Leto XXXVII Št. 37
Murska Sobota 24. september 1987
Cena 350 din
KAJ SE (NE) BO SPREMENILO Z NOVO USTAVO?"
Pomurski medobčinski svet Socialistične zveze je v ponedeljek v Murski Soboti sklical posvet o delovnem besedilu osnutka dopolnil k ustavi SFRJ in o predlogu, da se začne postopek za spremembo ustave SR Slovenije. Uvodna pojasnila so dali predstavniki iz republike, sledila je razprava.
Ob poslušanju smo se hočeš nočeš znašli v precepu: ali delovnim ljudem in občanom brez vsakega komentarja posredovati, kar so tri ure besedovali navzoči in je zapisano v skupščinskem Poročevalcu štev. 22 od 2. septembra, ali pa hkrati razmišljati
o socialističnem obredu, imenovanem posodabljanje, prenavljanje ustave, ki naj bi imelo v 37 ponujenih amandmajih racionalno jedro. Ni mogoče drugače kot se strinjati s tistimi, ki opredeljujejo pojasnjevanje ustavnih sprememb in dopolnitev delavcem po tovarnah in ustanovah kot svojevrstno avanturo. V kriznih razmerah, ko se delavčev socialni položaj slabša, ko nas pretresajo vsakršne afere, ko se vse mogoče napleta in azpleta med republikami, avtonomnimi pokrajinama in federacijo, ko se na vseh ravneh za vsako ceno bori za preživetje, je namreč neredko
slišati, da gre z zdajšnjo ustavno, proceduro pravzaprav za odvračanje pozornosti od bistvenih problemov. Slovenija bo veliko dosegla že s tem, če bo ubranila zdaj veljavno ustavo, menijo posamezniki. Zmernejši sodijo, da bi verjetno le moralo priti do korenitejših posegov v slovensko ustavo najmanj na dveh področjih: pri politiki mnogosrediščne-ga razvoja oz. hitrejšega razvoja manj razvitih območij države in pri varstvu naravnega okolja. Tu se zelo neposredno znajde tudi naša pomurska skupnost, podobno kot je to pri vprašanju, ki si ga je zastavil in nanj odgovoril
RAZBIJANJE MONOPOLOV
eden od razpravljalcev: kdo se bo boril, da bodo delavci dejansko odločali? Republika in federacija sta premalo, pomembno vlogo imajo občine.
Po svoje zanimivo in pomenljivo je dejstvo, da se je razprava na posvetu začela z vlogo in pristojnostmi, samostojnostjo in odvisnostjo sodišč in javnih tožilstev, financiranjem vojaškega proračuna, ustavnostjo in zakonitostjo, za kateri pri nas vemo, na kakšni ravni sta. Nekdo je zelo stvarno vprašal, kaj se.bo zgodilo, če po ozdih, kjer naj bi do 25. septembra uskladili' pravillni-ke o OD s samoupravnimi spora
zumi oz. družbenimi dogovori, tega. z referendumsko obliko osebnega izjavljanja ne bodo izglasovali. Bodo v teh okoljih prešli na 80-odstotne plače? Kratkoročno gledano bi to znalo biti usodno in sprožiti plazove nezadovoljstva po gospodarskih in negospodarskih enotah.
Ker že govorimo o monopolih, je prav gotovo največji v rokah državne regulative. Tega je treba razbijati in zoper te se je treba boriti, so glasno in načelno razglabljali. S kakšnimi sredstvi in na kak način, je seveda drugo vprašanje. Z dopolnjevanjem in spreminjanjem ustave, ki se ne bi
smelo izroditi v birokratsko opravilo, marveč temeljiti na strokovnih osnovah in stvarnih alternativah — obojih je za zdaj bolj malo — -se tu ne da veliko spremeniti. Spremeni se lahko kvečjemu z decentralizacijo moči in vpliva, smelejšim prodorom tržnih zakonitosti in ekonomskih kategorij, s političnim sistemom, ki ne bo dušil pobud od spodaj in tako naprej. Naj samo še dodamo, da je pomenil posvet uverturo v začetek silnih besedovanj in prepričevanj, pri- čemer bosta naša skupna potrpežljivost in kondicija še na velikih preizkušnjah. • Branko Žunec
SPRENEVEDANJE!
Pod najstrožje kontroliranimi razmerami tlaka, temperature, volumna, vlažnosti in drugih spremenljivk se bo organizem odzval, kot se mu pač zljubi. (Murphy)
NAJBOLJŠI ORAČI
Podobno kot lani smo se v uredništvu tudi letos odzvali in pred nami je energetska izdaja našega časnika. »Z energetiko se v tem delu severovzhodne Slovenije ukvarjajo tako rekoč vsi in nihče, pri čemer sta podjetništvo in za-plotništvo občin ter manira posameznih strokovnjakov in nestrokovnjakov, da bi drug drugega malone »utopili v žlici vode*, največji trn v peti. Čas, kot najbolj pičel energetski. vir, pa nam neustavljivo polzi med prsti, in če že kaj privarčujemo, hkrati še več zapravimo. Iskanje možnosti, da bi ob klasičnih, konvencionalnih (nafta, zemeljski plin, premog, drva, vodna energija, uran) s pridom izkoriščali tudi alternativne energetske vire (bioplin, geotermalna in sončna energija, veter), večkrat naleti na podcenjujoč posmeh ali se kvečjemu konča s prosjačenjem denarja za to, da bi vsaj temeljito preučili, če se morebiti le ne bi splačalo kje kaj izkoriščati«, se nam je zapisalo pred letom. To pot skoraj ni kaj bistvenega dodati, kvečjemu, da se pri topli vodi (geotermalni energiji) le po polževo premika. Skratka, nič prelomnega se ni zgodilo in vse sku-
paj (še vedno) močno spominja na poskus z žabo, ki so jo dali v lonec s toplo vodo in ga počasi ogrevali. Nikoli temperatura vode ni presegla tiste meje, ki bi žabo prisilila, da skoči iz lonca. Počasi se je skuhala.
Tudi mi se kuhamo v loncu sprenevedanja, saj na vsakem koraku zadenemo ob primere energetse potrate. Energetsko požrešne tehnologije, osebna vozila, delovne naprave in priprave — so naš vsakdan. Spet smo pri Murphyju, oficirju v eni od šol za pilote v ZDA, in enem od njegovih slovitih zakonov: če ti je vseeno, kje si, potem se nisi izgubil. Naša energetska indo-lentnost samo pritrjuje kriznim časom, po kakršnih bredemo. Medtem ko gredo drugje po svetu vlaganja v energetsko manj požrešne tehnologije v milijarde dolarjev in velikopotezno proučujejo (ali že izkoriščajo) vse vrste alternativnih, obnovljivih -energijskih virov, se pri nas »nič več ne splača«. Zanimivo in žalostno hkrati! Ob sprenevedanju že gnilo »zihe-raštvo«. Kot da smo šele včeraj slišali, da brez tveganja ni ne napredka ne razvoja.
Pomurski traktoristi-orači že vrsto let posegajo po najvišjih republiških in državnih naslovih. Poklicni traktoristi iz Pomurja (zastopali so jih v gla.ne"’ traktoristi Kmetijskega gospodarstva Rakičan) so doslej osvojili že več naslovov republiških in državnih prvakov, s svojimi poklicnimi kolegi pa se v zadnjem času uspešno kosajo tudi mladi zadružniki.
Na državnem prvenstvu traktoristov, ki je bilo konec minulega tedna v Zrenjaninu, so bili tokrat nadvse uspešni mladi pomurski zadružniki. Štefan Panker iz Kmetijske zadruge Panonka je v kategoriji mladih zadružnikov osvojil naslov državnega prvaka, Blanka Bu-kvič pa je zasedla četrto mesto med zadružnicami. Štefan Panker bo tako zastopal Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu traktoristov-ora-čev, ki bo v Združenih državah Amerike.	L. Kovač
Konkurenca na državnem prvenstvu je bila izredno močna, pravi Štefan Panker, zato ni niti najmanj pričakoval, da bi bil med vsemi najboljši in osvojil naslov državnega prvaka. Sicer pa je to šele prvi večji uspeh tega mladega traktorista, saj je na tekmovanju mladih zadružnikov sodeloval letos šele drugič. Čestitamo mu za uspeh in želimo, da bi uspešno zastopal Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu!	Foto: Janko Stolnik
Srečanje slušno prizadetih
Ob praznovanju mednarodnega dneva gluhih in 30-letnici delovanja Medobčinskega društva slušno prizadetih za Pomurje je bila v soboto v dvorani kina Park v Murski Soboti osrednja republiška proslava. Vsako leto jo pripravlja eno od enajstih slovenskih društev slušno prizadetih, letos pa so bili gostitelji in prireditelji člani pomurskega društva.
V Murski Soboti se je v soboto zbralo več kot 600 slušno prizadetih iz Slovenije, povabilu pa so se odzvali tudi delegati iz Avstrije in Tanzanije.
Zbrane sta pozdravila predsednik pomurskega društva Franc Škafar in Miro Kocjan, predsednik Zveze slušno prizadetih Slovenije ter Geza Farkaš, predsednik občinske konference Socialistične zveze. Gluhi pa so pripravili tudi pravo pašo za oči, saj so kot člani folklornih skupin izredno ubrano zaplesali ljudske plese. Na proslavi so podelili tudi priznanja ustanovnim članom pomurskega društva in prizadevnim družbenopolitičnim delavcem, podelili pa so tudi republiške pokale za najboljše dosežke v športnih disciplinah.	j g
(Več na 3. strani.)
Kirurgija
Odprtje - 21. novembra
Na seji gradbenega odbora za pomursko kirurgijo — pred otvoritvijo naj bi bila še ena — so ugotovili, da je bolnica že toliko opremljena, oziroma v kratkem bo, da bodo še letos lahko začeli delati. Delavci nemškega izdelovalca bodo te dni začeli z nameščanjem operacijskih miz, konec meseca pa pričakujejo, da bodo dobili tudi del sterilizacijske opreme, vse pa je tudi že plačano. Na začetku leta so namreč to dvoje postavljali kot osnovo za preselitev bolnišnice. Seveda pa je še mnogo, kar manjka, predvsem pri medicinski opremi. Čeprav se sedaj večajo možnosti za pridobitev deviz za uvoz iz tujine tudi za zdravstvo in medicinsko opremo, pa je premalo denarja, dinarjev, za večje nakupe. Osem slovenskih občin še sedaj ni dalo denarja po samoupravnem sporazumu, kar je z valorizacijo 100 milijonov dinarjev. Tudi pri zbiranju denarja po 0,60-odstotni namenski prispevni stopnji pomurskih občin se je zataknilo, saj radgonska občina več ne nakazuje tega denarja, češ, da je svoj delež pri financiranju bonice že poravnala, predstavnika iz te občine pa na seji ni bilo, da bi podrobneje razložil to odločitev. Sicer pa se bo posebna komisija pogovorila z Radgončani, pa tudi s predstavniki občin, ki še niso dale denarja, ter z republiško zdravstveno skupnostjo. Oglasili naj bi se tudi v gospodarsko uspešnih delovnih organizacijah, če bi lahko posodile denar ali same kupile nekaj manjše medicinske opreme. Čeprav za letos niso načrtovali nakupa rentgenskih aparatov, pa so na seji menili, da bi sedaj, ko se odpirajo možnosti za nakup v tujini, vse-, eno kupili enega, in sicer z denarjem — 500 milijonov dinarjev — ki so ga imeli vezanega pri Muri.
Se veliko nedorečenega pa je okoli preselitve oddelkov, načina dela in kadrov. Za slednje so že povedali, koliko bi jih še na novo zaposlili, vprašanje pa je, ali bo za vse tudi dovolj denarja. Na seji pa so tudi pripomnili, da. nekateri zdravstveni dčlavci še vedno ne čutijo, daje bolnica tudi njihov objekt in da bodo sedaj še sami morali prevzeti vso odgovornost zanjo.
Majda Horvat
I PO OSMIH LETIH FOLKLORE KONČNO NEKAJ KONKRETNEGA
PANONIJA ZA SCHUBERT & SALZER
V Moravskih Toplicah seje minuli četrtek zgodilo. To, na kar so mnogi opozarjali že lep čas, \endar je vedno ostalo zgolj pri besedah. Gre za partnerstvo med mestoma Ingolstadt (ZRN) in Murska Sobota, ki je bilo doslej kaj pristno na socialnem in kulturnem področju, še zdaleč pa ni prišlo do konkretizacije odnosov v gospodarst\u. Vzroki so raznoliki in jih na tem mestu ne gre razpredati.
Podpisali so pogodbo med našo Panonijo in firmo Schubert & Salzer, ki je z 2.800 zaposlenimi drugo naj-
odnosih med mestoma vendarle do premika in da je nadaljnja možnost večjega gospodarskega sodelovanja v obojestransko korist gotovo navzoča. Seveda pa je pri tem kar nekaj čejev, prvi in največji pa je poslovnost in kakovost storitev Panonije. Nemški partnerji pri tovrstnih poslih ne poznajo lažnega usmiljenja in sentimentalnosti, zato so kar odkrito povedali, da so za začetek ponudili majhen po-
sel. Da bi prerasel v večjega in zajel morda tudi druge industrijske panoge, mora Panonija dokazati svojo kakovost in točnost pri dobavi ('jelov. Predstavnika ingolsladtske tvrdke sta se med obiskom v Murski Soboti pogovarjala tudi z nekaterimi drugimi gospodarstveniki (A.BC Pomurka, Mura, SGP Pomurje), torej je nadaljevanje sodelovanja možno. Po besedah direktorja Panonije, Emila Zelka.
se pri njih odgovornosti zavedajo in bodo storili vse, da bi zadovoljili zahteve? Pri tem kakšnih posebnih težav ne pričakujejo, saj so tako kadrovsko kot tehnološko pripravljeni (to so seveda Nemci prej preverili) na začetek sodelovanja.
Končno je torej Murski Soboti in Ingolstadtu uspelo obrniti naslednji list v medsebojnih odnosih. Dejstvo je, da gospodarska kooperacija obe-
Georg Biel, predstavnik tvrdke Schubert & Salzer: »Za partnersko sodelovanje na gospodarskem področju jenujno, da Panonija spoštuje roke dobave in dela kakovostno. Pri tem razlike gospodarskih in političnih sistemov niso pomembne, saj je po moje naša naloga prav to, da jih s tovrstnim sodelovanjem prerastemo. Kajti, Če se danes pogovarjajo že na najvišji ravni, moramo tudi mi na nižjih prispevati k temu s konkretnim delom.«
večje podjetje v Ingolstadtu in je med največjimi svetovnimi izdelovalci pre-dilnih strojev. Sobočani bodo za začetek izdelovali dva rezervna dela za te stroje, vrednost pogodbe pa je* 20 tisoč mark majhen denar torej, kar pa pri vsej stvari ni najpomembnejše. Veliko več pozornosti namreč velja dejstvu, da je prišlo v sicer pristnih
Podpisa pogodbe sta se z nemške strani udeležila Georg Biel in Georg Schieder, z naše pa Emil Zelko in Andrej Gerenčer. Upajmo, da bomo vsi skupaj doživeli dan, ko bo Panonija za partnerje iz Ingolstadta sestavljala cele stroje, ne le nekaj delov zanje!
foto: ALBERT ABRAHAM
A nd rej Gerenčer, predsednik skupščine občine Murska Sobota: »Po osmih letih je med mestoma prišlo do konkretnega gospodarskega sodelovanja. Od sejma MIBA sem smo veliko delali za podpis te pogodbe in danes smo zato toliko bolj zadovoljni. To je seveda velika odgovornost za Panonijo, spoštovati mora roke in kakovost, je praktično ambasador našega gospodarstva v Ingolstadtu. V prihodnje pričakujemo še obisk gospodarske delegacije iz tega mesta, pogovarjamo pa se že z nekaterimi firmami o širšem sodelovanju.«
ma veliko pomeni, priznati pa je treba, da v teh časih jugoslovanske ekonomske recesije veliko več Murski Soboti. Če bo iz tega majhnega prvega koraka nastala prava koračnica poslovnega sodelovanja, bomo lahko zapisali, da je bil prejšnji četrtek v Moravskih Toplicah pomemben dan za gospodarstvo občine. Bojan Peček
aktualno doma in po svetu
Ne potrebujemo kongresov temveč - red
Afera z nepokritimi menicami je v tolikšni meri pretresla javnost, da so jeseniški komunisti predlagali sklic izrednega kongresa Zveze komunistov Slovenije, nato pa še Zveze komunistov Jugoslavije. Pobude v Zvezi komunistov niso sprejeli kot poti za reševanje nakopičenih protislovij in nevšečnosti; najprej zaradi prezapletenih priprav na morebiten izreden kongres in drugič, sklepov slovenskega in jugoslovanskega kongresa iz leta 1986 še ne izvajamo v dovoljšni meri. Izreden kongres bi pomenil razveljavitev sprejetih usmeritev družbenega razvoja. Ali so problemi upadanja morale, izničevanja poštenosti in razveljavitve discipline in odgovornosti že dovolj
TUKAJ DELAJO DRUGAČE...
Pred prihajajočo jesenjo, ki je v znamenju Agrokomerca, se je o nas na veliko razpisal tudi tuji tisk, ki si je enoten v sodbi, da pomeni poslovanje z nepokritimi menicami velik gospodarski pretres za Jugoslavijo. Komentator newyorškega Wall Street Journala piše med drugim naslednje: »Refinanciranje tujih dolgov preteklega marca je bilo odloženo, ker Jugoslovani niso izpolnili zahtev bank upnic.'Julija država ni mogla plačati zapadlih obrokov. A začuda vse to ni nikogar skrbelo. Bančniki pričakujejo, da bo država nekako rešila ogrožena podjetja.« Nadalje isti komentator navaja mnenje nekega tujega diplomata v Beogradu, ki pravi: »Nobena stvar v Jugoslaviji me ne spravi v paniko. Tukaj delajo vse drugače ...«
Dre stoletji ameriške ustave
V ZDA so slovesno proslavili 200-letnico ustave. Ameriška ustava je najstarejša na svetu, poleg tega pa je tudi med najkrajšimi, saj je ni več kot za deset tipkanih strani. V 200 letih so ustavi dodali le 26 dopolnil. Po mnenju ameriških strokovnjakov za ustavna vprašanja je razlog za tolikšno vzdržljivost te ustave predvsem v tem, .ker je kratka in povsem jasna. Ima namreč samo deset členov. Ameriška ustava temelji na izročilih francoske revolucije-
Nenavadna stavka
V Grčiji se je 450 diplomatov in diplomatskih uslužbencev odločilo za stavko. Že od leta 1980 nam niso zvišali plač, imajo pa nas za pripadnike visoke družbe, ki hodi od sprejema do sprejema«, je odločitev za stavko komentiral predsednik sindikata diplomatskih uslužbencev, T. Eskindaris. Stavkali so že junija letos in tudi lani, vendar le dan ali dva. Tokrat so se odločili, da en teden ne bodo delali ne v Atenah in ne v grških veleposlaništvih in konzulatih po vsem svetu.
tehten vzrok za sklic izrednih kongresov? Verjetno ne.
Ob predlogu za izredni kongres se nam ponuja v razmislek način dela Zveze komunistov. Zamisel o letnih kongresih'in ne na vsaka štiri leta ne bi kazalo kar tako zavreči. Komunistično gibanje je imelo še v Leninovih časih prakso letnih kongresov, v Stalinovem času pa kongresov ni bilo niti vsaka štiri leta. Tudi v Jugoslaviji smo sredi dvajsetih let uveljavili načelo sklicevanja kongresov po večletnih premorih. Pri nas se je uveljavila praksa, da Zveza komunistov vsaka štiri leta temeljito oceni družbena gibanja in se potem na kongresu sprejmejo usmeritve za naprej. Med kongresom pa sklicu-
Agrokomerčev zlom ima izredno težke posledice za preskrbo Velike Kladuše. V začetku tega tedna je začelo primanjkovati osnovnih živil, ker dobaviteljem niso mogli plačati novih dobav. Težave imajo tudi v Cazinu, čeprav tam niso tako hude kot v Kladuši. Dogovarjajo se, da bi trgovska podjetja iz bližnjih mest v SR Hrvaški organizirala preskrbo s pomočjo improviziranih kioskov in proda-jalnih miz. Tako v V. Kladuši kot v Cazinu, razen delavcev sekretariata za notranje zadeve, ni še nihče dobil osebnih dohodkov za pretekli mesec.
NAČELNO DOGOVORJENO
V tridnevnih pogovorih med zunanjima ministroma ZDA in SZ je bil dosežen načelni dogovor o podpisu sporazuma o odpravi raket srednjega in kratkega dosega. Oktobra bo ameriški zunanji minister Shultz odpotoval v Moskvo, kjer bodo nadaljevali z usklajevanjem
Sicer podmor-niča, vendar v miroljubne namene. Izdelali so jo Japonci za neko ameriško potovalno agencijo. Podmornica lahko poleg dveh članov posadke sprejme še 47 potnikov, ki so željni videti življenje v morskih globinah.

jejo seje centralnega komiteja, ki sproti pretresa pomembna družbena vprašanja. Tudi za te sprotne seje centralnega komiteja so priprave čestokrat tako dolge, da pride potem na sami seji do protislovij med pripravljenim gradivom in trenutnim aktualnim stališčem. In še ena posebnost. V razgibanem demokratičnem življenju so različni pogledi vsakdanjost, na sejah centralnih komitejev in tudi na kongresih pa smo kar nekam zaskrbljeni, če ni popolne soglasnosti oziroma monolitnega izražanja mnenj.
Ob predlogu za sklic izrednega kongresa še nekaj. Trenutni družbeni problem vendar ni v slabšem delovanju Zveze komunistov, temveč v nespoštovanju pravnega reda. V bistvu gre za slabo funkcioniranje odnosov, in to pravnih, finančnih, gospodarskim med državo in vsemi subjekti te države, torej gospodarstvom, družbenimi službami in končno med vsemi državljani. Red moramo napraviti v državi — in to z državo. Poštenosti in.
Trgovina z orožjem je prišla na prve strani evropskega časopisja po znani ameriški aferi Irangate, v kateri je bil predsednik Reagan osumljen, da je odobril skrivno prodajo orožja Iranu v zameno za nekaj talcev. Zdaj je bolj ali manj jasno, da ima pri trgovini z orožjem čiste roke le malokatera evropska država. Razlike so le v spretnosti trgovcev in njihovi sposobnosti za odpiranje skritih poti do zainteresiranih kupcev, pa naj bodo v vojni ali pa se nanjo za vsak primer pripravljajo. Ameriški minoiovci, ki so se z dragimi vojaškimi plovili prvi podali v Perzijski zaliv varovat tankerje, napolnjene z iraško in iransko nafto, so prvi odkrili italijanske mine.
Zdaj. ko se jim pridružujejo še britanski in francoski minoiovci in ko se je tudi Italija nekoliko obotavljivo odločila, da bo sodelovala v varovanju interesov naftnih kupcev pred nevarnostjo, utegne priti do novih presenečenj in razkritij o trgovini z orožjem in vojnimi materiali. Seveda potekajo sočasno preiskave o prodajah orožja tudi v tistih državah, ki nočejo s svojim orožjem sodelovati v dolgem iraško-iranskem spopadu. Medtem ko marsikaj ostane državna skrivnost, le prodirajo v javnost nekatera odkritja. Tako so švedski preiskovalci sestavili kar 700 strani dokumentarnega poročila o sumljivih prodajah orožja njihovih podjetij. Kar 200 strani poročila so poslali italijanski finančni straži, ker se je menda na-
podrobnosti za sestanek voditeljev obeh velesil, ki bo pozno jeseni letos. Se vedno se niso dogovorili o točnem datumu za začetek uničevanja raket in atomskih nabojev, o načinu kontrole izvajanja sporazuma in o dolžini obdobja, v katerem naj bi omenjene spo-
Kontrarevolucionarno delovanje
Piko na i Agrokomerčevega primera je dala obtožba Fikreta Abdiča za kontrarevolucionarno delovanje. To je povsem razumljivo, saj je povsem logično, da je vse, kar ni revolucionarno, lahko le kontrarevolucionarno. Če torej imamo samoupravljanje za revolucionarno pot v nadaljevanje socializma oziroma v komunizem, potem je bilo početje v Agrokomercu, ki se je lahko bohotilo samo s pomočjo zatiranja samoupravljanja, pač izrazito kontrarevolucionarno, saj je bilo rušilno za sistem gospodarstva nasploh, čeprav se je vse skupaj dogajalo, zdaj vemo že tudi to, pod geslom pospešenega razvoja gospodarstva nasproti opreznemu načinu doseganja istih ciljev, kar je menda javno zastopal Hamdija Pozderac v Veliki Kladuši za Agrol mere, ki je bil menda preskusni kamen takšne politike razvoja.
Tokrat kajpak ne gre zgolj za politične kvalifikacije, temveč za ideološki pristop. S kapitalom je resda mogoče veliko ustvariti, če ga znaš uporabljati bolje kot drugi in predvsem, če ga imaš dovolj za tveganje v tako velikih igrah, ki se lahko končajo tudi z bankrotom, na katerega pač moraš biti pripravljen. Več kot s kapitalom pa lahko ustvariš z delom, ki pa je povsem drugačen družbenoekonomski odnos, ki ga je treba najprej osvoboditi vsega, kar nas vleče v prisvajanje dobrin vseh drugih, ali kakor se temu teoretično reče: novoustvar-jenih vrednosti. — izven rezultatov svojega dela.
Tega načina pridobivanja materialne osnove svojim projektom Fikret Abdič seveda ni upošteval, ko je izjavljal, da ni bilo nikakšne-ga drugega načina zagotavljanja potrebnih sredstev — razen meničnega. S tem je tudi potrdil, da sploh ni izbiral sredstev za uresničevanje projektov, ki seveda niso bili samo njegovi, morda pa sploh niso niti bili njegovi, kakor je mogoče slutiti iz tez o gospodarjenju, ki so pripisane Hamdiji Pozdercu od šefa kabineta Fikreta Abdiča, kot javno obrazlaganih.
Hiter gospodarski razvoj sam po sebi pravzaprav ničesar bistvenega ne prinese, če ne temelji na ustreznih odnosih, ki jim teoretično pravimo: osvobajanje dela. Hiter gospodarski razvoj je lahko pogojen tudi z izključevanjem temeljnih ciljev družbe in ima za posledico, denimo, krepitev države z vsemi ekonomskimi in drugimi posledicami take državotvornosti, kakršni smo bili v preteklosti priča v obliki najrazličnejših Obrovcev, Fenijev in marsičesa drugega tudi po občinah, ki so si jemale mero s pomočjo tako imenovanih »koristnih« malverzacij.
