastopniki iz vseh treh glavnih področij našega sreza. Za litijski predel sta bila določena župan Lajovic in industrijec Kunstler, iz zagorskega Kušar, Fincinger in Prosenc, iz višnjegorskega Potokar in Jeraj.
I zasavska cesta v I. etapi javnih deL
O delu banovinskega odbora za javna
dela je poročal g. župan Lajovic. Po referatu, ki ga je sestavil marljivi tajnik g. dr. Riko Fux, so stavile posamezne občinske in sreske organizacije JNS program, ki je pa trenutno zaradi težavnega gospodarskega stanja težje izvedljiv. Odbor je porazdelil vsa predlagana dela v tri gradbene etape. V prvi so: zasavska cesta, cesta Ljubljana—Sušak in cesta Maribor— Prekmurje. V drugo gradbeno etapo pridejo dela, na katerih je interesirana banovina, v tretji pa posamezni srezi in občine. Prihodnje tedne bo obiskal dr. Fux vse sreske odbore JNS, sreske županske pododbore in sreske cestne odbore, da se urede posamezne podrobnosti za 2. in 3. etapo. Zanimivo poročilo je bilo sprejeto z veseljem, da bo končno le prišlo do realizacije nujno potrebne zasavske ceste, ki naj zveže Ljubljano skozi pokrajino v središču banovine z Zagrebom in Beogradom. G°®podarSko, socialno in politično stanje v občinah.
Prav zanimivo in poučno sliko v posameznih predelih sreza so podali zastopniki iz vseh naših občin.
V Litiji je najbolj delaven socialni odsek. Organiziral je vse brezposelne in z javnimi deli so zdaj vsi zaposleni. Največ jih je pri gradnji ceste Litija—Radeče m pri popravljanju železniškega tira Litija—Kresnice. Zborovalci so vzeli z veseljem na znanje ugotovitev: Litija trenotno sploh nima več brezposelnih, takih, ki so dela in zaslužka voljni, pač pa ima še nekaj delamrž-nih!
Shodi Jugoslovenske narodne stranke, aa katero simpatizirajo bivši klerikalci, ao po vsem srezu bili klavrni. Število članstva nafte stranke pa lepo narašča vsepovsod.
Delegata iz Zagorja ki Lok, torej iz najmočnejšega delavskega okrožja, sta podala sliko črnih dni nedavnega gladovnega štraj-ka, ko je delavstvo preživelo 64 ur brez vsake hrane v svojih temnih rovih. Zdaj pa groze izčrpanemu delavstvu z odpustom in celo z ustavitvijo vseh del v tem revirju, če se ne bo produkcija dvignila. V dno srca je seglo vsem
poročilo o delavskem naraščaja iz revirja. Mladina, ki je zapustila šolo, ne najde niti dela niti ne more v obrt ter se izgublja v vrtincu življenja. Pred dnevi so lok. oblastva izvedla racijo po kozolcih in šupah, kamor se zateka ta mladina. Med njimi so ugotovili zadnje dni 27 žrtev spolnih bolezni Poročilo, ki mora zgroziti vsakega! V tem okolišu je 150 delavcev zaposlenih pri javnih delih, 500 delavcev pa je brez vsakega zaslužka.
Medtem, ko člani raznih akcij rušijo enotno disciplino v stranki, bojevniki pa polivajo z gnojnico vse javne delavce, delajo naši voditelji za izboljšanje krize. V kratkem bodo tudi zagorski delavci našli dela na novo projektirani cesti Zagorje—Ljubljana
To bo najbližja zveza, ki bo šla vso progo po ravnem, z edinim vzponom na Trati pri Kandršah. Prejšnji teden so jo ža trasirali, v torek 31. t. m. pa jo bodo pregledali še inženjerji, da izvrše še morebitne korekture. Pri delu bo zaposlenih nad 200 ljudi vsaj poldrugo leto. To poročilo je bilo sprejeto z ugotovitvijo, da so le brige in dela za bližnjega pravo »bojevniško« delo. Soglasno pa je bil tudi sprejet predlog, naj preide JNS v odločno borbenost proti vsem rušilcem in
blatnikom!
Do podrobnosti se je pregledalo stanje v našem srezu. K besedi so se oglasili vsi delegatje in je zborovanje trajalo do popoldanskih ur. Poročila in debate so pokazale, kako vneto stoje na braniku za koristi vseh slojev sreza naše organizacije JNS. Ugotovilo se je, da imajo edino te voljo do dela za korist ljudstva. Narodni poslanec g. Milan Mravlje je slednjič podal zaključno poročilo, kjer se je dotaknil osnov JNS in ideologije vsedržavnega političnega pokreta.
Po zboru spet posveženi so odšli delegatje v svoje edinice, da zastavijo svoje sile v organizacijah JNS za koristi naroda m države.
Uspel polet v stratosfero
Rapid-City (Južna Dakota), 29. julija
AA. Tu ee j* vzdignil na poizkueni pole* največji balon eveta. nalašč zgrajen za stratosferske polete. Balon hoče doseči višine 15 milj. V jekleni eondoli pod orjaškim balonom eo ee dvignili na poizkusni polet trije letalci. Gondola ie bila nermetsKo zaprta, e eeboj pa eo vz?li umetni zrak. Po,»-kjsni polet je priredila nacionalna zemljepisna vojaška in letalska družba. Letalci, ki eo ©e dvignili v gondoli, so pilot major William Kempner. stotnik Alb?ri Stevene kot opazovalec in Ovril Andereon kot drugi
pilot. Vreme je idealno.
New York, 29. julija r. Ameriška letalca Kemner in Stevens sta dosegla 18.000 m ter zopet srečno pristala.
Katastrofalna suša v Ameriki
Forworth (Texas), 29. julija AA. Težaški cowboyi morajo postreliti po tisoč glav živine na dan, ker nimajo vode zanjo. Samo v zadnjih sedmih tednih so postrelili 61.000 glav živine. Ce suše ne bo kmalu konec, bo Texas izgubil nad milijon glav
živine.	, .. ,
New York, 29. julija AA. Smrtnih primerov zaradi strašne vročine Je že 1361, med njimi 378 v državi Missouri in 360 v Ulinoisu.
Nemčija slavi obletnico vojne
Berlin, 29. julija. AA. V četrtek 2. avgusta prirede v tukajšnjem Lustgartnu spominsko svečanost ob 20 letnici vstopa Nemčije v svetovno vojno. Na svečanosti bodo zastopane najvišje državne oblasti, delegacije vojaških enot, zastopniki nacionalno-socialističnih zaščitnih in drugih oddelkov, nacionalno-socialistična delavska organizacija in nacionalno-socialistična mladina Govore na tej svečanosti bo prenašal berlinski radio.
Vseameriška konferenca
Buenos Atres, 29. julija AA. Zunanji minister je imenoval poseben odbor strokovnjakov, ki naj pripravi gradivo za v se ameriško trgovinsko konferenco, ki naj se sestane v marcu 1935 v Buenos Airesu.
Spremembe v železniški službi
Upokojeni so uradniki VIII. položajne skupine: Ažman Alojzij, Jesenice; Sešek Frančišek, Ljubljana; Kovač Alojzij v Kranju; Horjak Anton v Zidanem mostu: So-tošek Ivan, Langof Anton in Trotošek Ka-rol v Ljubljani; Šval Frančišek v Novem mestu; Sluga Franc v Ljubljani, Ingolič Josip v Mariboru; Fortuna Jožef v Ljubljani; Cibic Jožef in Osim Alojzij v Novem mestu; Bizjak Karel, Ljubljana; Mlakar Karel v Mariboru; Podkrajšek Karel, Ljubljana; Bibič Martin, Maribor: Šalamun Ivan v Celju; Dekleva Ivan, Podboj Feliks in Premk Ivan v Ljubljani: Žigon Štefan, Zidani most; Šibovc Alojzij. Grobovšek Jernej, uradnik IX. polžajne skupine Bliimlein Karel, uradnik X. položajne skupine Heben-streit Karel, vsi v Ljubljani.
Nadalje so upokojeni zvaničniki I. kategorije: Gluhak Martin v Mariboru; Valen-oič Henrik, Ostrožnik Andrej, Horvat Alojz; zvaničniki II. kategorije Debevec Ivan in Grat Franc v Ljubljani; Novak Blaž, Zidani most; Stolcar Kristijan na Jesenicah; Stare Fran v Bistrici-Boh. jezero; Pišot Alojzij v Ljubljani; černčič Jakob v Mariboru; Abram Franc v Bistrici-Boh. jezero; Rus Franc, 2eleznik Alojz in Križaj Janez v Ljubljani; Ladinik Ivan v Mariboru; Grimšič Jožef v Ljubljani: Knez Jakob v Celju; Križanec Franc v Grobel-nem: Korošec Primož v Ljubljani; Dolni-čar Leopold na Pragerskem; Hribar Jakob na Jesenicah; Jesenovec Gašpar v Škofji
Loki; Zvalbrod Matija na Jesenicah; Oberč Franc in Perje Jakob v Maribora; Tačko Rudolf v Celja; Pliberiek Jožef v Slov. Bistrici in Seiek Mihael v Ljubljani.
Premeščeni ao zvaničnik I. kategorije Pavlič Franc iz Bistri^g-Boh. jezero v St. Vid-Vižmarje; zvaničniki IL kategorije: Novak Franc i* Trebnjega v Novo mesto; Walluschnig Pavel z Bleds-jezero na Jesenice; Lužnik Matija iz Cušperka na Grosuplje; Pretnar Franc iz Bistrice-Boh. jezero v Zalog; Novak Anton z Zidanega mosta k progovni sekciji Ljubljana glav. pro-
ga; absolvent prometne Sole Petionf ŽS-
vadin iz Ormoža v Ljutomer. Nameščeni so za uradniške pripravnike absolventi prometne šole: Greisch Alojzij v Rimskih toplicah; Kač Franc v Trbovljah; Kukec Adolf v Borovnici; Laparija Bogomir v Litiji; Pogačnik Ivan v Škof ji Loki; Stok Milan v Trbovljah; Pere Anton v Grobelnem; Naveržnik Karel v Vidmu-Krškem; za zva-ničnika II. kategorije sta imenovana Jur-kovič Rajmund v kurilnici Maribor in Dovč Anton v kurilnici Ljubljana gor. koL

cBM^ut*
Curiški turnir končan
Dr. Aljehin je dosegel prvo mesto, Flohr in dr. Euwe
sta mu za petami
Roselli je dosegel samo remis z Grobom, dr. Euvve pa je v španski igri zmagal nad Johnerjem. Stari lev dr. Lasker je za zadnjo borbo očividno zbral vse sile in je pora-zU Josseja, Naegeli pa je dobil indijsko obrambo nasproti Miillerju.
Končno stanje tega pomembnega turnirja, ki je dal šahovskemu svetu spet nekaj novih briljantnih produkcij, je naslednje: Aljehin je spet prvak s 13 točkami. Za njim je Flohr — edini na turnirju, ki ni bil poražen —■ vendar pa ima z dr. Euwejem enako število točk, namreč 12. Bogoljubov je dosegel 11 in pol, dr. Lasker 10, dr. Bern-stein in Niemcovič 9, Stahlberg 8, Johner 7 in pol, Heneberger 5 in pol, Gigli 5, Roselli 4 in pol, Grob in Muller 4, Niegeli S, Joss 2.
Zmagovalec dr. Aljehin
Čarih, 29. julija. V poslednjem kola turnirja je zmagal Aljehin nad Henneberger-jem, ki je v sicilski obrambi žrtvoval figuro za 3 kmete in je imel zelo dobro pozicijo, vendar je dopustil, da je Aljehin znova dobil kmeta in tako je bila partija za Henne-bergerja izgubljena.
Flohr je odigral Izvrstno partijo z Nlem-eovičem, Id pa se je zaključila vendarle z remijem, tako torej vendarle ni mogel doseči Aljehina, MI pa nra je stalno za petami.
Dr. Bernstein je dosegel v
danskem gambita a Stahlberg om prednost, dobil je figuro ln zmagal. Bogoljubov je imel za nasprotnika Gigiia; dobil je na sedmi liniji prednost bi je gladko zmagal.



flohr — svetovnemu mojstru za petami
Kolesarsko prvenstvo banovine
V zelo živahni dirki sta si včeraj priborila banovinsko kolesarsko prvenstvo F.
Abulnar v glavni in V. Avbelj (oba ŽSK Hermes) v juniorski skupini. — Na
častna mesta so se plasirali Oblak in Valant v glavni ter Močnik in Hamberger
v juniorski skupini
Redke so pri na« kolesarske dirke, Iti bi bile po svoji borbenosti tako živahne in bi pritegnile nase toliko publike, posebno po vaseh, koder so dirkači vozili, kakor včerajšnje banovinsko prvenstvo na progi Maribor-Ljubljana (135 km) za glavno skupino, Celje-Ljubljana (70 km) pa za ju-nionsko. Tudi dirkači sami, ki so se jfeoraj vedno pritoževali, da se za njihovo spremstvo nihče ne zanima, se za včerajšnje dirke nimajo kaj pritoževati. Bilo je spremstva več ko dovolj.
Takoj zarana so se konfkurentje zbrali na startu, ki je bil kake tri kilometre rred Mariborom. Start je bil ob 7.10. Pisana skupina dvanajstih dirkačev se je talkoi zakadila po zelo slabi kotanjasti cesti, ki je bila vse do nekaj kilometrov pred Konjicami v takem žalostnem stanju, da si je težiko predstavljati. Prva žrtev teh kotanj je bil agiini Gregorič. Takoj za njim Štirn, za tem pa žilavi Gartner. Vsi ti fantje so zaostali že pred prvim resnim vzponom. Ves čas od starta vodi Abulnar, ko mu nekako na 15 km, t j. malo pred klancem, prevzame vodstvo Grabeč, ki se naglo oddaljuje od skupine ter pridobi kakih 300 metrov. Kaj je mislil doseči, se ne ve, ker se ie kmalu spet pridružil skupini. Na klancu (17 km) se začenja prva velika muka. Oblalk se drži Abulnarja. za katerim, sta še Valant in Grabeč. Rozman zaostaja, za njjmi pa so še drugi. Na sledečem klancu se dirkači še bolj redčijo, a na tretjem, že ostrejšem, pa se Abulnarja posreči pridobiti kakih 300 metrov terena. Valant, Oblak iri Grabeč so mu brž za petami in se na četrtem klancu že združijo. V takem redu jo ta četvorica maha proti Konjicam, kjer odneha Oblak, pričakujoč Rozmana, da bi z njim skupaj ujela trojico. Ko pa vidi, da Rozman ni ▼ baš cvetočem razpoloženju, zbere vse svoje moči in jo sam ubere na lov, ki je trajal precej časa, kajti vodeča trojica, vedno z Abulnar jem na čelu, vozi hud tempa Medtem ko vodje glavne skupine švignejo skozi Celje in mimo na start čakajočih juniorjev pri 70 Han, se ti poslednji postavijo v vrsto, da po desetih minutah tudi oni nastopijo borbo svoje vrste. Abulnar je proti Vranskemu še vedno na čelu, Grabeč v sredi, Valant zadaj. Zdajci se za hrbtom približa Oblak, ki kar nepričakovano vpade med Valanta in Abulnarja, medtem ko v tistem hipu že nekoliko iiz-črpani Grabeč (tudi s premočno prestavo) zaostaja. Njegovo mesto je talko zasedel Oblak. Trojanski šest kilometrov dolgi klanec vozijo fantje z lahkoto, le zadnjo ostrino občuti Valant, ki nekoliko zaostane, a se dalje navzdol in po ravnini proti Liftovici spet približa. Malo pred vrhuncem Črnuškega klanca rotegne Oblak, in si pr dobi kakih 30 metrov. Misleč, da mu sledi Valant, se obrne, a vidi namesto »zarotnika« zagorelega Abulnarja, tako da odneha. Karavana se bliža Ježici. Burne aplavze vprizorijo dirkačem številni kopalci, k: so se zbrali na obeh konceh savskega mostu. Kakor da bi iz oblakov padla, sta se zakadila med trojico še dva junioria, in sicer dva Tineta — Avbelj in Močnik. Njiju pojav j« Abulnarja in Oblaka tako vzpodbudil, da sta potegnila zelo hud tempo, pri čemer i« na ježiškem klančku že Valant moral nekoliko zaostati. Ker sta oba Tineta dosegla svojo željo, ujeti vodečo glavno trojico, sta odnehala
ia vozih počasneje, medtem k*> sta Oblak in Abulnar nadaljevala brzino. Naključje je naneslo, da se Oblak na slabi cesti spodtakne in pade, se pa urno pobere in lovi, čeprav ga boli noja. Na cilj, kjer se je zbrala številna publika, so dirkači prispeli v naslednjem redu:
Glavna skupina: I. Abulnar ((ŽS^-H) 4:17.20; 2. Oblak Janko (Prim.) 4:17.22;
3.	Valant Ivan ((Zarja. Jesenice) 4:17.24;
4.	Gartner Franc (Ljubljanica) 4:25; 5. Grabeč Ivan ((Prim.) 4:37.57; 6. Rozman Štefan (Železničar, Maribor); 7. Kemperie Anton (Maraton, Maribor); 8. Brajnik. Iz* stopili so zaradi defektov: Pavličič Matija. Štirn Karel, Trobec. Gregorič.