Sedanjost, ki jo označuje Agrokomerc, ki je nastal po načelu: če ne moremo dobiti, si bomo pač vzeli, neusmiljeno opozarja na star odnos med nerazvitimi in razvitimi, kjer se nerazviti nenehno pritožujejo nad razvitimi, češ da se razvijajo na njihov račun. Potemtakem prisvajanje prisvojenega oziroma odtujenega ne bi bil nikakšen zločin, nasprotno — dobro delo za tiste, ki so pač žrtve prisvajanja, kar naj bi bržčas veljalo za Veliko Kladušo in sploh. Tako je zvenela tudi Abdičeva izjava, da ni posredi kriminal, temveč navadna — alokaci-ja sredstev. Upravičena bržčas, česar pa niti jugoslovanska javnost niti jugoslovanska skupnost nikakor ne moreta opravičevati, če noče-Q ta pristati v splošno zmešnjavo ne samo pojmov, temveč tudi morale. 2 Naša nesreča je pač v tem, da še na prevelikem prostoru ljudje 3 najraje mislijo o socializmu kot o nečem brezplačnem, o nečem, kar se more preprosto dobiti, čeprav vsi vemo, da smo socializem drago plačali že v času oborožene vstaje oziroma revolucije. O tem je te dni Q govoril tudi predsednik komunistov Beograda, ki je potožil nad navadi do gospodarstvenikov, da čakajo da bodo dobili boljše rezultate go-spodaijenja nekje od zgoraj — izven sfere dela. Kar pomeni, da tudi **• tukaj živimo v sferi odvisnosti in možnosti življenja brez rezultatov Kj svojega dela.
Takšni odtenki so še marsikakšni, zato je primer Agrokomerc
ŽARIŠČU DOGODKOV'
Trgovci z orožjem so za vojne
našalo na italijanske nakupe oz. italijanske posredovalce, da ie prišlo orožje na končni cilj. Ko so pred dnevi ujeli neko ladjo s tujo zastavo, ki je, ko je posadka opazila, dajo zasledujejo finančni stražniki, začela sumljivo pot med pristanišči, so začeli v Benetkah Rimu in Genovi zapirati poslovne ljudi in ladijske kapitane. Skupaj je bilo izdanih kar 45 zapornih nalogov. Preiskava še kar traja, saj je očitno, da skorajda ni tovarne orožja, ki bi bila vpletena v nezakonit izvoz. Pod-
gredsednik znane tovarne pištol eretta je izjavil, da lahko njegovo tovarno, če ji prepovedo izvoz
____	, e ji prepovedo______ orožja, zaprejo. S temi pištolami namreč oskrbujejo ameriško vojsko in menda jih namerava kupiti tudi Francija za svojo policijo. Italija velja vrednostno za četrte
razume uresničili. ZDA predlagajo, naj bi rakete uničili v treh letih, SZ pa predlaga petletno obdobje.
Gre za uničenje približno 350 ameriških in 1400 sovjetskih raket, kakor tudi za 72 raket tipa pershing 1A v ZR Nemčiji.
ga izvoznika orožja v svetu. Med 33 državami se je uvrstila takoj za Združenimi državami Amerike, Sovjetsko zvezo in Francijo. Njen izvoz se giblje med devet in deset tisoč milijard lir. Izvozi pa okoli polovico izdelanega orožja.
Seveda pa trgovci z orožjem poskrbijo, da oblasti ne odkrijejo končnega cilja prodaje orožja, če je namenjeno na vroče bojne terene. Poskrbeti znajo za ovinke-skozi države, ki veljajo za miroljubne. Nekajkratni pretovor orožja z ene na drugo ladjo zagotovi ustrezno diskretnost med prodajalcem in kupcem, toda vrnimo se k omenjenemu poročilu švedskih preiskovalcev. V njem ugotavljajo, da sta predstavljali most med Švedi in Iranci italijanski družbi Tirrena in Valsella. Slednja je kupila od švedske družbe Boifors 573 ton smodnika, ki ga je dobila za 3 milijarde 200 milijonov lir v 26 od petih do štirideset ton težkih pošiljkah. Italijanska firma je potem ta smodnik uporabila za mine, ki jih je po raznih ovinkih dobavljala iranskim naročnikom. Družba Valsella je po ugotovitvah preiskovalcev poslala Iranu kar milijon min za 36 milijard lir. Kako se je razcvetela trgovina z orožjem z vojskujočimi se stranmi, morda še najbolj nazorno govori podatek, da je družba Mi-sar, ki je pod kontrolo Fiata, izvozila na srednji vzhod 1981. leta za 10 milijard lir, dve leti pozneje pa že za 106 milijard lir orožja. V vojni industriji je samo v Bre-sciji zaposlenih več kot 10.000 ljudi. Industrija cvete tudi kot domača obrt. Posamezniki v svojih majhnih delavnicah delajo dele za različna orožja. Ob tem seveda marsikdo zamiži tudi na obe očesi in mu ni mar, kam gre orožje, samo da se proda. Med največjimi trgovci z orožjem v svetu je Karie-Erich Schmitz, ki kupuje v različnih državah in poskrbi za brisanje sledov končne
globus
NEW YORK - Iran je pripravljen sprejeti premirje z Irakom, če bodo pred tem ugotovili »kdo je kriv za spopade«. V Iraku takšno iransko stališče zavračajo. To je ugotovitev generalnega sekretarja OZN Pereza de Cuellara po obisku pri obeh prizadetih straneh. Cuellar je Iranu in Iraku ponudil tudi poseben načrt za vzpostavitev premirja, ki naj bi ga izvedli pod nadzorstvom OZN.
BUDIMPEŠTA - Z novim davčnim sistemom, ki ga je pred nedavnim sprejel madžarski parlament, naj bi za 20 odstotkov zmanjšali različne dajatve gospodarskih organizacij, bolj pa naj bi obdavčili prebivalstvo.
BONN—Mathiasa Rusta, za-hodnonemškega državljana, ki so ga pred kratkim zaradi senzacionalnega pristanka z letalom na moskovskem Rdečem trgu obsodili na štiri leta bivanja v delovnem taborišču, še ne bodo poslali v taborišče, ker je zbolel. Rust je imel že prej težave z želodcem.
PARIZ — Francoski predsednik F. Mitterrand se še ni odločil, ali se bo še enkrat potegoval za položaj predsednika republike.
TIRANA — ZR Nemčija je navezala diplomatske stike z Albanijo. Pogajanja o tem so trajala nekaj let.
TEL AVIV — Sporazum med Izraelom in Madžarsko o vzpostavitvi interesnih sekcij v Tel Avivu in Budimpešti je prvi korak k normalizaciji in obnovitvi diplomatskih odnosov med obema državama.
BRUSELJ — Letina žitaric bo v državah evropske gospodarske skupnosti letos zelo slaba. V severnih državah skupnosti je bilo spomladi in poleti slabo vreme.
ŽENEVA - Od januarja do avgusta so v Švici dobili rekordno število prošenj za politični azil. Po uradnih podatkih je bilo takšnih prošenj 6118, kar je skoraj za polovico več kot v enakem obdobju lani. Med prosilci je skoraj polovica Turkov.
MOSKVA — Letošnja žetev v SZ bo rekordna, podobno kot leta 1978. Naželi bodo 220 do 230 milijonov ton žitaric.
namembnosti kupljenega orožja. Nekatere države, kot na primer Izrael, ki je tudi sam velik izdelovalec orožja, povsem odkrito dobavljajo velike količine streliva Iranu.
Kako je razvejana trgovina z orožjem, Kaže tudi podatek, da je moral komandant ameriške vojske v Evropi Bernard Rogers izvesti lansko jesen preiskavo, ker se je pokazalo, da so rakete tow, ki so sicer deponirane v Zahodni Nemčiji, našle pot v Iran. Belgijski dokumenti sp potrdili, da ie bilo pripeljanih v Iran vsaj 3000 takih raket. Deklarirane pa so bile kot rezervni deli.
Tačas sta Irak in Iran glavna porabnika orožja in drugega bojnega materiala. Brez tuje pomoči bi morali obe državi že zdavnaj končati spopad. Po neki študiji agencije za kontrolo oboroževanja in za razorožitev so države Bližnjega in Srednjega vzhoda le v letih od 1981 do 1984 kupovale povprečno letno za 76 milijard dolarjev orožja. Irak je bil v teh nakupih udeležen s 23 milijardami dolarjev, Iran pa še z večjimi vsotami. Med največjimi prodajalkami se pojavljata Sovjetska zveza in Kitajska. Za Irak je navedeno. da je Italija prodala za 490 milijonov dolaijev, medtem ko je pri Iranu vključena v rubriko »druge države«, ki so mu skupaj dobavile za 5 milijard devetsto milijonov dolarjev orožja.
Kaj po vsem tem predstavlja patruljiranje vojnih ladij in mi-nolovcev različnih držav po Perzijskem zalivu? Gre za sile miru ati za sile, ki bi utegnile še bolj zaostriti srednjevzhodni spopad? Ce imajo izdelovalci in trgovci z orožjem interes za nadaljevanje spopadov, pa posamezne države ne skrivajo tudi drugih interesov v Zalivu. Ne gre namreč pozabiti, da so v njegovem neposrednem zaledju največja nahajališča nafte, ki jo potrebujejo vse industrializirane države.
(po GV)
STRAN 2
VESTNIK 24. SEPTEMBRA 1987
-----Ob (ponovljenem) referendumu v Mesni industriji —.......................................................
Brez obljub, s pritiskom za preživetje
»Če je bilo 317 delavcev proti pravilniku o osebnih dohodkih, so to predvsem tisti, ki mislijo, da i njim kupujemo mačka v Žaklju,« se je v pogovoru po ponedeljkovem (14. septembra) ponovljenem referendumu v soboški Mesni industriji opredeljevala članica najožjega vodstva Silva Čenarjeva. »Morda imajo celo nekoliko prav, saj po svoje vsi, s takimi in podobnimi odločitvami, kupujemo mačka v Žaklju.«
Prvi referendum so razpisali za 26. avgust in od 1381 vpisanih v volilni imenik jih je glasovalo nekaj čez 84 odstotkov, od tega za in proti 489. Za usklajevanje pravilnika o OD z družbenim dogovorom o delitvi dohodka in čistega dohodka bi moralo glaso-
vati približno 700 delavcev, čeprav tudi odstotek tistih, ki sploh niso glasovali, ni ravno zanemarljiv. Referendum so 14. septembra ponovili in tokrat se je za pravilnik osebno izjavilo 882 zaposlenih ali skoraj 64 odstotkov.
»S preoblikovanjem v enovito
DELAVCI AVTORADGONE ZAHTEVALI PLAČILO, KI JIM PRIPADA
delovno organizacijo smo morali uvesti nov sistem nagrajevanja in tako je urejanje samouprave na tem področju sovpadlo z usklajevanjem samoupravnih splošnih aktov z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, ki zadevajo področje dohodka in OD. Zakonski rok za uskladitev je 25. september in zavedali smo se, kaj nas čaka, če tega ne bi storili: prehod na zajamčene OD po zakonu o sanaciji in OD. Predvsem zavoljo tega delavcem v prvem krogu razprav nismo eksplicitno povedali, kakšna prihodnost je pred nami, če se ne bomo uskladili, saj bi to lahko zvenelo kot pritisk, da morajo glasovati
za. Ničesar tudi nismo obljubljali in menim, da je tako tudi prav,« je pojasnjevala Čenarjeva. Dodala je, da so pri ocenjevanju oz. nagrajevanju uporabili eno najboljših, najbolj objektivnih metodologij, ki naj bi vlivala zaupanje, čeprav je seveda od ustvarjenega odvisno, koliko bodo mogli deliti. Za organizacijo, kjer se jim je akcija pridobivanja novih strokovnjakov dobro obnesla in uspešno uvajajo samoupravne delovne skupine kot obliko upravljanja delavcev na delovnem mestu, je slednje toliko pomembnejše.
B. Žunec
Premog ali olje?
Ogrevanje predstavlja največje stroške v vsakem gospodinjstvu. Eno leto se splača bolj ogrevanje s trdim gorivom, nato spet z oljem, plinom ali elektriko. Po navadi ostane vsak pri načinu, za kakršnega se je odločil v začetku, pa najsi so cene še tako različne.
MILKA KOSI, Gornja Radgona: »Odkar stanujemo v svoji hiši, tega pa bo že 17 let, si ogrevamo prostore s pečjo na olje. Točno ne vem, koliko ga porabimo vsako zimo, ker za to skrbi mož in -olje kupuje sproti. Sicer pa ne kurimo le pozimi, ampak že sedaj skoraj vsak dan, saj si moramo ogrevati vodo za kopanje. Ja, drago je .. . Zato pa raje sproti kupujemo, da ni naenkrat velikega izdatka. Varčevati je treba povsod, tako tudi pri kurjavi. Za kuhanje kosila imam štedilnik na trda gori-
Začasna rešitev
OZADJE POPLAVE 5. AVGUSTA
va’, tako da vsako leto kupimo še nekaj drv. Tudi s tem malo segrejemo stanovanje. S premogom ne maram kuriti, saj preveč umažemo hišo.«
Tozd Proizvodnja je največja temeljna organizacija DO Avto-radgona, saj so med 600 zaposlenimi tudi delavci nekdanjega tozda Bivalne enote. Že nekaj let se Avtoradgona ubada s težavami v poslovanju, med katere spadajo tudi pomanjkanje materiala, premajhno število naročil, nedoseganje rokov . . ., prav tako pa jo tarejo vsi drugi problemi, značilni za kovinsko industrijo. Temu primerni — nizki — so tudi osebni dohodki delavcev — so med najnižjimi v občini.
naš program. Prejšnji mesec je bila kolikor tolikor dobra plača in tudi ta mesec bo. Pa ne zaradi mojih obljub, ampak zaradi tega, ker bomo uresničili zastavljene naloge«
Istega dne popoldne so -se v Avtoradgoni sestali odgovorni predstavniki družbenopolitičnih oganizacij in skupnosti, delavski svet pa je naslednjega dne (pa tudi še druge dni v tednu) sprejel njihove predloge: za avgust izplačajo 10-odstotno akontacijo, prav tako izplačajo spodbudo tu-
Čeprav so odgovorni družbenopolitični delavci radgonske občine v torek popoldne še trdili, da je v tej občini vse v redu, so bili delavci Avtoradgone drugačnega mnenja. 15. septembra so bile plačilne kuverte pretanke, so menili, zato je druga izmena tozda Proizvodnja prekinila z delom. Podobno je ukrepala tudi dopoldanska izmena naslednjega dne, pa tudi popoldne se še niso uspeli dogovoriti. Izgubili so dva delovna dneva — pridobili pa le nekaj tisočakov.
15. september je bil tudi v Avtoradgoni plačilni dan. Povprečni osebni dohodek v tozdu Proizvodnja je bil 154 tisoč dinarjev (čez nekaj dni je bila uradna informacija drugačna, in sicer 178 tisoč), veliko delavcev pa je prejelo le 120, 110 ali pa celo samo 90 tisoč dinarjev avgustovske plače. Popoldanska izmena je prekinila z delom, vendar so po krajšem sestanku z njim nadaljevali. Podobno je reagirala naslednjega dne dopoldanska izmena. Sestal se je izvO' odbor
di za vse nadure, čistilkam in drugim z najnižjimi osebnimi dohodki pa izplačajo razliko do višine zagotovljenega OD.
S sprejetimi sklepi so se seznanili vsi delavci v petek, 18. septembra, ha informativnih sestankih po oddelkih. Prav tako so se strinjali, da začnejo v tem tozdu s predsanacijskim programom. Take začasne rešitve niso dobre ne za delavce ne za delovno organizacijo.
Bernarda Peček
Voda zmedla vodarje!?
Razprav o poletnih neurjih, kot kaže, kmalu še ne bo konec. Če je za točo veljalo, da so kar učinkovito raziskali, kdo je za naravno nesrečo takšnih razsežnosti kriv, so poplave 5. avgusta v soboški občini nekako ušle javni kritiki — seveda ne same poplave, pač pa tisti, ki bi jih morali preprečiti, saj so za to odgovorni, navsezadnje tudi plačani. Občinski izvršni svet je »napako« odpravil na zadnjem zasedanju, ko so ostro in konkretno obsodili ravnanje — ali bolje ne-ravnanje — ob znanih dogodkih, ko je voda predrla obrambni nasip, ki naj bi Mursko Soboto varoval pred poplavami.
Vodnogospodarska enota Mura svoje napake sicer priznava, vendar se žal odgovornosti izmika med drugim tudi s tem, da vali krivdo na druge — čeprav je bila storjena vrsta napak, je verjetno neustrezno poudarjati slabosti drugih, če jih imajo sami največ. To je med drugim dejal tudi predsednik izvršnega sveta Janez Štotl, ki tudi ni hotel sprejeti izgovorov vodarjev, da so bili v omenjeni noči presenečeni in zmedeni. Resnično se postavlja vprašanje: kako lahko vodarje preseneti prav voda in kako so’ lahko zmedeni ob opravljanju del, za katere jih družba v bistvu tudi plačuje? Kakorkoli že, objektivnim težavam (ko je bil kanal zgrajen, je lahko prenesel 110 kubičnih metrov pretoka vode na sekundo, zdaj so njegove zmogljivosti daleč manjše) se je »pridružilo« še veliko takih, za katere je mogoče najti krivce. In kot je bilo razumeti stališče občinske vlade, bodo pri dokazovanju osebne odgovornosti tudi vztrajali, saj gre za nedopustno igračkanje z varnostjo velikega števila prebivalstva. Tako so pogrezanje nasipa opazili že ob tri četrt na dve zjutraj, ukrepali pa so šele tri ure pozneje! Na prizorišču
dogajanja je vladal nered, zmeda, radijskih zvez ni bilo. Očitek je tudi ta, da niso poklicali na pomoč civilne zaščite, čeprav so člani le-te svoje naloge opravljali hitro in učinkovito, na terenu pa so bili ves prejšnji dan. Če vodarji torej niso imeli dovolj ljudi, bi bilo naravno, da bi pravočasno aktivirali civilno zaščito. Skratka, nabralo se je veliko zadev in verjetno je prišlo do poplave tudi zaradi malomarnosti in nepripravljenosti tistih, ki bi morali ukrepati.
Izvršni svet zahteva od vodarjev natančno poročilo o tem, zakaj tako slabo ukrepanje, saj se v prihodnje kaj lahko zgodi podobno. Še pomisliti si ne upamo, kaj bi bilo, če bi prestopila bregove Mura (mimogrede: strokovnjaki pravijo, da tudi ob murskih nasipih ne moremo mirno spati, saj so neustrezni)! Tudi .zato je trdna odločenost občinske vlade, da pride stvarem do dna in posredno izboljša kakovost obrambe pred točo v občini, več kot na mestu!
Bojan Peček
SREČKO ŠAFAR, Žiberci: »Skupaj s starši živim v hiši, ogrevamo pa si z drvmi in premogom. Za to zimo smo že oskrbljeni, saj smo kupili 5 ton premoga, kar nas je stalo 210 tisoč dinarjev. Tudi sam sem prispeval polovico denarja. Ta količina nam bo zadoščala za ogrevanje s centralno kurjavo eno leto, vnaprej pa ne kupujemo. Lani smo imeli nekaj problemov pri kupovanju. Naročili smo v Gornji Radgoni, vendar smo morali predolgo čakati. Zato smo letos premog naročili v
Radencih. Naročiš in čez nekaj dni ti ga že pripeljejo. Drugače pa smo s tem načinom ogrevanja zadovoljni.«
kar dobro.«
JOŽICA ŠRAJNER, Gornja Radgona: »Živiva sami z mamo, tako da za kurjavo ne porabiva veliko. Vsake toliko časa naročiva večjo količino premoga. Pred dvema letoma sva kupili 3 tone, zadostoval bo še za to zimo. Drugače pa kurimo v glavnem z drvmi. V kuhinji imam električni štedilnik, na katerem kuham le poleti. Drugače kurimo največ v kuhinji, ko je mrzlo pa tudi v sobah. Od štedilnika v kuhinji se ogreje ves prostor in dokler ne pritisne hud mraz, je ogrevanje z drvmi
ANTON KOCOVAN, Rihtarovci: »V hiši imamo centralno ogrevanje in kurimo z drvmi in premogom. Za eno zimo ga potrebujemo okrog 8 ton, saj ogrevamo 5 sob. No, za to leto smo preskrbljeni, stalo nas je 350 tisoč dinarjev. Prejšnja leta je bilo potrebno kar dolgo čakati, letos pa smo ga dobili že po enem mesecu. Lahko naročamo tudi prek sindikata, kar sicer ni cenejše, vendar ga dobiš bolj hitro. Vsako leto kupimo tudi okrog 3 kubične metre drv. S tem načinom ogrevanja smo kar za-
dovoljni, čeprav bi se sedaj bolj splačalo ogrevanje z oljem.« Bernarda Peček
In nenadoma sem se zavedala, da nekaj ni v redu — ves ta molk, tišina!
sindikata, medtem ko so generalnega direktorja morali poklicati domov iz Ljubljane. Drago Kavčič, predsednik konference sindikatov v Avtoradgoni, je dejal: »Na plačilni dan so bili delavci Avtoradgone spet nezadovoljni. Težave so nastale predvsem zaradi manjšega števila delovnih ur v avgustu in zaradi manjšega odstotka spodbude za delo. Na delovnem sestanku so se zbrali vsi delavci dopoldanske izmene. Zahtevali so analizo razmerja med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom, neljubo napako pa so storili tudi strokovni delavci, ki niso izplačali dogovorjene stimulacije za nadure.« Tako smo na sestanku v jedilnici Avtoradgone med drugim slišali delavce, da so imeli v avgustu po 32 nadur in za 20 tisočakov manjšo plačo kot julija. Direktor Ferdo Matvos pa je na že omenjenem sestanku zbrani množici med drugim dejal: »... Avtoradgona ni edina v kovinski branži, kakor imajo urejene te zadeve drugi, tako moramo imeti tudi mi. Strinjam se, daje osebni dohodek za ta mesec prenizek, vendar je nizek zaradi tega, ker je 16 ur manj in je stimulacija ta mesec namesto 20 le 13 odstotkov. Nekaterim ni bilo za delo, prav tako imamo precej popravil, reklamacij, pri tem pa ostaja drugo delo, prav tako je res, da nekaterih materialov nismo dobili pravočasno. Vendar — ali bomo zaradi tega, ker j.e tp mesec nižji osebni dohodek, rušili ves
OBISK ROJAKOV IZ JUŽNE AMERIKE
ZVESTOBA PREKMURJU IN PREKMURŠČINI
Mesec dni je bila na obisku v domovini večja skupina prekmurskih Slovencev, izseljencev, ki živijo v Montevideu (Urugvaj) in Bernalu v Buenos Airesu (Argentina). Prišli so na popotovanje po Jugoslaviji, predvsem pa zato, da se ponovno srečajo z znanci, prijatelji, sorodniki, družino. Prestregli smo jih v Murski Soboti in vodja skupine Geza Škalič, rojen v Brezovcih, ki je odšel na tuje leta 1948, je rade volje odgovoril na nekaj vprašanj.
»Veliko lepega smo videli in vse nas je zanimalo. Naš namen je bil kegljati s Slovenci, ogledati si jugoslovansko obalo,, stisniti roko domačinom, skratka, biti doma med svojimi,« smo razumeli predsednika prvega slovenskega prekmurskega društva, (kluba), ki od oktobra 1935 deluje v Montevideu. Tam ima tudi avtomobilsko delavnico z 28 zaposlenimi. Eden od sinov, 28-le-tni Jurij (Jorge) mu pomaga v delavnici, mlajši, 23-letni Valter, študira kemijo. Žena.Ilonka je iz Beltince,' vsi pa obvladajo prekmurščino,. ob uradni španščini
»V družini se o vsem pogovarjamo v prekmurščini,« je ob snidenju v Murski Soboti dejal Geza Škalič, rojak iz Montevidea v Urugvaju. (Foto: A. A.)
seveda. »Društvo šteje 350 članov in večkrat se dobimo. Ob sredah in petkih je ponavadi tekmovanje v kegljanju, kjer sodelujejo tudi člani madžarskega, urugvajskega in hrvaškega kluba. Ob četrtkih pripravimo z 'an-
sambli veselično prireditev, v soboto pridejo običajno skupaj mladi, plešejo jugoslovanske narodne plese in se sprostijo. Imamo tudi prekmurski pevski zbor. Najbolj veselo pa je v oktobru, ko nas obiščejo člani prekmurskega pomožnega društva iz Ber-nala v Buenos Airesu, saj je takrat obletnica našega društva. Mi jim obisk vrnemo v maju; takrat imajo oni svojo obletnico. Smo dolgoletni prijatelji, tesno povezani med sabo,« seje razgovoril Škalič, ki je bil nazadnje v domovini pred dvema letoma. Z ženo sta tokrat obiskala znance in prijatelje iz Lemerja in Belti-nec, s katerimi si tudi dopisujejo. Vsako leto si naši rojaki omislijo prekmurske domače koline in ni treba ugibati, kako je ob takih priložnostih. Pride jih več sto in lahko seje prepričati, da ostajajo zvesti Prekmurju in prekmurščini. Škoda, ker so bili primorani — zavoljo oteženih avtobusnih zvez — opustiti nekoč tradicionalna srečanja na Silvestrovo, ko so tudi skupaj dočakali novo leto. Zanimalo nas je, če imajo’na voljo kakšno literaturo v slovenščini ali na tamkajšnjem radiu slovenske oddaje ali kaj podob-
Moje korenine so tam gori v prelepih Slovenskih goricah. Sredi holmov stoji domačija mojega deda in tam sem se tudi rodila revnim viničarjem, peta od sedmih otrok. Bila so to neizbrisna leta, najlepša, čeprav v času vojne vihre.
Vendar sta bila brezskrbnost in bogastvo zvoka kratkotrajna. V sedmem letu sem namesto veselega pričakovanja, da bom odšla v šolo in od bratca dobila bukve, hudo zbolela za meningiti-
polnih devet let v ljubljanski gluhonemnici na Zaloški cesti. V veliki zeleni hiši sem našla svoj drugi dom. To so bili povojni časi, ko smo otroci poznali tanjši kruh, trdo roko vzgoje, uniformiranost, skupinske sprehode mimo trgovin in pekarn.
Po končanem šolanju so šolniki vsakemu izbirali smer uka. Predlagali so mc za šiviljo, kar je bilo prav tudi staršem, le mene ni nihče vprašal. Uprla sem se enim in drugim in trmoglavila po
Gluh človek ima močan občutek socialne odrinjenosti in osamljenosti, ko je med ljudmi, ki slišijo in se sporazumevajo v glasovnem jeziku. Gluhi se zato raje umikajo v svet tišine, kar pa še bolj poglablja jez med gluhimi in slišoči-mi, saj slednji niso pripravljeni sprejeti ustreznega govorno-socialnega sporazumevanja s slušno prizadetimi. Prav posebej so daleč od sveta glasu tisti, ki nikoli v življenju niso slišali in so popolnoma gluhi že od rojstva. Jezikovnega sporazumevanja niso mogli razviti spontano, ker nikoli niso slišali.
Gluhi ljudje po svetu in pri nas se vključujejo v društva, k čemur jih sili tudi trdovratna zahteva okolja, da se mu gluhi prilagodijo in glasovno-jeziko-vno vključijo v sporazumevanje. Društvo in druženje pa jim je tudi potrebno, da si pomagajo v vsakdanjem življenju in delu.
V Sloveniji je enajst takih društev, v katere je vključenih približno pet tisoč slušno prizadetih. Že trideset let pa deluje tudi Medobčinsko društvo slušno prizadetih za Pomurje, ki šteje blizu 500 prizadetih na sluhu in govoru.
Skupščina občine Murska Sobota obvešča imetnike maloobmejnih prepustnic, da je maloobmejni prehod Cankova —Zelting zaprt zaradi posodobitve ceste do 15. oktobra.
nega. »Tega nimamo. Mislim pa, da nam bo slovenska izseljenska matica prihodnje leto poslala slovenskega učitelja in tako .bo lažje,« je ob slovesu povedal rojak iz daljnega sveta, Geza Škalič.	B. Žunec
som, tako zelo, da sem oglušela. Še danes sanjam o tisti noči. Pome je prišel ded z mamo, da bi me odpeljal domov, v našo veliko izbo z ilovnatimi tli, krušno pečjo in našo najljubšo zibelko, v kateri smo se otroci že precej veliki gugali in peli ... In nenadoma sem se zavedala, da nekaj ni v redu — ves ta molk, tišina! Tudi narava zunaj je obmolknila, kot da je z menoj vred vse umrlo. Nikogar več nisem slišala, široko odprte oči pa so prosile, moledovale .. . Materin odgovor pa je bil vedno isti: objem in jok.
Osnovno šolo sem obiskovala
svoje, da hočem v šolo. Razrednik je mene in še enega fanta predstavil ravnatelju ekonomske srednje šole. Zaradi dobrega učnega uspeha so naju sprejeli.
Začetek je bil zastrašujoče težak. Trnjevo pot sva prestala, vendar pa so imeli profesorji z nama ogromno potrpljenja.
Moja pot deklice, dekleta, žene, matere in delavke ni bila nikoli lahka. Utirala sem si jo, kot sem vedela in znala, si ustvarila družino, ki ni majhna, v njej izgorevala, se spopadala s težavami in požirala krivice slišočega sveta.
VESTNIK 24. SEPTEMBRA 1987
STRAN 3
VABLJIVA ALTERNATIVA IZ PODZEMLJA
TOPLOVODNO BOGASTVO PANONSKE KADUNJE
Popolna toplotna izraba razpoložljivih termalnih vrelcev v Sloveniji bi dala sto megavatov toplotne moči, kar je več kot vse načrtovane vodne elektrarne na reki Muri.
Marca lani so Republiška energetska skupnost, , Geološki zavod in INA Nafta Lendava v Ljubljani organizirali posvetovanje o možnostih izkoriščanja geotermalne energije v Sloveniji. Poznali smo podatek, da naša republika izkorišča vsega pet odstotkov zemljine toplotne energije, pa še to predvsem za zdrav-stveno-turistične namene in le v manjši meri za ogrevanje. Na posvetovanju so dobili potrditev, da bi se vsestransko splačalo lotiti raziskav, pridobivanja in izkoriščanja toplih podzemnih voda. Posvet so aprila letos »ponovili« v Radencih, organizatorji pa so. bili ljubljanski Geološki zavod, Skupnost slovenskih zdravilišč, IMP Ljubljana in Raziskovalni inštitut za inženirsko geologijo iz Brna na Češkoslovaškem. Nekatera spoznanja so toliko zanimiva in koristna — delno jih prinašamo v okvirčkih — dajih je vredno povzeti.
Se prej pa bi se na kratko ustavili pri raziskovalni naloge Geološkega zavoda iz Ljubljane Hi-drogeološka ocena možnosti izkoriščanja termalnih voda v Po-mutju, ki jo je končal konec julija. Pobudo zanjo je dala Radenska in za to prispevala določena finančna sredstva, svoj delež pa so primaknile še Raziskovalna skupnost Slovenije in številne pomurske organizacije. Z nalogo so se dokopali do podatkov, da so najprimernejša za raziskovanje in pridobivanje termalnih in termo-mineralnih voda oz. geotermalne energije širše območje Murske Sobote in Lendave ter ozemlje med Filovci in Motvar-jevci. Območje Murske Sobote obsega okoli 110 kvadratnih kilometrov ozemlja, vodonosne peščene plasti ležijo v globini 500 do 1200 metrov, debelina plasti je 50 do 100 metrov, ocenjena izdatnost znaša 5 do 50 litrov na sekundo, temperatura vode pa od 35 do 65 stopinj Celzija. Prednost te lokacije je bližina energetskih porabnikov. Med Filovci in Motvarjevci ležijo vodonosne peščene plasti v globini 1300 do 1800 metrov, njihova debelina znaša do 100 metrov, izdatnost vode 5 do 10 litrov na sekundo in temperatura od 70 do 90 stopinj Celzija. Okrog Lendave so vodonosne plasti 700 do 1250 metrov globoko, debelina plasti je čez 100 metrov, izdatnost vode 5 do 10 litrov na sekundo, temperatura od 50 do 85 stopinj Celzija. Glede na parametre, ki vplivajo na možnost in ekonomičnost izkoriščanja tople vode, je najperspektivnejše območje Murske Sobote, sledi ob-
Inženir kemijske tehnologije Stanko Juršič s soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem je eden redkih slovenskih strokovnjakov, ki se že lep čas ukvarja z geotermalno energijo in drugimi alternativnimi energijskimi viri (bioplin, biomasa in podobno). V zadnjih treh letih je izdelal več tovrstnih raziskovalnih nalog, ki so v bistvu dokaj celovita strokovna nadgradnja raziskav iz 60. in 70. let. Takrat se je s tem največ ukvarjal rojak, inženir rudarstva Koloman Cigiit v sodelovanju s strokovnjaki iz Inine organizacije Naftaplin v Zagrebu. Spomnimo naj samo na njegovo izčrpno študijo o možnostih koriščenja termalne vode v Pomurju za energetske namene na temelju podatkov raziskovalnih vrtin nafte in plina. Zdaj so, skratka, postavljene osnove za načrtno in. sistematično delo na tem področju, kar hkrati pomeni, da bi naposled v pokrajini — kol je na letošnji problemski konferenci slovenske-Socialistične zveze o ekologiji, energiji in varčevanju predlagal inženir Juršič — oblikovali posebno skupino strokovnjakov, ki bi problematiko geotermije spremljala, raziskovala in razvijala. Sedež bi imela ali v Murski Soboti ali v Radencih, kjer se posamezni strokovnjaki (inž. Bugar in drugi) že vrsto let ukvarjajo z geotermalno energijo, zlasti seveda z zdraviliških vidikov. Inženirja Turšiča te dni najpogosteje najdemo pri (prvi) raziskovalni vrtini tople vode sredi Murske Sobote, kjer že tri tedne vrtajo delavci ljubljanskega Geološkega zavoda. Podobna vrtina je v Radencih, kjer so začeli z vrtanjem sredi avgusta. Julija je tudi končal raziskavo Možnosti uporabe toplotne energije termalne vode iz vrtin Fi-14 (v Filovcih) in Lipa-I za ogrevanje krajevne skupnosti Beltinci, pravkar pa raziskuje vlogo geotermalne energije v prehrambeni industriji Pomurja in dolgoročno oskrbo mesta Ljutomer z energetskimi viri.
močje Lendave in nazadnje ozemlje med Filovci in Motvarjevci. Iz raziskovalne naloge tudi izhaja, da bi bilo v srednjeročnem obdobju do leta 1990 smotrno raziskovati v Murski Soboti, Rakičanu, Banovskih toplicah, Ljutomeru in Lendavi.
Vprašanje, na katerega še nismo našli odgovora, se glasi: če in v kolikšni meri se vse mogoče raziskave, študije, izvedenska mnenja, o geotermalni energiji »prekrivajo«, ponavljajo, podvajajo? Koliko denarja je šlo za te
Vsekakor je smotrna stopenjska energetska izraba termalnih voda, torej za neposredno ali posredno ogrevanje, za pripravo tople porabite vode, konvektorsko in toplo zračno ogrevanje, talno ogrevanje, bazensko tehniko, ogrevanje rastlinjakov in napajanje toplotnih črpalk. Uporaba toplotnih črpalk je nujna za popolno toplotno izrabo termalnih voda, saj lahko tako ohladimo vodo pod 10 stopinj Celzija, do približno 5 stopinj Celzija, in ublažimo nekatere ekološke probleme.
namene in kdo vse to plačuje? Sprašujemo seveda brez kakršnihkoli zlih namer, kajti več kot jasno je, da brez strokovnih osnov delo na tem področju ni mogoče. V danem primeru je za načrtno izkoriščanje geotermalnih voda potrebno ugotavljati dejanske zaloge. Nekoč so bile tovrstne raziskave opravljene po naključju, pri iskanjih nafte in plina. Saj najbrž ni neznano, da je bilo v tem delu Slovenije doslej izvrtanih kakih 200 vrtin, od tega blizu 80 raziskovalnih in 120 za pridobivanje zlasti v Petišovcih in Dolini, kjer so stara naftna in plinska polja.
Ker ljubljanski Geološki zavod ob načrtnih raziskavah območja severovzhodne Slovenije upošteva rezultate raziskovanj na bližnjih obmejnih predelih Avstrije in Madžarske, se tudi sami pomudimo pri tujih izkušnjah, ki se nanašajo na toplo vodo.
Kar zadeva našo vzhodno sosedo, se bomo opirali na podatke znanega madžarskega hidrologa dr. Kalmana Korima. Na Madžarskem je namreč kakih 600 izkoriščanih vrelcev s toplo vodo, od tega jih ima 180 višjo temperaturo od 60 stopinj Celzija. Te vroče vrelce izrabljajo v 83 primerih za kmetijske namene, v 54 primerih v balneologiji, 10 za gretje poslopij in sanitarne vode in tako naprej. Inženir rudarstva Koloman Cigiit, rojak iž Ranko-vec pri Murski Soboti, ki živi v Zagrebu, dodaja: »Tabela naj bi prikazala številne možnosti uporabe termalne vode, zlasti v kmetijstvu in za ogrevanje poslopij ter sanitarne vode. Pri nas jo izrabljamo le v balneološke in turistične namene, medtem ko je energetsko izkoriščanje šele v povojih. »Kdor bi se želel še nekoliko temeljiteje poučiti o topli vodi iz podzemlja, bi moral seči za desetletje nazaj, k 2. in 3. aprilu 1975, ko je bilo v Moravskih toplicah posvetovanje Radenske, Viatorja in tedanjega soboškega Zavoda ža zdravstveno varstvo o izkoriščanju termo-mineralnih voda v Pomurju. Med številnimi razpravljale! je bil tudi zdajšnji direktor Sobotinega tozda Vrtnarstvo, dr. Aleksander Šiftar, in govoril o koriščenju termalnih voda za ogrevanje, predvsem rastlinjakov. Razčlenil je sposobnosti posameznih vrtin v Morav-
skih toplicah, Mlajtincih, Petišovcih in Banovcih ter opozoril na vprašanja, ki so odločilna, če naj se vlaganje splača: prvič, zagotoviti vsaj tri milijone kalorij na uro na enem mestu, in drugič, najti odgovor na vprašanje odlaganja sige v ceveh, posebej če upoštevamo, da bi bilo v takem rastlinjaku od 26 do 50 tisoč metrov cevi, odvisno od njihove debeline in povprečne temperature vode. Če bi te probleme zadovoljivo rešili, bi mogli pričakovati pri tedanjih cenah bruto doho-
dek od 6 do 7,5 milijona dinarjev. S tem bi bil zagotovljen čisti dohodek od 20 do 40 odstotkov na račun prihranjenih stroškov za gorivo (diferencialna renta). »Termalno vodo lahko uspešno rabimo za ogrevanje stanovanj. Preden bi to našo vodo uporabljali za te namene, bi prav tako morali rešiti vprašanje odlaganja soli, saj bi ta kaj kmalu zamašila vse radiatorje,« je razmišljal dr. Šiftar.
Naši sosedje v avstrijski Radgoni (Bad Radkersburg) so prav zdaj pred velepomembnim projektom: temeljita posodobitev z dogradnjo termalnega kopališča, za kar bo šlo kakih 95 milijonov šilingov. Pripravljalna dela trajajo že tri leta, zgledovati pa se ka-nijo po najreprezentativnejših tovrstnih objektih v Evropi. O podrobnostih se bomo razpisali drugje, kar zadeva geotermalno energijo na tem območju, pa je že vredno objaviti, da bodo lah
ko ob zdravilišču gradili hotele tudi zasebniki in jih ogrevali s toplo vodo, ki je je na pretek. Temperatura vode je 80 in več stopinj Celzija in jo bo mogoče ob rabi v bazenih uporabljati za ogrevanje prostorov, sanitarne vode in podobne namene. Avstrijci, skratka, s pridom izkoriščajo naravno danost, obmejno lego in odprto mejo, kar se jim iz leta v leto bogato obrestuje.
Danes je na svetu inštaliranih že za okrog 4763 megavatov agregatov električne energije. Skoraj še enkrat večjo toplotno moč dajejo nizkotemperaturna geotermalna nahajališča, kjer toplo vodo izkoriščajo neposredno za ogrevanje, za rekreacijo, v balneologiji in industriji. Zanje se uporablja temperaturno območje med 25 in 100 stopinjami Celziia.
Še bolj zanimive so češke izkušnje. V raziskovalnem inštitutu za inženirsko geologijo (VUGI inštitut) v Brnu je bila že v 70. letih ustanovljena delovna enota za geotermalno energijo, ki obdeluje tehnično-tehnološke probleme pridobivanja, predelave in izkoriščanja termalnih voda. Osnova so ji laboratorijske in terenske raziskave. V ČSSR izkoriščajo geotermalne energetske vire z nizkim toplotnim potencialom za ogrevanje stanovanj, komunalnih zgradb, industrijskih in kmetijskih podjetij, rekreacijskih objektov in drugo. Za to je več primerov na posameznih ob
močjih. Samo na Slovaškega so ugotovili 25 obetavnih predelov s termalno vodo, od tega imajo štiri srednjo zmogljivost s temperaturo vode okrog 150 stopinj Celzija. Na 14 območjih so viri tople vode ocenjeni na skupaj 3500 litrov pretoka na sekundo s poprečno temperaturo 61 stopinj Celzija, kar pomeni toplotno moč 568 megavatov. Ogrevanje objektov izvajajo ali neposredno s termalno vodo preko radiatorjev in talnih grelcev ali s prenosom toplote v sekundarnem krogotoku s toplotnimi izmenjevalci. V nekaterih krajih je geotermalno ogrevanje dopolnjeno s kotlovno toplarno za pokrivanje koničnih potreb v najhladnejših obdobjih. Naprave s toplotnimi izmenjevalci uspešno delujejo v balneoloških objektih.
Ekološki vidiki rabe tople vode
Na Češkoslovaškem pomeni večji problem močna mineralizacija vode. Pri spremembi termodinamičnih razmer in kemizma vode pride od izločanja karbonatne sige v cevovodih in vseh napravah. Izločanje je lahko tako močno, da v nekaj dneh zamaši cevi. Na osnovi podatkov dolgotrajnih raziskav je izdelan računalniški program MINE-QUA; z njimi se odreja ravnotežno stanje kalcijevega karbonata na raznih točkah od dna vrtine do kraja izkoriščanja. Program prav tako daje podatke o koro-zivnosti. Te ugotovitve so zelo pomembne za izdelavo koncepta tehnološkega postopka med pridobivanjem, izkoriščanjem in re-injektiranjem termalne vode. Izdelali so inhibitor INFO 531, s katerim uspešno preprečujejo in-krustacije sige (oskorjenje) v celotnem tokokrogu. Nič manjša težava ni korozija, ki lahko privede do hitrega uničenja vseh naprav. Proti se borijo delno z učinkovanjem inhibitorja, delno z ustreznejšimi materiali in primernim tehnološkim postopkom. V tej zvezi testirajo razne materiale. Tretji težji problem pred
stavlja reinjektiranje izrabljene mineralizirane vode, ki jo je treba zaradi njene sestave odstraniti iz površinskih vodnih tokov. Tudi na tem področju je inštitut VUGI pridobil številne izkušnje.
Pri nas strokovnjaki sodijo, da .je ekološka problematika pri uporabi termalnih voda v primerjavi s problematiko pri uporabi fosilnih goriv zanemarljiva. Do največjih zadreg prihaja tam
kjer izpuščajo pretople (nad 28 stopinj Celzija), termalne vode v recipient. V teh primerih prihaja do povečane toplotne obremenitve okolja, kar neugodno vpliva na ravnovesne ekosisteme in pogojuje razvoj novih (nezaželenih) ekosistemov. Naslednja težava lahko izhaja iz povečane sa-linitete recipienta, ki jo morejo povzročiti izpusti močno mineraliziranih voda. Vendar ta proble matika še ni dovolj raziskana in pomeni zanimiv izziv za biologe—raziskovalce.	Strokovna
predpostavka se glasi, da se sali-niteta nekaterih globinskih voda lahko s pridom izkoristi za kon
trolirani razvoj raznih zaželjenih kultur, flore in Favne. Na primer razni ribniki, vzreja školj, raznovrstno vodno cvetje in podobno. Poglavje zase je, kaj s hidrogeo-loškega vidika pomeni črpanje podzemne vode, siromašenje energetskih geoloških slojev, njihovo odplinjevanje in tako naprej. Kako je z obnavljanjem teh danosti? V svetu skušajo priti tem vprašanjem do živega z vračanjem izrabljene (odpadne) ter-mo-mineralne vode v podzemne sloje. Ta metoda je ekološko najmanj tvegana, a tudi najdražja, saj so reinjektirne vrtine zelo drage. Odplinjevanje nekaterih termo-mineralnih vrelcev je tudi ekološki problem, če so navzoče žveplove, dušikove in podobne spojine. Tovrstnih zaznavnih primerov v Sloveniji nimamo, sodijo strokovnjaki, vprašanje pa je, kaj je z izpustom ogljikovega dioksida in kako je ta obnovljiv v zemeljskih slojih. Kaj to dolgoročno pomeni za geofizikalne spremembe podzemlja? Za zdaj zadovoljivih odgovorov še ni.
Na posvetovanju v Radencih so postregli s preglednimi podatki o topli vodi na območju celotne Slovenije in pri tem poudarili, da so se v novejšem času, po naftni krizi leta 1973, raziskave preusmerile na zagotavljanje večjih količin tople vode za ogrevanje prostorov. Zaradi omejenih sredstev so doslej segle geološke raziskave le do globine 1200 metrov, zato se vsi podatki hidrogeolo-ških raziskav nanašajo le na vodonosne plasti do globine 1200
Za neposredno izkoriščanje geotermalne toplote v radiatorskih sistemih in prezračevanju potrebujemo vodo s temperaturo do 65 stopinj Celzija, za ogrevanje porabne sanitarne vode do 45 in za talno ogrevanje, rastlinjake in bazene do 35 stopinj Celzija. Če je izvor toplote nižji, kot ga optimalno terjajo posamezne naprave, moramo uporabljati toplotne črpalke. Za njihov pogon običajno rabimo električno energijo, a je izkoristek nekajkrat boljši kot pri neposrednem električnem ogrevanju.
metrov. Vsekakor pa kažejo, da so pojavi toplih voda oz. vodonosne plasti s to vodo omejene na geološko mlade udorine, zapolnjene s terciarnimi plastmi. Na območju naše republike je bilo raziskanih pet večjih geološko mladih udorin, kjer so termalne vode. Gre za območje Panonskega bazena (kadunje) v severovzhodni Sloveniji s površino 1300 kvadratnih kilometrov, Kr-ško-brežiško udorino s površino 550 kvadratnih kilometrov, Ro-gaško-celjsko-šoštanjsko kadu-njo s 450 kvadratnimi kilometri, Planinsko-laško-zagorsko kadu-njo s 380 in Ljubljansko kotlino s 600 kvadratnimi kilometri. Skupna maksimalna izdatnost vseh zajetih toplih voda znaša 788 litrov na sekundo s temperaturami od 15 do 70 stopinj Celzija, kar ustreza toplotni moči 71,4 termičnega megavata. V slovenskem delu Panonskega bazena je že zajeto 99 sekundnih litrov tople vode s temperaturo 40 do 70 stopinj Celzija in toplotno vrednostjo 17,8 termičnega megavata. Na osnovi doslej opravljenih raziskav raziskovalci menijo, da bo mogoče dodatno zajeti še 200 do
gorenjew^mj
Razpisna komisija delavskega sveta tozda VARIS razpisuje v skladu z samoupravnimi splošnimi akti dela in naloge
DIREKTOR ZA TOZD VARIS -
Pogoji:
— visoka ali Višja izobrazba ekonomske, tehniške ali organizacijske smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti
— najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delih oz. nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
—- vodilne in organizacijske sposobnosti ter pravilen odnos do samoupravljanja
Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 leta.
Kandidate prosimo, da v roku 15 dni po objavi pošljejo prošnje s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: Gorenje Varstroj Lendava, kadrovška služba, 69220 Lendava.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka prijavnega roka.
Skupna inštalirana termična moč vseh svetovnih virov je leta 1984 znašala 7072 megavatov ob skupnem pretoku 57,800 litrov na sekundo. Izkoriščeno je bilo 23,957 giga-vatnih ur energije, kar pomeni letni prihranek 2,8 milijona ton kurilnega olja. Pri teh podatkih so upoštevani samo termalni viri s temperaturo vode nad 35 stopinj Celzija v državah, ki imajo nad 100 termičnih megavatov moči. Ce bi dodali podatke za izkoriščanje nižjih temperatur — vode s temi temperaturami se uporabljajo za toplotne črpalke, v balneologiji, pri gojenju rib in za podobne namene — bi bili še precej višji.
300 sekundnih litrov tople vode s temperaturo 40 do 70 stopinj Celzija, kar je več kot 40 termičnih megavatov. In ker že navajamo številke, dodajmo, da geo-termično perspektivna površina zajema 16 odstotkov vsega slovenskega ozemlja, seveda le na osnovi podatkov iz dosedanjih raziskav, ki, razen v severovzhodni Sloveniji, niso presegle globine 1000 metrov. Zato bodo pravo sliko lahko dali le sistematične raziskave in proučevanja v naslednjih desetletjih s posegom v večje globine.
Geotermalno vodo v večjem obsegu izkoriščajo za energetske namene le v Čateških in Moravskih toplicah; v Čatežu računajo, da na ta način prihranijo približno 600 tisoč litrov kurilnega olja letno, v Moravskih toplicah pa okrog 420 tisoč litrov. Noben uporabnik nima podrobnejših izračunov glede vseh stroškov, amortizacije vrtin in ostale opreme ter investicijskih in obratovalnih stroškov. Tudi ni jasno, kako obračunavati amortizacijo izkoriščanih vrtin, kaj šele poskusnih in negativnih vrtin.
Na letošnji problemski konferenci Slovenske socialistične zveze o ekologiji, energiji in varčevanju so se zavzeli za raziskave,’ razvoj in uporabo alternativnih energijskih virov in uporabo novih tehnologij v energetiki. Pri tem naj bi v sestavi primarne energije do leta 2000 alternativni viri dosegli najmanj dva odstotka. Povečati bi se morala primerna kadrovska in materialna osnova za raziskave in razvoj, kar naj bi prednostno obravnavali v posebni raziskovalni skupnosti.
Zagotoviti je treba osnovna začetna vlaganja za prenos znanja in raziskovalnih dosežkov v prakso ter ekonomsko spodbujati gradnjo in rabo naprav za uporabo alternativnih virov energije, kot so sonce, veter, male vodne elektrarne, geotermalna energija, toplota okolja, kurjenje odpadkov v energetske namene in tako naprej. Vse to naj bi bilo zasnovano na nacionalni, in ne zgolj podjetniški oz. individualni ravni.
Branko ŽUNEC
STRAN 4
VESTNIK 24. SEPTEMBRA 1987
Izogibajmo se potratnega ravnanja z elektriko!
OGREVANJE STANOVANJ
Kako varčevati z električno energijo?
NAJOPAZNEJŠA JE OBRAČUNSKA MOČ VAROVALK
Zaostrene gospodarske razmere, ko je močno načet družinski proračun, terjajo varčnejše obnašanje na vseh področjh življenja; tudi pri električni energiji. Praksa žal še vedno kaže, da marsikje nismo navajeni pravilno varčevati z elektriko, kar velja predvsem za gospodinjstva. In to kljub različnim pozivom elektrogospodarstva, ki iz leta v leto izdaja razne brošure, v katerih lahko preberemo, kaj vse je treba storiti za najbolj varčno porabo električne energije. Le-te namreč ni nikoli na pretek, še posebno v sušnih obdobjih, ko smo prisiljeni uvažati elektriko celo iz sosednjih držav ali pa iz drugih predelov Jugoslavije. Tega bi se morali zavedati vsi porabniki električne energije, da z njo ne bi ravnali skrajno potratno.
NAREDIMO DOVOLJ ZA VARČEVANJE?
V družbenih načrtih elektrogospodarstva so med drugim zapisali, da naj bi cena električne energije naraščala hitreje od cen industrijskih izdelkov. Osnovni namen je v tem, da bi dosegli določen preustroj v gospodarstvu, kot tudi v gospodinjstvih, glede načrtnejše porabe električne energije. Vse do leta 1985 so cene električne energije zaostajale za cenami industrijskih izdelkov, in sicer tudi do 20 odstotkov. Šele v lanskem in letošnjem letu skušajo nadoknaditi zamujeno.
To pa seveda najbolj občutijo potrošniki električne energije, ki seje nazadnje v avgustu 1987 podražila za 39,8 odstotka. Zaradi naravnih možnosti in cen razpo-
ložljivih zmogljivosti je v posebnem položaju slovensko elektrogospodarstvo, ki zaračunava v povprečju za okrog 26 odstotkov višjo ceno električne energije v primerjavi z jugoslovanskim povprečjem. Vzrok je predvsem v višjih proizvajalnih stroških, pri čemer je delež vodne energije vsako leto manjši, saj danes ne predstavlja niti 30 odstotkov, kajti vso preostalo energijo pridobivamo iz termoelektrarn in atomske centrale v Krškem. Računati pa je treba tudi na 40 odstotkov dražji premog, ki ga uporabljajo za pridobivanje električne energije, kot je v primerjavi s premogom za široko porabo. Vsega tega se je nujno zavedati, ko nergamo nad nenehnimi podražitvami električne energije, sami pa bolj malo naredimo za varčnejšo uporabo raznih električnih naprav.
Podatki pomurskega elektrogospodarstva kažejo, da je pri uporabnikih gospodinjskega odjema mesečna poraba električne energije večinoma nad 300 kilovatnih ur, kar se seveda pozna v žepu potrošnika. Poleg plačevanja porabljenih kilovatnih ur gre še za nekakšen pavšal ali uradno obračunsko moč, ki je odvisna od moči varovalke. Ravno obračunska moč varovalk pa najbolj bode v oči potrošnike električne energije. Za. varovalke namreč plačujejo mesečni prispevek tudi v primeru, če v tistem času ne bi porabili niti ene kilovatne ure ali niti enkrat prižgali luči v stanovanju. Zakaj tako? Tarifni sistem za prodajo električne energije določa kriterije in merila za ugotavljanje ravni cen električne energije. Ta pa naj bi se približal naslednjim ciljem: smotrni porabi električne energije in elektroenergetskih naprav, stroškovnim načelom ter narodnogospodarskemu in socialnemu vidiku. V gospodinjskem odjemu pa se zgornja obremenitev določa z glavnimi varovalkami, ki dopuščajo določeno obremenitev elektroenergetske mreže. In prav od jakosti glavne varovalke je odvisna mesečna obračunska moč.