Juniorji: I. Avbelj Valentin (ŽSIOf) 2:19.11; 2. Močnik Val. (Sava) 2:19.12; 3. Hamberger ((ŽSKH) 2:20.; 4. Arčon Josip (Primorje) 2:20 in eno petino; 5. Šteian-čič Ivan (Sava) 2:20 in dve petini; 6. Golob Armand (Prim.); 7. Selan Josip (Sava); 8. Praprotnik Stane (Zarja, Zg. Kašelj); 9. Kosj Milan (Sava); 10. Soje Ivan (Maraton, Maribor).
Takoj po prihodu vseh dirkačev so bile v Kavčičevih prostor h ob lepih nagovorih podpredsednika podzveze »Ljubljane« g. Stanka in predsednika mariborske podzveze g. Markoviča razdeljene trdo pribor jene nagrade.
Natečaj za glasbeni festival
Beograd, 28. julija.
Združenje prijateljev umetnosti »Cvijeta Zuzorič« priredi z željo, da podpre razvoj jugoslovenske glasbene kulture, marca 1935 jugoslovenski glasbeni festival, kjer bodo prvič izvajali simfonijska dela tistai jugoslovenskih skladateljev, ki jih bo posebno razsodišče zbralo za ta festival.
Da izvede svojo idejo, razpisuje združenje prijateljev umetnosti »Cvijeta Zuzorič« natečaj za delo simfonijskega značaja, pri čemer ne predpisuje ne oblike ne ideje umetniškega ustvarjenja, želi samo, da bodi delo izraz sodobnih umetniških in nacionalnih teženj jugoslovenske glasbene kulture. Delo mora trajati najmanj 10, največ 50 minut.
Glede na praktično možnost izvajanja je potrebno, da instrumentalni sestav parti-ture ne preseže običajnih meja velikega simfonijskega orkestra Dela je treba predložiti v orkestrski partituri čitljivo in s črnilom napisana do 1. januarja 1935. Partituro je treba označiti s šifro in priložiti zapečaten ovitek, označen z isto šifro, v njem morajo pa biti osebni podatki avtorjevi. Vsak skladatelj sme tekmovati samo z enim delom.
V razsodišču so posvetovalni člani glasbenega odseka združenja prijateljev umetnosti »Cvijeta Zuzorič« in dirigent, ki mu je poverjena izvedba programa. Nagrada dela, ki ga razsodišče izbere, znaša 1000 Din plus 1000 Din za prepis orkestrskega materiala, ki mora biti izročen združenju do 15. februarja 1935. Nagrajeno delo in orkestrski material ostaneta skladateljeva last. Nagrajenih bo največ pet del. Skladbe naj se pošljejo priporočeno na naslov podpredsednice združenja ge. Kriste Djor-djevičeve, Strahinjica bana ulica br. 67, Beograd. Z razpisom tega natečaja se združenje prijateljev umetnosti »Cvijeta Zuzorič« obrača na vse jugoslovenske skladatelje in jih prosi, da se udeleže natečaja.
Iz poštne službe
Beograd, 29. julija p. Imenovan je za šefa krajevne kontrole pri poštni direkciji v Ljubljani Jerko Oršič, doslej šef krajevne kontrole v Skoplju.
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 29. julija.
šentjakobska nedelja — višek poletja. Bila je pravo zrcalo letošnjega leta. Prekrasno vreme smo imeli vse do popoldneva, da so bili ljudje kar navdušeni za kopanje ta za izlete. Toda v popoldanskih uran je začelo na gorenjski strani zamolklo bobneti, kakor nekdaj ob italijanskih ofenzivah. Nad vso ljubljansko pokrajino je zavladala mučna soparica, na nebu so se nakopičili oblaki in že je tudi nad Ljubljano privihralo neurje. Vžigale so se strele ta je nekajkrat silovito treščilo, vendar, kolikor zaenkrat vemo, brez hudih posledic. Vlila se je ploha ta je lilo dobre pol ure, nakar se je pohlevni dežek lepo unesel. Nebo se je zjasnilo ta imeli smo spet prijazen, prijetno hladen poletni večer.
V velikih časteh je bilo danes Šentjakobsko žegnanje, ki so ga veselo praznovali v št. Jakobu ob Savi, nadalje na Viču, pa tudi v štepanji vasi. Vsepovsod je bilo dobro poskrbljeno aa izdatno postrežbo ta Ljubljančani so ostali zvesti starim tra-
dicijam. Nesreča pa se zaenkrat ni primerila prav nobena ta tudi na policiji so uživali blažen mir.
V Maribora enako: po krasnem dnevu neurje
Maribor, 29. julija.
Današnja nedelja je bila brez omembe vrednih dogodkov in prireditev. Dopoldne je bil pravi poletni dan, ki je zvabil mnogo Mariborčanov na zeleno Pohorje, več tisoč pa jih je pohitelo na Mariborski otok m druga obdravska kopališča, da se ohlade v valovih Drave. Popoldne pa je vreme prekrižalo vse račune izletnikov ta kopalcev. Okrog 14.30 je nastala nevihta in kake pol ure je lilo kakor iz škafa. Povrh pa je še divjal hud vihar, ki je napravil tako v mestu kakor v okolici precej škode. Otresel je mnogo sadnega drevja, mnogo dreves je tudi izruval, po mestu pa je polomil nešteto šip na odprtih oknih, čez pol ure se je nebo zopet zjasnilo in nastal je prav prijetno hladen poletni večer
Knjigarnarji za svoj 11
V Ljubljani so zborovali knjigarnarji iz vse Jugoslavije
V dvorani Trgovskega doma so zboro-danes predstavniki jugoslovenskega knjigarnarstva. Imeli so prvi letni redni občni zbor Zveze organizacij jugoslovenskih knjigarnarjev. Organizacija je bila osnovana šeie lansko leto na pobudo ljubljanskih knjigotržcev in je že v tej kratki dobi dosegla prav lepe uspehe, čeprav je morala zaentkrat svojo glavno delo posve-fiti organizaciji.
Zborovanje je otvoril po-slevodeči podpredsednik, znani zagrebški knjigarnar fvo Kugli. Pozdravil je delegate, ki so pri-ŠH v lepem številu iz vseh pokrajin naše države ter predlagal, da se odpošljejo pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju, ministru trgovine in industrije in ministra prosve-te. V svojem nadaljnjem govoru je orisal vse težkoče, is katerimi se morajo boriti baš knjigotržci, k: so v sedanjih časih hudo prizadeti ne samo od gospodarske, marveč tudi od duhovne krize. Knjiga je danes postala skoroda hiksuz. A kljub temu niti ena druga trgovsika panoga ni izpostavljena tako hudi in brezvestni konkurenci. kakor je knj gotržstvo. Ko niti enemu francoskemu pa niti italijanskemu založništvu ne pride na misel, da bi ignoriralo jugoelovensfke knjigarne in mimo njih prodajalo svoje knjige, so nemške in avstrijske firme naravnost preplavile vso Jugoslavijo s svojimj agenti, ki zaslužijo pri tem ogromne vsote, a ne plačajo niti pare
davka, dočim naSe domače knjigarne komaj životarijo. Organizacija posveča tem pojavom vso pažnjo in beleži v pobijanju te nedopustne konkurence tudi že prav lepe uspehe. Žal pa ni še povsod iprodrlo načelo solidarnosti jn tako se morajo tudi na znotraj boriti z nesolidno konkurenco, kar krizo knjige le še povečuje.
Poročilo, ki ga je podal tajnilk Zveze g. Brajer iz Beograda, navaja obširno vse dosedanje delo organizacije in v polni meri opravičuje nado, da se bodo razmere na trgu jugoslovenske knjige izboljšale v korist knjigarnarjev m občinstva. Po vsestranski debati, tekom Ikatere je bilo dosedanji upravi izraženo polno priznanje in zahvala za njeno požrtvovalno delo. je 'bil izvoljen nov odbor. Za predsednika je skupščina soglasno izvolila uglednega ljubljanskega knjigarnarja g. Schwentnerja, ki je sprejel to častno mesto* z obljubo, da bo posvetil vse svoje moči raizvojn šn napredku knjigarnarjev m s tem tudi naše domače knjige, zavedajoč se, da vrše knjigarnarji s tem važno kulturno delo. Po razpravi o raznih internih organizacijskih zadevah je skupščna izrazila upanje, da bo našla tudi v bodoče pri vseh državnih oblasteh in javnih ustanovah polno razumevanje in podporo. Po skupnem kosilu so se udeleženci ziborovanja popoldne odpeljali na Bled.
delavske zavarovalnice
Deset let razvoja za delavski blagor
V mestni posvetovalnici se je dopoldne vršil redni občni zbor Mestne delavske zavarovalnice, ki vodi bolniško in pokojninsko zavarovanje ljubljanskega mestnega delavstva. Lansko poslovno leto je bilo deseto, kar zavarovalnica obstoji, ta tako je današnji zbor polagal obenem bilanco njenega desetletnega razvoja ta napredka. Za mestno občinsko upravo so bili navzoči občinska svetnika Kosem in štrukelj in magdstratni direktor Jančigaj, ki zastopa mestno načelstvo v vodstvu zavarovalnice.
Načelnik Blažič se je v predsedstvenem poročilu sipominjal predvsem ustanovitve te socialno najvažnejše ustanove mestnega delavstva, ki jo je omogočil tedanji občinski svet pod županom dr. Peričem in ki so ji z velikim razumevanjem šle na roko vse poznejše občinske uiprave, zlasti odkar je župan dr. Puc. Administrativni vodja Kogovšek je nato podal podrobno poslovno poročilo, ki med drugim navaja, da se je število članstva dvignilo v zadnjem letu od 328 na 359. z 817 svojci vred pa šteje organizacija 1176 zavarovancev. V svojem prvem poslovnem letu je zavarovalnica štela komaj 99 članov, potem pa je to število od leta do leta raslo, kakor so se razvijala mestna podjetja in kakor si je zmerom več delavstva pridobivalo
stalnost ta s tem pravico do zavarovanja. Najmočnejši kader med mestnim delavstvom tvorijo uslužbenci cestnega nadzorstva, elektrarne, plinarne, mestnih voženj, vodovoda to vrtnarije. Največje število članov se nahaja v IX. mezdnem razredu z zavarovalno mezdo 48—58 Din dnevno. Za mestne zdravnike, ki redno vrše zdravniško službo za zavarovalnico, za specialiste ta za parne ter žveplene kopeli v OUZD je bilo v preteklem letu izdanih 1429 nakaznic. Za zdravljenje in popravila zob se je izdalo 32.150 Din, za zdravniške honorarje ta porodne podpore na domu pa 62.070 Din. Porodov je bilo v preteklem letu 34, v bolnicah se je oskrbovalo 125 zavarovancev 1461 dni, v zdravilišču za pljučne bolezni na Golniku 4 zavarovanci 261 dni, v radiotermalnih kopališčih Laško in Dolenjske Toplice pa 2 zavarovanca 33 dni. Skupno je članstvo izven bolnic bolovalo v preteklem letu okrog 4800 dni.
Poleg tega, da je zavarovalnica kupila veliko parcelo v Srednji vasi v Poljanski dolini, kjer bodo zgradili lep, moderen počitniški dom za mestne delavce ta njih rodbine, je najvažnejša pridobitev lastno kopališče v mestni hiši na Jegličevi cesti, ki ga je po zaslugi direktorja Jančigaja dala mestna občina na svoji zadnji gremijatai seji zavarovalnici v upravo. Pereče pa je
vprašanje starostnega zavarovanja. Na nedavnem širšem sestanku mestnega delavstva je bila sprejeta posebna resolucija, ki je bila dostavljena g- županu ta vsem odločujočim čtaiteljem, na katero pa doslej še ni bilo odgovora. Da finančna stran starostnega zavarovanja res ni rožnata, dokazuje dejstvo, da je bilo ob koncu lanskega leta 60 rentrnkov, ki jim je bilo izplačanih 99.411 Din rent, letos pa ima pravico do pokojnin 21 novih zavarovancev, ki so stari nad 65 let. Večina teh zavarovancev je pokojninsko zavarovanih že od početka zavarovalnice, torej več ko 10 let in bodo znašale rente za vsakega izmed njih vsaj po okrog 560 Din na mesec. Ce bo upokojenih vseh teh 21 zavarovancev, bodo rente znašale letno 238.400 Din, medtem ko so starostni prispevki znašali lansko leto samo 167.210 dinarjev. Tu je pomoč nujno potrebna, bodisi da prevzame starostno zavarovanje mestna občina ali pa da se zvišajo dajatve. Razveseljivo pa je, da v staležu mestnega delavstva zadnja leta prevladujejo mlade moči z 20 do 35 leti, ki bodo dolgo plačevali svoje dajatve zavarovalnici, njihovi zahtevki pa bodo prišli v poštev šele, ko si bo starostni sklad gotovo že opomogel. — Med drugim je g. Kogovšek podal tudi poročilo o zdravstvenem stanju članov Mestne delavske zavarovalnice, ki ga je poslal mestni fizik dr. Rus. Posebno poudarja dr. Rus veliko število tuberkuloznih ta revmatičnih obolenj. Z ustanovitvijo lastnega počitniškega doma bo zatiranju jetike med mestnim delavstvom mnogo pomagano. Revmatična oboJenja so bila najpogostejša med člani, ki so zaposleni v kanalih in v vrtnariji ta ki so morali ponovno v mokrih delovnih oblekah hoditi aaleč domov. Značilno je, da so najbolj pogosto obolevali člani, ki stanujejo daleč, časih do 15 km izven Ljubljane. Med svojci delavcev je mnogo slabotnih, bledih, bolehnih otrok. Računski zaključek za leto 1933., o katerem je prav tako poročal g. Kogovšek, izkazuje v bolniškem zavarovanju 1,413.158 dinarjev, v starostnem pa 1,682.276 dinarjev prometa.
Na predlog g. Rejca, ki je poročal v
Imenu nadzorstva, je občni zbor soglasno
odobril poročila ta račune, nato pa je sledilo poročilo o proračunu za leto 1934., ki predvideva za bolniško zavarovanje 344.500
Din, za starostno zavarovanje pa 579.500 Din' izdatkov. Nato je načelnik Blažič poročal o nakupu zemljišča za počitniški dom, ki je tako ugodno izpadel predvsem po zaslugi magistratnega direktorja Jančigaja. V novi nadzorstveni odbor so bili izvoljeni gg : Rejc, Porenta ta kot namestnika Justin ta Neruda.