Kakšno postavko pa predstavlja obračunska moč v skupni ce-'
TOPLOTNA IZOLACIJA STANOVANJA
Polovico manj za ogrevanje
ni elektrike, je pogosto vprašanje potrošnikov. To je odvisno od jakosti glavne varovalke. Za primer navedimo trikratno 20-am-persko varovalko, ki je najpogostejša v gospodinjstvih. Predstavlja namreč moč 8 kilovatov — po ceni 337 dinarjev v letni sezoni — kar znaša skupno 2700 dinarjev. Prišteti pa je treba seveda tudi porabljene kilovatne ure.
Plačilo te obračunske moči pomeni nekako poravnavo stalnih stroškov, ki jih s svojim priključkom povzroča sleherni odjemalec. Elektroenergetsko omrežje pa mora biti nenehno pripravljeno, da bo odjemalcu zagotovilo dovolj električne energije, ki si jo je zagotovil s priključno varovalko.
In drugo vprašanje, ki se ponuja kar samo po sebi: Ali ravno z obračunskim dodatkom ne spodbujamo večje porabe električne energije, ker je pri večji porabi cena za eno kilovatno uro nižja kot pri manjši porabi? Temu je res tako, toda le pri zelo majhni porabi električne energije, zato prihaja do največjega števila problemov pri počitniških hišicah, ki porabijo letno le nekaj kilovatnih ur. Če to preračunamo z obračunsko močjo, je taka kilovatna ura gotovo draga. Vendar ni spodbuda v tem, ker je treba plačati tudi stalne stroške. Nesporno pa je, da lahko danes odjemalce spodbujajo k manjši porabi električne energije le s ceno. Lep primer za to je zimska sezona, ko je električna energija dražja, saj želijo v elektrogospodarstvu doseči to, da bodo odjemalci uporabljali za kurjavo drugo vrsto energije.
DOVOLJ JE TUDI SAMO ENA PEČ
Ernest Bransberger iz Murske Sobote se je specializiral za toplotno izolacijo starih in novih hiš — Izdatek se povrne v petih letih
Gradnja hiše ni bila nikoli poceni; zdaj, ko pa se cena gradbenemu materialu povečuje nesorazmerno z rastjo osebnih dohodkov, je graditeljem še težje. Dobro pa je, da jih velika večina ne varčuje tam, kjer bi bilo to najbolj nespametno — pri debelini zidov. V preteklosti, lahko bi rekli v dobrih starih časih, ko energija ni bila tako draga, smo si lahko privoščili tanke stene in s tem varčevanje — kot marsikdo zdaj ugotavlja — na nepravem mestu.
Ernest Bransberger iz Murske Sobote opravlja slikopleskarska dela že od 1958. leta, torej 29 let. Zadnjih nekaj let (zlasti v jesenskih in zimskih mesecih) v njegovi obratovalnici tudi izolirajo avtomobilska podvozja.
»Nekako samoumevno bi bilo, da bi nadaljeval z vrstami storitev, ki jih je uvedel oče,« nam je po-
NA GRADBIŠČU — Občani dajo toplotno izolirati ne le nove, ampak tudi starejše, že ometane hiše. Tudi ta na posnetku je dobila nov toplotni plašč. Delavci pravkar nanašajo mineralni oziroma plastični omet, pospravili bodo zidarski oder in to gospodinjstvo bo letos imelo za kurjavo polovico manj izdatkov.
Foto: Š. S.
vedal Ernest Bransberger mlajši. »Vendar sem se odločil za toplotne izolacije stanovanjskih in drugih objektov. S tem se pravzaprav nisem preveč oddaljil od očetove dejavnosti — slikopleskarstva, saj ni malo slikopleskarjev, ki so postali izolaterji. Tako so tudi v soboškem komunalnem podjetju začeli urejevalci zidov delati izolacije. Sicer pa sem se za to dejavnost povsem zavestno odločil v času študija gradbeništva, čeprav je tudi res, da nekoliko pod vplivom akcij, žal pri nas v Jugoslaviji manj uspešnih, za varčevanje z energijo.«
— Načinov, kako izolirati staro, že ometano hišo, ali pa novo — brez ometa — je kar nekaj. Vi
pa ste se specializirali predvsem za fasade demit in novoterm.
»Urejanje toplotne izolacije demit oziroma jubi-zol vključuje lepljenje stiropora na stare, že ometane zidove, ali pa na nov, neometan zid. Toplotna izolacija novoterm ali samoterm pa je lepljenje in privijanje steklene volne na zidove. Standardne debeline teh materialov so 4 do 5 centimetrov, vendar je mogoče dobiti in položiti tudi debelejše, s čemer seveda dosežemo boljšo toplotno izolacijo in s tem veliko večji prihranek pri energiji. So občani, ki zahtevajo položitev debelejših slojev. Tako kot prilepljene stiroporne plošče tudi plošče iz steklene volne armiramo s plastično mrežico in naposled obdelamo s plastičnimi ali mineralnimi ometi.«
— Koliko pa stane kvadratni meter izolacije?
»Moram povedati, da ni poceni. Trenutno stane kvadratni meter fasade demit ali novoterm 19.000 dinarjev. Glede na to, da ima povprečno velika stanovanjska hiša 200 kvadratnih metrov zunanjih površin, je znesek za toplotno izolacijo kar precej velik. Ne čudi me, da se za izoliranje hiš zanima veliko ljudi, nazadnje pa se jih odloči (vsaj moje izkušnje so take) le polovica. Pač zaradi velikega izdatka. Taki, ki nimajo denarja, potem ponavadi dajo toplotno izolirati vsaj severno steno hiše, s čemer preprečijo tudi nastajanje plesni.«
— Prihranek pri energiji (izdatkih za ogrevanje) pa je pri dobro izolirani hiši najbrž precejšen?
»Izdatki za izolacijo povprečno velike hiše znašajo okrog 3 milijone 800 tisoč dinarjev. Stroški polaganja izolacijskih plošč in obdelave sten predstavljajo le 25 odstotkov te cene (ali kvadratnega metra), 75 odstotkov zneska pa je v ceni materiala. Že res, da za izolacijski material ni treba plačati prometnega davka, žal pa ni tako pri ostalih materialih (lepilih, mrežicah, sidrih, ometih itd). Po tem lahko ugotovimo, da smo v naši državi še premalo storili za varčevanje z energijo, k čemur lahko veliko prispevajo prav dobre toplotne izolacije stanovanj. Tam, kjer je tako, izdajo za ogrevanje polovico manj, kot pa v gospodinjstvih, kjer so tanke, neizolirane stene. Izdatek za izolacijo zidov se povrne ker izdamo za polovico manj za nakup premoga oziroma kurilnega olja) v štirih do petih letih, pozneje pa so stroški ogrevanja za polovico manjši. To najbolje vedo povedati občani, ki so prej prebivali v neizoliranih hišah.«
S tem zapisom nočemo delati nobene reklame za mojstra Bransbergerja in njegov način dela, saj je takih polagalcev toplotne izolacije v naši pokrajini kar nekaj. Tudi o vrstah materialov, ki jih on in njegovi sodelavci uporabljajo, se ni treba razpisovati, kajti našim bralcem so znani. Z zapisom — pogovorom — smo hoteli le opozoriti, da je dobro toplotno izolirana hiša prihranek energije, za kar smo kot družba gotovo zainteresirani, da je v stanovanju, kjer toplota ne uhaja skozi zidove, prijetno toplo, poleti pa ne prevroče ... vse to pa pripomore k dobremu počutju. Razpoloženje v hiši pa je odvisno tudi od tega, kakšno je stanje v naših mošnjičkih. In če jih povsem spraznimo samo zaradi izdatkov za energijo, ki jo neracionalno trošimo, potem smo seveda sami krivi, da se nam občasno naježijo lasje.
Na koncu še morda podatek o času, potrebnem za toplotno izolacijo srednje velike hiše: 5 delavcev opravi to v dobrem tednu.
§. Sobočan
NEKAJ NASVETOV NE BO ŠKODILO!
---------7------------------
Za ponazoritev, kako je možno varčevati z električno energijo, bomo navedli nekaj podatkov. Za preteklo leto so izračunali, da je bila povprečna uporaba enotarifnega merjenja 140 kilovatnih ur, dvotarifnega merjenja pa 304 kilovatne ure, kar daje povprečno uporabo v gospodinjstvih 247 kilovatnih ur. Uporabniki se upravičeno sprašujejo, kdaj je najbolj smotrno uporabljati dvotarifno oziroma enota-rifno merjenje. Tarifna postavka za gospodinjski odjem pri enota-rifnem merjenju je za 20 odstotkov nižja od tarifne postavke, ki velja za čas višje tarife pri dvota-rifnem merjenju. Zato so gospodinjstva z enotarifnim merjenjem pri veljavnem cenovnem razmerju, ko je visoka tarifa proti nizki 2:1, v ugodnejšem položaju, ko je količina porabljene električne energije v času nižje tarife manjša kot 40 odstotkov od celotne porabljene električne energije.
Konkreten primer: mesečna poraba je tisoč kilovatnih ur. Če ima ta odjemalec dvotarifno merjenje in je 600 kilovatnih ur obračunanih po višji tarifi, 400 kilovatnih ur pa po nižji, je to zneskovno približno enako kot pri uporabniku, ki bi tisoč kilovatov meril z enotarifnim števcem. Če ima po 500 kilovatov na višji oziroma nižji tarifi, pa se že splača dvotarifno merjenje. Eno-tarifno merjenje pa se splača v primeru, če ima uporabnik 200 kilovatov na nižji in 800 kilovatov na višji tarifi.
Ne bo odveč nekaj praktičnih nasvetov! Izogibajmo se nesmotrni uporabi gospodinjskih aparatov; prevelik bojler m pr. porabi pri gretju nepotrebne velike količine vode, nepravilnem nameščanju aparatov, kot npr. hladilnikov v tople prostore ali ob virih toplote (štedilnikih) veliko drage energije. Prav tako ne smemo pozabiti na malomarnost pri uporabi svetil v praznih prostorih, neustrezno vzdrževanje aparatov (predebele obloge ledu v hladilniku preprečujejo učinkovitejše hlajenje živil) in še bi lahko naštevali. Najpomembnejše je, da se vsi skupaj dobro zavedamo, da električne energije ne moremo trošiti tja v en dan.
Energetske razmere namreč terjajo od nas, da po svojih močeh čimbolj varčno ravnamo z električno energijo, brez katere si ne moremo zamišljati sodobnega življenja!
Pri nas je nekako v navadi, da imajo, kjer ni centralnega ogrevanja, peč v vsakem prostoru. Pa mora biti res tako? Več majhnih prostorov, včasih celo stanovanje, počitniško hišico, pa celo stanovanje ... je mogoče ogrevati z enim izvorom toplote. To pa pomeni manj dela, potreben je samo en dimnik, kar je seveda cenejše, kot če imamo v vsakem prostoru peč, mrežo dimnikov . ..
Danes lahko v trgovini izberemo različne peči. Često so prevelike za ogrevanje posameznih prostorov in pravilno ugotavljamo, da bi lahko grele dva ali več prostorov. Kot na dlani je, da je mogoče peč postaviti tako, da bo grela dva ali več prostorov. Ni pomembno, ali v peči kurimo drva, premog, plin ali kurilno olje. Potrebno je le peč postaviti tako, da je okrog nje dovolj prostora za nalaganje kuriva in za čiščenje. Taka peč mora imeti dostopen priključek za dimnik, dobro pa je, da tudi vratca na dimniku niso zakrita. V peči, s katero želimo ogrevati več prostorov, je treba namreč bolj kuriti, kot če jo uporabljamo samo za en prostor, pa tudi — razumljivo — več dela je s čiščenjem.
Način ogrevanja več prostorov z enim izvorom toplote je v naravnem kroženju zraka. Peč, s katero želimo ogrevati več prostorov, postavimo seveda v prostor, ki ga želimo (tudi) ogrevati. Ogret topli zrak se dviga ali pod strop prostora, kjer je peč, ali uhaja skozi neko odprtino, kanal in podobno. Na hladnih stropnih površinah ali zunanjem zidu oziroma oknu se ta zrak ohladi in spušča na tla, nakar se kroženje zopet
Tako je mogoče ogrevati hodnik in stopnice•..
MILAN JERŠE
usmeri na peč in tako se dosega kroženje. To gibanje zraka skorajda ni zaznavno, saj so hitrosti kroženja majhne — okrog 0,1 metra na sekundo. Da bi bilo kroženje kar se da neovirano, je treba dobro zatesniti vrata in okna.
Če vgradimo peč v pregradni zid (zid, ki loči dva prostora) je mogoče ogrevati dva sosednja prostora. Okrog peči je treba postaviti zaščitno masko oziroma pregrado, da bi se tako povečalo vzgonsko vertikalno kroženje, nakar se topli zrak usmerja v oba prostora. Če pa želimo kak prostor samo občasno ogrevati, potem v to krožno »odprtino« vgradimo ustrezno pokrivalo. Pri tleh v obeh prostorih je treba omogočiti dotok hladnega zraka, kajti to je temeljni pogoj za kroženje zraka skozi prostore.
Za ogrevanje prostorov po vertikali je več možnosti. Če želimo vsaj malo ogreti hodnik, mora skozenj povratno krožiti hladni zrak. Za dotok toplega zraka v gornje prostore stanovanja moramo narediti neke vrste pločevinast kanal s krožno rešetko. Pri nas jih izdeluje IMP Ljubljana.
Za ogrevanje dveh prostorov v gornji etaži in enega v pritličju so potrebni le dobri zračni kanali in naravno kroženje toplega zraka. So pa seveda še druge možnosti, pri čemer je treba zračne kanale narediti tako, da jih je mogoče vzdrževati in po potrebi tudi zapreti.
Nanizali smo le nekaj idej. Prav gotovo zamisli tudi vam ne manjka. Seveda pa bo tako »centralno gretje« uspešno, če imate dobro izolacijo zunanjih zidov, če so okna dobro zatesnjena itn.
...tako ps tri prostore, če Je peč dovolj velike
CERTUS, tozd Avtobusni promet Murska Sobota odbor za delovna razmerja
L	1 j	objavlja
= --------=	prosta dela in naloge
1 voznika avtobusa za območje G. Radgone
Pogoji:
— kvalifikacija voznika motornih vozil
— vozniško dovoljenje kategorije »D«
— 2 leti strokovne prakse s C ali 6 mesecev s kateg. D
— bivališče v G. Radgoni, Radencih ali okolici
1 čistilko avtobusov za določen čas (9 mesecev)
Pogoji:
— vsaj 6 razredov osnovne šole
— ženski spol — telesno zdravje
— bivališče v M. Soboti ali okolici
Prijave sprejema tajništvo tozda 8 dni od dneva objave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev.
SGP »POMURJE« p. o.
MURSKA SOBOTA
ŠTEFANA KOVAČA 10
Splošno gradbeno podjetje »POMURJE«, p. o., Murska Sobota, Štefana Kovača 10, po sklepu delavskega sveta
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4-let-no mandatno dobo
— vodenje tehnično-proizvodnega sektorja
Poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visokošolsko ali višješolsko izobrazbo gradbene smeri
— 4 leta delovnih izkušenj iz gradbeništva
— opravljen strokovni izpit
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo obvestili v 8 dneh po izbiri.
VESTNIK 24. SEPTEMBRA 1987
STRAN 5
Za tradicijo inoviranja
kapituliranja inovacije
Planiranje inovativnega poslovanja je osrednja tema letošnjega dvodnevnega posvetovanja ob dnevu inovatorjev, ki se začenja danes na tehniški fakulteti v Mariboru. Po besedah prof. dr. Matjaža Muleja gre za več tem. »Zajemajo okvirni model in številne podrobneje obdelane sestavine, kot so politika ozda, strateški projekti,' marketinška priprava in realizacija inovacij, financiranje inovacij, inovativni značaj dela skupnih služb, usposabljanje podiplomskih kadrov, finančno sodelovanje in motiviranje delavcev in drugih občanov za inovativno poslovanje, vključevanja banke, racionaliziranje procesa iskanja idej za preustroj, povezovanje vseh vrst inoviranja z dobro razvojno raziskovalno službo, inoviranje prek majhnih enot znotraj velikih organizacij, medsebojni stik organizacij prek borze inovacij, vključenost inoviranja v plane organizacij, pregled internih ovir in odporov zoper inoviranje ter osnovnih ukrepov zoper nje, metode vrednotenja inovativnosti kulture organizacije, nekaj uspešnih izkušenj organizacij, kot je na primer Konusova, potem pa še priročnik za ustanavljanje in delovanje društev izumiteljev.«
Razvojna resnica
Dr. Muleja smo poslušali na 10. seji Centralnega komiteja ZKS 6. julija letos v Ljubljani, ko je govoril o gospodarsko-razvojnih pogledih na izvore naših težav. Zdi se nam smiselno ponoviti nekatera od bistvenih spoznanj, posebej, ker je pred nami že omenjeno posvetovanje, ki bi se ga morali udeležiti tudi pomurski gospodarstveniki.« Za današnje težave so krivi tisti, ki so kapitulirali v tisti fazi jugoslovanske socialistične revolucije, ki se ji je reklo gospodarska reforma iz leta 1965. S tem so onemogočili kolikor toliko pravočasno posodobitev našega gospodarstva, njegov prehod iz centralistično administrativnega in monopolistično brezperspektivnega gospodarskega in družbenega življenja v tržno,« je bil brez dlake na jeziku raz-pravljalec. »Začetek nujnega posodabljanja Jugoslavije, za kar seveda štejem serijo idejnih plenumov, se je s takratno kapitulacijo odložil za več kot dve desetletji. Ne samo to. Povzročil je prevlado uvozne odvisnosti v razvoju tehnično-tehnološkega in organizacijskega, temeljnega, aplikativnega, razvojnega in operativnega znanja. Povzročil je, da so dobili prostor za svojo prevlado povprečneži, uravnilovka, življenje od daril namesto od ustvarjanja. Povzročil je, da so postali delavci pri strojih šteti za bolj neposredne proizvajalce kot vsi tisti, ki jim pripravljajo in omogočajo ter usmerjajo delo. Povzročil je, da so razvojne in podobne inženirske kadre preselili iz razvijanja znanja v kupovanje znanja, ne da bi jih pravočasno opremili z marketinško miselnostjo, marketinškim komercialnim, finančnim in pravnim, pa morda še kakšnim znanjem.«
Eden naših najboljših razvojnih strokovnjakov z mariborskega Vekša je v nadaljevanju razčlenil nekatere posledice, vključujoč vrtičkarstvo in tozdiranje, da bi nato »potegnil sklep: če naj se izvlečemo iz današnjih zagat, ne smemo več dovoliti kapituliranja pred razvojno resnico v imenu socialnega miru in navideznosti, prenevarno je ponoviti kaj takega v sodobnih razmerah, ko mednarodna vojna teče v gospodarski in manj oboroženi obliki.«
Ciklus 70 let
»Ta je za nas pomemben, saj ima Jugoslavija prihodnje leto 70 let od svojega nastanka. ZDA so imele točno 70 let po nastanku, po združitvi, svojo državljansko vojno, ki je bila vojna med predindustrijsko in k napredku usmerjeno miselnostjo in prakso življenja. Podobno je minilo 70 let od fran-
LENDAVA
Proslavili bodo 30. obletnico sodelovanja
V Ini Nafti Lendava se pripravljajo na pomerribno proslavo, ki bo konec oktobra. Gre za proslavo 30. obletnice sodelovanja med Jugoslavijo in Madžarsko na področju raziskav in pridobivanja nafte in zemeljskega plina. To sodelovanje postaja v zadnjem času vedno bolj pestro in vključuje
coske buržoazne revolucije, ki je imela seveda isto bistvo, do pariške komune in od nje do druge svetovne vojne. 70 let je minilo od pomladi narodov leta 1848 do propada avstoogr-skega in staroturškega imperija, oktobrske revolucije in nastanka srednjeevropskih nacionalnih držav. 70 let je minilo od Lenina do Gorbačova v Sovjetski zvezi in od Sun Yat Sena do Denga na Kitajskem. V teoriji je minilo 70 let od organizacijske teorije tajlorizma z logiko, eni mislijo, drugi delajo, do njene oznake, da je le še tradicionalna in do uveljavitve teorije človeški viri z logiko, vsi mislimo, vsi delamo. Mislim, da ne gre preprosto za ekonomski makrociklus v ozkem smislu pojma, ampak za dozorevanje okoliščin in miselnosti, torej za idejne probleme. Z njimi se danes ukvarjamo. V bistvu naših sedanjih idejnih plenumov gre torej za državljansko vojno in v njej ne smemo kapitulirati, kot smo pred 20 leti,« je na glas razmišljal dr. Mulej. »V besedno idejni obliki državljanska vojna pri nas teče, skupine pristašev nadaljnjega življenja po starem in pristašev novosti, nujnih političnih, organizacijskih in tehni-čno-tehnoloških inovacij, pa v njej za zdaj druga drugo še dokaj spretno blokirajo. Objektivno to pomeni, da lezemo še dalje v konzervativnost, saj se iz ostajanja pri starem tako ne moremo izvleči. Gospodarsko-razvojna posledica takega polzenja v živi pesek je zelo jasna in že večkrat sem jo omenil tudi javno — afriško saharski standard s trebuhi, napihnjenimi od lakote, ne pa evropski standard, ki si ga želimo, smo se ga navadili in po njem vzdihujemo, ko gre za življenjskega; mnogo manj pa nanj mislimo, ko gre za standard organizacij in izvajanja dela in za možnosti zanj v pogledu osve-ževanja znanja, prostora za njegovo rabo, in to čim bolj inovativno, ter za strojne in podobne materialne možnosti.
Ob koncu razprave je ugledni strokovnjak predstavil nekatera merila za izvedbo t. i. državljanske vojne pri nas, da bi za tem pribil: »Izmed vseh tradicij, ki imajo vpliv na gospodarjenje, razvoj njegove učinkovitosti in uspešnosti, rabimo pravzaprav le še dve: tradicijo inoviranja in tradicijo nekapi-tuliranja. Tako moramo po moji oceni tudi razumeti stavek iz ponarodele pesmi, ki izraža zvestobo Titu: Druže Tito, mi ti se kunemo, da s tvoga puta ne skrenemo. Alternativa je zgolj propad za vse nas, še zlasti za mlajše, ki prihajajo za nami,« dobesedno povzemamo prof. dr. Matjaža Muleja.
Branko Žunec
tudi druge aktivnosti, kot so požarno varstvo, strokovna pomoč pri raziskavah itd. Proslava, na kateri naj bi sodelovali pomembni strokovnjaki naftne industrije obeh držav, naj bi bila deljena na strokovni in zaba-vno-poučni del. V Lendavi naj bi strokovnjaki spregovorili o težavah in prihodnosti naftne
ALI SOBOSKA PLATANA DRVI V PREPAD?!
Tako bi se lahko vprašali po nedavni seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski'Soboti, ko so imeli na dnevnem redu tudi vročo temo: poročilo o delu začasnega kolegijskega organa v delovni organizaciji Platana, ki sodi v sozd Slovenijales. Njegov predsednik Jože Šavel je namreč ponudil svoj odstop, a ga člani občinskega izvršnega sveta niso sprejeli in so terjali, da vsaj do konca leta, dokler traja začasni ukrep družbenega varstva, ostane v kolektivu. To so utemeljevali z velikim prizadevanjem Jožeta Šavla za odpravo nakopičenih pomanjkljivosti tz preteklih let v Platani, kjer je namesto priznanja doživel klofuto. »Preprosto ni takšnega čarovnika s čarobno palico«, so se slikovito
UKINITEV TOZDA LJUTOMERSKIH TKALCEV
Preživeti- v kakršnikoli obliki
Vse bolj grozeče motnje v poslovanju jugoslovanskih ozdov le-te prisiljujejo, da iščejo nove, v gospodarsko boljših časih manj običajne poti k izhodu iz zagat. Ena takih, o kateri bo gotovo še veliko razprav, je ukinjanje tozdov, predvsem tistih, ki so izven meja občine, v kateri je delovna organizacija. Motivi so bolj ali manj jasni, prav tako pa tudi interesi tistega, ki se pred »reorganizacijo« brani. Vse skupaj je mogoče lepo ilustrirati s primerom Bombažne tkalnice v Ljutomeru, ki je bila od leta 1960 do 1978 obrat mariborskih tekstilnih tovarn (danes je to sozd MTT), odtlej pa je to tozd Tovarne tkanin v Melju, ki deluje v sestavu sozda MTT. Poslej naj bi bila DO
Občina Ljutomer seveda nad ukinitvijo ni navdušena, saj je delež tkalcev v prispevkih gospodarskim sisom občine 5,8 odstotka. Bojijo se, da bi bili »deležni« izpada dohodka družbenopolitične skupnosti. Sicer pa o problematiki Ozvatd Tučič, predsednik izvršnega sveta: »Tozd posluje dobro že lep čas in to je posledica ustreznega dela delavcev, vodilnih v tozdu in delovni organizaciji. Režije praktično nimajo, zato ne vidim posebnih argumentov za ukinitev. Žal so podobne težnje tudi v drugih manj razvitih občinah, čutiti je težnjo po ukinjanju tozdov, ki so izven občine. Občina sicer ne more narekovati organiziranosti ozdov, ker je to stvar delavcev. Vendar pa ne želimo poslušati očitkov prav teh, da v občini premalo ali nič ne naredimo za družbenopolitično skupnost.«
Tovarna tkanin enovita delovna organizacija, vseh pet tozdov naj bi torej ukinili. Vse lepo in prav, če to prinaša racionalnejše poslovanje. Vendar pa se zatakne že na prvi pogled, ko ugotovimo, da je edini »zunajmariborski« tozd ljutomerska tkalnica. In po pričakovanju so se Ljutomerčani — tako občinske strukture kot delavci v tovarni — ukinitvi tozda uprli in slednje pokazali na zboru delavcev v tovarni, kjer so elaborat o ekonomski upravičenosti reorganizacije zavrnili, češ da ne ustreza zah-
Da za nova delovna mesta
Predsedstvo OS ZSS Ljutomer je poleg poročila o gospodarjenju v prvem polletju obravnavalo tudi delovni osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, financiranju in delovanju sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ljutomer. Ker druge občine v Pomurju takšen dokument že pripravljajo in ker je v občini Ljutomer število nezaposlenih relativno visoko, med temi nezaposlenimi pa je tudi precej mladih, so na predsedstvu to akcijo v celoti podprli.
Seveda pa morajo razpravljati tudi o drugih dokumentih, recimo ostatutu, šele nato bodo preko svojih osnovnih organizacij to pobudo prenesli tudi v združeno delo.
D. L.
industrije ter nadaljnjem sodelovanju med državama. Podelili naj bi tudi plakete za dolgoletno sodelovanje na tem področju. Udeleženci prbslave bodo obiskali tudi Madžarsko, njene znamenitosti in nekatera naftna podjetja.
Jani D.
izrazili v razpravi, ki bi v 200-član-skem kolektivu lahko v letu dni pokril 800 milijonov dinarjev izgube, kolikor znašajo najnovejši izračuni.
Pri tem ne moremo mimo dejstva, da je do reševanja potapljajoče se barke prišlo v izredno težavnem položaju za celotno lesnopredelovalno industrijo. Največji problem v soboški Platani je pomanjkanje ustreznih kadrov, zlasti tehničnih in komercialnih, saj je v proizvodnji in pripravi dela le nekaj mlajših lesnih tehnikov, ki ne morejo prenesti celotnega bremena. Vprašanje pa je tudi, kdo bo v negotovi nadaljnji usodi Platane zagrizel v grenko jabolko in od drugod priskočil na pomoč. Slovenijales oziroma njena delovna or
tevam, ki so jih v ljutomerskem tozdu (še) postavili.