Pri slučajnostih se je oglasa k besedi obč. svetnik KP«em, ki je v imenu občinskega sveta ta župana zagotovil zavarovalnici vso podporo za sanacijo njenega pokojninskega sklada. Posamezni zborovalci so nato opozorili še na nekatere pereče potrebe mestnega delavstva. Tako bi bilo nujno, da mestna občina preskrbi svojim uslužbencem zdravih stanovanj, ker doslej zlasti delavci izgubljajo svoje zdravje po nehigijenskih podstrešjih ta kleteh. Kar je občina gradila stanovanjskih hiš, so mestni delavci prav malo deležni njihovih dobrot. Mestno načelstvo naj odredi komisijski ogled vseh delavskih stanovanj. Mnogi stari delavci so vkljub temu, da 90 po 5, celo do 9 let stalno v mestni službi, še zmerom brez stalnosti ta zato tudi brez pokojninskega zavarovanja. V doglednem času bodo v občinskem svetu sprejemali nov službeni red in pri tej priliki se mora nujno rešiti tudi vprašanje pokojninskega zavarovanja za te delavce. Službeni red, ki je zdaj v veljavi, je v nekaterih točkah nejasen ta zmeden, ker se je izvirnik izgubil in tudi zapisnika občinske seje, na kateri je bil sprejet, ni več. Tako obstojata glede na nedeljski počitek ta dopust dve vari janti. Pragmatično nastavljeni delavci imajo vse zapovedane praznike plačane, drugi pa ne. Občinski svetnik Kosem je pojasnil, da je občinski svet že sklenil, da bodo pri dodeljevanju stanovanj v mestnih hišah poslej prihajali v prvi vrsti mestni uslužbenci v poštev, direktor Jančigaj pa je naglasil, da je treba povsod, kjer so po službenem redu nejasnosti, tolmačiti sporna mesta delavstvu v korist. Prav tako so delavci z zadoščenjem sprejeli na znanje, da bo mestna kopel na Jegličevi cesti brezplačno na razpolago vsem mestnim delavcem in njihovim rodbinam. Opoldne je načelnik Blažič zaključil zbor.
V ROČICA 1
Slavje Rogaške Slatine
Ob veliki udeležbi odličnih gostov je bilo otvorjeno moderno kopališče in nato še strelišče
Rogaška Slatina, 29. julija.
Dve lepi svečanosti sta se vršili danes v našem najlepšem zdravilišču, v Rogaški Slatini. Kakor je že poročalo nedeljsko »Jutro«, je novo moderno kopališče, ki je bilo že res nujno potrebno, toliko dograjeno, da so ga mogli danes otvoriti. Svečanosti je prisostvovalo veliko število zdraviliških gostov in domačinov, kumovala pa je dvorna dama gospa Lozaničeva. Navzoči so bili tudi bivši minister dr. Frangeš, pomočnik ministra notranjih del g. Lukič, general Živ-iovič, brat bivšega ministrskega predsednika, naš generalni konzul v Kairu g. Šu-m-enkovič s soprogo, ravnatelj Narodne banke g. Šreplovič, vdova generala Sturma-Jurišiča, soproga našega generalnega konzula v Gradcu gospe Djordjevičeva, župan Rogaške Slatine g. Šentjurc s člani občinske uprave, novomeški župan in banovinski svetnik g. dr. Režek, šef-zdravnik dr. Kol-terer in mnogi drugi.
Po uvodnem komadu, ki ga Je odigral orkester ljubljanske opere, je kanonik Alojz Mrhar (Silvin Sardenko) v lepem govoru prosil božjega blagoslova na novo kopališče ter opravil cerkvene obrede. Za njim je imel daljši govor ravnatelj zdravilišča g. inž. Ditrich, v katerem je najprej pozdravil vse navzočne in dejal med drugim, da je Rogaška Slatina že dolgo vrsto let čakala z veliko nestrpnostjo na današnji dan. Danes so se uresničile dolgoletne želje zdravilišča in njegovih gostov, ker je dograjen bazen športnega plavalnega kopališča. Mens sana in corpore sano, to je geslo športa, ki odmeva danes po vsem svetu. Gojitev zdravega, to je predvsem plavalnega športa, ustvarja krepke in zdrave generacije. To smo spoznali tudi pri nas in govornik je izrazil zahvalo banski upravi za moralno in gmotno podporo pri gradnji kopališča. S tem kopališčem bo Rogaška Slatina nudila tako gostom kakor domačinom možnost, da si okrepe telo v kristalno čisti vodi na svežem zraku in solncu. Staro plavalno kopališče je bilo zgrajeno leta 1851., toda ne po vzorcu sodobnih kopališč, marveč na zelo neprikladnem mestu, v senci dreves, da je le redkokdaj posijal na kopalce žarek sonca. Novo kopališče bo najmo-
derneje urejeno in bodo kabine razvrščene ob cesti. Potok bo prikrit tako, da bo na drugi strani 6.000 kvadratnih metrov prostora za solnčenje in za razne igre.
Lani je bil zgrajen novi vodovod, tako da teče sedaj v plavalni bazen kristalno čista voda izpod 11 km oddaljene Sladke gore. Ta voda se bo ogrevala na 22 stopinj Celzija, tako da se bodo tudi starejši ljudje brez strahu za zdravje lahko posluževali kopališča na prostem.
Ravnatelj inž. Ditrich je nato izrekel zahvalo vsem, ki so sodelovali pri gradnji, predvsem arhitekt inž. Glanz, mž. Matek, inž. Stanko Bloudek, tehnik Krauser, inž. Skaberne, inž. Likar in tehnik Mesesnel. Gradbena dela je izvršila tvrdka Emil To-mažič rz Ljubljane, ki je dogradila kopališče v 53 dneh z vsemi pripadajočimi objekti.
Pri tem fnž. Ditrich tudi ni pozabil onih
Eridnih rok, ki so s krampom ia lopato iz-opale v 23 dneh 1.600 kubičnih m zemlje in v 30 dneh zabetonirale 3.500 kubičnih
metrov betona. Ako se misli, da je bila prva lopata zasajena šele 15. maja in da se lahko danes po 2 in pol mesecih že kopajo, je delo zelo naglo napredovalo. Inž. Ditrich je nato naprosil kumico, da krsti kopališče. Kumica dvorna dama gospa Lozaničeva je to storila z sedami: Smatram za posebno čast, da kot dolgoletna obiskovalka tega našega najlepšega zdravilišča v Sloveniji pozdravim novi dokaz njegovega napredka in da otvorim to za zdravje koristno kopališče. Nasi mladini želim zdravja in zadovoljstva ter da bi vsakdo odnesel najlepše spomine iz Rogaške Slatine.
Nato je kumica zlila v bazen steklenico šampanjca in krstila kopališče z besedami: »Za zdravje naše mladine!« V tem trenutku je skočilo 10 krepkih ogorelih dečkov-plavalcev Mariborčanov v bazen ter so se v vodi poklonili kumici. S tem je bilo kopališče otvorjeno, takoj nato so tudi ostali kopalci poskakali v bazen, v katerem je mahoma zavladal pravi živžav, ki pa ni trajal dolgo, ker so takoj nato sledile plavalne tekme
Tone Brezar:
Pismo o vojni
Pozno pomladi leta osemnajstega so enoletnika Pepča Benedika odpustili od vojakov. Slaboten je bil kakor trst, pa je še menil, da se jc sam izmazal. Potem je pisal iz vaške samote.
— In zdaj sem tu — se je glasilo dolgo pismo tovarišem h kadru. — Po obupnem opletanju, ko izgubljenec nisem vedel, kam, me je brezdomca privedla pot na zeleno Posavje, juhej! Moja poletna epistola naj vam danes pove, kako živimo v domačih krajih in kako se razvem je naša usoda. Žalostno je. Zaradi vojne. Pa tudi veselo. Zaradi vina! Bodi zlati kaplji v čast in slavo najprvo povedano, da je lanski letnik — sedem-najšček, še dolgo bo slovelo to ime! — dozorel tako, kakor da je bil vsrkal vase železo in olje. Ljudje pijo. Se pravi: najbolj pijo ženske. Vsak mesec po prvem gredo po podporo. Debele denarje dobe in tri, štiri popivajo ves dan. O, časih tudi po dva dneva in po dve noči. Sam jih gledam v gostilni, saj sem gost pri stricu oštirju. Veselo je, kakor da se vleče dolga svatovščina, ne pa vojna. Zlasti ob dnevih, ob tistih prekletih dnevih, ko delijo podpore. Že pijane se štiri privleče jo iz trga. Žlahtno vino se v vaški gostilni preliva po mizi. Hri-pavo, cvileče vreščijo babe svojo zdra-vi-co:
Ena kupica zrel'ga vinčeka ^
je po mizi gor in dol prirajžala..«
Za vse je ena sama čaša, vsaka mora piti, kadar pride zdravica nanjo. Su-šična Kovačica zadremlje pri belem popoldnevu in kinkne ob klop. Druge vre-šče in pijo naprej. Vsakogar zalivajo, ki stopi nepovabljen v gostilno. Otroci jih pridejo cukat za krila. Napojijo jih matere in naženejo domov. Z mrakom prilezejo bliže h gostilni zeleni pobje. Se pajdašijo s pijanimi babnicami in gredo z njimi proti domu. Za potokom in skozi gozd. To naše žalostno življenje se je strahovito izmaličilo. Od domačih se vsemu nikdo ne čudi. Raslo je zlo od pričetka in rase dalje, navadili so se tega, kakor se navadiš najgršega človeka v soseščini in najhujše misli v sebi. Kdor izmed nas pa po celih letih pride v domače kraje, se časih strese in zgrozi, tako ga zazebe.
Klafrači grdi — vem, bilo bi vam všeč, če bi vam napisal tri pole samih grdobij. Ne, ne. Ne morem. Če se le spomnim Anine nedelje leta štirinajstega! Prišel sem bil iz pete šole semkaj, kjer sem danes, k žlahti na obisk. Mobilizacija! Vojna! Pobič nerazsoden sem še bil, izpuščen na počitnice kakor žre-be v ogrado. Mobilizacija, vojna... Kako naj bi bil tehtal to dvoje! Pomnim: Tri ženske so sedele na klopi pred
gostilno, zijale kakor gobave in jokale, jokale. Ne maram vekanja, mrzim vpijoče otroke, sovražim odrasle, ki se iz-pozabijo in zatulijo. Toda te ženske sem gledal in poslušal Zanimiva podoba: — nekje v starih zgodbah sv. pisma sem bil kdaj videl tri take žalujoče ženske.. V gostilni so dedci pili za slovo. Kovač se je hrustil, kako bo na fronti podiral. Njegova pest, bahava beseda, divje oči — to je bilo drugim le v slabo tolažbo. S stricem sva postopala po dvorišču. Počasi sem in tja, od kolarnice do hleva. Tudi on se je odpravljal. Štiri otroke je ostavljal skrbni ženi. Komaj da si je uravnal gospodarstvo in se izrezal iz dolgov — na, vojna! »Jaz ne bom streljal,« mi je rekel, — »ne na Srba, ne na katero živo dušo. Tako, poglej, v zrak bom meril!« — Pokazal je z rokama na kvišku in povedal vse skupaj nekam otročje. In to mi je bilo ganljivo všeč. Zato sem si zapomnil.
Popoldne so šli in spremili smo jih. Sprva po cesti in čez travnike, slednjič do kolodvora. Vleklo nas je z njimi. Ko je bil vendar dan kakor iz tabernaklja: rdeč, poln solnca in vedrine in pa tiste omotične prevratnosti: Vojna, vojnaaa!
Čakali smo na pesku ob postaji. Kov-čegi so ropotali, možje prepevali, ženske jokale. Vlaki so se vlekli mimo, fantje soldatje so vriskali iz njih. In potem — po dveh urah čakanja — je počasi kakor zahrbtna žival prilezel tisti vlak, ki je odpeljal te može in fante iz naših krajev. Nekatere žene so se v joku vile, kakor božjastne. Kovačica je
omedlela...
Vse to še pomnim, kakor da je halo predvčerajšnjim.
Danes? — Možje so na fronti, ali ▼ zemlji, ali v špitalih. Sinovi takisto. Vse je že pobrano in prebrano. Ali vse se tudi sproti pozablja. Kovačica ima srbskega ujetnika za gospodarja, ponekod drugod gospodarijo Rusi. Seveda, če pride mož na dopust, kakor da so ga prinesli vetrovi, je bridka. Pretepe ženo. Poizveduje, voha okrog. Povsod ga tolažijo z vinom in s hinavsko besedo. Naposled se vda. Za pokoro ga morajo tolažniki poslušati neznansko vinjenega, kaj vse je strašnega preživel na fronti. Dopust mu poteče, — mož se ne vrne. Zaman ga iščejo orožniki. Pobegnil je v goro, skriva se kakor jazbec. In vse je dogovorjeno in vse lepo poskrbljeno, da ga ne zalotijo in da ne strada. Zeleni kader širi svojo republiko tudi v naše prekrasne gozdove.
Hudo gre vse narobe in slutimo konec. Nu, nekaterim morda še prav ni tako. Mesar iz trga še hodi po hribih, si prižiga vržinko in zaznamuje po hlevih zadnje repove za rekvizicijo: »Bomo pa tule malo zacahnali...« Ubili ga bodo, če se hudič ne poboljša. Zakaj konec se resnično bliža, razkroj je tu. Imamo preroka v soseski, od vojakov so ga odpustili, ker je pahnjen. Lep fant je Grbinov Pavle. Zdaj nosi dolge lase in velikansko črno pentljo, kakor umetnik. Pride v gostilno najspodobnej-ši od vseh: »Prosim, prinesite tistega od zida, — tistega jaz ljubim!« Potem
vsaka tableta ime vtisnjen Bayer-Jev
ASPIRIN pomaga pri zviSanl temperaturi. ASPIRIN je mala tableta z velikim učinkom.
ASPIRIN
V. *. »Jogeta. k. i-. Zagreb. Ogla* ceg. pod S. B«. «2414 od 25. Vt 193«.
ki 90 dale naslednje rezultate:	_
Štafeta 5 krat 33 m: L Maraton I. 1:57.6, 2. Maraton II. 1:59.2; 66 m prosto: L Pi-hler 38.2, 2. Skalar 38.5, 3. Bervar; 66 m hrbtno: 1. Smerdu 52.2, 2. Kožuh 53.4; 33 m prosto: 1. Pihler 21.7, 2. Savli 22; 66 m prsno: 1. Kožuh 50-2, 2. Lampret 52.4.
Nato je sledila Vaterpolo tekma, v kateri je zmagalo B-moštvo Marathona nad A-moštvom v razmerju 2:1.
Popoldne je bilo kopališče nabito polno. Prihiteli so tudi celo iz oddaljenih krajev, tako iz Maribora, Celja in Zagreba. Vaš poročevalec je naprošen od 301etnega obiskovalca Rogaške Slatine g. Viljema Del-leva, veletrgovca iz Budimpešte, da objavi tudi
hvaležnost madžarskih gostov za trud In prizadevanje, ki ga posveča vodstvo zdravilišča napredku Rogaške Slatine. Gostje iz Madžarske, zlasti rz Budimpešte, bodo sedaj še v večjem številu posečaii Rogaško Slatino, ki je enakovreden konkurent Karlovim Varom. Težkoče so le še v _deviznih predpisih, ki bi se morali omejita. G. Delley, ki je pred 30 leti ozdravil od rsžke bolezni v Rogaški Slatini, je od takrat naprej vsako leto reden gost Popoldne se je vršila prav prisrčna patriotska svečanost z otvoritvijo strelišča Strelske družine v Rogaški Slatini.