Argumenti za novo organiziranost dela so po mnenju Ljutomerčanov kaj šibki: sedanji način dela naj ne bi omogočal enotnosti izvajanja proizvodne verige (vsi tozdi so namreč tehnološko izrazito povezani, razdeljeni po faznem principu, saj se ukvarjajo z enim izdelkom — od predenja do oplemenitenja). Slab naj bi bil tudi pretok informacij, vgrajene zmogljivosti tako niso optimalno izkoriščene, zmanjšati pa je treba stroške administriranja. In kaj pri elaboratu po mnenju delavcev Bombažne tkalnice manjka? Naštevajo vrsto reči, navajamo le najpomembnej
še: predvsem je čudno, da niso upoštevali zahtev Ljutomerčanov.
Na poprejšnjih razgovorih z vodilnimi iz DO namreč ni bilo nobenih pripomb, kazalo je, da bodo pri sestavljanju elaborata vse upoštevali — gre za posebne pogoje, ki naj bi veljali samo za ljutomersko (bodočo) poslovno enoto: še naprej naj bi zanje veljal poseben obračun, kar bi pomenilo, da bi prispevke še naprej plačevali v ljutomerski občini; nadalje naj bi delavci v tej enoti še naprej volili svoje delegate za
NATANČNEJE 0 IZRAČUNU OSEBNIH DOHODKOV
Komisija za pripravo analize osebnih dohodkov, ki jo je imenoval soboški izvršni svet, je izdelala metodologijo za izračun primerljivosti osebnih dohodkov negospodarstva z gospodarstvom. Pri tem so upoštevali tudi zaposlitveno sestavo in se odločili, da bodo za analizo uporabili pogojno nekvalificiranega delavca. V kratkem bodo organizacijam združenega dela in skupnostim v gospodarstvu in negospodarstvu poslali dva vprašalnika, obiskati pa nameravajo tudi večje delovne organizacije, kjer je zaposlenih okrog 70 odstotkov delavcev v soboški občini.
V omenjeni analizi bodo zajeli vsa izplačila sredstev bruto osebnih dohodkov, pri čemer bodo upoštevali osebni dohodek le za redni delovni čas brez raznih dodatkov za posebne delovne razmere. Vse zaposlene v občini pa bodo razvrstili v osem obračunskih skupin glede -na strokovno usposobljenost. Tako bodo zbrali podatke o zahtevani sistemizaciji del v združenem delu, od koder naj bi dobili tudi vse potrebne podatke za leto 1986 in prvo polovico letošnjega leta.
M. Jerše
Kovinarji Ine Nafte
Kovinarski delavci Ine Nafte Lendava se vsako leto udeležujejo tekmovanj v občini, regiji in Sloveniji. Na letošnjem srečanju kovinar-
jev Slovenije so dosegli lepe rezultate, tako je bil Peter Horvat iz strojnih delavnic drugi na tekmovanju varilcev TIG in si pridobil možnost tekmovanja med najboljšimi kovinarji Jugoslavije jeseni v Banjaluki.
V Ini Nafti so seveda ponosni na svojega delavca in mu želijo kar najbolj pomagati, da bi tudi na zveznem tekmovanju dosegel dobre rezultate. Da si tekmovalci morajo vzeti več časa za priprave, je postalo jasno že na republiškem tekmovanju, saj to postaja čedalje bolj zahtevno tako po strokovni kot teoretični plati. Če bodo v delovnih organizacijah še podpirali nastope delavcev na tekmovanjih, potem morajo omogočiti vsem več časa za priprave, bolj pa jim morajo tudi strokovno pomagati. V drugih delovnih organizacijah to počnejo že dolgo in zato tudi dosegajo vrhunske rezultate.
Jani D.
ganizacija Trgovina je nedavno sicer vrgla rokavico sprave s ponujenim dodatnim programom serijske proizvodnje in individualnih naročil, vrednim 1,5 milijarde dinarjev, tod brez usposobljenih kadrov in dobre organiziranosti bodo vsa prizadevanja zaman. Upajmo le, da bodo v soboški Platani vendarle prevladale zdrave sile, ki bodo kolo razvoja pognale naprej, kajti drugače bo nedavna prekinitev dela, ki so jo organizirali posamezni nezadovoljneži, le voda na mlin tistim. ki jim je vseeno, če se bo soboška lesnopredelovalna industrija znašla v prepadu. Do kakšnih posledic bi lahko to pripeljalo, pa si v tem trenutku ne moremo niti zamišljati!
Milan Jerše
zbor združenega dela in v skupščino sisov; imeli bi svojo kadrovsko
Vodja tozda Bombažna tkalnica, Jože Vidovič: »Sklepanje o reorganizaciji bomo odložili, ker je treba elaborat dopolniti. Po starem bo tja do oktobra ali novembra. Zavedati pa se je treba, da smo v delovni organizaciji podrejeni enemu proizvodnemu planu in se moramo za njegovo uresničitev vsi truditi, prav tako za boljšo kakovost in manjše stroške. V kakšni organizacijski obliki, konec koncev niti ni tako pomembno.«
komisijo, prav tako komisijo za urejanje stanovanjskih vprašanj in komite za SLO in DS; pri stanovanjih naj bi veljalo, da bi za ljutomerski obrat dodelili posebna sredstva v sorazmerju s številom zaposlenih. Poleg tega v elaboratu ni natanko zapisano, kakšni bodo finančni učinki nove organiziranosti. Vse to je delavce ljutomerskega MTT-ja, kot jih bolj poznamo, navedlo na odločitev, da se na zboru delavcev opredelijo proti ukinitvi. Čeprav so v Mariboru sprva načrtovali, da bi referendume po tozdih razpisali še septembra, zdaj to seveda ne bo možno.
Elaborat bo treba še enkrat preučiti in ga po željah in zahtevah delavcev ustrezno dopolniti. Če bo novi elaborat ustrezal mnenju tkalcev iz Ljutomera, verjetno vnaprej ni več pričakovati posebnega upiranja le-teh, posebno še, če bo taka volja večine — to pa so mariborski tozdi, kjer se že zdaj ogrevajo za novo organiziranost.
Bojan Peček
DROBNO GOSPODARSTVO LENDAVSKE OBČINE
V zadrugi že 120 obrtnikov
V obrtno zadrugo Lindau Lendava je zdaj včlanjenih že 120 zasebnih obrtnikov, od teh jih je približno 70 odstotkov iz lendavske občine. Zadruga, ki so jo ustanovili pred štirimi leti, opravlja prek svojih članov tele dejavnosti: proizvodna in industrijska kooperacija, opravljanje raznih vrst obrtniških storitev; ki so potrebne pri gradnji objektov (zidarstvo, vodoinstalaterstvo, elektroinstalaterstvo, kleparstvo, mizarstvo, pleskarstvo), razširjena pa je tudi proizvod-nja.betonskih izdelkov.
Ob našem obisku v lendavski obrtni zadrugi smo direktorja Deziderja Palerja pobarali, kako je pravzaprav z industrijsko kooperacijo, kajti spodbujanje te je ena izmed nalog, ki so si jo v občini Lendava zapisali v občinski družbeni plan. Dejstvo je namreč, da domača podjetja oddajajo precej del obrtnikom zunaj občine.
»Obseg industrijske kooperacije iz leta v leto povečujemo. Člani naše zadruge izdelujejo razne izdelke za potrebe Varstroja in Leka, zunaj občine pa zlasti za Mariborsko tekstilno tovarno in Metalno. Gre predvsem za izdelke iz kovine in plastike. Naši kupci pa so tudi trgovske organizacije, na primer Jeklo-tehna Maribor, Ferimport Zagreb in drugi. Ti kupujejo predvsem plastične in kovinske vložke za pritrjevanje različnih predmetov in posamezne stikalne sestavine za vodovodne inštalacije. Čeprav vse več organizacij združenega dela, ki so oddajale dela obrtnikom, obseg kooperacije zmanjšuje (zaradi izkoriščanja notranjih rezerv), nam vseeno nekako uspeva obdržati obseg naročil, poskušamo pa dobiti tudi nove kupce.«
Poleg sodelovanja z združenim delom pa obrtniki, člani lendavske obrtne zadruge, opravljajo tudi vrsto storitvenih dejavnosti: zidarska, elek-tro- in vodoinštalacijska dela, napeljava centralnega gretja, kleparstvo, mizarstvo in pleskarstvo, dve obratovalnici pa izdelujeta različne betonske izdelke.
»Koliko pa je v zadrugi zaposlenih?«
»Delovna skupnost obrtne zadruge Lindau je servis za naše obrtnike. Zaposluje 12 delavcev. Zadruga zaračunava za svoje storitve 4 odstotke od vrednosti računa, če pa je material naš, pa 6 odstotkov.
Moram povedati, da iz leta v leto povečujemo promet: lani je znašal milijardo 624 tisoč dinarjev, za letos pa naj bi 4 milijarde 200 milijonov dinarjev. Predvidevamo, da se bodo v zadrugo vključili novi obrtniki, saj je članarina še vedno le 20 tisočakov, občani, ki pa imajo dovoljenje za popoldansko delo, pa ob vstopu v zadrugo plačajo le 10 tisočakov.«
V pogovoru z direktorjem Paler-jem smo načeli tudi problem oskrbe obrtnikov in sploh malega gospodarstva z reprodukcijskim materialom, vendar domače trgovsko podjetje za to ne naredi kaj prida, konkurence od drugod pa tudi ni.
Tako morajo obrtniki, na primer s področja kovinske predelave, še naprej hoditi iskat material na druga območja. Ni pa se tudi še uresničila ideja, da bi imela zadruga lastno obratovalnico določene deficitarne dejavnosti, kajti bojijo se, da bi se z njo zgodilo enako kot marsikje drugje, kjer je prinašala samo izgubo in so jo čez čas ukinili. In ker v tako dejavnost nočejo »zagristi« niti občani, potem ne preseneča, da je na nekaterih področjih (na primer vulkanizer-stvo) velika vrzel, ki pa je samo priseganje na to, da spodbujamo malo gospodarstvo, ne bo odpravilo.
Š. Sobočan
STRAN 6
VESTNIK 24. SEPTEMBRA 1987
kmetijska panorama
Pšenica v čudnem plesu cen
Čeprav se je letošnja žetev krušnih žit zavlekla vse tja v avgust in je nekaj pridelka pobrala tudi toča, smo v Pomurju z letošnjo letino zadovoljni. Marsikateri pridelovalec je dosegel rekordni pridelek, tudi nekatera družbena kmetijska gospodarstva se ponašajo z rekordi in temu primeren je seveda tudi odkup tržnih presežkov. Pomurski pridelovalci odkupa pšenice v celoti sicer niso izpolnili, so se pa načrtu približali in v skladiščih Intesovega tozda Mlinopek v Murski Soboti so uskladiščili največ pšenice, odkar ta organizacija združenega dela obstaja.
Kaže pa, da sc zdaj s pšenico dogajajo čudne in nerazumljive reči. Pa ne le v Pomurju, pač pa tudi v Jugoslaviji. V državi smo letos spravili v skladišča žitnopredelo-valnih organizacij blizu 3 milijone in pol ton pšenice in poznavalci pravijo, da je to celo več, kot je porabimo za prehrano Jugoslovanov. Je pa ravno zato toliko bolj nerazumljiva odločitev Zveznega izvršnega sveta o uvozu pšenice. Več kot 200 tisoč ton smo je uvozili že pred žetvijo, približno toliko pa naj bi je še. Pravijo, da je uvožena pšenica cenejša od domače, kar sicer verjamemo, vendar, če to drži, potem so nerealna naša prizadevanja, da moramo v Jugoslaviji pridelati še več pšenice, da jo bomo lahko izvažali.
Čudne reči pa se v zadnjem času dogajajo tudi s cenami. Za cene letošnjega pridelka pšenice so pridelovalci zvedeli šele tik pred žetvijo. Tisti, ki so ceno določali, so trdili, da je ta spodbudna, da pokriva stroške pridelave in nekaj malega ostane še za akumulacijo. Sodeč po odkupu tržnih presežkov so imeli prav in tudi pridelovalci bi bili zadovoljni, če po odkupu pšenice ne bi druge cene podivjale. Če so bila razmerja cen med, pšenico in drugimi kmetijskimi pridelki ob žetvi in odkupu še razmeroma realna, to zdaj daleč ne velja več. Koruza je s svojo ceno že presegla pšenico, bolj kot to pa pridelovalce vznemirjajo cene pšeničnih mlevskih izdelkov. Kmetje, ki se še spominjajo dobrih starih časov, ko so pšenico vozili v mline, pravijo, da so takrat za 100 kilogramov pšenice dobili 30 kilogramov »bele« moke (tip 400), 22 kilogramov -»črne« moke (tip 850) in 28 kilogramov otrobov. In kaj se dogaja danes? Dovolj je, če vzamemo svinčnik in začnemo preračunavati. Že enostaven račun, brez sodobnega računalnika, s kakršnim so opremljene naše žitnoprede-lovalne organizacije, nam pokaže, da bi moral ob teh cenah moke pridelovalec dobiti za pšenico vsaj še enkrat toliko, kot je dobil za njo ob žetvi. Kje je torej razlika? Res je, da morajo predelovalna industrija in vsi drugi členi v reprodukcijski verigi skrbeti za svoje poslovne rezultate, toda ob tem se postavlja vprašanje, ali je res pridelovalec tisti, ki mora nositi vse breme naše neustrezne organiziranosti, preorganizirano-sti in često tudi nedela. V nekdanjih mlinih so ob mletju pobirali od kmetov 20 odstotkov merice, v sodobnih družbenih mlinih znaša zdaj ta merica več kot polovico, pa naj še potem kdo reče, da je sodobna proizvodnja cenejša!
Pred nami je jesenska setev. Vse to, kar se zdaj dogaja s cenami, ni ničkaj dobra reklama, da bi se kmetje še bolj odločali za pogodbeno pridelavo krušnih žit. V Sloveniji se sicer dogovarjajo, da bi pridelovalci za letošnji oddani pridelek dobili še dodatnih 30 dinarjev za kilogram, vendar takšne igre niso preveč simpatične, najmanj pa prispevajo k dolgoročni stabilni pridelavi. Kmetje bodo pšenico sicer še sejali, koliko je bodo-prihodnje leto oddali, pa bo odvisno predvsem od njih samih. In kdo bo takrat kriv, če načrta odkupa ne bomo uresničili?!
L. Kovač )
DRUGA FINANČNA INJEKCIJA PO NEURJU----------------------------
Na vrsti (tudi) sadjarji in vinogradniki
Z delitvijo denarja za drugi del ukrepov po toči ga je doslej porabljenega že za okrog 2,8 milijarde dinarjev. Za zadnji del (pravijo mu tretja faza, ko naj bi šlo za racionalne naložbe v kmetijstvu) bo tako ostalo približno 600 milijonov, ki jim je treba prišteti še del republiške solidarnosti, za katero pa še ni točno znano, kdaj jo bodo nakazali, niti ne, koliko denarja bo to (približna ocena: 900 milijonov dinarjev, kar pa bo ob inflaciji, ki narašča, in spoznanju, da denarja ni pričakovati pred koncem prvega polletja 1988, gotovo premalo za kakšne resnično revolucionarne spremembe v načinu kmetovanja na Goričkem).
Izvršni svet občine Murska Sobota je denar za drugi del ukrepov v kmetijstvu takole razdelil:
JESENSKA SETEV
Do regresov za setev krušnih žit so upravičeni samo tisti, ki so imeli poškodovane posevke zaradi neurja. Pri tem delitve na Al in A2 ni, ampak govorijo le o conah A in B. V prvem primeru bo regres za seme 90-, za
PRED JESENSKO SETVIJO
Pomurski pridelovalci namenjajo vsako leto pšenici okog 17 tisoč hektarjev njivskih površin, z dobre polovice le-teh pa oddajajo tudi tržne presežke. Priprave na jesensko setev so v Sloveniji stekle že med žetvijo, ko je bil pripravljen samoupravni sporazum o tržnem pridelovanju pšenice, ki določa osnovne pogoje pridelave. Ti ostajajo bolj ali manj podobni tistim iz preteklih let, vključno s ceno pšenice, ki pa bo znana šele pred prihodnjo žetvijo. Pridelovalci bodo tudi tokrat v zameno za merkantilno dobili semensko pšenico pod enakimi pogoji kot doslej, ostajajo pa tudi regresi in nadometila. Letos smo se v Pomurju načrtu odkupa pšenice približali, saj so družbena kmetijska gospodarstva oddala celo več pridelka, kot so sprva načrtovala, pa tudi v nekaterih zadružnih organizacijah so odkup presegli. Žal pa najnovejša dogajanja na področju cen begajo marsikaterega pridelovalca, in to se bo poznalo tudi pri sklepanju pogodb. Praksa zadnjih let sicer kaže, da prodaja tržnih presežkov ni odvisna le od sklenjenih pogodb, pač pa predvsem od odkupnih pogojev. Tudi če vse pogodbe ob setvi ne bodo sklenjene, to še ne pomeni, da načrta odkupa ne bo mogoče uresničiti, njegova realizacija bo odvisna predvsem od pridelka in seveda od cene pšenice ob prihodnji žetvi. Seveda bo pri določanju slednje potrebno predvsem več realnosti in resnosti, saj se ne bi smel ponoviti položaj iz letošnjega leta, ko pridelovalci še zdaj dokončno ne vedo, koliko bodo za prodano pšenico dobili. Obiskali smo nekaj pridelovalcev in jih povprašali, kaj menijo o tem. Mnenja so bila različna, vsi pa so si bili enotni, da bremen vseh težav, s katerimi se srečuje naše gospodarstvo (in seveda tudi kmetijstvo), ne morejo nositi le pridelovalci.
ŠTEFAN ŠIFFAR iz Gorice: Pred leti sem sejal pšenico na 3 hektarjih in pridelek v glavnem tudi v celoti oddal. Letos sem pšenico pospravil z dveh hektarjev in oddal sem 6 ton pridelka. Moram pa reči, da mi je zdaj že žal, saj ni strokovnjaka, ki bi me prepričal, da je kilogram otrobov vreden toliko kot kilogram pšenice. Pa tudi sicer se s pšenico dogajajo letos čudne igre. Ko so v Intesu odkupili pšenico, so cene moke tako dvignili, da je treba zdaj za 100 kilogramov moke odšteti toliko denarja, kot sem ga ob žetvi dobil za dobre pol tone pšenice. Še bolj zgovorna pa je primerjava s ceno kruha, saj za 100 kilogramov pšenice dobiš le 12 kilogramov kruha. In kdo je po vsem tem še tako naiven, da bi prideloval in prodajal pšenico. Sam sem se odločil, da bom letos pogodbeno zasejal le od 20 do 25 arov pšenice in oddal tržne
Kumarice se bodo
Kratka in jedrnata odločitev, da predelovalci kumaric (Droga, ETA...) v letošnjem letu naj ne bi izplačali poračuna pridelovalcem (zaradi slabe kakovosti, preslabe sortiranosti in nekaterih drugih manj pomembnih razlogov), bo imela v Pomurju in drugod, kjer se ta kultura uveljavlja kot alternativna, po vsej verjetnosti nekaj posledic. Prva je ta, da če ne bodo izplačali predlaganega 30-odstotnega poračuna (razlika med pogodbeno ceno, sklenjeno spomladi, in zvišanimi stroški pridelovanja), bodo pridelovalci opustili gojenje kumaric. Posledica tega je ponovno dolgoletno prepričevanje in uvajanje te kulture na kmetijskih (perspektivnih) območjih, kot je recimo Pomurje ali Dravsko polje. Res je, da so kumarice, pridelane na jugu, cenejše, so pa zato prevozni stroški toliko višji, da je vprašljiva ekonomska upravičenost takšne usmeritve. In kako je z očitki predelovalcev zaradi kakovosti?
Letošnje vreme pridelovalcem nikakor ni bilo naklonjeno. Najprej suša, nato premočno in predolgotrajno deževje, nato ponovno sušno obdobje — to niso idealne vremenske razmere in so močno vplivale na kakovost kumaric. O presortiranosti bi se dalo kar precej pogovarjati (presor-tiranost pomeni, da naj bi pridelovalci pri razvrščanju kumaric tiste iz tretjega razreda vrinili v drugi, tiste iz drugega pa v prvi). Krivi so sami predelovalci. Če podrobneje pogledamo pogodbe, nikjer ne piše, da kmetje sami morajo sortirati kumarice v razrede. To, kar so počeli v letoš
gnojilo pa 70-odstoten. V drugem bodo plačali za seme polovico, za gnojilo pa bo regres 30 odstotkov. Pri tem dodajamo še, da so se že v prvem delu ukrepov zmenili za povračilo stroškov spravila poškodovanih poljščin, in sicer 25 tisočakov za hektar krušnih žit. Gotovinskega izplačevanja ne bo, ampak bodo vse skupaj poračunali ob nakupu reprodukcijskega materiala za setev.
Pridelovalci zahtevajo primerne pogoje
presežke le s teh površin. S pšenico bom zasejal sicer vse ppvrši-ne, ki sem jih načrtoval, vendar bom pridelek obdržal in ga pokr-mil živini. Kmet mora pšenico
posejati, gnojiti, škropiti in požeti ter odpeljati v skladišče, žitno-predelovalne organizacije pa jo
njem letu, nikakor ni bila njihova dobra volja, marveč nezaupanje v sortirne stroje, ki so na nekaterih odkupnih mestih. V od-kupovalnih konicah so ti stroji delali prehitro in so sami presor-tirali kumarice, tokrat v škodo kmeta, ki jim zato ne zaupa. Ročno sortiranje pa je zamudno in seveda precej subjektivno, saj kmetje niso, razen v pogodbi določene velikosti (3—6, 6—9 in 9—12 cm), imeli nobene druge izhodiščne točke ne o debelini, še manj pa obliki kumaric, ki naj bi sodile v enega od naštetih razredov. Tretje, kar je bilo narobe, so bili odnosi med pridelo-
SPOMLADANSKA SETEV
Sprva je bil ob tem program kaj široko zastavljen, pa so ga zaradi premalo denarja občutno skrčili samo na koruzo. Tu ločujejo tri cone, regresirali pa bodo — podobno kot jeseni — seme in gnojilo. Za seme so regresi v coni Al 90, A2 50-in B 25-odstotni, za gnojilo pa v enakem vrstnem redu — 50, 25 in 0.
KRMA
Nadaljevati nameravajo začeto in še naprej skrbeti za sta-lež živine. Akcija za strniščne dosevke je zaradi slabega vremena propadla, zato so razmere v Al še vedno kritične.
Pri kravah in govejih pitancih bodo regresirali v točnem znesku, ker ni mogoče predvideti vseh podražitev. Na glavo živine bo mogoče dobiti 550 kg
spravijo le iz skladišč v mline in pri tem zaslužijo veliko več kot pridelovalec. Sicer pa so zdaj časi, ko mora kmet nositi največje breme vseh težav, s katerimi se pri nas ubadamo, vsi želijo izkoriščati kmeta, če hočete, od nava-rovalnice naprej. Pšenico smo zavarovali, pošteno plačali določeno premijo, ko so plačevali škodo, pa smo dobili pšenico plačano po lanskih cenah. Mi zavarujemo pridelek in ne denar in tudi naš dinar je bil takrat, ko smo sklepali zavarovanje, več vreden, saj inflacija tudi kmetovega dinarja ni obšla. Po vsem tem sem že začel razmišljati, da bom kmetovanje opustil, kmetijo pa prodal. Obe hčerki sem poslal v šolo, da jima ne bo treba garati na zemlji, sam pa se bom že nekako znašel. Zdaj še imam v hlevu 22 glav govedi, od tega 8 krav molznic, vendar se tudi tu raču-nica ne izide. Imam občutek, da tolščo določajo, kakor pač nanese, pa tudi sicer se pridobivanje mleka zdaj, ko je treba za steklenico radenske dati skoraj 3 litre mleka, nikakor ne splača. Je tako, da hočejo danes vsi živeti na kmetov račun, žalostno pri tem pa je, da so skorajda vsi v izgubi, kmet pa je še vedno doslej vztrajal, predvsem na račun trdega dela, ki ne pozna nedelj in drugih prostih dnevov.
KAREL FRANKO iz Puconec: Pšenica je sestavni del našega njivskega kolobarja, saj ji vsako leto namenjamo okrog 2 hektarja površin. Doslej smo pridelek v glavnem oddajali, letos pa smo ga polovico zadržali doma. Na dveh hektarjih smo pridelali okrog 10 ton pšenice, oddali pa smo je 4 tone in pol. Ostalo smo spravili v domače kašče in jo bomo pokrmili. Ob teh cenah pšenice, pa čeprav se govori, da bomo dobili še nekaj zraven, se pšenice ne splača prodajati, saj so krmila draga, pa tudi otrobi so v primerjavi s ceno pšenice
skisale
valci in odkupovalci. Zaradi ohlapnosti pogodbe je večkrat prišlo do številnih trenj in dokazovanj o pravilnosti ali nepravilnosti sortiranja kumaric.
Skratka, kljub dolgoletnim izkušnjam predelovalci kumaric in kmetijske zadruge oz. drugi pooblaščeni zastopniki še vedno niso uspeli zagotoviti kakovostnega odkupa kumaric. Lep zgled za našteto je ljutomerski Kmetovalec, ki je zastopal Drogo. Prek 30 kooperantov je letos pridelovalo kumarice na približno 40 hektarjih. Ob več odkupih .je prišlo do naštetih spodrsljajev. Vsakršno dokazovanje je bilo zaman in včasih so kmetje velike količine kumaric raje odpeljali nazaj. Do sporov je prišlo z najmanj 15 kooperanti in nad to številko se bo potrebno zamisliti. Načrti Droge, naj bi Pomurje postalo njihovo največje gojišče kumaric, so sicer lepi, a glede na našteto tudi močno vprašljivi, kajti letošnje slabe izkušnje nikakor niso spodbuda za pridelovalce.
Dušan Lopami k
koruze in 150 kg tropin (sač-me), regres pa bo le v Al in A2. In sicer: 100 dinarjev za kg koruze in 200 za sačmo v Al in 50 dinarjev za koruzo in 100 za sačmo v A2. Krme v coni B ne bodo regresirali. Pri tem poudarjajo, da bodo posebej pazili, da bodo pomagali le tistim, ki živino krmijo z lastno krmo, ker solidarnosti ne morejo biti deležni vsi, ki jo kupujejo. Pri silažni koruzi bo regres 80-od-stoten, pri plemenskih svinjah pa bodo zneski spet točno določeni — 300 kg koruze in 100 kg krmila super. Vsi iz Al dobijo kg koruze za 100 dinarjev ceneje, super pa bo cenejši za 200 dinarjev. Se A2: 50 dinarjev za koruzo in 100 za krmilo.
Ker je bilo veliko različnih mnenj o pitanih prašičih, so se odločili, da dobi vsaka kmetija,
predragi. Računica pa ni slaba le pri pšenici, pač pa tudi v živino
reji. Imeli smo 20 plemenskih svinj, vzgajali tekače, vendar imamo zdaj v hlevu le še 9 plemenskih svinj. V kmetijstvu ni dolgoročne stabilne proizvodnje in tako se mora kmet odločati glede na trenutne razmere na tržišču. Razmišljali smo že, da bi se preusmerili v pridelovanje sladkorne pese, ki je trenutno dohodkovno najbolj zanimiva poljščina, vendar zahteva veliko ročnega dela. Kljub vsemu pa bomo jeseni še sejali nekaj pšenice. Načrtovali smo, da jo bomo posejali na dveh hektarjih, nekaj tudi pogodbeno, vendar vse kaže, da bomo te površine zmanjšali na polovico. V najemu imamo namreč nekaj zemlje v načrtovani industrijski coni pri Murski Soboti, in če bomo jeseni ostali brez teh površin, bomo sejali pač manj pšenice. Seveda so rezerve še v večjih pridelkih, vendar tu kmetje še zaostajamo za družbenimi kmetijskimi gospodarstvi. Z njimi se uspešno kosamo v pridelavi koruze in sladkorne pese, pri pšenici pa nam to ne uspeva. Imam občutek, da je vzrok za to tudi v kakovosti semena, ki ni veliko boljše od domače pšenice. Sam sem pripravljen sodelovati s strokovnjaki, poslušati njihove
LENDAVA
Skrb za vsako ped zemlje
Poznavalci razmer menijo, da je na območju lendavske občine 270 hektarjev zaraščenih površin, torej takih, ki ničemur ne koristijo. Naposled so se »koristniki prostora« zavedli, da je napočil čas, ko je treba sleherno ped zemlje obdelati. Za te površine naj bi čim prej določili, čemu jih bodo namenili: ali jih bodo pogozdili ali pa del uporabili tudi za kmetijstvo.
V lendavski občini pa imajo obsežne načrte tudi z zamočvirjenim svetom. V tem srednjeročnem obdobju nameravajo izvesti melioracije na skupaj 2330 hektarjih, od tega tozd Kmetijskega gospodarstva Rakičan na 310 hektarjih, zasebni kmetje pa na površini 2020 hektarjev. Seveda pa so posege razdelili na posamezna časovna obdobja, kajti, da bi dela opraviti hkrati, za to ni ne tehničnih ne denarnih možnosti, razen v družbenem sektorju, kjer so načrt skorajda že izpolnili. Kmetijska zadruga kot organizator del v zasebnem sektorju bo najprej pripravila vse potrebno ža melioracije na območju Kobilja (300 hektarjev), Dobrovnika (112 hektarjev) in Renkovec (200 hektarjev), v naslednjih letih pa še na območju Žižkov in Polane (Gradišče 477 in Grudje 491 hektarjev), Hotize (Ložič 190 hektarjev), Mostja (150) in Renkovec (100 hektarjev). Investitorji bodo tudi pri teh posegih v naravo kar najbolj uvidevni.
’ Š. S.
TURNIŠČE: cene pujskov
Posli na sejmu v Turnišču se še vedno niso razcveteli. Minuli četrtek, 17. septembra, so rejci ponujali 78 pujskov, starih od 7 do 10 tednov, povpraševanje pa ni bilo ravno veliko. Prodali so le 32 pujskov, temu primerne pa so bile tudi cene, ki so se gibale med 40.000 in 55.000 dinarji za par. Četrtkov sejem v Turnišču se začenja ob 7. uri.
ne glede na število pitancev, 600 kg koruze, pogoji pa so enaki zgornjim.
SADJARJI, VINOGRADNIKI
Ti v prvem delu niso prišli na vrsto, zdaj pa bo pomoč naslednja: sadjarji dobijo na hektar 600 kg gnojila, pripravili pa so tudi 10 tisoč sadik za ponovno zasaditev. V vinogradih (gre za 210 hektarjev) bo 1200 kg gnojila za hektar in 80 tisoč trsnih cepljenk za morebitno zamenjavo povsem uničenih. Za vse našteto bodo veljali 75-odstotni »popusti«, nobenih razlik pa ne bo pri obravnavanju zasebnikov oziroma družbenega sektorja.
Upajmo, da bodo vsi sklepi o delitvi denarja uspešno in predvsem pošteno udejanjeni!
Bojan Peček
nasvete, saj bi se rad prepričal, kakšne so dejanske možnosti pridelave na naših površinah.
JANEZ KUMIN iz Kroga: Na naši kmetiji smo že pred leti opustili živinorejo, saj sem sam invalidsko upokojen in sama z ženo nisva zmogla več .vsega dela. Tako smo se preusmerili v poljedelstvo in vsako leto dobršen del površin namenjamo tudi pšenici. Od 3 in pol hektarjev obdelovalnih površin smo imeli letos pšenico na 2,20 hektarja, pridelek je bil zadovoljiv, saj smo pridelali več kot 12 ton pšenice in ves pridelek tudi prodali. Moram pa reči, da cena, ki smo jo dobili za pšenico, za pridelovalce ni spodbudna, in če bi se ukvarjal z živinorejo, je gotovo ne bi prodajal. Menim, da bi po vseh teh cenah, ki veljajo zdaj za druge izdelke, morala biti pšenica vsaj še enkrat dražja, še posebno če jo primerjamo s ceno moke ali otrobov. Kljub vsemu pa bomo pšenico še sejali, saj površine ne smejo ostati neobdelane. Jeseni bomo pšenici namenili 3 hektarje in ves pridelek bomo prodali, upam le, da bodo cene prihodnej
leto za pridelovalce spodbudnej-še in da bomo že ob žetvi dokončno vedeli, koliko bomo za oddani pridelek tudi dobili.
Ludvik Kovač
VESTNIK 24. SEPTEMBRA 1987
STRAN 7
V ZK še vedno premalo mladih
Z gibanjem in sestavo članstva Zveze komunistov v soboški občini miso zadovoljni. Ker čez približno dva meseca preteče dveletni mandat sekretarjev osnovnih-organizacij ZK, bo treba dati temeljit obračun dela. Poleg tega bodo letošnje programsko-volilne seje potekale v izjem-nejših in težavnejših razmerah, saj se družbena in gospodarska kriza poglablja. Verjetno je k neugodnim gibanjem partijskega članstva prispeval tudi njihov šibak vpliv na politiko ZK, ki mora v sedanjem trenutku v prvi vrsti reševati razne konfliktne razmere, premalo pa je njene sprotne aktivnosti. In ker so v porastu tudi nekateri negativni pojavi in prepočasno reševanje problemov v ustreznih službah, kjer so na vodilnih mestih ravno komunisti, se velja resno zamisliti nad stanjem. To pa je vse prej kot razveseljivo!
Že podatek, da se je v primerjavi z lanskim decembrom število članstva ZK v soboški občini zmanjšalo za 1,5 odstotka — ob koncu julija je 2177 komunistov — pove marsikaj. Še posebej pa to, da so v letošnjih sedmih mesecih sprejeli le 7 novih članov ZK, medtem ko jih je bilo 34 izključenih, črtanih ali pa so izstopili. Mnogo poraznejša je slika v srednjih šolah, kjer so letos uspe-Ii sprejeti v partijske vrste le 4 učence ali 0,7 odstotka vse mla-
de populacije. Navedimo primer, da sta na Srednješolskem
centru tehnično-pedagoške usmeritve v Murski Soboti, ki jo obiskuje več kot 1500 mladih, le dva učenca v vrstah ZK. S pomočjo šolskih organizacij in interesnih dejavnosti bi to neugodno razmerje morali čimprej popraviti. Prav gotovo pa velja pritrditi mnenju: če je šola neangažirana, je nemogoče pričakovati angažirano mladino.
Predvsem pa bo treba analizirati primere črtanja in izstopanja iz Zveze komunistov, kajti nikoli
se ne smemo zadovoljiti zgolj z ugotavljanjem stanja, ampak je
Borci v času
izgubljenih vrednot
Po vsej Jugoslaviji obujamo spomine na čase revolucije in vojnega obdobja. Revolucionarno obdobje je še globoko zasidrano v naši zavesti, čeprav nekateri poskušajo zmanjšati njegov pomen za današnjo jugoslovansko družbo. Pogosto pa je tudi slišati izjave borcev: »Nismo se mi za to borili!« O mestu borcev in borčevske organizacije v naši družbi smo se pogovarjali s predsednikom občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV v Murski Soboti, Stefanom Šabja-nom.
Člani borčevske organizacije so v povprečju stari 70 let. Kljub temu pa so še zelo aktivni. A je v
tisti borbeni duh, ki so si pa pridobili v vojni?
»V našo organizacijo je včlanjenih nekaj nad 1000 članov, med kurilni mnogi sodelujejo tudi v raznih drugih družbenih organizacijah. Aktivnosti naše ofgaaiaacije potekajo v okviru SZDL. Posebno pozornost na-naanjazno v naši organizaciji ču-vnujn dragocenih izkušenj iz na-M^nosvobodilnega boja in prenašanju teh na mladi rod.
Za našo občino je značilno, da je večina borcev iz leta 1945, saj je bilo narodnoosvobodilno gibanje v naši pokrjini aktivnejše šele ob koncu vojne. Borcev, ki so sodelovali v odporu že pred tem letom, je le 70.
Delavnost borcev dokazuje, da je nekaj borbenega duha še ostalo.«
Kakšno je mesto Zveze združenj borcev v družbi?
»Življenje teče svojo pot. Današnje razmere se ne dajo primerjati s takratnimi. Zdaj je človeku težko razumeti humane lastnosti, kot so tovarištvo, solidarnost, požrtvovalnost in hrabrost. Take lastnosti je pogojeval čas, razmere, v katerih smo se znašli.
Sedajšnje razmere povzročajo nezadovoljstvo, ki se kaže tudi v borčevskih vrstah, ne le v vrstah mlade generacije. Borci zlasti obsojamo nekatere anorhalije v sedanji praksi, neupoštevanje za-
konitosti, preveliko zadolževanje v tujini, zgrešene gospodarske investicije. Podpiramo pa vse pozitivne posege politike, da bi odpravili težave v našem gospodarstvu.
Borci nismo proti prizadevanjem mlade generacije, ki poskuša poiskati nove poti. Vsa gibanja, ki prispevajo k reševanju kriznih razmer, borci popolnoma podpiramo. Smo pa proti izkrivljanju zgodovinskih resnic in zapiranju oči pred pridobitvami Narodnoosvobodilne borbe, kot so svoboda, neodvisnost, bratstvo narodov in narodnosti.«
Mnogi obtožujejo Zvezo komunistov kot glavnega krivca za trenutne krizne razmere. Kaj menite o tem?
»V Zvezi komunistov so že dalj časa zanemarili dosledni idejni boj za napredno organizacijo, ki bi morala povezati vse silnice naše družbe. Vendar upamo, da so v Zvezi komunistov vendarle še tako močne sile, da bodo premagale notranje slabosti. Smatram, da so posamezni očitki na ZK premnogokrat zlonamerni. Zlasti takrat, ko se poskušajo vse krivice in slabosti naprtiti tej organizaciji.«
v družbi se dogajajo velike spremembe. Tako se dogajajo tudi ekstremna dejanja, kot je bila 57. številka Nove revije.
»V borčevski organizaciji smo obsodili nekatera zlonamerna pisanja v Novi reviji. Na tak način, kot so poskušali novorevijaši, ne rešujemo družbene problematike, ampak zaostrujemo in paraliziramo družbene odnose. Taki pojavi zvečujejo nacionalno negotovost, šovinizem in razdiralno delujejo v naši enotnosti.«
O mladih kroži aforizem »Na mladih svet ostane — dolgovi tudi«. Menite, da bodo mladi zmogli prihodnost, ki se jim obeta?
»Zaskrbljeni smo za Zvezo socialistične mladine Jugoslavije, ki ne najde pravega načina, da bi pritegnila mlade. Potrebna je nova oblika delovanja v mladinski organizaciji. Tudi v naši organizacij včasih doživljamo kako kritiko o naši mladini, a prevladuje zdrav razum. Zavedamo se, da živimo v novem času, v katerega se moramo vklopiti.«
O boju proti okupatorju v Prekmurju se v zadnjem času pojavljajo mnoge dileme. Kaj je resnica?
»Med drugo svetovno vojno je bila precejšnja razlika med bojem v Prekmurju in v štajerskem delu Slovenije. Okupator je uspel zadušiti odporniško gibanje pri nas že leta 1941, z ubojem Štefana Kovača pri Gančanih. To gibanje se je dejansko nadaljevalo šele leta 1945, ko je Rdeča armada vkorakala v naše kraje. V Murski Soboti je skupna grobnica rdečearmejcev, kjer jih je pokopano 516, od teh je le 294 identificiranih. Tako vsako leto sprejmemo nekaj svojcev padlih sovjetov, ki prihajajo k tej grobnici.«
Jože Gabor
nujno prikazati tudi vzroke zanj. Predvsem zato, ker so med tistimi, ki največkrat izstopijo iz ZK, delavci iz neposredne proizvodnje, strokovnjaki in mladina. Če odmislimo osebne razloge, kot sta bolezen in starost, pa tega ne bi smeli storiti z drugimi razlogi. Nekateri namreč pravijo, da so se za tak korak odločili, ker mislijo, da ne morejo nič spremeniti, drugi se zopet ne strinjajo z delom osnovne organizacije, nekateri pa navajajo tudi visoko partijsko članarino. Vse to kaže, da se je treba resneje zamisliti nad današnjo vlogo ZK v družbi, ki se mora bolj odpreti na delavne in napredne družbene sile, ki so se pripravljene spopasti z vsakodnevnimi težavami. Zato naj vsaka osnovna organizacija oceni svoj vpliv v lastnem okolju. Brez doslednejše diferenciacije bo zaman stalna skrb za obnavljanje članstva ZK.
Milan Jerše
VEČ ROJSTEV V SOBOŠKI OBČINI
V okviru skupnega programa skupnosti otroškega varstva, ki se izvaja enotno v Sloveniji, je na področju varstva matere in otroka v soboški
občini v prvetn polletju porodniški dopust koristilo 227 upravičencev, poleg mater tudi dva očeta, družbeno pomoč pa je prejemalo 21 upravičenk. Spodbuden je podatek, da je pomoč pri opremi novorojenca prejelo 404 otrok (v treh različicah zavitkov) kar je več kot lani, ko jih je bilo v celem letu le nekaj nad 600. To pomeni, da nataliteta pri nas očitno raste, čeprav so otroci tako ali tako največje bogastvo.
Po daljšem neuspešnem dogovarjanju, da bi bili izdelki za otroke, tako kot so v nekaterih sosednjih vzhodnih deželah, neobdavčeni in dotirani ter tako cenejši, so v naših prodajalnah tako dragi, da lahko kupujemo starši le najnujnejše, si izmenjujemo in
Premalo časa za kakovosten program
Po dokaj uspešnem gostovanju kulturnih skupin z narodnostno mešanega območja občin Lendava in Murska Sobota konec lanskega leta v Szombathelyu je bila sprejeta pobuda, da bi pripravili podoben nastop tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani. Najprej so ga nameravali izvesti obenem, ko so tamkaj gostovale skupine iz Porabja (od 13. do 15. marca), vendar je prevladalo mnenje, da se tedaj ne bi bilo primerno postavljati ob bok gostom iz sosednje države. In medtem je prišlo povabilo, naj bo gostovanje 8. novembra. Najbrž pa kaže pritrditi tistim, da je to prekratek rok za priprave, ker bo zaradi jesenskih del težko pridobiti ljudi, da bi se v prihodnjih dneh dovolj zavzeto udeležvali vaj. Sicer pa si je težko zamisliti kakovosten program. S takšnim, kot so se predstavili v Szombathelyu, v Ljubljani namreč najbrž ne bi bilo primerno nastopiti. Osnovni moto nastopa na Madžarskem je bil namreč pokazati matičnemu narodu, da madžarska narodnost v Sloveniji živi, aktivno deluje kot subjekt in ohranja svoj materni jezik, kulturo; v Ljubljani pa naj bi predvsem prikazali, kako razvijamo dvojezičnost in gojimo sožitje med pripadniki narodnosti in večinskim narodom. Vprašanje je tudi, kdo bo pokril stroške gostovanja. Pri samoupravni interesni skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti so sicer v ta namen rezervirali okrog 2 milijona dinarjev, vendar to še zdaleč ne bo dovolj.	J. G.
1960 s 3934 otroki, ki jim je občinska skupnost otroškega varstva namenila 318 milijonov dinarjev.
B. Bavčar
oblačimo mlajšega v oblačila starejšega bratca ali sestrice, če je pri hiši več otrok.
Več jih je letos tudi v Vzgojno-var-stveni organizaciji Murska Sobota, in to v primerjavi s preteklim letom kar za 60. Tako so oddelki polni, vsi pa so kljub pereči kadrovski problmatiki strokovno zasedeni. Vzgojno-varstve-na dejavnost se je (kot je razbrati iz poročila o uresničevanju programov sisov družbenih dejavnosti in informacije o poslovanju sisov družbenih dejavnosti v prvem polletju tekočega leta) izvajala v 88 oddelkih, v katere je bilo vključenih 1759 otrok. Cene storitev v njih so se s 1. julijem novi-šale za štirideset odstotkov, za enak odstotek pa so bile valorizirane tudi družbene pomoči za otroke iz tistih družin, ki si same s svojimi dohodki ne morejo zagotoviti socialne varnosti. Takih je v obččini Murska Sobota
Spominski srebrnik
Ob minulem praznovanju 40-letnice Rašice iz Gameljn so spominski srebrnik z likom tovariša Tita prejeli vsi v njej zaposleni delavci. Tudi v Beltinki in drugih tozdih po Sloveniji. Lično oblikovan izdelek Zlatarne iz Celja, vreden nekaj tisočakov, je gotovo primeren in kot trajno darilo pomeni delavcem več kot banketi in zakuske, na katerih je običajno več kot zaposlenih, vabljenih (nebodijihtreba družbenopolitičnih in drugih) gostov, draga pijača pa teče v litrih. Rašičina gesta je vsekakor posnemanja vredna! bb
V skladu z določili Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS št. 3/81), Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. I. SRS št. 35/82), družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajevanje družbenoekonomskih odnosov stanovanjskem gospodarstvu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 15/81) in Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti, in stanovanj, s katerimi Ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona, objavljenega v Uradnih objavah št. 26/84, ter sprememb in dopolnitev pravilnika, objavljenih v št. 6/85, 18/85 in 8/87, ter po sklepu odbora za solidarnost skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti z dne 16. 0. 1887 razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona
natečaj
za pridobitev stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti, in stanovanj, s katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona prostih in novozgrajenih v letu 1988.
Upravičenci do solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani, družine z nižjimidohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah, in to:
1.	delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo dejavnost;
2.	občani in družine, ki nimajo možnosti, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih;
3.	občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci NOV, kme-ti-borci NOV, vdove in pridobitno nesposobni otroci po vojni umrlih borcev, starejši in za delo nesposobni občani;
če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da upravičenec do stanovanja ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega vseljivega stanovanja, prav tako pa tudi ne zakonec oz. oseba, ki z njim živi v iz-venzakonski skupnosti,
— da ima upravičenec za stanovanje stalno bivališče na območju občine,
— da upravičenec oz. njegova družina doslej še ni utrezno rešila stanovanjskega vprašanja,
— da upravičenec oz. njegov zakonec ali oseba, ki skupaj z upravičencem živi v izvenzakonski skupnosti, ni lastnik počitniške hiše,
— da upošteva socialno stanje upravičenca oz. članov njegove družine po merilih, ki veljajo za vse druge oblike pomoči, upoštevaje stališča, da naj vrednost premoženja ne presega 20 % vrednosti standardnega stanovanja, ki bi mu šlo po merilih družbenega dogovora,
— da upravičenec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen.
Za člane družine se v smislu pravilnika štejejo:
Zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z upravičencem ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza, otroci, posvojenci, starši upravičenca in njegovega zakonca, tisti, ki jih je upravičenec dolžan vzdrževati po zakonu, in tisti, ki najmanj dve leti živijo z upravičencem v gospodinjski skupnosti.
Občinski center za socialno delo občine G. Radgona posebej pre-
Poklicni ali nepoklicni predsednik?
Čeprav Samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti občine Lendava nima svojega statuta, že 12 let uspešno deluje in uresničuje naloge iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi tega sisa. Svojo vlogo pa opravlja tudi kot četrti zbor občinske skupščine, kadar le-ta razpravlja o vprašanjih, ki so povezana z uresničevanjem narodnostnih pravic. Vendar pa je statut kljub vsemu potrebno čim prej sprejeti, so ugotavljali na delovnem posvetu pretekli torek v Lendavi. Med drugim se ga je udeležila tudi voditeljica Urada za narodnosti pri izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije Sonja Ledinek.
V razpravi so se najdlje zadržali ob predlogu (členu), da bi imet narodnostni sis poklicnega predsednika, ki bi bil predstavnik narodnostne skupnosti, vzdrževal bi stike z »bazo« in družbenopolitičnimi organizacijami ter opravljal še druge naloge. Vendar smo v času, ko naša družba stremi za deprofesionalizacijo političnih funkcij, zato so v statut vnesli določilo, da sis za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti lahko ima poklicnega predsednika. Uresničitev tega določila pa bo odvisna od možnosti.
J. G.
LJUTOMER
Še letos novo mladinsko vodstvo?
Težave v ljutomerski mladinski organizaciji se nadaljujejo. Po-počitniški čas se je začel s sejo predsedstva, na kateri sta predsednik OK ZSMS Boris Štrakl in sekretar Boris Paušner prosila, naj ju razrešijo dolžnosti v mladinskem predsedstvu. Prvi je razrešitev utemeljil z neaktivnostjo tega organa, saj se je v enem letu sestal le štirikrat, kar je za normalno delovanje mladinske organizacije daleč premalo (seje so bile sklicane večkrat, a so bile nesklepčne), sekretar pa je svojo razrešitev utemeljeval s študijskimi obveznostmi. Ker je predsedstvo menilo, da brez obeh vodilnih ne bo moglo delovati, so ponudili odstop tako, da bodo v mladinski organizaciji morali začeti z kadrovskim postopkom, s katerim bodo izvolili novo predsedstvo. Pri tem dejanju se odpira nekaj vprašanj: bodo izvolili popolnoma novo predsedstvo, kako bo to povsem novo predsedstvo delovalo, ali so našteti razlogi za razrešitev edini in edino resnični in še bi lahko naštevali. Verjetno bo dala večina teh vprašanj odgovor kandidacijski postopek in prav volilna konferenca, ki bo predvidoma že decem-
verja podatke o članih družine, ki živijo v življenjski oz. gospodinjski skupnosti z upravičencem in daje ustrezno mnenje.
Prosilci solidarnostnega stanovanja morajo v vlogi podrobneje opisati svoje družinske razmere in priložiti naslednja dokazila: a) upravičenci pod točko 1:
— vlogo za dodelitev solidarnostnega stanovanja (SPN-1),
— potrdilo o številu članov družinskega gospodinjstva (potrdi se na obrazcu vloge),
— potrdilo o dobi bivanja na območju občine in v stanovanju (potrdi se na obrazcu vloge),
— potrdilo o letnem dohodku vseh družinskih članov (potrdi se na obrazcu vloge),
— potrdilo o premoženjskem stanju oz. dohodku od tega premoženja (potrdi se na obrazcu vloge),
— zdravniško potrdilo o nosečnosti nad 4 mesece oz. o zdravstvenem stanju;
b)	upravičenci pod točkama 2 in 3:
— vlogo za dodelitev solidarnostnega stanovanja (SPN-1),
— potrdilo o letnem dohodku vseh družinskih članov za preteklo leto (potrdi se na obrazcu vloge).
— potrdilo o številu članov družinskega gospodinjstva (potrdi se na obrazcu vloge),
— potrdilo o priznanju udeležbe v NOV (za udeležence NOV ge izda OO ZZB NOV Gornja Radgona),
— dokazilo o stopnji invalidnosti:
c)	upravičenci pod točko 1, 2 in 3:
— mnenje o upravičenosti za pridobitev stanovanja, ki ga dajo:
a)	za zaposlene — organizacije združenega dela,
b)	za upokojence — društvo upokojencev, c) za invalide — društvo invalidov, d) za borce NOV in kmete-borce NOV — občinska organi zacija ZZB NOV,
e)	za zaposlene pri zasebnih obrtnikih — občinska sindikalna organizacija,
— mnenje KS bo pridobljeno po uradni poti.
Vloge z vsemi dokazili je potrebno poslati na obrazcu SPN-1, ki ge lahko kupite v vsaki knjigarni, na naslov:
Skupna strokovna služba materialne dejavnosti občine G. Radgona, Trg svobode 12,69250 G. Radgona, do vključno 9.10 1987. Nepopolne vloge in vloge, prispele izven razpisnega roka, se ne bodo upoštevale?
O rezultatih natečaja bodo udeleženci seznanjeni v 7 dneh pospre-jemu prednostne liste na zboru uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona.
STRAN 8
VESTNIK 24. SEPTEMBRA 1987
kulturna obzorja
POGOVOR Z ALENKO MEDEN
Pohištvo, barve in pomembni dodatki v stanovanju
Tisto, kar je na Zahodu že običaj, značilno pa tudi za naše večje nakupovalne centre v državi, se je uresničilo v soboški Lesnini. Od nedavna ima svetovalko za notranjo opremo. Diplomirana arhitektka Alenka Meden je okusno opremila in pomagala z nasveti pri ureditvi nekaterih lokalov v Murski Soboti, pri Lesnini pa združuje delo po daljšem obdobju službovanja v ljutomerskem Projektivnem biroju in krajši zaposlitvi na soboškem Zavodu za ekonomiko in urbanizem. Ker sodi med introvertirane ljudi, se je stežka odzvala povabilu na pogovor, vendar je ta, ko je le prišla, spontano stekel.
»Pri Lesnini sem od aprila. Moram reči, da ie bila v začetku tovrstna ponudba v naši regiji neznana. Tisti, ki se zavzemajo za ambientalne ponudbe, so te usluge spoznali že drugje (v Ljubljani, Celju in Mariboru), zdaj pa imajo možnosti tudi tu. No, to ponudbo smo nekako že afirmirali s samim delom — konkretnim svetovanjem, pa tudi preko propagande — in lahko zatrdim, da si nekateri ljudje želijo poleg klasičnega nakupa: »Vidim — kupim« nekaj vec. Včasih še sami ne vedo, kaj bi želeli, pa se potem v razgovoru razvije osno
Svetovalka za notranjo opremo Alenka Meden za delovno mizo v Lesnini.
Foto: Dušan Loparnik
vna misel in že pričakovani rezultat, ki si ga je kupec v mislih začrtal, se za kakšen drobec še razširi, dopolni z morda malo drugačnim razmišljanjem in dojemanjem prostora, kjer pravzaprav človek živi svoje najbolj intimno življenje.
Svetovanje je skoraj nujno potrebno pri komponioilnih programih, kjer je za dpkončni izbor pohištvenih elementov potrebno izdelati dispozicijo sestava in specifikacijo sestavnih elaboratov. To sicer ni nobena znanost, saj sestav lahko z malce poglobljenim pregledom prospekta sestavi tudi kupec sam. Moja naloga naj bi bila tista oblika pomoči in usmerjanja kupca, ki- bi mu dala najbolj kakovostno, njegovemu načinu življenja primerno in funkcionalno opremljenost prostora, ki ga želi opremiti.«
Kakšno je torej svetovalno delo in kakšni so načini vašega svetovanja?