Strelišče leži ob cesti Rogaške Slatina—Celje na desni strani med hotelom Solnce m restavracijo Ogrizek. Graditi so ga pričeli meseca marca. Dolgo je 200 m. Otvoritvi so prisostvovali tudi delegati strelskih družin iz Šmarja pri Jelšah, Sv. Roka in Sv. Florjana. Obrede je opravil kanonik dr. Mrhar, ki je naglasil važnost strelnih družin^ in njihovo nacionalno vzgojno vlogo. Nato je predsednik rezervni kapitan g. Ilja Aršič obrazložil v daljšem govoru cilje strelske družine. Strelci naj pokažejo, da so res vredni, da nosijo jugoslovensko ime. Zahvalil pe je banski upravi za odstop zemljišča^ in za podporo, nadalje ravnatelju zdravilišča ;nž Ditrichu in vsem ostalim, ki so pripomogli do 2giaditve ter je zaključil govor z vzklikom >\j. Vel. kralju, ki so ga povzeli vsi prisotni. V imenu zadržanega sreskega načelnika je pozdravil goste banski tajnik g. Fran Mramor, pozivajoč strelce, naj se z ljubeznijo oklenejo svoje organizacije ter pridno vežbajo, da čimprej dosežeio svoj cilj ter da bodo pripravljeni, ako bi jih pozval naš vzvišeni vladar branit domovino. Ravnatelj zdravilišča inž. Ditrich je čestital v imenu zdravilišča, zlasti pa predsedniku g Aršiču. ki je delal noč in dan, dokler ni bilo strelišče urejeno. V imenu Narodne Odbrane je izrekel pozdrav tajnik zdravilišča g. Ljubiša, ki je pozival strelce, naj se strnejo v skupno delo za korist in čast domovine. Narodna Odbrana jih bo vsestransko podpirala pri vzgoji krepkih značajev in globoke ljubezni do kralja in domovine. Nato je ravnatelj zdravilišča oddal prvi strel, Nato sledečega nagradnega streljanja se je udeležilo tudi mnogoštevilno občinstvo iz okolice Rogaške Slatine. Pri dopoldanski in popoldanski prireditvi je marljivo sodeloval orkester ljubljanske opere pod taktirko kapelnika g. Neffata.
Današnji številki so priložene položnice za one naročnike pon-edeljske izdaje »Jutra«, ki jim je naročnina že potekla. Prosimo jih, da jo obnove radi poslovnega reda takoj prve dni meseca avgusta. Kdor bi imel še zaostanek, naj blagovoli poravnati tudi tega. — Uprava »Jutra«.
napija in z vinom ponuja in mnogo govori o Jugoslaviji. Na vseh shodih je poleg in to — pravijo — ga še bolj meša. Eh, dobro mu je!
Kakor da trohnoba novo rast, tako se drami povsod med nami nezadržno hrepenenje po svobodi, po novem življenju. Kdor je kdaj čutil pravo bolečino zaradi tega, ker smo ukovani pod nemško oblast, — kogar je le kdaj zabolelo, da nam sredi tega zmešanega sveta, ob belem dnevu, v dvajsetem stoletju po smrti Križanega ponemčuje-jo otroke, — kdor je že kdaj samega sebe preklel, ker nam ugonabljajo cele družine in rodove z divjim žganjem in si lastijo kmetijo za kmetijo, vas za vasjo, mesto za mestom, — kdor se je le kdaj zamislii, kako propadamo in kako smo še sami med seboj razklani, — kdor je le kdaj ponoči vročičen in izmučen zaradi propasti, ki nam je bila že tako blizu, jeknil kakor ranjen tiger, mora ves trepetati od slasti, ko vidi, kako nam zorijo naše najsmelejše nade, naša najvišja pričakovanja.
Hodim po manifestacijah — zdaj poleti jih je vse polno in vedno več — vozim se ob nedeljah na okrašenih vozeh, prepevam z dekleti, bratim se z duhovščino. Tudi pijem in pojem. Vem, bolje bi bilo, če bi se pripravljal za študij, če bi čital... oh, v celem: živo mi gre za kožo, da bi se trudil za tista leta, ki še pridejo, ki so že na pragu. A ne morem.
Sam grem časih na hrib za vasjo in se razgledujem po našem obsežnem zelenem kraljestvu. Kater raraaaa vetrič
Nov šport
trenirajo »vodni smučarji?
tastabn nantasnjem opazuje jo ribice. Hitro je napmavijenna okrogla vdolbina v pesku, k! jo veže ozek kanal s potočkom. Kmalu pridejo ribice v past, nakar se s pestjo peska kanal zapre, žal ne znajo otroci ravnati z ribicami, zato Jim dom* poginejo, kar je treba preprečiti s pri- ■ mernim, poukom.
•
Kdor opazuje prtrodo efeozi vse leto, bo | lahko ugotovfl čas poJeta raznovrstnih mladoletnic, enodnevnic in drugih žuželk. Večina ličink mladoletnic je v tulcih, M si jih napravijo z raznim gradivom, kakor i na primer s koščki sile in drugih rastlin, s peskom, mivko, z majhnimi polži in % j drugim. Ko vzlete mladoletnice, so podobne majhnim metuljčkom. Nič koliko vest jih je. Enodnevnice razlikujemo prav lahko od mladoletnic, ker imajo prve na • zadku nitkaste repčke. Zelo zanimiva ličinka je mladoletnica, ki vzleti pomladi 60 I junija meseca in ki je dokaj napadalna.
Ko ak vari ram pomladi v bajerju pil Sinji gorici, imam često posla z njo. Brez nadaljnjega se loti kože in ščipa kakot besma. Majhna je ter tiči v peščenem talcu. Zadnjič, ko sem bil pri gospodu Lich-teabergu na Kaminu, je nanesel razgovor tudi na omenjeno ličinko. Zvedel sem, da je ta vrsta mrežam zelo nevarna. Ce poeti ribič mreže dalje časa (1—2 dm) v vodi, ra razjedo ličinke miadolertnic, ki jih imenujejo snoge, vso mrežo in ribič izvie-če iz vode samo vrvi, ki tvorijo ogrodje mreže. Zatem sem zvedel tudi za nahajališče črnke! j. To je majhen potoček med bevškim gričkom in Kaminom, ki je svo-ječasno tvoril odtok obsežnega, plitkega, sedaj usahlega bajerja. Potoček so neoav-no čistili in izmetali precej činkelj. Večje ribice so vrgli seve nazaj, žal je pa nemogoče preprečiti, da ne bi ostale poedine ribe v blatu. Dno dotičnega jarka je pokrito s črno, barsko zemljo. Potoček je navidezno plitek, ko pa stopiš na dno, se pogreznež do pasu in še globlje v barsko blato. V takih jarkih je zelo težko loviti majhne čin ki je, primerne za akvarij, ker se zarije jo tako globoko, da so nedosegljive.
Zadnjič sem sem dobffl v akvarij nekaj ostrižev svetlikavcev, ki so bili vlovljera pri Beogradu. Kakor vsi drogi ameriški ostriži, imajo seve tudi oni obe hrbtni plavuti zaraščeni v eno. Samo en ostriž jn ima ločeni. Ker ni verjetno (vendar tudi ni izključeno), da se je križal z domačimi ostriži, je bržkone vzrok pojava bolezen po kaki zajedalki, ki je ločila plavuti, ali pa mehaničen vpliv. Zvedel sem od onih, ki so si lansko leto omislili svetlikavce iz beograjskih voda v svoje akvarije, da so silno prikupljive in krotke ribice. Sam sem vzgojil tudi dva taka ostriža. Opazil sem, da imata silen tek in da sta nevoščljiva, sicer se pa z ostalimi ribicami prav dobro razumeta. Beograjske svetlikavce priporočam vsakomur, ker so zelo lepi in trdni
Na razpolago imam nekaj ploščičev in jih oddam akvaristom, seve brezplačno.
O. S.
Pozoren mož
—	Moja žena je včeraj ves dan tarnala, da jo boli želodec.
—	In kaj si ukrenil proti temu?
—	Zamašil sem si o sesa z vato.
Pri vojakih
Narednik vpraša novinca: —i A!i veš, zakai ima vojak glavo?
—	Zato, da misli z njo, gospod narednik.
—	Neumnost! Glavo ima za to, da rrra ovratnik ne zdeze nad bluzo.
Na fnuMMHfcl Rivieri pridno -
Rooseveltova mati
V Dteppeo so imeli prošle dni avtomobilski meettng, na katerem so razkazovale tudi ženske svojo eleganco
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Elegantne ženske in avtomobili
London v eni noči uničen •..
Od 120 napadalnih letal je doseglo središče mesta 36, ne da bi jih bile videle obrambne eskadrile ali jih dosegle obrambne baterije
Po popoldanskem nalivu se je pretekli ponedeljek v Londonu proti večeru precej zjasnilo in samo lahni oblački so tupatam plavali po sinjem nebu. Stal sem z nekaterimi znanci v parku v bližini Britanskega muzeja in razgovarjali smo se o teoretičnem letalskem napadu na mesto, ki naj bi se izvršil to noč in nadaljeval ves naslednji dan in noč. Letalsko ministrstvo je opozorilo prebivalstvo potom oglasov v časopisih in po radiju, da se ti zračni manevri vrše v interesu obrambe mesta pred sovražnikom, torej v lastnem interesu prebivalstva, in da naj potrpi, če radi ropota motorjev dve noči morda ne bo moglo spati. Dejal sem svojim znancem, da sem radi teh zračnih manevrov podaljšal svoje bivanje v Londonu za en dan, da po možnosti prisostvujem nočni bitki v zraku.
Na bližnjem stolpu je pravkar ura bila sedem s tisto nežno, melanholično melodijo, ki je značajna za angleško zvonjenje. Tu nenadno začujemo ropot motorjev v zraku. Zapazimo tri jate jeklenih ptičev, ki se spuščajo vprav nad nas.
—	To so brezdvomno obrambna letala, ki so začela vršiti svojo službo, pravi prvi Anglež.
Toda v tem trenutka se na enem letalu zabliska in zakadi in nekaj začenja padati ca zemljo.
—	To so napadalci! zakliče nekdo in že •e zabliska na drugem in na tretjem letalu in potem se bliska in kadi vse vprek. Letala so sedaj že prav nizko, morda kakšnih pet sto metrov; tri jate so, vsaka šteje osem letal. Kreta j o se z neverjetno točnostjo. Oglušujoče brnijo motorji, tako da komaj razumemo lastne besede. Z enako naglico kakor so prišla, tudi odvihrajo: dvignejo se skoraj navpično visoko v zrak in izginejo v nekaj trenutkih za lahno kopreno oblačkov, ki zastira nebo na zapadu.
—	To je pa res bilo imenitno! pravim ves navdušen, toda ko vidim resna lica prisotnih Angležev, se iztreznem.
—	24 bombarderjev je torej prišlo nemoteno do sredine mesta, kljub temu, da je bil obrambi napad vnaprej javljen. To da misliti.
Spoznal sem, kako silen vtis je napravil ta posrečeni napad na meščane. Drugo jutro sem čital v listih, da so milijoni prebivalcev opazovali ta prvi napad, da se je tem trem eskadriljam posrečilo prileteti nad sredo mesta, ne da bi jih bila prej opazila vsaj ena obrambna postaja ali obrambno letalo. Zato tudi nanje nobena protiletalska baterija ni oddala niti enega strela. Onih sedem točk mesta, ki jih je bilo treba raz-dejati, so teoretično uničili. Prva napadena in uničena cilja sta bila letalsko ministrstvo in glavni stan armade za obrambo Londona. Nato so prišle na vrsto velike kemične tovarne in doki West India. Potem je sle-
dila Fleet Street, ulica, kjer izhajajo vsi londonski časopisu Povsod same razvaline.
Prav izreden slučaj se je pa dogodil ▼ parlamentu, ki je ob tej uri imel sejo in pravkar razpravljal o ponovnih visokih kreditih za vojno letalstvo, ki jih je zahtevala vlada, za povečanje britanske letalske flotilje za 492 avijonov v teku naslednjih petih let. Lord Ponsoby je v lordski zbornici prav takrat govoril zoper te kredite in rotil svoje tovariše, naj ne naložijo deželi tako težkih novih izdatkov. Spoštovane lorde, ki so ga z angleško hladnokrvnostjo poslušali, kako napada vlado, je nenadno zdramil iz njih miru silen trušč motorjev. Drug za drugim so hifeli iz zbornične dvorane ven na teraso in giedaH letala, ki so jih obsipala x »bombami«, tako da je lord Ponsoby nekaj trenutkov govoril celo praznim klopem.
Avijoni so po »uničenja« lordske zbornice odbrzeli, ne da bi jih kdo napadel, in so rečno ušli, lordi p« so se vrnili ▼ svojo zbornico in pri glasovanju oddali vsi razen devetih svoj glas za povečanje vojnega letalstva.
Ko se je znočflo. so se zasvetili na neba
žarometi, ki so počasi tipali okoli, se časih zadevali v oblake in na njih tvorili svetle kroge. Toda letal najprej ni bilo videti. Nekje iz daljave se je čulo pokanje topov, obrambna artiljerija je stopila v akcijo, vsekakor je »sovražnik« poskušal nov napad. V svitu žarometov smo za hip opazili tri velike avijone, toda to so morali biti »prijatelji«, kajti pustili so jih pri miru. Ko so pa ti izginili, so se naenkrat začule strojnice v bližini, z desne in leve, potem pa grmenje motorjev iz višine. Reflektorji so vsi svetili v eno smer, toda mi nismo ničesar videli: od Temze sem je bila priplavala prav lahna megla, ki se je kot koprena vlegla nad mesto in zadrževala luč žarometov, da niso mogli svetiti v daljavo. Bliskanje žarometov, regijanje strojnic, grmenje topov, žvižganje tovarniških siren: bil je vprav satanski ples.
Toda moja ura je bila prišla, moral sem na vlak. Z vrha enonadstropnega avtobusa sem opazoval velikansko množico, ki je valovila po cestah in radovedno gledala v zračne višave. To noč je le malo London-čanov šlo spat Tudi pogled x vlaka na delovanje žarometov je bil prav lep. Še dvajset kilometrov izven Londona smo v svitu skoraj polne lune opazili dva ogromna avi-jona, ki sta čisto nizko letela čez progo, ne več kot 50 metrov visoko. Prav jasno smo videli, da je vsakemu pritrjen pod trupom velik torpedo.
Ko sem pa naslednji večer v Pariza ko-pil london£§3 časopise, sem spoznal, kako porazen vtis so napravili ti letalski manevri na prebivalstvo, predvsem na ženske. Saj so listi povedali ljudem, da se je kljub
točno izvedeni obrambi napad »sovražnikov« na mesto popolnoma posrečil, in da bi bilo mesto popolnoma razrušeno, če bi bilo šlo zares. Saj je od 130 avijonov bombarderjev doseglo 36 svoje določene cilje in odvrglo nanje vse svoje torpede in eksplozivne bombe.
Londona je bila potrebna manifestacija te vrste, da pokaže prebivalstva nevarnost, ki ga ograža iz zraka v vojni. In gotovo so ti zračni manevri dosegli tudi v tem ozira svoj cilj. Želeti je samo, da se tudi mi ▼si iz tega nečesa naučimo in posvečamo obrambi proti zračnim napadom potrebno pozornost To velja pač v interesa prebivalstva in domovine za slehernega izmed nas.	Dr. Pavdt Breznik
nad SOVefem ga James Rooseveltove ki Je na svojem evropskem potovanja dospela todi v Pariz
Iz akvaristove torbe
Poietje pripeka in vsakdo, ki koMčkaj utegne, si poišče prostorček ob kakem čistem potočku v senci jelš in vrb. Ljubljančani smo v tem pogledu dokaj srečni, ker imamo takih potočkov dovolj na razpolago, in to v neposredni bližini Ljubljane. Na primer: Mali graben služi za prijetno osveževanje telesa v vročih poletnih dnevih. Vsak košček tega potočka je idila zase. Tu si je voda, zadržana od štora, in korenin, izkopala globoko kotanjo ali >kotkx, na nasprotni strani je nanesla sploščen gramoz, nanj pa naplavila obilo mivke, ki jo sonoe ogreva in na kateri se kopalci sončijo. Tam zopet je košček, ki je podoben divjini. Obal je strma, polna razpok, drevesa, ki so izgubila polovico svoje podlage, vise čez potoček, ali pa tvorijo mične, zelene mostičke preko vode. Ves potoček spremlja drevje in grmičevje, kjer čakajo krvoločne živalce, kakor so komarji in brenciji, na svoje žrtve. V koritu pa je pritajeno mumljajoči potoček s pisanim dnom, bister, da vidiš vsak kamenček.
V potočku samem Je nešteto, rekel bi, krotkih ribic, ki so navajene kopalcev. Zlasti so zastopane zelenkaste pisanke s temno progo ob bokih, gibke zelenike, po-hre, polzače in rjavkasti kleni. Zares, pravcata idila, zlasti za akvarista, ki utegne opazovati in občudovati svoje ljubljenke na prostem. Na mirnejših in globljih mestih vidimo tuintam kako postrv ali pa lipana, v plitvinah, kjer doseže voda kakih 30 stopinj, je pa zarod, ld preži na prebavljive drobce, ki jih prinaša voda s seboj.
Ko korakaš poletnega popoldne ob obali ali pa po cesti dveh cesarjev, se ti nudijo dokaj prijetni, h kopanju vabeči prizori. Na sveži, zeleni travi vidiš nič koliko kopalcev v pisanih kopalnih oblekah. Pri vodi pa zagledamo otroke, ki z njim
Kdor hoče svež In zdrav ostati, naj
popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Josefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Pred ameriSklm stratosfernim poletom
Tudi v Ameriki pripravljajo nov vzlet v stratosfero, in sicer se bosta dvignila oficirja Kepner in Stevens. Slika kaže balon, s katerim prončavajo zračne razmere nad vzletiščem v Južni Dakoti
tisti puh cvetočega regrata in drugo smetijad, tako bo čas odpihnil, kar se revnega in hudobnega potika po slovenski zemlji Zemlja pa ostane mirna in plodna za svoje otroke, za svoje gospodarje. Zdaj šele zorim na njej, zdaj jo Bele spoznavam: domovina
In ko grem ob večerni zarji s hriba v dolino, srečujem spotom zaskrbljene ženske, tiste najskrbnejše in najbolj pozabljene, rovtarske, s pogorja. Iz šta-cune se vračajo, iz mlina. Malo kaj so dobile in dolga in strma je njihova pot v večer. Zaupajo vame in me vprašujejo:
—	Gospod, prijatelj, — kaj bo? Ali bo res Jugoslavija?
—	Bo!
Potem se »pogledajo in rek6:
—	Dobro je.
Bo! — pravim tudi vam, prijatelji pri kadru.
Cujem, kako mi odgovarjate složni v smehu, ko sami vse bolje veste: »Dobro je!«
Lepo, lepo vas pozdravljam...
Tako je pisal Pepče Benedik. Vojna je še mrtva segla po njem, tudi po njem. Tri leta pozneje, na univerzi, je ugasnil za sušico. Ne vem, kje je zapuščeni njegov grob. O, naj bo to pismo za spomin nanj in na sobarje pred 20 leti
E. Giibbs:
Dogodek v gozdu
Jernej je pogledal na svoje rumene čevlje: svetili so se ko zlato. Nato je dvakrat počil z bičem. Kakor pa je kazalo, se ni hotel ono popoldne nihče voziti z njegovo kočijo, zato je rekel sam pri sebi: »Saj imam itak nekaj kovačev v žepu, zakaj si ne bi privoščila s konjem malo oddiha? Potegnil bom kočijo v bližnji gozd, konj se bo p a sel v zeleni travi, jaz bom pa sedel v senco in zadremal, pa bo obema prav. Kaj meniš, Lisko?«
Lisko je pametno nagnil glavo po strani in napel ušesa: ni še dobro razumel človeškega govora, četudi je bil zelo dovzeten zanj.
»Ter en tate!« je vzkliknil Jernej. »Moj Lisko je res najpametnejši konj na svetu, vselej ve dobro, kaj nama je storiti.«
Skočil je na kozla in pognal polagoma proti jelkovemu gozdu za mestom. Tam je izpregeJ konja na tihi zeleni jasi, da je pohajal po mili volji okoli in se pasel. sam pa se je zleknil v senci in zaspaL To je pomembno za našo povest, kajti ta se ne bi bila pripetila, če ne bi bil kočijaž zaspal.
Čez nekaj trenutkov je prikrevsala po gozdni stezi stara sključena ženica, ki so jo imenovali Tinco. Ker je imela
za seboj bogato življenjsko skušnjo, je marsikaj vedela in znala. Ko je zagledala kočijo na talko nenavadnem kraju, se je radovedna ustavila in jo jela ogledovati.
»To pomeni srečo,« je rekla sama pri sebi. »Bržkone je ta človek tukajle kak mlad princ, ki je pobegnil z doma in išče pustolovščin po svetu. Bj, prav! Saj je tudi neka lepa princeza tukaj v hositi — ona, ki nabira gobe in misli zraven na ženitev... Privedeni jo semkaj in prebudim princa. Vozila se bosta malo po gozdu, no, in nemara se bosta še zaljubila in poročila... To bi bil res srečen dogodek.« Zdaj se je starka domislila, da bi šla s kočijo po prince-zo, ki je precej daleč odondod nabirala gobe. Uprla je oči v kočijo.
Ker je bila iz kmetske hiše, je bila seveda vajena voz in konj. Zapregla je konja pred kočijo in mu pojasnila, za kaj gre. Konju je bila zadeva seveda hipoma jasna m pogodu, pa sta s starko tiho zdrdrala po gozdnem mahu in se izgubila od spečega princa.
»Saj veš, Lisko, po princezo hitiva,« je iznova zašepetala Tinka konijn na uho in ta jo je ubral kar so mu dale noge.
Mlada gobarica je bfila medtem ravno navrhala košaro z gobami. »Pet minut odmora, potem pa pride na vrsto draga
košata,« je vzdihnila. »O, da sem bogata in mi ne bi bilo treba nabirati gob! Ampak, kaj pa je tole?« je vzkliknila od iznenadenja, ko je pridrdrala do nje lepa mestna kočija.
»Kar hitro noter,« ji je velela startca ukazujoče. »Sem ga že našla.«
»Koga?« je vprašala Nada začudeno in skočila na voz.
»Ne bodi neumna,« fi je pomežiknfla Tinca. »Saj dobro veš, kaj imam v mislih.« Lisko je okrenil glavo malo po strani in zdirjal nazaj po poti, po kateri je bil prišel.
Nadi se je zdela vožnja po gozdu silno kratkočasna, kajti še svoj živ dan se ni tako gosposko vozila. Ko pa jo je starka nepričakovano ogovorila z naslovom »vaša visokost«, se je prestrašila, da bi bila najrajši skočila iz kočije. Kmalu sta dospeli do Jerneja, ki se je počasi prestopal naokoli in iskal konja in kočijo. Bi-J je jezen, da nič tega. Zdajci pa je zlezla Tinca iz kočije in se mn nizko poklonila z besedami: »Vaša visokost, našla sem vam princezo in upam. da bosta oba zadovoljna in srečna.« S temi besedami je izginila nazaj po stezi.
Jernej je z odprtimi trsti zijal v Nado. Ni se mogel domisliti, kako naj bi ogovoril to zagonetno princezo. Nada še m videla dotehmad nobenega žive-
ga princa, vendar pa se ji zdeto, da ta princ ai čisto tak, kakršne je često videla na slikah. Nazadnje se je le opogumila in izpregovorila:
»Oprostite, vaša visokost, ampak—«
»Jaz nisem nikakršna visokost,« jo je zavrnil strogo Jernej, ampak tukajšnji mestni kočijaž.«
»Oh, kako me veseli to,« je odvrnila Nada z olajšanjem, »kajti tudi jaz nisem nobena princesa, ampak le navadna ubožna gobarica Nada. Toda svetujte mi, prijatelj, kaj mi je storiti? Daleč na drugem koncu gozda sem pustila svoje košare in gobe. Bojim se, da mi jih kdo ne pokrade.« Sedla je na tla in se začela jokati.
Oba, Jernej fn Lisko sta osupnila pri teh besedah. Lisko pa se je prej zavedel, pristopil k jokajočemn dekletu in se dotaknil s svojim mehkim smrčkom niene roke. Na ta način konji poljubljajo. Jernej pa je izpregovoril: »Stopite v kočijo, popeijeva se tja in jih poiščeva.«
Našla sta gobe na mestu, na katerem jih je bila Nada pustila, jih naložila na voz in se odpeljala nazaj. V zahajajočem solncu sta bila videti v zlatem in škrlatnem žaru pravi princ in prinoeza in uresničilo se je, kakor si je bila izmišlja v svojem izkušenem srcu ve-dežna stara Tinca.	Prevel G. K.
PRIMORJE ZMAGA IN VODI
Včeraj ie v Stadiona enajstorica Primorja slavila efektno zmago nad moštvom Ilirije in se povzpela na čelo tabele v V. skupim
Ljubljana, 29. julija.
Današnji prvenstveni šport je obsegal šest tekem, med njimi dve, ki sta bili za našo V skupino precej odločilnega pomena, in sicer srečanje obeh krajevnih nasprotnikov v Zagrebu in Ljubljani.
Športna Ljubljana — in tudi dobršen del ostalih, ki mu je sicer nogomet deveta briga — že precej dolgo ni tako
težko čakala nedelje kot današnjo. Saj je bilo od obstoja obeh ljubljanskih ri valov zmerom tako, da je 3<ierby<t med njima dvignil na noge slehernega pristaša in še množice ostalih, ki so jih v zadnjih dnevih pred dogodkom »okužile« bučne priprave na zelenem polju m ra kavarniškimi mizami ter ne nazadnje tudi kričeči reklamni napisi po tisku in na javnih prostorih. Današnji »derby« je bil poleg prestižnega, pomena tudi važen zaradi plasmana v vrstnem redu četvori-ce ki v V. skupini sodeluje v izločilnih tekmah za državno prvenstvo. Zato je razumljivo da je bilo za danes pričakovati poset kakor ga že zlepa ni bilo na nogometni prireditvi v Ljubljani. Magistrovi avtobusi so imeli že od zgodnjih popoldanskih ur ogromno dela, da so vse radovedne množice zvozili gori do Stadiona. •Tik pred pričetkom glavne igre se je vlila ploha s treskom in gromom, ki je nad razgreto množico povzročila precejšnjo zmedo. Pri tej priliki se je izkazalo, da je za .clične primere novo igrišče v Stadionu še ]>opolnoma nepripravljeno. Le treznosti skromnega dela bežečih gledalcev se je treba zahvaliti, da med tesnim lesenim in sadanim izhodom — seveda edinim — ni bilo nesreče V bodoče torej — večjo rediteljsko službo ali pa več zasilnih izhodov! O sport-Tti strani tekme objavljamo poročilo nekoliko nižje. Primorje je osvojilo dve dragoceni točki in stopa zdaj z najlepšimi na-darni v nadaljnjo konkurenco. Ker bo igralo doma še tekmo z Gradjanskim in se mor-,rla tudi ponovni >detfby« ne bo končal brez ■točke zanj, je precej verjetno, da si je z ■ianašnjo zmago priboril pot v ožjo konkurenco. Za Ilirijo je situacija nekoliko sla-b-Sa. V Ljubljani jo čaka še srečanje s Haškom in pa ponovni 3>derby« na igrišču IPrimorja. ~Do tedaj se bo seveda še marši-
Primorje
Prvi so nato prišli na teren črno-beli, skoraj deset minut pred napovedanim časom. Običajno šutiranje pred golom je prekinil njihov trener, ki je moštvo zaradi zmerom hujšega dežja poklical pod streho. Minulo je potem skoraj pol ure. preden se je sodnik odločil pozvati moštvi na razmočeno igrišče. Končno sta se mu moštvi predstavili v postavah:
Primorje: Starec. Hassl, Bertoncelj I, Zemljak. Slamič, Boncelj. Janežič, Jež, Makovec, Bertoncelj II., Zemljič.
Ilirija: Rožič, Svetic, Berglez, Bekk, Sočan, Bogme, Ice, Lah, Pikič, Luce, Pfeifer.
Igrišče je bilo dobesedno poplavljeno in žoge ni bilo v začetku nikomur mogoče »stopati«, narobe še pri močnih sunkih je kar zaostajala in obtičala, kjer je bilo. Začetni udarec ima P., ki izvede prve poteze, Janežič da takoj v začetku občutiti Rožiča svojo prodornost, pa vse se srečno Izteče. Kombinacijske poskuse zatre globoka voda; prvi se znajdejo črno-beli in prve minute igre potečejo na ilirijanski polovici. Sele v 10. min. se uveljavijo belo-zeleni, prost strel zaokrene Starec v kot, ki ga Pfeifer zelo lepo bije, toda situacija konča z offsideom. Dve minuti pozneje ima Ilirija zopet kot, to pot je Ice na vrsti, žoga pride zelo nevarno pred Starčevo svetišče, lep sunek z glavo, ki ga Starec mojstrski prestnže, m prva šanse za Ilirijo je šla mimo, toda žoga konča le zopet v kotu. Z leve ga bije Pikic, pa tokrat čisti Jež. V naslednjem presledku je Pr. stalno v napadu, toda belo-zelena obramba dela sigurno, ostro in zanesljivo, primorjanski napad si ne more ustvariti niti ene zrele pozicije. Okoli 20. minute se crno-bela ofenziva, ki je dala moštvu terensko premoč, počasi sesuje, prost strel za Ilirijo, ustvari divno šanso, toda Pfeifer je za centimetre prekratek in žoga roma v aut. Odslej je Ilirija pogost gost v primorjanski polovici, Sočan je izboren srednji krilec, dobro podpira napad, v samem napadu Pikič krasno deli žoge, razen tega prihajajo Iliriji na pomoč prosti streli. Sarajevski sodnik ima svoj način presoje toulovl V 24. mm. zagreši Hassl foul na Pfeiferju, Belak sijajno izvede diktirani prosti strel. Starec starta, ali je Pikič urnejši m pred rokama mu z glavo žogo prestreže in jo pošlje v mrežo.
1:0 za Ilirijo
in na ilirijanski južni strani — z novim igriščem se je izvršila tudi temeljita pregru-pacija »sil« — izbruhne vihar navdušenja. Akcija je bila res lepa in zasluženo kronana zuspehom. Igra ie poslej odprta. 1. je taktično močnejša, vrste črno-belih so zrahljane. Po 30. min. se slika počasi izmenjuje, belo-zeleni začnejo s prvimi potezami zavlačevanja, primorjanski napad prihaja počasi bolj v napad, toda belo-zelena obramba je vedno na mestu, posveča zlasti veliko pozornost levemu delu primorjanskega napada. V 38. zelo nevarna napadalna poteza po desnem krilu Primorja. toda Rožič je oprezen in brani v stilu prav dobrega vratarja. Prvi kot za Pr., ki ga bije Janezic lepo, toda v kazenskem prostoru je vse. kar nosi belo-zeleni dres in ovire so nepremagljive. V 41. min. naiinteligentnejša poteza vse dosedanje igre: Pepček bije prost strel pred zidom, pomeri in zadene praznino med strnjenimi nogami, toda strel je prera-hel in Rožič ga še v zadnjem hipu ujame.
Z izmenjavo prostorov se izmenja tudi slika borbe: Za četrt ure se zasidra primorjanski napad v ilirijanski kazenski prostor. Odbojne udarce pošiljata nazaj primorjan' ska branilca s črte na polovici igrišča, ves črno-beli mehanizem dela precizno, igrišče /e je medtem skoraj posušilo, možne so že
kaj spremenilo! Vsekakor je zdaj naloga obeh ljubljanskih moštev, da se pripravita na tekme v Zagrebu, s kateram skoraj splošno računajo, da na njih ni nobenih točk za Ljubljano. Kolikor smo mogli videti v Ljubljani, zadeva ni tako tragična in morda je prav zato odprta pot Se obema _ Primorju in Iliriji — da si z rezultati na zagrebških tleh častno priborita vstop v ožje državno prvenstveno tekmovanje.
Slika prvenstvene tabele v naši skupini je po današnjih srečanjih
naslednja:
Primorje 2 2 0 0 5:2 4 Ilirija	2 1 0 1 3:2 2
Hašk	2 1 0 1 2:3 2
GradjanSki 2 1 0 1 0:3 0 V naslednjem naša poročila: Za ta domači »veledogodek« je bilo dovolj reklame. Že samo dejstvo, da se domača r i vala nista nad poldrugo leto ogledala na zelenem polju, je dalo dovolj močno privlačnost, razne druge okolnosti, ki so v teku vse te dolge dobe, prav posebno pa se v zadnjih tednih razburjale vso našo športno srenjo so pa zanimanje za to borbo se bolj stopnjevale, tako da je interes znatno prekoračil krog samih športnih privržencev m prodrl v zelo široke kroge prebivalstva. Kljub močnemu poletnemu nalivu prav ob času. ko bi se bila morala tekma pričeti, se je nabralo na igrišču skoro
rekordno število gledalcev, mnogih naliv niti odvrniti ni mogel, saj je bik velika večina na terenu že davno pred začetkom igre in se potem ves čas nebeške radodarnosti kisala in močila kar pod milim nebom. Nekaj ljudi je našlo streho — mnogo prepozno — pod impozantno streho fasadne strani stadiona, vse skupaj je pač zelo »ohlajujoče« vplivalo na razburjenost duhov in jih temeljito pomirilo.