»Svetovanje arhitekta se nanaša v glavnem na sestavljiva pohištva (praksa pri nas). Cilj pa je veliko širši, saj se je treba potruditi in kupcu poleg najustreznejših dispozicij v prostoru dati predloge za ostale elemente, ki v Končni podobi tvorijo celoto. To poskušam uvajati tudi na delovnem mestu, sicer pa je takšna oblika dela še v povojih. Poleg prospektov, ki niso najbolj merodajni in prepričljivi, če stranka pohištva ne vidi, pa je veliko tudi artiklov, ki jih v določenem obdobju ne izdelujejo. Tu so težave. Informiranost je tako nujna. Najbolj verodostojne informacije dostavljajo seveda trgovski potniki, čeprav se lahko zana- šamo tudi na informiranost preko tiska.«
Ali pridejo pri vašem svetovanju v poštev le artikli Lesnine, za katero delate, ali pa (ker vam je do celostne podobe, kot «te dejali) ie treba poleg trgovine s pohištvom zaviti se v kakšno drugo prodajalno. Ali torej kupce informirate, kaj bi sodilo k izbranemu pohištvu?
»Prizadevam si ponuditi kupcu poleg tega, kar je naprodaj pri nas v Lesnini, še nekaj več, seveda če je stranka za to zainteresirana in željna nasveta. V takem pogovoru se dostikrat zgodi, da si zeli še malo premisliti in verjetno potem doma vso stvar pregledati in pretehtati z drugega zornega kota. V Lesnini poskušamo glede na odziv ponuditi nekaj več od svetovanja konkretnega pohištvenega programa: to so dekorativni artikli, ki jih stranki
predočimo bodisi samo načelno, oblikovno, barvno, v besedi, ah pa s konkretnimi predstavitvami. Z ustrezno dekoracijo ambientov poskušamo dati eksponatu tisto kakovost, ki jo lahko poseduje v različnih prostorskih danostih. Mislim, da je to tudi za kupca veliko bolj primerno.«
Kakšna je sestava ljudi, ki iščejo nasvet, pa tudi po čem najbolj posegajo?
»Prihajajo predvsem kupci, ki zasledujejo dogajanje v svetu opreme in ambientalnega opremljanja. Takšni, ki so seznanjeni z razvojnimi programi komponi-bilnega pohištva, če ne to, pa vsaj vedo, da se da prostor opremiti še malo drugače, kot pa le z omarami na metre. No, to so ljudje (če jih razmejim po izobrazbi) srednje, višje in visoke izobrazbe. Kmečko prebivalstvo, ki je v tej regiji prevladujoče, svetovanja skoraj ne išče, kupi tisto, kar vidi, razen kadar gre za opremo kakšne gostilne ali turistične kmetije. Pri tem gre bolj v promet blago, ki je lepo, ločeno in atraktivno razstavljeno. Vedno bolj pa so iskani prospekti.«
Kaj je prvi pogoj svetovanja?
»To je predvsem poznavanje artiklov in njihovih karakteristik, razlikovanje med tem in onim ter posluh za kupca, ki mora imeti označene mere prostora, točen opis, včasih pa je potreben celo
ogled prostora, posebno če gre za opremljanje celotnega ambi-enta z izdelki, ki jih prodaja Lesnina, in svetovanje pri izdelkih glede na obliko, kakovost, barvo itd.«
So za kakovostnejšo predstavitev artiklov interesi tudi v sami Lesnini? Načrtujete kakšno spremembo na tem področju?
»Naloga in cilji, ki si jih je Lesnina zastavila, so predvsem kakovostna ponudba, v kar spada seveda poleg predstavitve artiklov tudi čim pristnejši interes do kupcev. Izdelali smo tudi predlog nove dispozicije razstavnih ambientov oziroma preureditev trgovine na Bakovski 1 v Murski Soboti. Že sedaj ponujamo poleg pohištvenih programov tudi druge artikle, ki sodijo v stanovanjske oz. druge bivalne prostore. To so: svetila, posteljno perilo, talne obloge, belo tehniko in televizorje. Za sedaj še izključno dekorativne artikle, kot so namizni prti, okenski roloji, keramični izdelki, pa se že kažejo zanimanja kupcev. Upam, da se bo naša prodajna ponudba razširila dejansko tudi na te drobne, pa velikokrat tako pogrešane artikle v naši regijski ponudbi. Kupci sprašujejo, kje lahko to in to dobijo, in ker pri nas tega ni, bi bilo res umestno organizirati tako prodajo pa tudi unikatnih izdelkov. Tako izdelkov Ideje Kamnik, rolet salona Lesnine v Levcu, prtov, nenazadnje likovnih del — grafik, vse v sklopu kompletiranja ambienta.«
Kako pa je z odločanjem o izboru pohištva za določen prostor?
»Ljudje, ki se odločajo za nakup, največkrat vedo, kaj bi radi opremljali. Pomemben je torej namen uporabe pohištva v določenem prostoru: kuhinji, dnevni sobi, spalnici ali kopalnici. Kot drugo je pomembna funkcionalnost pohištva, doslednost oblikovanja, glede na uporabnost, material in obdelava, možnost vzdrževanja in ne nazadnje tudi cena, ker je največkrat tudi odločilna pri nakupu. Pomembno pa je tudi počutje, pri čemer ponuja največ raznolikih možnosti sestavljivo pohištvo, kjer lahko z različnimi predelitvami prostora ustvarimo več manjših namensko oddeljenih enot oz. bivalnih kotičkov.«
V njem je pomembna tudi barva, saj lahko z njo prostor poživimo, optično povečamo ali zmanjšamo, znižamo strop, skratka, dopolnimo stanovanje.
»Ja, gotovo je barva pomemben dejavnik pri opremi stanovanj in izboru nekega pohištva, pa tudi njegova površinska obdelava in postavitev v prostoru. Odvisno je, kje vpada naravna svetloba, ali je prostor svetel ali temen. O barvah bi se nasploh dalo še veliko povedati, vendar o tem drugič.«
Brigita Bavčar
PODCENJENA ČRNA LONČEVINA
Pred več desetletji si gospodinja ni mogla predstavljati gospodinjstva brez lončene posode. Za dobro ponudbo so poskrbeli številni lončarji iz Prekmurja, ki so lonce in razne posode iz žgane gline prodajali na sejmih. Tačas se z lončarstvom v Pomurju ukvarja le še 12 lončarjev. Od tega jih je pet v Filovcih, po dva sta še v Tešanovcih in Pečarov-cih, po eden pa v Kuzmi in Moš-čancih. Za primerjavo naj navedem, da se v Sloveniji z lončarstvom ukvarja še 36 lončarjev. Danes delajo bolj za turistično ponudbo, saj številni obiskovalci Pomurja kupujejo lončene izdelke predvsem kot etnološko zanimivost za okras. Danes so še jedi, kot so bograč ali prekmurske gibanice, boljšega okusa, če so pripravljene v lončeni posodi. Pa tudi cvetlice bolje uspevajo v zračnih lončkih kot pa v plastičnih.
Med pomurskimi lončarji je najbolj znan Ivan Felbar iz Filo-vec. Njegova družina se že prek 300 let ukvarja z lončarstvom. Obrti se je izučil Ivan kar doma, pri hiši, od očeta Janoša. V zadnjem času je izbor izdelkov glaziranih krožnikov za domačo rabo
Enajsta likovna kolonija
V tednu od 28. septembra do 3. oktobra bodo prizadevni kulturniki gornjeradgonskega Gorenja Elrad gostili šest likovnikov, ki bodo tukaj ustvarjali na enajsti likovni koloniji Elrad.
Zgodovine teh likovnih kolonij ne bi ponavljali, naštejmo pa vendarle nekaj pomembnejših podatkov dosedanjih desetih kolonij.
V kolonijah se je doslej zvrstilo več kot 40 umetnikov z vseh koncev Slovenije, ki so organizatorjem pustili preko 200 slik in več kipov, ki krasijo delovni organizaciji Gorenje Elrad in Av-toradgona, ta je namreč sodelovala pri organizaciji kolonij od leta 1980 do lani. Kolonije so potekale od treh do desetih dni, zadnje čase pa jih organizirajo od ponedeljka do sobote, saj so ugotovili, da je šest dni nekako najprimernejše. Tudi število udeležencev je nihalo od štirih do štirinajstih, največkrat pa je bilo v koloniji po sedem do devet likovnikov, odvisno od sredstev. V začetku so poleg slikarjev sodelovali tudi kiparji, vendar je tem vedno zmanjkovalo časa, zato so
Jubilejni in zadnji festival
Konec tega tedna bo v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih 25. festival Komorna glasba XX. stoletja — Radenci 87. Srebrni pa bo po napovedi Sveta festivala tudi zadnji festival, čeprav se nekateri njegovi člani čudijo tej informaciji, ki smo jo prejeli tudi v uredništvo Vestnika. V njej med drugim piše, da »so bile izkoriščene možnosti sodobne komorne
glasbe od najnovejših po svetu do klasičnih del sodobne glasbe.«
Trud festivala in programskega odbora, ob pomoči občinske kulturne skupnosti Gornja Radgona, RTV, radenskega kolektiva, predvsem pa vseh glasbenih ljubiteljev, četrt stoletja ni bil zaman. Zdaj pa očitno zmanjkuje sape (beri sredstev) in tako bomo prireditev, ki je prerasla regionalne in druge meje ter po skladateljih in izvajalcih postala mednarodna, izgubili. Z dostojnim sporedom dveh festivalskih dni letošnje, kljub jubileju skromne glasbene manifestacije.
Prvi dan (sobota) bo v znamenju gostujočega kvarteta iz Tiibin-gena in klavirskega celovečernega recitala Bojana Goriška, drugi dan (nedelja) pa bo minil z Godalnim kvartetom Slovenske filharmonije in mezzosopranistko Sabi-ro Hajdarovič.
bb
Bil je dogodek v Murski Soboti, in ne mestu Gogi, kot bi lahko napačno sklepali. Bil je zanimiv dogodek —• večer avtorskega plesa plesalca in koreografa Matjaža Fariča — v Klubu mladih v petek zvečer. Bilo je doživetje Sanj Maria H., kot ga je avtor poimenoval, oziroma izraznega plesa, kakršnega v tem okolju še nismo videli, je pa priložnost za mladega plesalca, da se, sicer že potrjen, potrjuje v drugih okoljih. Zavor, da ne bi uspel, po videnem ni. bb •
Črno vse bolj izpodriva glazirana lončevina, kakršna prevladuje tudi na sejmih.
Foto: Jože Kološa-Kološ
in od pol- do dvainpollitrskih vrčev za mleko, vodo in druge posode zamenjal s črno posodo, »piitrami«, vrči in drugimi okrasnimi izdelki, Črno posodo žge v zaprti peči z borovim lesom, od tega dinia lončevina počrni. »Belo« lončevino žge na odprtem ognju. Glazirano lončevino dela z dodatki glajenke oziroma kemikalij.
že od četrte kolonije vabili le slikarje.
Na kolonijah slikarji seveda pretežno ustvarjajo, vendar pa imajo tudi spremljajoči program. Tako so se vedno zvrstili predavanja, ogledi delovnih organizacij, izleti, ogledi galerij in zgodovinskih znamenitosti tako radgonske občine kot Pomurja, pa srečanja z domačimi likovniki in podobno.
Tudi letos bo podobno. Prvi dan kolonije bo ves dopoldan zatrpan s slavnostnim pričetkom kolonije, razgovori o delovnem programu, predstavitvijo delovne organizacije Gorenje Elrad, ogledom Radgone in ateljeja, hkrati pa si bodo slikarji že iskali motive za delo.
V sredo bodo gostje Slavka Lončariča v Lokavcih, kjer si bodo ogledali proizvodnjo pri tem največjem radgonskem zasebnem obrtniku, ves dan pa bodo nato ustvarjali v prijetni okolici.
Koncert Kuda dr. Lojz Kraigher v soboški galeriji
Kulturni skupnosti Ljubljana Center in Murska Sobota sta pred dvema letoma navezali prijateljske stike. Zaradi tega so se razvili izredno dobri in prisrčni stiki med delavci Tovarne oblačil in perila Mura, člani njihovega kulturnometniškega društva in kuda dr. Lojz Kraigher, v katerem se združujejo zaposleni Univerzitetnega kliničnega centra in Medicinske fakultete iz Ljublja
Na posnetku je mešani pevski zbor Univerzitetnega kliničnega centra in Medicinske fakultete iz Ljubljane.
ne. Oboje vežejo isti cilji in hotenja združevanje na različnih področjih lastne kulturne dejavnosti na eni strani in želja o izmenjavi izkušenj in sodelovanje na drugi. Uspešno sodelujejo že na literarnem likovnem, plesno-fol-klornem in pevsko instrumentalnem področju.
V okviru tovrstnega sodelova-
Lončarji prodajajo izdelke na sejmih prvi ponedeljek v mesecu, nekaj jih pokupijo turisti, ki jih pripeljejo turistične agencije iz Moravskih Toplic, nekaj pa prodajo tudi v Ljubljani. Skoda je, da v Murski Soboti in Moravskih Toplicah in še kje ni trgovine, ki bi lončene izdelke kot etnološko zanimivost Pomurja znala ponuditi turistom. K. Sčavničar
v Elradu
V soboto bodo takoj zjutraj opravili izbor nastalih del, kajti po pogodbi morajo organizatorjem pustiti dve sliki, dogovorili se bodo za odkup po ene slike od vsakega avtorja, organizatorji pa bodo v tem času pripravili razstavo del v avli kulturnega doma v Gornji Radgoni. Nato se bodo odpeljali na Janžev Vrh, kjer bodo med goricami v prijetni zidanici s piknikom sklenili letošnjo kolonijo.
Tokrat bodo sodelovali Bogdan Potnik iz Kamnika, ki bo kolonijo tudi strokovno vodil, Milan Ipavec iz Ajdovščine, Lojze Dežman iz Kranja, Peter Jančar iz Gornje Radgone, vsi štirje že stari znanci kolonije, saj so se že udeleževali teh kolonij. Tokrat bosta sodelovala tudi dva mlada talenta iz osnovne šole Jožeta Kerenčiča iž Gornje Radgone, to sta sedmošolca Katja Getov in Damjan Vlaj, ki pa bosta imela nekoliko prilagojen program, saj bosta ustvarjala le v dopoldanskem času, pa tudi slik jima ne bo treba odstopiti organizatorjem.	A. C.
nja bo v počastitev praznika Mure v soboto, 26. septembra 1987, ob 18.30 KONCERT mešanega pevskega zbora in nastop folklorne skupine članov kuda dr. Lojz Kraigher v izredno lepem in za to prireditev primernem prostoru murskosoboški Galeriji Miško Kranjec, v kateri je istočasno odprta tudi likovna razstava ilustratorja Maksima Gosparija. Mešani pevski zbor Univerzitet
nega kliničnega centra'in Medicinske fakultete je znan po svoji kakovosti in ubranem petju domačim in tujim ljubiteljem lepega zborovskega petja, člani njihove folklorne skupine pa po uspešnem ohranjanju ljudskega izročila raznih pokrajin Slovenije.
Upamo, da bo kulturnih prireditev željnim občanom, še posebno ljubiteljem lepega petja in folklore, sobotni večer prijeten. Organizatorji pa srčno želimo, da nam ne bi bilo treba pred nastopajočimi zardevati zaradi preskromnega obiska delavcev Mure, katerim je prireditev posebno namenjena. Vsem, ki bosta na koncertu, pa želimo obilo prijetnega kulturnega užitka.
M. Rituper
kulturni koledar.
PETEK. 25. SEPTEMBRA
PUCONCI - Ob 12.30 bo v prostorih osnovne šole Štefan Kuhar-Bojan otvoritev razstave barvnih linorezov grafika-specia-lista Bojana Golije, profesorja na mariborski Pedagoški akademiji. Razstava bo na ogled do 16. oktobra.
SOBOTA, 26. SEPTEMBRA
MURSKA SOBOTA - Ob 18.30 bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec koncert mešanega pevskega zbora in nastop folklorne skupine članov kul-turnoumetniškega društva dr. Lojz Kraigher z Univerzitetnega kliničnega centra in Medicinske fakultete v Ljubljani. Koncert sodi v počastitev Murinega praznika, ki ga bodo proslavili tudi s proslavo pred upravno zgradbo, kjer bo (v četrtek, 24. septembra ob 13.30) zapel mešani pevski zbor Štefan Kovač, zaplesala folklorna skupina Uprave za notranje zadeve in nastopila ritmična skupina osnovne šole Gornji Petrovci.
RADENCI — V okviru festivala Komorna glasba XX. stoletja, ki slavi letos srebrni jubilej, bo ob 17.00 nastopil The Rascher Saxophone Quartet (Karkoff, Kelemen, Keuris, Maroš, Glazunov). Ob 20.00 pa bo pianist Bojan Gorišek iz Ljubljane izvajal dela Messiaena, Ligetija, Osterca, Matičiča, Turela in Stibilja. Tako klavirski recital kot nastop kvarteta iz Tiibingena bo v kongresni dvorani hotela Radin.
NEDELJA, 27. SEPTEMBRA
RADENCI - Na 25. jubilejni in bojda zadnji glasbeni manifestaciji Komorne glasbe XX. stoletja v Radencih bo ob 11.00 nastopil tudi Godalni kvartet Slovenske filharmonije, Sabira Hajdarovič (mezzosopran) bo interpretirala dela Goloba, Slavenske-ga in Ravela.
TOREK, 29. SEPTEMBRA
MURSKA SOBOTA — V prvi dvorani galerije Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 18.00 otvoritev razstave ob 250. obletnici rojstva Mikloša Kuzmiča. Slavnostni govornik bo dr. Anton Vratuša, razstava o življenju in delu prvega prekmurskega katoliškega pisatelja pa bo odprta do 10. oktobra.
razstave
MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava Maksim Gaspari — ilustrator.
LENDAVA — V galeriji Lendava so razstavljene grafike akademskega slikarja Štefana Galiča, domačina, ki se uspešno pojavlja tudi na tujem.
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak razstavlja svoja dela akademski slikar Jože Kumer.
JEZIK NI/ JE MAČEHA
GIBKO Z GIBKOM
Tudi pri nas se lahko zgodi nekaj, kar je drugod po Sloveniji (in svetu) običajno.
Soboška Tovarna mlečnega prahu je pred časom razpisala javni natečaj za poimenovanje novega izdelka na osnovi mleka. Čeprav je bil razpis objavljen samo v temle Vestniku in delovni organizaciji, je bil odziv velik. Dobili so kar 75 bolj ali manj posrečenih predlogov za ime, ki naj bi bilo živo, privlačno — in seveda domače. Komisija je (četudi brez jezikoslovca) nalogo dobro opravila. Že na začetku je zavrgla tuja poimenovanja in na koncu izbrala posrečeno ime GIBKO.
Biti gibčen (po Slovarju slo venskega knjižnega jezika) pomeni gibati/premikati se z lahkoto, biti razgiban, živahen, sposoben prilagajati se času, spremembam. Tako tudi pomensko ime povsem ustreza izdelku, namenjenemu »vsem, ki se gibljejo«, zlasti športnikom.
GIBKO je imenitna protiutež raznoraznim tujim spakedran-kam, izbira imena posnemanja vreden zgled in dokaz, da zmoremo pri poimenovanju izdelkov (in še česa) najti ustrezno domačo besedo. .	(mm)
VESTNIK 24. SEPTEMBRA 1987
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Prihodnje leto invazija črnih vdov?
Druga zelena revolucija
Zamislite si puščavske predele Sahela prekrite z neskončnimi njivami zlate pšenice, ki za svojo rast skorajda ne potrebuje vode. Zamislite si rastlino, katere nadzemni del rodi paradižnike, podzemni pa krompirje. Zamislite si tobačna polja, na katerih pridelujejo insulin za sladkorne bolnike. Predstavljajte si hitro rastoče poltonske prašiče in krave mlekarice, ki dajejo mleka za-dve sedanji kravi. Predstavljajte si vse to in — tako trdijo poznavalci — videli boste prihodnost kmetijstva, prihodnost, ki niti ni tako daleč.
Dvajset let po tako imenovani zeleni revoluciji so te fantazije uresničljive. V raziskovlanih in poskusnih središčih po svetu se pripravljajo in tudi že nastajajo pravi kmetijski čudeži, ki jih rojeva fantastičen napredek biotehnologije in genskega inženiringa. Preobrat, ki nastaja po zaslugi obeh novih tehnologij, predstavlja prag druge zelene revolucije, ki naj bi v začetku prihodnjega tisočletja pometla z lakoto in podhranjenostjo povsod po svetu, da bodo podobe sestradanih otrok, shiranih mater in na tleh umirajočih starcev samo še komaj verjetna strahota minulih časov.
V drugi zeleni revoluciji bodo nastale povsem nove vrste rastlin. Strokovnjaki, ki so doslej sicer križali sorodne vrste in tako dobili mutirane vrste, imajo z novimi tehnikami genskega inženiringa možnost, da križajo dvoje ali več povsem različnih rastlin-
skih vrst in tako dobe popolnoma novo vrsto z zaželjenimi lastnostmi.
Na preprost način in poenostavljeno povedano, postopek teče takole. Najprej ugotovijo, kateri gen je v genski snovi odgovoren za neko določeno lastnost rastline, denimo za njeno odpornost proti nekaterim škodljivcem. Ta gen osamijo in prenesejo v gensko snov »gosteče« rastline, ki pridobi novo lastnost, v tem primeru večjo odpornost.
Ta fantastični in zelo obetavni postopek je sicer še v otroških pleničkah, kljub temu pa imajo strokovnjaki že kaj pokazati. Z bioinženirinškimi postopki kmetijskega raziskovalnega središča v Beltsvillu so vzgojili krompir, katerega listi imajo v sebi naravno snov, ki odbija insekte in druge škodljivce.
Najnovejši dosežek beltsvill-skih raziskovalcev pa je petunija, ki uspeva v zelo sušnih razme-
rah. Rožica ni prav prida koristna stvar, vendar je ta sušna petunija predhodnica tistih koristnejših rastlin, novih žitaric, zelenjave in drugih kulturnih rastlin, ki bodo uspevale v sušnih predelih na slani zemlji pod žarečim puščavskim soncem. Strokovnjaki imajo v vidu pridobivanje rastlin, primernih na tiste predele v svetu, kjer že desetletja vladajo strašne razmere, lakota in ponavljajoča se suša. Eno takih območij je podsaharski pas, ki se razteza od Sudana do Senegala; pravijo mu pas lakote.
Biotehnologija sama seveda ne bo odrešila sveta lakote. Tradicionalni načini gojitve kulturnih rastlin in vzreje novih pasem, domačih živali ostajajo še naprej pomembni in dajejo lepe rezultate. Posodobljeni postopki in bolj izpopolnjeni stari načini križanja so dali vrsto novih sadežev. Nove vrste jagod, ribeza, robidnic in drugih podobnih sadežev so debelejše in obstojnejše, kar je pomembno zaradi transporta v oddaljene kraje. Nova lastnost teh sadežev je tudi ta, da uspevajo tudi zunaj glavne sezone.
Druga zelena revolucija se pripravlja tudi ob pomoči kemije. Nastajajo povsem nova zaščitna sredstva in herbicidi, katerih delovanje ni tako škodljivo zemlji, podtalnici in sploh okolju, kot so mnoga sedanja.
Sredi avgusta je zahodnonemško turistko Simone Thielen, ki je počitnikovala v kampu Lopar na Rabu, ugriznila črna vdova, pajek zloglasnega imena, za katerega so mislili, da ga že dolgo ni več v naših krajih. Nesrečno turistko so odpeljali v reško bolnišnico, kjer so jo po nekaj zapletih le uspešno pozdravili. Izkazalo se je namreč, da pri nas seruma proti strupu črne vdove ne izdelujemo že od leta 1965, in so ga morali zdravniki dobiti iz Miinchna. Konec avgusta je črna vdova ugriznila še neko vaščanko iz Gajanev pri Pulju, slišati pa je, da je bilo nekaj ugrizov tudi v okolici Knina. Tako je strupeni pajek dokončno potrdil, da se je vrnil v naše kraje. Opazili so ga v Dalmatinski Zagori, na kvarner-
skih otokih in povsod po Istri.
Črno vdovo so pri nas prvič odkrili 1938. leta v Kninski Krajini. Med leti 1948 in 1965 je ugriznila več kot 200 ljudi. V začetku petdesetih let je prišlo do prave invazije teh živali na puljskem in poreškem območju. Sd-mo poleti 1953. leta je poiskalo zdravniško pomoč 42 ljudi zaradi ugriza črne vdove. Potem je pri nas nekaj časa ni bilo opaziti in kazalo je, da je povsem izginila. Prenehali smo tudi izdelovati domači serum proti nevarnemu piku.
In kaj pomeni nekaj letošnjih ugrizov? Po mnenju našega strokovnjaka za strupene živali dr. Zvonimirja Maretiča, ki se je s črno vdovo začel ukvarjati že pred 40 leti, je to slabo znamenje. Za zagrebški Vjesnik je izjavil, da prihodnje leto lahko pri-
čakujemo resnično pravo invazijo črnih vdov.
»To, kar smo opazili doslej, so samo predznaki velikega ciklusa. Raziskave so namreč pokazale, da črno vdovo najučinkoviteje uničuje neka vrsta os. Očitno so v zadnjem času te ose izginile, podrlo se je naravno ravnovesje in črna vdova se je iznenada razširila,« pravi naš strokovnjak.
Zloglasna črna vdova spada med rdečepikaste pajke, ki jih strokovnjaki označujejo z latinskim imenom Latrodectus mac-tans tredecimguttatus. Pajek je razširjen v Sredozemlju in južni Rusiji. Je lepe črne barve, s 13 rdečimi pikami na zadku. Sami-
ca je precej večja od samca in doseže poldrugi centimeter dolžine. Samec ni prav nič nevaren, saj strupeno ugrizne le samica, ki ima izredno ostre čeljusti in v njih hud strup.
Ugriz črne vdove že po minuti povzroči hude bolečine v križu, trebuhu in stegnih, tako da človek ne more več stati. Bolečine spremlja hitro in težko dihanje, čezmerno znojenje, močno zvišan krvi tlak. Ugrizenemu je slabo, bruha, nima apetita, ne spi. Zastrupitev traja več dni, okrevanje pa je dolgotrajno; slabo počutje in živčne težave še dolgo spremljajo pičenega.
Strup črne vdove razkraja rdeče krvničke in hromi osrednji živčni sistem. Pri nas je črna vdova pičila največ poljskih delavcev, ker se pajek najraje zadržuje na njivah in na neobdelanih površinah, vendar ni še noben zaradi pika umrl.
Precej bolj strupena kot naša je črna vdova, ki živi v Severni in Južni Ameriki. Njen ugriz je pogosto smrten.
znak ki vam daje GARANCIJO kvalitete *•*•*•*•*
IZOUCUE SERVIS & CO PTUJ
SLAVKO FURMAN — PTUJ prt železniški postelj HAJDINA
premia
IMA«
ZA OBNOVO OHIŠJA DAJEMO TRILETNO GARANCIJO vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637 za storitve v vašem domu ne zaračunavamo KILOMETRINE
Najvišji nebotičniki
Sydney, največje in eno najlepših mest na južni zemeljski polobli, bo morda v kratkem postalo mesto z najvišjimi stavbami na svetu.