Ilirija rez.: VSK Triglav 3:2 (1:1)
Malokdaj je uvodna tekma imela toliko publike. Vojaki so se držali dobro in dali domačim mnogo opravka, končno 90 jih pa domači le odpravili s tesno zmago. Sodil je g. Cimperman.
kombinacije od noge na nogo, in tu nastajajo težki trenutki za ilirijansko obrambo. Prva minuta tega polčasa prinese v lepo izvedenem napadu sicer še kot za Ilirijo, toda že v proti napadu izvede desna stran primorjanskega napada zelo nevarno potezo, ki konča v kotu. Janežič ga pošlje v out Nato se črno-beli razigrajo, potisnejo nasprotnika povsem v obmmbo. izenačen ie visi ves čas v zraku. V teh odločilnih fazah igre je zmagala boljša izkušenost, rutina, nad silno voljo: tudi če se moštvo iz taktičnih razlogov povleče v obrambo, mora vendar paziti na skrajno mejo, na kazensko črto, in to ilirijanski obrambi ni uspelo držati. V 12. min. je končno uspelo Pepcku ustvariti Ježu čisto situacijo, podal mu je s petmetrske črte žogo nekaj metrov nazaj točno na nogo, a Ježeva bomba je morala obsede ti:
izenačenje 1:1!
Bil je najlepši gol dneva, inteligentno zasnovan, precizno in efektno izveden. Sedaj je prišla do »besede« severna stran, ki si je dala duška v pravem orkanu prekipevajočega veselja. Sledi zelo zanimiv presledek igre, v katerem se »taktiziranje« zmeša, ni-hčer ne ve, ali bi držal rezultat, ali bi ga poskusil povečati. V splošnem je sedaj igra odprta, črno-beli so boljši v kombinacijah, belo-zeleni v startu, ki kombinacije drobi in omogoča nevarne sunke naprej^ V 27. min. povsem običajna kombinacija črno-belih sredi igrišča, Makovec mora podati Zemljaku nazaj, a pošlje svoje krilo naprej, Belak hoče Janežiča ustaviti, pa ga ta pre-dribk, potegne še malo in iz razdalje 40 m opali močan strel proti golu: parabola hiti nevzdržno v smeri levega gornjega kota. prepozno se Rožič zave nevarnosti, in prede posreduje, je žoga tik pod prečko našla pot v mrežo.
odločilni 2:1 za Primorje
so seveda pristaši črno-belih sprejeli s primernim aplavzom in navdušenjem.
Poslednji odsek igre poteče v znamenju zavlačevalne taktike Primorja. Bila je doslednejše izvajana in uspešnejša od prejšnje ilirijanske. Janežič je ojačil obrambo, in poslej je šlo vse gladko od rok ali nog. Belo-zeleni napad v svoji celoti ni bil kos nalogi, da zdrobi kompaktno nasprotnikovo obrambno formacijo in jo prisili h kapitulaciji. Narobe odslej si je še oslabljeni^primorjanski napad ustvaril nekaj lepih šans, poslednja tik pred žvižgom, ki jo je Zemlrič uničil, je bila celo zelo nevarna. Po en kot si napada izbijeta. potem pa je igre. ki je proti koncu zašla že skoraj v surovosti, konec.
Tako težko pričakovana igra je bila prava borba. Škoda, da je bil večji del teren preplavljen, toda tudi tako je bila igra na precejšnji športni višini. V veliki meri je sodnikova zasluga, da je vendar ostala^ v mejah dovoljenih sredstev, saj je vsak čas izbruhnil kak poskus surovejših gest Pokazali pa sta obe moštvi solidno nogometno znanje, tehnično so sicer bili črno-beli močnejši, zato pa so bili dober del igre šibkejši v startu, poleg tega je njihov nasprotnik v situaciji, ko ni imel nič zgubiti, pač pa veliko dobiti, vložil v stvar neodoljivo voljo za zmago in torej imel v močnem elanu pri-ličen plus.
O moštvih
Crno-beli
mso bili hogomena enajstorica. Neka; mest je bilo zelo šibkih. Predvsem je bil Hassl izredno nezanesljiv, dasi borben in požrtvovalen, tudi njegov drug ni bil na običajni višini. Starec je imel le parkrat
priliko za posredovanje, z urnejštm startom bi bil moral Pikič ev zgoditek preprečiti Prilično slab je bil tudi Zemljič, ma-lokatero stvar je do konca izvedel, zraven njega je bil krit Pepček, tako da je bila leva stran napada precej paralizirana. Bolj se je odražala desna stran, kjer je bil zlasti Janežič nezadržljiv, njegovi center-pasi so bili točni in vedno nevarni. Belak je imel svoje težave z njim. Dobra je bila pa srednja vrsta, najboljši del moštva. Slamič je bdi zlasti v prvem polčasu povsem na mestu, izboren v obrambi in dober pomagač napadu. Pozneje je malo odnehal. Stranska krilca pa sta ostala zanesljiva do konca.
Ilirija
je imela v obrambi najboljši del moštva, in samo v tem je obenem prekašala svojega protivnika. Rožič prvega gola ni mogel držati, pri drugem je pa težko kaj reči; morda bi bil utegnil ob malo večji pazljivosti nesrečo preprečiti.
Branilca ostra, zlasti »Sabla« dober v pla-cementu, igral je gotovo svojo najboljšo igro pri Iliriji. Srednja vrsta kot celota m dosegla nasprotnikove, pač paJ? ^ J**5 dober Sočan, poleg njega zadovoljiv Bog-me. V napadu je bil samo en^lnovreden igralec: Pikič, obenem najboljši mož na ml ju. Zvezi sta morali mnogo v otombo, od kril pa je uspeval sem ter tja ^Pfei-fer ni imel svojega dneva kot že menda
d0lsLv£ni delegat g. Suste je bil mnenja,
da igra ni bila ostra, pač tipično prvenstvena in lepa. Zmagalo da je bol^ moštvo. Sodnik g. Hadži-Rakič je sodil °bjektnmo v presoji foulov, sicer dosleden pavendar nekoliko neobičajen. Meni, daje b^ igra zelo ostra in da sta moči obeh moštev ravnane. Slučajno navzoči bivši savezni kapetan g. Boško Simonovič
gakTje zlsluženo absolutno boljše moštvo,
|fje tehnično boljše in rubniranejSe.
Ostali izidi
Zagreb: Hašk : Gradjanski 1* M.j* obojestranski zelo slabi ipi * .odnese obe točki Hašk. Edirn gol tekme J ^de v 30. min. drugega polčasa, m »cer po popolnoma nenevarnem, rtreta Medanfia m nasprotni goL Vratar Bratulič je žogo
'TeUS1: *****
Veliki Bečkerek: Jugoslavija (Beograd)*
2SK 1"1-'
Split: Hajduk : Sa3k (Sarajevo) 3:0-Split : Sašk 0:0!
VaraždincL* Maribora
SK Železničar : Varaždinski SK 4 : 2 (4 : 1).
Maribor, 29. julije. Na igrišču Železničarja je bila danes prijateljska nogometna tekma med Železničarji in Varaždinskim SK. Nevihte jenekohko pred tekmo zmočila teren, tako da je bil precej polzek m je oviral igralce. V ostalem je bila tekma precej zanimiva, posebno proti koncu, ko so gostje napeli vse sile, da bi popravili rezultat
Domačini niso pokazali kaj posebnega m zdelo se je, da moštvu sploh manjka pravega ekna, Najbolj na mestu je bila Se obramba, kjer se je posebno odlikoval mladi vratar. Šibka je bila krilska vrsta, posebno na desni, napad pa je igral brez pravega smisla in je bil posebno pred golom brez vsake realizatorne sile. V tem pogledu sta »prednjačila« Paulin m Lesnik.
Tudi pri Varaždincih, ki so v splosnem igrali z velikim elanom. je bila najboljša obramba. Vratar je prišel v.formo sele v drugi polovici. Krilska vrste je bila na mestu, prav tako tudi napad, ki je lepo prihajal do gola, tamkaj pa ni imel nikogar, ki
bi znal streljati.	.. . ^ „
Tekmo je sodil v splošno zadovoljstvo g. Nemec. — Publike je bilo samo okoli LdO.
Celjski nogomet
Olimp : ISSK Maribor 3 : 1 (1 : 0) Celje, 29. julija. Danes popoldne je bik na Glaziji odigrana prijateljska tekma med Olimpom m Mariborom, v kateri je zmagal Olimp^ po živahni in zanimivi ter večinoma izenačeni igri. Domači so zaigrali z elanom m so bili tudi odločnejši pred golom. Mariborčani so pokazali dobro tehnično igro, toda niso znali izrabiti šans pred msprotnikov.m go-lom. Mariborčani so bili ze o ned soplm^ rani. Častni gol za Maribor je zabilj^odeb IL, za Olimp pa so streljali Pantovič, Ho -cinger in Ključar. Gledalcev je bilo okoli 300. Sodil je g. Janežič objektivno.
V predtekmi je rezerva Celja zmagala nad rezervo Olimpa s 13 : 0 (4 : 0).
Dunajska Admira — drugi finalist v tekmah za srednjeevropski pokal. Včeraj je bila v Genovi odigrana druga semifinalna tekma za srednjeevropski pokal med dunajsko Admiro in turin-gkiin Juventusom. Admira je zasluzeno zmagala z 2:1 ta je zaradi tega. ker je imela od prve tekme dva gola naskoka. zmagala dokončno ter se kvalificirala za finale. Dragi njen nasprotnik ie Bologna.
Lahkoatletsld miting za prvenstvo Maribora. V petek, soboto in včeraj so se vršila na igrišču železničarja lahkoatletska tekmovanja za prvenstvo Maribora. Končni rezultati so bili po točkah naslednji: Rapid 65 železničar 38, Maraton 34 in Maribor 1 točka Zaradi pomanjkanja prostora bomo podrobno poročilo objavili v rednih števil-
kaDvaJnova<dr4. rekorda v lahki atletiki. Na
lahkoatletskem mitingu Haška za prvenstvo Zagreba je dosegel dr. Buratovič (Concordia) nov jugoslovenski rekord v teku na 110 m z zaprekami s časom 15 sekund. V nedeljo je Concordijaš Kovačevič izboljšal svoj lastni rekord v metu krogle na 14.73 m.
Ilirija — državni prvak v seniorskem plavanju
Včeraj so bila v kopališča Ilirije končana seniorska plavalna tekmovanja, v katerih je zmagala Ilirija s 181 pred Viktorijo s 127 in Jugom s 97 točkami — Dva nova rekorda - Viktorija je proti koncu odstopila
Ljubljana. 29. julija. Letošnje državno prvenstvo v seniorskem plavanju ni bilo pod srečno zvezdo. Ko se je izvedelo, da lanski prvak Jadran ne bo nastopil, čeprav je imel večino plavačev v Ljubljani, je prireditev mnogo izgubila na zanimivosti. Zaradi tega je pri nekaterih točkah startalo teko malo plavačev, kar na državnem prvenstvu še nismo doživeli. Na koncu se je dogodilo še nekaj, kar daje žalostno spričevalo o športnem pojmovanja nekaterih. Prsna plavalka Viktorije Wim-merjeva je na 200 m prsno sigurno zmagala v času. ki je bil dosti pod rekordom Dva sodnika na obratu sta javila, da je obrnila samo z eno roko, namestu z obema istočasno, zaradi česar jo je sodniški zbor diskvalificiral. Pri tem bi bilo treba omeniti, da je bik \Vimmerjeva zaradi napačnega obrata že večkrat diskvalificirana.
Vikorija je v znak protesta odstopila od nadaljnjega tekmovanja, kar je med občinstvom izzvalo burne proteste. Prišlo je do prerekanja, k sreči pa se je baš v tem trenutku vlila silna ploha, ki je ne samo za skoro tričetrt ure tekmovanje prekmik, temveč je tudi pomirila razburjene duhove. Zaradi odstopa Viktorije, se njen plasman - vaterpolu ne šteje, kakor da ne bi nasto-
PiUV plavanju je Ilirija z velikim naskokom zasedla prvo mesto in si teko osvojila naslov državnega prvaka v seniorskem plavanju. Junak dneva je bil Ilirijan Mihalek, ki je na 400 in 1500 m sigurno zmagal in obakrat postavil nova jugoslovenska rekorda. . V vaterpolu je zmagal, kakor je bilo pri- | čakovati, Jug, ki je še vedno naše najboljše i vaterpolo moštvo, čeprav je od k™ nekoliko popustil. Ilirija si je * z zmago nad Viktorijo zasigurak častno drugo mesto. Pričakovanje glede popolne spremembe rekordne tabele ae niso uresničil^ kar ie treba pripisati edino preslabi konkurenci Ilirija namerava v torek prirediti p^ Xo tekmovanje, na katerem bodo sterteh tudi čkni vojaške reprezentance, fa sedaj renirajo v Ljubljani- NaitejjpmedjtonOge ne bo razburjenja zamdi bo^ ^ ^cke^ bodo morda kžje popravili nekatere re-
k°Točno ob napovedani uri so se danes dopoldne pričele finalne tekme za aemorsko državno prvenstvo. Pričakovalo se je da bodo vsaj moški zboljšali skoraj vse obstoječe rekorde, vendar se to ni zgodilo, ker je konkurenca prešibka. Na startu je vecino-Tekmovalcev in plavajo posamez-Si le za mesta m ne na čas. V dopoldanskem tekmovanju je bil zboljsan le eo rekord m to na 1500 m prosto, kjer ste oba zmagovalca Mihalek in dr. Bibiča plavak Sno pod starim rekordom Po dopoldan-skem^ekroovanju sodeč, se bo borba za dr-žavnega prvaka odločik med IUnjo m Viktorijo. Razlike t točkah pa boneznatna-P« Iliriji se zksti opaža pomanjkanje hrbtmb pkvačev. Od drugih klubov Jadra«.m postavil niti enega tekmovalca tndi Wilfana ni bilo na startu. Dopoldanske točke so se končale Večinoma kot se je Plevah, Edino presenečenje e pripravil Fritsch (Iliri*), ki se je pksiral na pm ^sto ^ čim je bil favorizirani Ciganovič sele tretji. Dopoldne:
1500 m prosto: - (rekord Bibiča Jug, 22:51.9). Na startu 7 tekmovalcev. Dr. Bibiča in Mihalek od vsega početka prevz^ mete vodstvo, Dubrovčan za eno dolžino pred Ljubljančanom. Osteh so zaostali. Je-Kh je Sa tretjem mestu. Bibiča pr^kva prvi 100 m v 1:16, 400 m 5:46 m ™<bvse do 1230 m. Tu je Mihaleku tempo prepoč^-sen in potegne ter v končnem ^P^* ^ gurno zmag v času 22:29.5, kar je n<rv dr-SiS? rekord. Tudi dr Bibiča, je s &som "•34 2 boljši od rekorda. 1. Mihalek (1), Z. dr Bibiča (J). 3. Jesih (I) 23:42.6 4. Napohč (J 24:S 5. Stocker (Viktorija). Duvnjak (J) in Štrucelj (V) ste med tekmovanjem
^tŠft točk: Ilirija Jog It Viktorija
2 Jooln proste seniorke: (rekord Lampret 6:22). Na startu samo tri. od katerih od-«topi Račič (KSU) pri 300 m. L Lampret (I) 7-08.5. 2. Medanič (V) 8:54.9.
Stenje točk: Ilirija 31. Jug U, Viktor- ^
200 m prsno seniorji: (rekord Ferček 3:06.2). 7 tekmovalcev. Grkinič (V) wdi od starta do cilja m sigurno zmaga pred Hribarjem (I), ld se mora boriti za 2. mesto. Časi zelo skbi. prvih 100 m prepočasi! Hn-bar pkval letos že 3*8. 1. Grkimč OO 3:10.6. 2. Hribar (I) 3:15.7, £ (Concordia) 3:16.4, 4. Kramar (I) 3:23.9, 5. Tarana (J). 6. Sitnec (Hašk).	.
Stanje: Ilirija 42, Viktorij« 23, Jug O, Concordia 5, HaSk L	, .
100 m hrbtno senioA« 1-35 4). 4 tekmovalke. Umpretova zaradi bolezni ni trenirana. Velik ^predek Br^ dačeve, ki je podlegla Wimmerjevi sele po
borbi. 1. Wimmer (Y) 1:36-4. 2. Bradač (l) 1:39.7, 3. Lampret (I) 1:43.6, 4. Zalokar (I)
1:5Stanje: Ilirije 58, Viktorija 36, Jug U
CT00 m ^prosto seniorji: (rekord Wil^ 1*3.2). 7. tekmovalcev. Izredno ostra borba za prva tri mesta. V sijajnem fmishu zmaga Fritsch za pol metra pred Mmijem Ve^ Hkansko navdušenje mecf>dalcj Pričakovani rekord ni bil prekosen. LFntsch (1) 1*4.4, 2. Mini (V)	3 Ciganovič (J)
1*4 8 4. Palčok (J) 1*6.1, 5. Stocker (V),
^ CStenjI:ČlfSk 71, Viktorija 46, Jug 21.
CTm mmproste seniorke: (rekord Iliri k 6*6.9). Na startu samo 3 stefete^Pn
Sever, Lampret, Bradač) 6245, 3. Ilmja u. 7-40 3
Stanje: Ilirija 97, Viktorija 72, Jug 21
Cone. 6, HaSk 1.	,
3 krat 100 m mešano seniorji: (rekord Jadran 3:49). Sigurna zmaga Viktorije to b.
ob boljši konkurenci sigurno postevik nov rekord. 1. Viktoriia (Grkmič Marčete. Mi-, ni) 3:49.8, 2. Jug L (Terana, Birovučič, Ci-
ganovič) 4*0.6, 3. Jug II. (Samardžič, Duv-njak, Palčok) 4:04.8. 4. Ilirija L (Mikuletič, Hribar, (Fritsch) 4:10, 5. Ilirija II, 6. Concordia.
Stenje: Ilirija 107, Viktorija 98, Jug 47, Cone. 8, Hašk 1.
Dopoldansko tekmovanje je bilo s tem zaključeno in se jc spored nadaljeval ob 15.30. popoldne
Popoldansko tekmovanje se je pričeto točno ob napovedanem času. Kakor dopoldne, je bilo tudi popoldne rekordno število gledalcev, že prva točka je prinesla presenečenje, kajti nihče ni pričakoval, da bo Mihalek, ki je dopoldne plaval na 1500 m, porazU spočitega Minija in vrh tega še v
rekordnem času.
400 m prosto: (rekord Senjanovič 5-34 5) 8 tekmovalcev, žreb je odločil, da plavata favorita Mini in Mihalek baš skupaj Mini je začel s polno paro in je vodil Sred Mihalekom z dvema dolžinama. Zadnjih 100 m se Ilirijan v sijajnem fmishu vedno bolj približuje. 30 m pred ciljem, že sigurno vodi in zmaga za celo dotono. 1. Mihalek (L) 5:SS.S nov ^L rek^2. Mini (V.) 5:34.8. S. Stocker (V ) 5 42£ 4. Duvnjak (J.), 5. Napolič (J.), 6. Je-
531 sinje: Ilirija m, Viktorija 111, Jug
pret0?:"^ tekmovalke. Prvih50 m Jodi Lampretova. M pa nato
SJUoM« ^ ^
4. Medanič (V.) 1-27-4- ^ „
Stanje: Ilirija 142, Viktorija 114, Jflg
52, Cone. 8, KSU 5 ttd.	wafiaa
100 m hrbtno seniorji: (rekord.
1-18.2) 4 na startu. Jugova so br«s bort>e
rw>=fto Marčeti. 1. Marčeta prepustili prvo mesto mai^
(V) 1-21.2 2. Bjetovuvič (J.) 1-24-Z, Ciganovič, 4. Duvnjak (oba J.).
Stanje: Sirija 142, Viktorija 127, Jog
68 ^ prsno BeniOrfce: (rekord P^i 4 tekmovalke. Favontka Wim-merjeva sigurno vodi in priplava na v^sSH^ je znatno boljše od re-korda bila pa je zaradi nepravilnega obra-te SkvalifiSrana in je prvo mesto z^. sedla Kovačiček (Cone.) v BaSnek (L) 3:482, 3. Sever £>3^ ^torija je nato izjavila, da odstopi od SS^gT tekmovanja. P^^J^ ^SeVe ne bi mogel vplivati na kootai re-^tot, ker je imela Ilirija že preveč na-
^°Stanje: IBrija 155, Viktorija 127, Jug
68, Concordia 21 itd.	__, _
4X200 m prosto seniorji: («tawd^ Jadran 10.29). Na startu samo sta^a Ee in Juga. Ker se je medtem ^ ploha, so bili plavači premrazem m zato ni bil rekord zboljšan, čeprav se jesa-gtrrnostjo računalo nanj. Jug je voda ves las in zmagal s precejšnjim naskokom. 1. Jug (Napolič, dr. Bibiča, Duvnjak, pga-novič) 10.322, 2. Ilirija I. (Fuchs, Jesih, Fritsch, Mihalek) 10:515 3. Dirija U.
Stanje: Ilirija 181, Viktorija 127, tog »4, Concordia 21, KSU 5, Hašk 1.
Zadja točka je bila 3X100 mešano seniorke Nastopili sta samo dve štafeti Bi-rije ki sta pa obe bili zaradi napačne menjaje diskvalificirani, čeprav po našem mnenju nepravilno. Končni rezultat je ostal isti kot pri predzadnp točki.
Slediti bi morali še dve waterpok> tekmi. Viktorija proti Hašku ni nastopila m ie zato izgubila z 0:3, ker pa je odstopala med tekmovanjem, se njen plasman ne rakuna. prvenstvo je zaključilo srečanje med Jugom in Ilirijo. Ilirija je igrala P^-V do*>-ro Igro pa so odločili boljši m odločnejši strelci Juga, kjer se je v tem pogledu zla-sti odlikoval dr. Bibiča mlajši, ki je zaba večino golov. Edini gol za Ilirijo je prt stanju 1* zabil Jesih. Končni rezultat
8:1 (4:1).	_
Prvenstvo v waterpolu si je torej ponovno osvojil Jug s 6 točkami, 2. Ilinja 4 točke, 3. HaSk 2 točki.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20.30 redna seja sekcijskega odbora pri Rebcu.
Športni drobiž
Prevozne tribune Švicarska veslaška zveza, ki ji je letos poverjena organizacija veslaških tekem za prvenstvo Evrope, obeta na teh tekmah no-votarijo, kakršne dozdaj še ni bilo v zgodovini veslaškega športa. Ob bregu jezera pri Luzernu, kjer bodo te tekme, tece ze-leznica. na kateri bo pri vsaki točki vozil vlak z vagoni v obliki tribune. Vlaki bodo ob bregu počasi sledili vsaki disciplini od starta do cilja Garnituri bo priklopljena tudi okrepčevalnica. Ta tribunski vlak bo po končanih tekmah prevažal gledalce nazaj v mesto, tako da je za gledajoče občinstvo teh regat res poskrbljeno kakor malo-kje na športnih prireditvah.
Angleži sferbe za prestiž Glede na to, da so letos angleška moštva doživela na celini nekaj neugodnih porazov in tako škodovala prestižu angleškega nogometa je angleška nogometna zveza sklenila, da v bodoče njena moštva ne smejo zapuščati otoka razen v sezoni, ko so v najboljši formi. Ta sklep so pa pozdravili tudi po celini, ker kljub bučni reklami m velikim stroškom niso mogli nuditi razvajenemu občinstvu onega, kar so mu obetali — z učitelji nogometne igre.__
Objave
Umri je v LJubljani g. Gido Š«*«^ ravnatelj tovarne pletenin v Završah, ugleden narodnjak in odličen sokolski de-lavec. Star je bil šele 35 let, iskal je> leka svoji bolezni v ljubljanskem zdravilišču, a žal ni bilo več pomoči. Zapušča vdovi tri hčerke in sinčka. Pokojnik bo iz Ljubljane prepeljan v Črnomelj, kjer bo jutri, vtorek ob pol 16. legeS k večnemu počitku. Blag mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno so žal je!
TEDEN DNI FILMA
in
Curiški nemški dnevnik, je prejšnjo nedeljo objavil odgovor na vprašanje, ki ga je bil stavil nekaterim uglednim pisateljem in slikarjem: »Kaj sodite o filmu, kateri je najboljši?« Stavil je to vprašanje ne morda zato, da bi diskusija uglednih umetnikov vplivala na bodočo proizvodnjo, saj vendar vemo, da imajo filmski producenti čisto svoje mušice v glavi. Ne, marveč je vprašal zato, da bi se kolikor toliko razčistilouimet-niško pojmovanje filma.
o filmu
Brigita Bš?hn je zaenkrat najbolje zaposlena nemška filmska igralka. Nič čudnega, sa>! je prava predstavnica nemške rase. Krepka blondinka, navidezno hladnokrvna športna dama, a vendar le čustvena in pikantna. Haša slika Jo kaže v novem filmu >Zlato« (Ufa)
Truda Marlen in Pavel Horbiger v nastajajočem filmu »Igra z ognjem«.
m. * * ;** *
r '- * - 1 "
' i t	s v *	,v«	"I
i| g||lt 5T-V
Renata Miiller jeva stopa zopet v ospredje, in sicer bo posebno ugajala v filmu »Valčkova vojna«, ki pred-Btavlja glasbeni Dunaj v zgodnji biderma-jerski dobi, ko je bil zares daleko bolj »ge-miitlich« kakor v zadnjih časih
Na vprašanje so odgovorili nekateri res
ugledni možje, pa tudi dame iz umetniškega sveta, nemškega kakor francoskega. In ko že star pregovor pravi, da je toliko misli, kolikor glav, so seveda tudi ti odgovori čisto različni po sodbi in stilu.
Predvsem bo zanimalo tudi našo javnost, kako o filmu sodi Nobelov nagrajenec, Tomaž M ann. Pravi: »Na proizvodnje filma sem se le stežka privadil in sem sprva zapuščal kino vedno z osladnim okusom v ustih. Kakor pa se je film tehnično in umetniško izpopolnil, so me začeli osvajati njegovi čari in zdaj rad hodim k predstavam, zlasti še na potovanju, v tujih mestih. Vsekakor so mi ostali v spominu še nekateri izvrstni traki iz dobe nemega filma. Mislim na nekatere Janningsove stvaritve, na Dre-herjev francoski film o »Devici Orleanski«, na Chaplinov »Lov za zlatom« in na krasni ruski film »Mati« po romanu Maksima Gorkega. Pozneje sem silno užival ob ljubeznivem, domačnostnem francoskem filmu »Pod pariškimi krovi«. Kar pa sem zadnji čas videl najlepšega, je nemški film »Abel z orglicami«. To so sijajne, sveže prirodne slike, to so razveseljivi mladi ljudje. Nedolžnost in veselje do življenja in še nekoliko sentimentalnosti radi pogoltnemo. Ta film sem nedavno videl v Bernu. In ko sem drugi večer o tem pripovedoval prijateljem, pa so hoteli film videti, sem še kar enkrat šel z njimi v kino.«
Strog sodnik o filmu je Knut H a m-sun, ki je odgovoril: »Iz naslednjih dveh razlogov ne hodim v kino: Sem tako gluh, da ne razločujem, kaj govoričijo na platnu, obenem pa tudi ne utegnem prebrati v kratkih trenutkih tisto, kar je na filmih napisano.«
Joahim Ringelnatz pravi: »Moj najljubši film je in ostane Chaplinov »Lov za zlatom«. Nosil me je od pričetka do konca kakor v sanjavi omotici preko velikih in malih valov. Naj bodo domisleki v njem še tako bujni po domišljiji, smešni in živ-
ljenjski, — odlični okus, s katerim Je bil ustvarjen in kakor se je tu igralo, me Je še posebno ganil. Vse se me je dojmilo tako, kakor pri Shakespeare ju. To Je delo, ki je bilo očitno ustvarjeno brez režije. To se pravi, da je zanj bilo treba mnogo, mnogo tru-dapolnega dela in eksaktnih priprav. Samo da se ni v filmu nič tega opazilo. Kar je vedno dobro znamenje. Ako bi naše človeško življenje kakor pri mrčesu trajalo samo dve uri, potem bi jih ne bil mogel bolje prebiti, ne bil bi mogel človeške usode bolje dojeti, kakor pri »Lovu za zlatom«.
In je še cela vrsta drugih, ki izjavljajo, da je bil doslej »Lov za zlatom« največja filmska umetnina Sploh, Chaplin!... Kari Scheffer še dostavlja: »Posebno pozornost zaslužijo tudi filmi, ki jih ustvarjajo risarske roke. Najboljše pustolovščine te vrste so one z miško Micky. Tu si lahko predstavljamo, kaj bi pri filmu mogli ustvariti. Th. Th. Heine, Viljem Busch ali celo Daumier. Svojevrstni slog filma sta doslej najbolje pojmila Chaplin in oni mož, ki riše miško Micky«.
Slavna slikarica KSthe Kollwitz je odgovorila: »Ne morem točno povedati, kateri film je meni všeč. 2e nekaj let imamo tako izvrstne filme, da se nikdo ne dolgočasi. .Potemkin', ,Pot v življenje', ,Pod pariškimi krovi', ,Mati', .Henrik VIII.' ,Lov za zlatom', življenje rastlin', — katerega naj izberem, ne vem. Vsi ti filmi so dobri in kakovost je vedno odločilna«
Kratko je odrezala Selma Lagerlčf: »Najboljši film, ki sem ga doslej videla je .Voznik smrti'. Predstavlja vsebino moje povesti na izvrsten način.«
In zdaj še odgovor črnogleda. John Knittel je odgovoril: »Za božjo voljo, kakšno vprašanje. Film, ki mi je najbolj všeč in zakaj? Trikrat v letu grem v kino in vselej pridem iz njega kakor polit cucek. Miška Micky mi pleza po hlačah navzgor, kakšna Marlena ali Greta me še vedno objema s svojimi suhimi rokami okrog vratu, nad menoj grmijo ameriška letala, fanfare MGM donijo v mojih ušesih. In potem še to Vaše strogo resno, meterski stot težko vprašanje! ... Najboljša filmska igralka, ki sem jo doslej videl, je bila opica v filmu ,Chang'. Ker namreč o vsem kiču ni imela pojma.«
Dekle z neba
Tako se bo pri nas imenoval znameniti novi film, katerega izvirni naslov v nemščini je >Abel z orglicami« po istoimenem romanu Manfreda Hausmanna. Film že teče po raznih velikih mestih Evrope in povsod žanje velik uspeh. Priznavajo mu prave umetnostne vrline, s čemer pa ni rečeno, da bi bil film — dolgočasen. Nasprotno. Vprav ta film, režijsko in tehnično na višku nemške proizvodnje, je tudi vsebinsko senzacionalen, poln mladostnega poleta. Prav nič ne bo škodovalo, nasprotno, film boste še tem lepše uživali, če vam kratko navedemo vsebino.
Peter je dobrega srca in se srčno veseli, da so se starši odpeljali na oddih v Enge-din. Zdajci sam izkoristi priliko za izlet k prijatelju Jumbu in takoj se odločita za odpravo na morje z lastno jadrnico, imenovano »Morski volk«. Peter je kapitan, Jum-bo pa kuhar. Njuna zaloga je prav zadovoljiva. Založila sta se s slanino, klobasami, kompotom in še mnogimi drugimi prigri-ski. Na obali Spiekerroga je polno kopalcev. Trdnjavica stoji ob trdnjavici in zlasti lepa Korina je ponosna na svojo. Hurry, mlad Američan, v diru podre njeno trdnjavico. Srdita poleti Korina za njim in ga dohiti, plavajoč daleč zunaj na odprtem morju. Tako se seznanita in Hurry jo povabi k tekmam balonov, napovedanim za naslednji dan. Korina vesela pristane in naslednji dan se dvigneta v zrak z letalcom Ehlersom.
Polet nad oblaki je prekrasen, zemlja je videti kakor majhna krogla, okrog njih samih pa je neizmerno tišina Ali — naenkrat nastane burja, veter žene balon daleč nad morje. Globoko spodaj na gladini uzro majhno jadrnico. Hurry kliče na pomoč, nato vrže Korino iz gondole v morje in ona se srečno reši na jadrnico, a Ehlersa in Hurryja nese balon v noč. Jumbo in Peter sta prepričana, da je balon izgubljen. Seveda pa o tem niti besedice ne omenita KorinL Dekle je obupano, ker jo je bil Hurry vrgel iz košare, kajti ljubi ga in hotela je ostati z njim na življenje in smrt
V jadrnici se vse družba skuša razvedriti in posluša muzikanta Abla, ki krasno igra na orglice. Občudujejo ga kot umetnika ln virtuoza. Seveda ni treba mnogo in že se Abel zaljubi v lepo Korino. Toda takoj se mora prepričati, da lepotica sanjari samo o Hurryju in da vsa nestrpna čaka, da do-spo naslednji dan v Bremerhaven, kjer bo izvedela kaj in kako je s Hurryjem. Res, naslednji dan zajadra mala jadrnica v pristanišče Brenerhaven. vsa sanjava tn hrepeneč se Korina razgleduje med množico ln zdajci se njen obraz razvedri: uzrla je Hur-ryja. Ljubezen je sklenjena in zapečatena Abel se umakne v kajuto in svojim orglicam toži bolest. Peter in Jumbo pa sta vesela, da so spet sami. Povabita Abla na izlet v Hamburg, Abel pristane in — komedija je končana.
žena v sodobnem svetu
0 nacionalni vzgoji žene
Problem nacionalne vzgoje žene sega globlje v življenje nacionalne države, kakor si to zamišljamo. Kakor hitro postane žena mati, tedaj začne nezavestno veliko vlogo vzgojiteljice svojega otroka, ki je pa obenem bodoči državljan, to je graditelj ali pa rušilec države. Prva je ma-terna vzgoja, ki pusti največjo sled v otrokovi duši. Ona mu poleg prirojenih nagnjenj da tudi prve osnove morale in naziranj o vsem, kar otroka obdaja, zanima, veseli. Že v najzgodniji mladosti polaga mati temelj njegovega značaja in večkrat tudi njegovega svetovnega nazira-nja. Kar mati ljubi, ljubi tudi otrok; kar ona sovraži, sovraži tudi dete.
Samo s tega vidika je vzgoja žene kot bodoče matere silne važnosti. Če mati ne čuti prave ljubezni do domovine, je otrok vse življenje ne bo občutil kot neko skrivnostno notranjo potrebo. Občutiti domovino kot sestavni del vsega emocionalnega m racionalnega življenja je ono, kar bi imenovali — pristna nacionalna duša, ki se hrani edino z onimi ideali, ki so v koristen napredek države, ki je istovetna z — domovino. Biti pravi nacionalist se pravi intimno doživeti dobrobit države kot svrho življenja. Vsak trenutek mora biti posvečen veliki misli — vse za domovino —, a delo mora biti vedno in povsod prežeto s to mislijo. Zgodovina nas uči, kaj so storili vredni sinovi za svojo domovino, zlasti se je ponavljal pri južnem delu naših bratov več stoletij primer majke Ju-govičeve. Zakaj? Ker je bila žena-mati tudi duševno zvezana z usodo domovine in naroda. Pri njej ni bilo problema nacionalne vzgoje, ker so ji dogodki kazali pravo pot k pravilnemu pojmovanju hacije in državne samostojnosti. Tedanja majka je bila aktiven činitelj v stvarjanju nove svobode, — in ona je bila z mislijo osvoboditve tako prežeta, da je darovala junaško na žrtvenik domovine svoje najdražje: svoje sinove.
Danes stojimo pred drugimi problemi. Svobodni smo in kratkovidni. Žena kot osebnost izgublja polagoma vsako veljavo, četudi stoji na isti stopnji izobrazbe kakor mož. Potomka iste žene - junakinje ki je nosila breme in nado tisočlet v duši, je danes ponižana na modno lutko. Kaj bo vsadila taka mati otroku v dušo? Mesto ljubezni do domovine — šport; mesto nacionalne zgodovine in nacionalne pesmi — modni žurnal; mesto državljanske etike — izdajalstvo; mesto svetih idealov za domovino — denar! Tako bo vzgajala ne-prosvečena žena. A intelektualka? Sadila bo sovraštvo do države, ki prezira ženo in njeno delo. Kam pelje taka vzgoja, ni po-
I trebno razpravljati. Neprosvečena žena ' vzgaja ali pasivne nacionalne elemente ali pa avanturiste; zaničevana intelektualka pa revolucionarje. To bo problem v najbližji bodočnosti, če ne bomo pravočasno izpremenili poniževalnega stanja žene.
Zakaj je žena manj vredna kot mož? Zakaj nima žena iste pravice do samostojnega življenja in javnega udejstvova-nja? Menda nismo več v srednjem veku, ko so sežigali čarovnice in velike ume? In zakaj so jih sežigali? Iz strahu pred njihovo nadmočjo. In današnje zapostavljanje žene izvira iz strahu, ki ga diktirata nagon samoodržanja in nagon samo-vlasti moža. In ko mož meče ženi na vsakem koraku polena pred noge, se žena instinktivno odtujuje od svoje nacije in države in išče pomoč in uteho v raznih internacionalnih feminističnih organizacijah.
To so težke obtožbe proti samosilstvu ali prioriteti moža — ker pa pri tem trpi
interes države, je treba končno doumeti, da je treba računati ženo kot enakopravnega člana državne zajednice, t j. za isto delo — isio nagrado, za iste državne cilje isto vzgojo.
In kakšna naj bo ženina vzgoja in izobrazba? V celoti mora obsegati isto količino znanja kakor za povprečne moške državljane. Poleg tega se pa mora zlasti poglobiti njeno nacionalno čustvo. Zavedati se mora, da je kot mati prva odgovorna za otrokovo ljubezen in požrtvovalnost do domovine. Tako bi bilo potrebno vpeljati po vseh ženskih šolah poseben predmat, »Žena in nacija«, ki bi ji odprl pogled na njene dolžnosti in ji vrnil izgubljeno zavest o ženinem dostojanstvu v narodu in državi. Od vseh do zdaj po-stoječih oblik šole je učiteljska šola najprimernejše za pravo nacionalno vzgojo žene. Ker je učni program znan, ga ne bom posebej analizirala, omenim naj pa, da nudi on največ praktičnega bodoči materi za vzgojo otroka. (Seveda je pa tudi tu potreba temeljnih korektur, o katerih bomo še govorili.) Pa tudi za poklic pripravi ne le učiteljico med štirimi stenami, temveč prosvetiteljico kmetskih in delavskih žen. V poklicu lahko vpliva na dekleta in žene, da vzljubijo domovino in narod in jim vcepijo ponos, da so tudi one odločujoče pri izoblikovanju države, ker one dajo državi m narodu svoje sinove in hčere.
Po vseh srednjih in visokih šolah bi moral biti uveden omenjeni predmet in na univerzi bi morala postojati celo stolica za proučevanje problema nacionalne vzgoje žene. Vsaka ženska kandidatka, in naj
bi študirala katerokoli vedo, bi morala
pred diplomskim izpitom položiti izpit iz tega predmeta.
Za podeželsko žensko mladino in ono, ki se posveti kaki obrti aH pa ostane doma — bi pa morali biti obvezni tečaji med 18—30 letom s končnim izpitom. V področje izpita bi spadali tudi osnovni pojmi iz otroške in mladostnikove psihologije ter iz higijene dojenčka in šolarja
Kdo naj bi pa predaval ta svojstveni ženski predmet? Samo žene in tudi na univerzi. Žene naj bi sestavile potreben učni program in knjige ter naj bi imele za svoj delokrog posebno šolsko nadzor-
nico pri banski upravi in v ministrstvu.
Žalostno je, da moramo v nacionalni državi govoriti o potrebi posebne nacionalne vzgoje žene, toda razmere nas silijo, da moramo misliti na rešitev tega problema. Ko bo žena spet enakopravna možu sodržavljanu, bo sam po sebi od-
Badel problem nacionalne vzgoje žene. ►okler bo pa ostalo pri današnjem pojmovanju ženske manjvrednosti, bomo plavali v žalostno neizbežnost Narod je kakor velik otrok, ki kliče: »Dajte mi dobro mater, da bom dober otrok!«
Prof. Marijana Željeznova-Kokalj.
To in ono z Bleda
Bled, 28. julija.
S tako naglimi koraki, kakor se je letos približal Bled doslej rekordnemu številu in zabave, kolikor morda nobeno drugo ju-gostov, napreduje tudi sicer v vseh pogledih in nudi svojim gostom toliko razvedrila goslovensko letovišče. Pred tremi dnevi smo še poročali o številu gostov, ki je zna šalo dotlej tekom leta 7945, dočim se je v teku zadnjih treh dni to število dvignilo za skoraj 2000 t. j. na 9944. Z današnjim dnevom je Bled dosegel šte^lo 3000 gostov, česar doslej v statistikah agilne Zdraviliške komisije še nikdar ni bilo zabeleženo, ker je doslej najvišje število gostov v enem dnevu znašalo lani 7. avgusta samo 2950. Spričo vedno večjega navala in lepega vremena, ki je po več kislih dnevih zavladalo tudi na Bledu, smemo pričakovati, da se bo tudi današnje stanje gostov še popravilo, kar je najbolj jasen dokaz o vrednosti Bleda kot letovišča in o lepoti njegove okolice, ki prekaša vse druge slovenske kraje.
Vedno naraščajoči obisk naj bi bil tudi vzpodbuda mnogim blejskim hotelirjem, da svoja podjetja še izpopolnijo. Razumljivo je, da se morajo lastniki podjetij boriti z velikimi težavami tudi pri osobju, ker je Bled le sezonsko letovišče in ima tudi osobje le sezonsko zaposlenje, a vendar bi bilo z dobro voljo mogoče odstraniti mnogo napak, ki na tujca ne morejo nikakor napraviti dobrega vtisa.
Zaenkrat je največ gostov iz Jugoslavije m potem iz Avstrije. Številke pa se bodo do zaključka sezone seveda še spremenile in bo na drugem mestu najbrž Nemčija, iz katere Bled beleži najštevilnejši obisk v pred in posezoni. V primeru z lanskim letom je porast letos zanimiv zlasti iz Bolgarije, s katero smo šele nedavno učvrstili prijateljske vezi, ki jih ne nalagajo le politične dogme, nego v še večji meri krvno bratstvo in skupni interesi obeh držav. Omenimo naj še, da so na Bledu zastopani tudi gostje iz drugih kontinentov, med njimi gostje iz Amerike, iz Kiajske in drugih vzhodnih držav.
Da ima Bled pravi obraz poletne rezidence, je zbran tu diplomatski kor, da omenimo češkoslovaškega, francoskega, turškega, madžarskega, italijanskega, nemškega in avstrijskega poslanika, a poleg njih čsl. generalnega konzula iz Trsta Vojtecha Kr-beca, čsl. generalnega konzula iz Varšave inž. Pospišila, šefa pisarne predsednika Ma-saryka dr. Webra in sarajevskega čsl. konzula Tichega poleg številnih drugih zastopnikov tuje diplomacije.
Mnogo življenja so prinesli v zahodni del Bleda tudi člani in članice z naraščajem novosadske Sokolske župe, ki so preteklo nedeljo priredili tudi od tujcev odlično obiskan javni nastop. V torek se po enomesečnem bivanju čili in zdravi poslovijo. Pravijo, da bodo z Bleda, kjer so jim krajevne oblasti v vsakem oziru zelo ustregle, odšli z najlepšimi spomini in novim zdravjem. Njihov tabor je urejen naravnost vzorno in imajo popolnoma vojaško disciplino, ki pa je, vzgojeni v sokolskem duhu, ne čutijo. Posamezni šatori nosijo nazive odličnih sokolskih prvakov, a dva, skoraj največja, nosita imeni Gortana in Oražma. V veliki obednici sredi taborišča jih zvečer zabava gramofon z zvočnikom in radio, saj tudi radi zaplešejo. V skupinah so obiskali vse kraje v prostrani okolici Bleda in je nekaj skupin odšlo tudi na Triglav.
Za razvedrilo gostov skrbe s pestrimi prireditvami blejska zdraviliška komisija in vsa posamezna hotelska podjetja, ki skrbno pripravljajo res izbran program, da nudi oleg zabavnega tudi res umetniški užitek, led tujimi nastopajo tudi naši domači umetniki, pa je tako v četrtek z dvema ljubkima spevoma nastopil mladi Cveto Svigelj, ki je s prijetnim glasom vse navzoče ugodno iznenadil in žel zasluženo pohvalo.
H koncu naj vendarle naglasimo, da blej-
ska hotelska podjetja preveč zapostavljajo slovenščino. V nekaterih lokalih je sploh ne poznajo, a napovedovalci in aranžerji ki napovedujejo v marsikdaj slabem hrvatskem in nemškem jeziku, so Ljubljančani. Čemu se smešimo pred tujci? Pohvaliti pa moramo poslovanje filijale ljubi janske Zveze za tujski promet, ki vzorno zmaguje ogromno delo in izvršuje tudi najtežje zahteve, ki jih stavljajo gosti. Ogromen promet dokazuje potrebo njenega obstoja, a obenem pokazuje tudi nekatere nedostatke, ki jih je treba odstraniti.	R-y.
Willv Fritsch —
saj res, oni dan so nas vprašale neke dame, zakaj o njihovem »ljubljencu« nič ne pišemo in ne prinašamo slik. Evo ga po sliki iz filma »Ljubezen mladega Dessauer-ja«. Z Willyjem Fritschem je pri vsakem njegovem novem filmu velik poraja, pa bo gotovo še nadomeščeno, če smo mi kaj zamudili.
Mali oglasi
Prodam
Beseda 1 Din. davek 2 Dta. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
5
tanovanje
JTwJtib<> Vam u majfceo deca* dobra oblačila.
A. Presker
Ljubljana, St. Petra eeeta
133
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Malino v ec
mnsfroii, ftnoooa^io in omn-isuio po breakoakuireo&nš ttai dobavlja Hoanaa, LjmMijeoa, &v. Betma &eeta št. 83.	19776-33
tteseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kabinet
<$o*>r<> opremijea, g poefcreg-
bo in raisvedia-v« ta. boj oddam i« 300 Me meeetoo r Koail.ievi niacd št. l&TI.
VBS7<1SS
Na križišč« centra Ljubljane
oiiuco za 1. »vgnert t i.
nadstropju komfortno b»-ooraii}©, obsvoje&e ia 5 v®-
li&ifc eob m 2 ka hrn*<t>OT.
Primoroo tadš ta poekmje 'ofca.1«. Noeior po*« oddelek »Jntra«. 17883
+
Občina Ljottjaa*
NaS predobri, preblagi in nepozabni mož in ode, sin, brat in stric, gospod
Gido Šetina
ravnatelj tovarne pletenin ▼ Jaršah
je v nedeljo, dne 29. julija t L ob % 11. nri dopoldne, po dolgotrajni bolezni, v 53. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspaL
Truplo blagopokojnega bo na njegovo lastno željo odpeljano v ponedeljek ob 9. uri dopoldne iz mrtvaške veže, Stara pot št. 2 v Črnomelj, kjer ga bomo v torek, dne 31. julija 1934 ob y2 4. uri popoldne položili v domači grudi k večnemu počitku.
Jarše, LJubljana, Črnomelj, dne 29. julija 1934.
VIDA, DANICA, BREDA,
hčerke
BORIS,
sinček
BLAŽENA roj. BAXOVA, žena
JOSIPINA ŠETINA, mati
DOBE, FRANCI, JULIJ, LOJZE, bratje ln ostalo sorodstvo
Urejuje Davorin Barijem Izdaja za konzorcij »Julrat Adoif Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Franc Jezeršek. Za hwtratni del je odgaroisn Alojz Novak. YsI x Ljubljani