Nekaj zasebnih konzorcijev je namreč predlagalo vladi Novega južnega Wallesa, naj bi zgradili dva nebotičnika: prvi naj bi imel 97 nadstropij, drugi pa kar 115. Slednji bi bil, ko bi ga zgradili najvišja stavba na svetu. Prvi nebotičnik naj bi zgradili v mestnem središču, drugega pa v starem delu mesta The Rocks.
Toda ta zamisel ima nemalo nasprotnikov, ki menijo, da bi bilo zaradi visokih zgradb preveč sence, pa še preveč bi izstopali iz tradicionalne arhitekture mesta.
O gradnji nebotičnikov bo odločila široka javna razprava, zadnjo besedo pa bodo verjetno imeli mestni očetje.
Težave za učiteljico: v neki osnovni šoli v ameriškem Portlandu se je v klopeh znašlo kar pet parov dvojčkov. Kakšna zmešnjava, ko so si tako podobni.
Nevarni daljnovodi
Ko so pred desetimi leti v ZDA dali privoljenje za gradnjo 765-kilovoltnega daljnovoda, so se v ustanovi, ki je energetsko linijo dala zgraditi, zavezali, da bodo s posebnimi raziskavami ugotovili, ali je elektromagnetno polje, ki nastaja ob močnih daljnovodih, škodljivo vpliva na zdravje ljudi, živečih v njihovi bližini. Rezultati znanstvenih analiz so zdaj tu.
Kot je sporočila odgovorna ustanova NYSHD, bivanje v bližini takega daljnovoda ni nedolžna stvar. Ugotovljeno je namreč, da se pri otrocih dvakratno poveča nevarnost levkemije.
Ugotovitev temelji na študiji 250 otrok, obolelih za levkemijo, in 220 zdravih otrok. Raziskovalci so temeljito preučili vse razmere, od okolja do življenjskih navad, nato pa iskali tiste usodne dejavnike, ki so pri obolelih odgovorni za nastanek hude bolezni. Izkazalo se je, da je najpogostejši skupni imenovalec obolelih trajnejše bivanje na območjih močnejšega elektromagnetnega polja. Po teh analizah bi bila izpostavljenost močnim elektromagnetnim poljem kriva za okoli 15 odstotkov primerov levkemije med otroki.
Čeprav strokovnjaki trdijo, da je treba za potrditev izsledkov opraviti obsežnejšo študijo, pa je odkrita vzorčna povezava med izpostavljenostjo močnejšemu elektromagnetnemu polju in levkemijo zelo verjetna.
MAČKE IN PSI
Zahodni Nemci vsako leto potrošijo 4,8 milijarde mark za hrano svojih hišnih miljencev, pa za njihovo lepšanje in zdravljenje. Na nemškem trgu je mogoče dobiti 270 različnih vrst živalske hrane, za katere delajo proizvajalci reklamo v tisku, na radiu in televiziji, kakršno delajo za prehrambene proizvode za ljudi.
Najbolj priljubljene hišne živali Zahodnih Nemcev so mačke, saj
jih v nemških gospodinjstvih živi kar 3,9 milijona, psov pa 3,6 milijona. Zelo priljubljeni so tudi ptiči — teh imajo Nemci kar 7,3 milijona, od kanarčkov do eksotičnih papig.
Inštituti za preučevanje tržišča napovedujejo, da bo v nekaj prihodnjih letih živalska hrana eden najdonosnejših prehrambenih proizvodov.
pa se vendarle zgodi
Leta 1969 so se v Maroku odločili, da bodo o tem in onem povprašali ljudstvo. An-keta je med drugim pokazala, da 85 odstotkov prebivalcev te dežele sploh nima pojma, da so se ljudje spustili na Luno, ostalih 15 odstotkov, ki so nekaj slišali o tem, pa meni, da gre za evropsko-ameriško novinarsko raco.
Zakonca Anthony in Josephine Janeiro iz Trentona v ZDA sta, ne da bi vedela drug za drugega, kupila in izpolnila listek lota. Oba sta imela po 7 zadetkov, dobitek je bil 2,989.000 dolarjev, skupaj torej skoraj 6 milijonov dolarjev. Ko je Anthony (69 let) obvestil Josephine (68 let), da ima 7 zadetkov, mu je ta mirno odgovorila: »Jaz tudi.«
Paula Cook (21) je sicer študentka na neki londonski akademiji za likovno umetnost, ki si žepnino prisluži tako, da se »nastavlja« fotografom.
Palik je prišla lejpa jesen, " vodavanja bode ka niti ne ven. Grouždje mo brali, delali vino, po šancaj mo se kobacali fino. Pšenico mo sejali, kukorco brali, v skupščinaj stare cote mo prali. Što de meo pejneze kiijpi si traktor, či bar košta tak kak atomski reaktor.
S cejnami nika nemo več frigali, zato je tuj nemo več zdigali.
Same zdaj že telko so zrasle, ka brez pastera do se pasle.
Srmak pa ka nebi dobro skous prišo, se ka za gyesti pa nujno za hišo lepou šlo de gor kak se sika, fal pa ostane lak — šminka — trafika.
Na bikoborbah se marsikaj dogaja, toda tega, kako se bik postavi na glavo, še niso videli do pred kratkim, ko je v španskem mestu Figueras nastal ta posnetek. Bik je zaril rogove v zemljo in se takole predstavil gledalcem.
drugje smo prebrali
Sedemdeset odstotkov Zemljine oble pokriva voda, toda samo en odstotek te velikanske količine je piten.
XXX
Ure, narejene pred letom 1687, so imele samo urni kazalec.
XXX
Tuzla je dobila ime po soli, ki se ji po turško reče tuz.
Težave z imenom
Sodišče v Lyonu je nekemu zakonskemu paru prepovedalo, da svojo hčerko krsti z japonskim imenom, saj po mnenju sodnikov njuno veliko zanimanje za japonsko kulturo ni pravi razlog za kaj takega.
Starša sta želela, da bi bilo deklici ime Keiko Anne Charlotte. Čeprav je ime malce nenavadno, je čudna tudi odločitev sodišča, ki bi dovolilo, da bi bilo deklici ime Charlotte Marie Anne Keiko. Po francoskem zakonu japonsko ime ne more biti na prvem mestu, lahko pa je na zadnjem. Vendar pa se zakonca ne dasta prepričati in pravita, da bosta hčerko vseeno klicala Keiko.
Lani je New York obiskalo 17 milijonov turistov, ki so v tem mestu porabili oziroma zapravili skoraj tri milijarde dolarjev. Kljub temu Newyor-čanom sploh ne pade na pamet, da bi vpili po svetu, da so turistično mesto.
...JE PAČ PAŠTETA KEKEC!
STRAN 10
VESTNIK 24. SEPTEMBRA 1987
za vsakogar nekaj
KAJ JE NARKOLEPSIJA?
Čezmerna zaspanost' čez dan je značilna z anarkolepsijo. Strokovnjaki domnevajo, da je pogostejša, kot se po navadi misli, vendar je pogosto ne odkrijejo leta in leta. Zdravila zanjo ni, vendar je mogoče olajšati neprijetne simptome. Najnovejše raziskave obetajo, da bodo odkrili vzrok te bolezni, morebiti pa tu
Steklo namesto ploščic
Steno ob kuhinjski delovni površini lahko obložimo s keramičnimi ploščicami, ali pa, kar je izvirneje, s steklom, v katerem je vdelana kovina-sta mreža. Steklo nam po meri odreže steklar, ki naj tudi obrusi vse robove, na katerih bi se lahko porezali. Steklo je lahko čistiti, paziti pa moramo, da ni izpostavljeno preveliki vročini, ker lahko poči.
Odvisni od tablet
Mnogo ljudi si pri glavobolu ne zna pomagati drugače kot s tabletami. Glavobol je kroničen, preganjajo ga s tabletami, bolečine se vračajo in treba je goltati nove tablete. Bolnik postane odvisen od tablet. Večinoma se začne z migreno Najprej vzame zdravilo po nasve-< tu zdravnika — kadar ima napad, nato ga vzame iz strahu pred napadom.
Zdravniki, ki so se udeležili mednarodnega kongresa na temo migrena, so ugotavljali, da je človek odvisen od tablet, če se glavobol zmeraj pojavi zjutraj, če bolnik jemlje ves čas isto sredstvo proti bolečinam, če vzdrži brez tablet največ tri dni, če se bolečine poslabšajo, kadar opusti tablete.
Bolnik, ki se pred bolečinami zavaruje že vnaprej, slepi samega sebe. Zdi se mu, da se bolezen izboljšuje, ker je njegova kri preplja-vljena s snovmi iz tablet. Pozneje pa se slabo počuti, ker količina poživil v krvi upade. Najbolj zasvojijo bolnika razne kombinacije učinkovin, med njimi tabletke s kofeinom in barbiturati.
_______________________
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica RMS v oddaji 21 232.
1.	I cant stop loving you — Michael Jackson
2.	I wanna dance with somebody — Whitney Huston
3.	Beli porše — Finese
4.	Living daylights — A-HA
5.	Amerika — Bazar
Lestvica nastaja s sodelovanjem hi-fi videostudija na Kidričevi 21 69000 Murska Sobota, telefon 25 577.
Glasovnice, dopisnice, pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
NAŠA RISBA — VAS PRIPIS
di učinkovitejše zdravljenje. Človek ponavadi laže ostane buden, če ga zanima tisto, kar dela. Narkoleptiki zaspijo med branjem, pri gledanju televizije, ali po obroku, takrat, ko zaspanost čuti tudi večina zdravih ljudi. Toda narkoleptiki lahko zaspijo tudi med jedjo, pogovorom, ko stojijo, učijo v šoli, se prhajo ali med
spolnim odnosom. Nagnjenost k spancu je lahko za volanom zelo nevarna, vendar na srečo večina napadov ne nastopi nenadoma, tako da se narkoleptik lahko navadi ustaviti avto, takoj ko začuti hudo zaspanost.
Nova spoznanja čedalje bolj osvetljujejo vzrok narkolepsije. Vsi narkoleptiki imajo nekaj skupnega: po vsem sodeč imajo enake gene, ki določajo reakcijo imunskega sistema. Njihov imunski sistem lahko nenormalno reagira na kemične procese v možganih, ki povzročajo spanec.
Ker zdravila še ni, si zdravniki prizadevajo olajšati simptome. Morda bodo vam prišli prav naslednji nasveti: Obiščite zdravnika in ga prosite, da vas napoti k specialistu. Pazljivo jemljite zdravila. Stimulativna sredstva lahko zmanjšajo dnevno zaspanost. Pri blažjem obolenju skušajte zadremati čez dan, takoj ko se poveča zaspanost.
NI LIČENJA BREZ PODLAGE
Nobeno kozmetično sredstvo nima toliko različnih imen, vendar imamo vsi v mislih isto: podlago, ki jo nanesemo pred pudrom in ličilom. Podlage, ki so hkrati puder in ličilo, so primerne tako za mastne kot suhe kože. Zelo pomembno: podlaga varuje kožo pred sončno svetlobo, prahom in nesnago, mnoge pa vsebujejo tudi zaščitni faktor.
Osnova skoraj vseh podlag je puder, kemično izdelan iz maščob, olj in vode. Puder dobro prikrije napake in pomanjkljivosti, pomembno pa je tudi, da ne vlaži kože. Zatorej najprej nanesemo dnevno kremo in šele nato podlago.
RECEPT ZA VAS
Piščančja nabodala
•£ BBS
Za štiri osebe potrebujemo: 800 g piščančjega mesa (bedra in prsi), 150 g mesnate kraške slanine, 2 stroka česna, vejico rožmarina, šopek žajblja, peteršilj, limono, sol, poper in gorčico. Priprava: piščančje meso narežemo na približno enako velike koščke. Damo ga v skledo, dodamo strt česen, rožmarinovo vejico, žajbelj, solimo, popramo, pokapljamo z oljem in z limoninim sokom. Posodo pokrijemo in postavimo za 2 uri na hladno. Piščančje meso vzamemo nato iz marinade, malo ga obrišemo, nato pa potresemo s sesekljanim peteršiljem in baziliko. Vsak košček mesa ovijemo z rezino slanine. Nataknemo na nabodala in pečemo na ogretem žaru, ki pa naj ne bo prevroč. Nabodala pogosto obračamo.
Duhovite pripise k novi risbi pošljite do j četrtka, L oktobra . na naslov VESTNIK, 1 Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
| Ijivcem na balkonu in terasi |
Ljudem, ki so si na terasi ali balkonu z ljubeznijo ustvarili
I cvetočo oazo, predlagamo nekaj učinkovitih posegov, s katerimi m jo lahko zavarujemo pred škodljivci, ki se pojavljajo v tem času.  Niso vse žuželke, ki se ustavljajo na rožah, škodljive. Mnoge uni- I čujejo listne uši in imajo posebno vlogo pri ohranjevanju ravno-
I težja. Šele ko zagotovo ugotovimo nevarnost za rastline, je treba ukrepati.
Uničevanje je ena oblika boja proti škodljivcem in bolez- I nim, druga je odvračanje z živalim neprijetnimi snovmi.
Mravlje: niso nevarne zaradi neposredne škode, temveč
Izato, ker prenašajo uši in kaparje. Sovražijo nekatere stvari, na  primer kavo, pepel in paradižnikovo listje. Če kaj od tega da-  mo k napadenim rastlinam, se čez čas mravlje umaknejo. Na |
I terasi bo morda zadostovalo, če bomo potresli okoli loncev z rožami nekaj soli. Listne uši: Te male žuželke živijo v velikih  kolonijah, združenih na vršičkih, spodnji strani listov ali na  cvetovih. Napadajo skoraj vse okrasne rastline in se hranijo z | njihovimi hranilnimi snovmi. Poleg tega pa so same hudo
I škodljive, prenašajo številne viruse. Za razvoj uši je ugodno _ čezmerno gnojenje rastlin. Da bi se jih znebili, lahko rastline  polijemo z izluženimi koprivami. 400 g kopriv namakamo v li- | tru vode 12 ur. S tem polijemo rastlino enkrat ali dvakrat na
rdan. Tako ravnanje je učinkovito predvsem v začetku napada.  Pripravek ima zelo neprijeten vonj, vendar človeku ni nevaren. I
Kakšno podlago uporabljati: Teze, da puder škodi koži, izhajajo iz časov, ko so ga izdelovali v obliki riževe moke in takrat je dejansko zamašil pore. Vendar danes te nevarnosti ni več. Najboljša podlaga je tista, ki je sploh ne opazimo. Najboljše je, če jo nanesemo z mehko, vendar čvrsto gobico. Nežno jo vtremo v kožo, da zapolnimo tudi najdrobnejše pore. Šele tako je koža ravna in gladka. Podlaga je praviloma obstojna cel dan. Če jo nanesemo tudi na veke in ustnice, so senčila in šminka obstoj-nejše in lepše. Z drugo stranjo gobice odstranimo odvečno podlago. Kože ne smemo drgniti,
ampak jo samo zgladimo. Nato nanesemo še transparentni puder in podlaga je popolna. Podlaga mora imeti natanko isti barvni odtenek kot vaša koža. Ne sme biti svetlejša niti temnejša, ne bolj roza ali siva. Šele tako bo imela koža naraven videz. Za merilo vzamemo navadno kožo na vratu ali notranji strani zapestja.
Zdravilna toplota iz zemlje
S toploto lahko zdravimo na več načinov. Slane kopeli omilijo ženske bolezni, pomagajo celo pri sterilnosti. S fangom (mineralnim blatom) se hitreje zacelijo komplicirani zlomi kosti.
Zdravljenje s toploto pa je naporno. V telesu sprožimo umetno vročino. S tem se poveča obrambna moč in se telo še uspešneje bori proti vnetjem. Toda bolnik ne sme biti neučakan, kadar si za zdravilo izbere toploto iz vročih plasti zemeljske skorje. Fino blato (fan-go) in slana voda delujejo počasi, vendar temeljito. Prvi uspehi zdravljenja se pokažejo navadno šele po dveh mesecih. Seveda pa trajajo učinki zdravljenja dobri dve leti. To omogoča zdravilna moč mnogih mineralov, ki prihajajo iz zemlje.
MURSKA SOBOTA
SESTAVIL MARKO NAPAST	ROMAN SOLŽENI-CINA	DAVNO LJUDSTVO, OBRI	OPERNA PEVKA KUNC	SANITETNI MATERIAL, PREČIŠČEN BOMBAŽ	GLASBENIK SOSS	PLANOTA MED DALMACIJO IN BOSNO	ATIŠKI HEROJ
SLABA NAVADA							
LETALEC, PILOT							
VOJAŠKA PIVNICA							
VRSTA DELFINA					ANTON DERMONA MORSKA RIBA		
POT, CESTA (LAT.)				OREGON GENERAL MOTORS			
KISIK		ZGODAJ ZRELO GROZDJE	UTEŽNA MERA GOROVJE V BURMI				
VRSTA GLEDALIŠKE IGRE						JEČA, ZAPOR	ZNAMKA TOALETNE KREME
DARILO, POKLON				DEL TEDNA			
FILMSKA IGRALKA BEGOVIČ				PLAČILO NA RAČUN IZRAELSKA LUKA			
HRVAŠKA POKRAJINA					ERBU SREDIŠČE VRTENJA		
GESLO FR, REVOLUCIJE (EGALITE)							
REMUU PODOBNA IGRAŠ KARTAMI							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Hladnik, ravioli, uradnik, sol, pol, TU, mana, askar, nesreča, č, Ajan, nart, NG, Ira, Ake, Central, eskadra.
NI SAMO OVOJ TELESA
Malokdo pomisli na to, da je največji človeški organ koža: meri več kot poldrugi kvadratni meter. Koža nikakor ni le mrtva ovojnica našega telesa, temveč ima zelo važne naloge. Sestavljena je iz dveh plasti: iz povrhnjice, ki jo sestavljata roževinasti sloj in zarodna plast, in iz usnji-ce, kjer so spravljeni lasje, žleze in čutne celice. Od zunanjega ro-ževinastega sloja neprestano odpadajo luskinice, iz spodnjega zarodnega sloja pa prihajajo na površje nove celice in tam orože-nijo.
Koža varuje telo pred poškodbami, ena njenih najpomembnejših nalog pa je tudi uravnavanje telesne temperature. Žleze v us-njici izločijo dnevno okoli pol litra potu, ki je sestavljen iz vode, soli in drugih produktov presnove. Po napornem delu v vročini pa lahko človek izloči tudi po 15 litrov potu na dan. Koža sodeluje tudi pri dihanju, presnovi in pri nastajanju vitaminov in hormonov. Zato so opekline zelo nevarne. Nega kože ni nobeno razkošje, temveč vsakdanja potreba. Najmanj enkrat na dan moramo umiti celo telo. Odstraniti moramo ostanke potu, izločke lojnic, kjer so vedno prisotne bakterije. Uporabljajmo tudi kozmetiko, vendar skrbno. Najboljša za nego kože pa je pametna prehrana.
MNOGI, K! SO GA ŽE POSKUSILI, PRAVIJO; TO JE...
IZDELEK, KI SE HVALI SAM!
— Papirničarji, krivi ste za ta kup nekritih menici (Vomer M.)
—	Zaradi takega kupa je V. Kladuša postala V. KKADUŠA? (Debela M?)
—	Pri nas se le podjetje za tiskanje denarja ne ukvarja z vprašanjem, kam z gotovimi izdeiki. (ivradjar J.)
VESTNIK 24. SEPTEMBRA 1987
STRAN 11
križem po naših šolah
Konec počitniškega poležavanja
Počitnice so minile. Spet smo' si morali naložiti šolske torbe, ki so vsako leto težje. Letos obiskujem tretji razred. Vse je novo, le sošolci so ostali isti.
Med počitnicami sem imela veliko prostega časa. Zjutraj sem lahko vedno dolgo poležavala in lenarila v postelji. Sicer pa tudi brez dela nisem bila. Včasih sem pomagala sosedovim pri kmečkih opravilih, večkrat pa sem bila pri babici. Ko je imela mama dopust, smo se hodili kopat v Moravce. Tam smo se imeli lepo.
Proti koncu avgusta se mi je že nekoliko tožilo po sošolkah. Rada bi spet malo z njimi poklepetala in se nasmejala. Tako mi je tudi sedaj lepo, čeprav ne morem poležavati in imam več skrbi.
Polonca Fiala, 3. b OŠ Videm ob Ščavnici
ZANIMIVOSTI S POČITNIC
V počitnicah sem bila pri babici in dedku.
Dedek se je nekega jutra zgodaj odpravil s svojim mopedom na ribičijo. Zelo dolgo ga ni bilo domov. Pri babici in dedku imam psa Lucija in Pio. Ko se je dedek vrnil, je Pia od veselja cvilila, Luči pa je miga! z repom in nosil moje čevlje. Dedek je prinesel veliko ščuko, ki se je ujela na trnek. Babica je takoj prinesla plastično posodo. Jaz sem natočila vodo. Dedi je ribo dal v posodo. Umil si je roke in pripravil nož. Nato je ribo očistil, jo narezal na kose in babica jo je umila in dala v plastično vrečko. Jaz sem napisala na samolepilne etikete imena kosov ribe. Dali smo jih v zmrzovalnik.
Biia sem ponosna na svojega dedka, da je ulovil ribo. Ta dogodek mi je ostal v spominu.
Sara Kbleš, 4. b
Bilo je nekega večera sredi avgusta. Bila sem na počitnicah v Ljubljani« Bil je lep večer. Nenadoma se je stemnilo in ulil se je dež. Najprej je deževalo, potem pa se je usipala toča. Teta in stric sta se hitro oblekla in obula. Vsi so bili zbegani. Bežali so, eden sem, drugi tja. Na zelenjavo je teta dala velik polivinil. Čez pol ure je toča prenehala. Teta se je zelo jezila, ker niso sporočili, da bo padala toča.
Tisti večer smo vsi utrujeni zaspali. Ta večer je bi! zame zelo zanimiv, mislim pa, da za strica in teto ne.
Verjamem, da se bom še večkrat vrnila v Ljubljano, pa ne zaradi toče, ampak zaradi drugih zanimivosti.
Natalija Čater, 4. b
Prišel je težko pričakovani dan, ko smo se odpeljali na morje. Zjutraj smo se pripeljalL.na morje in postavili šotor. Bilo je lepo sončno jutro. Z bratom sva šla na obalo, da ne bi bila v napoto. Tam sva videla ribe, školjke in meduze. Kp sva odšla z obale, sva videla, da je šotor že postavljen. Potem smo šli obiskat znance. Takoj naslednji teden smo šli z motornim čolnom v velik zaliv na piknik. S seboj smo imeli veliko reči. Tam smo pekli, jedli in plavali. Jaz sem se potapljala. Našla sem veliko školjk. Zvečer smo se vrnili domov. Drugi dan smo šli v Valoito, ki je 3 km oddaljena od Koversade, kjer smo imeli šotor.
Najbolj sem bila vesela, ko sem našla lepe školjke.
Sonja Kepe, 4. b
SPET V ŠOLI
Mesec avgust se je končal. Pritihotapil se je september in ponovno odprl šolska vrata. Zazvonil je zvonec in pohiteli smo po stopnicah do novega razreda.
Spet smo se srečali stari znanci, v naš razred pa so prišli tudi novi učitelji. Dobili smo mnogo učbenikov in kaže, da se bomo morali učiti več kot lani. Tudi predmetov imamo več. Zdaj torej ne bo več toliko časa za zabavo in igranje.
Izvolili smo razredno vodstvo in razen učenja sprejeli tudi druge naloge. Skrbeli bomo za čistočo razreda, za rože, umivali si bomo zobe ...
Upam, da se bomo v novem šolskem letu mnogo naučili. A za znanje se bo treba potruditi!	Simona Peceli, 6. b
OŠ Dobrovnik
Pogledam na koledar in pogled se mi ustavi na enici. »Joj, saj danes je prvi šolski dan!« si rečem. Okrog 8. ure vstopimo. Presenečen sem nad počiščenimi tlemi in drugače razporejenimi mizami. Občutim notranjo toplino, ki me vsega prevzame^ Pri sebi se odločim, da bom v tem šolskem letu bolj priden kot lani. Že mama mi je povedala, da me bo bolj kontrolirala. Imeli bomo več predmetov, več nalog in tudi nekaj novih.tovarišev smo dobili.	Denis Vouri, 6. b
OŠ Dobrovnik
Počitnice v Baški
Nekaj dni počitnic sem preživela v Baški. Tja sem šla 1. avgusta. Pot je bila za vse dolga in naporna. Prispeli smo srečno. Vsi smo bili zelo utrujeni, a čakalo nas je še veliko dela. Morali smo si postlati postelje in zložiti stvari v.omarice. Zatem smo šli na kosilo in na plažo. Prvi dan je bil zelo.lep. Kopat smo se šli vsak dan, le dva dni smo bili v domu in čakali lepo vreme, medtem pa smo si ogledali cerkev.
Zajtrki, kosila in večerje so bili- tudi dobri. Zvečer smo imeli zabavo, dva večera pa smo posvetili igram. Najprej smo nastopali mi, potem Madžari, drugi večer pa Nemci. Podeljevali smo tudi medalje.
Dnevi so hitro minevali in prišel je konec letovanja. Vsi smo se težko poslovili, še posebno od Avstrijcev in Madžarov. Sklenila sem, da bom drugo leto sept šla v Baško.	Monika Lang, 6. razred
OŠ K. D-Kajuh, Murska Sobota
Bilo je sedemindvajsetega avgusta v počitniškem domu Jelka na Pohorju. Hodili smo po bregovih in spoznavali okolico. Zvečer smo imeli disko. Neka starejša ženska, ki je stanovala v Jelki, me je povabila na ples. Bilo mi je nerodno, ker so se nama prijatelji smejali. Pripovedovali smo šale. Miranova šala je bila najbolj šaljiva. Skupaj s starejšimi smo kupili liter stila.
Bilo mi je všeč in v Jelko bom šel tudi v zimskih počitnicah.
Peter Casar, 4. b
Vsi smo komaj čakali, da bo konec šolskega leta. Drugi so si
DANES POMISLITE NA VAŠ DIMNIK! GRADNJA Z vami sta s ŽALEC scliiedel® ® tel. (063) in LIS 701 011
Zdravilišče Radenska, n. sol. o., Radenci objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja tozda Jeruzalem Ljutomer" prosta dela in naloge:
1.	STREŽBA JEDI IN PIJAČ
v hotelu Jeruzalem 1 delavec za nedoločen čas
Pogoj:
KV natakar, 1 leto delovnih izkušenj, znanje nemščine in italijanščine pasivno, higienski minimum
Poskusno delo traja 3 mesece.
2.	POMOČ PRI STREŽBI
v hotelu Jeruzalem 1 delavec za 3 mesece
Pogoj:
PK natakar, 6 mesecev delovnih izkušenj, higienski minimum Poskusno delo traja 1 mesec.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 8 dneh.po objavi na naslov: Zdravilišče Radenska Radenci, tozd Jeruzalem Ljutomer.
Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v 30 dneh po preteku objavnega roka.
že predstavljali počitnice v hribih, na morju, pri babici, ter drugod.
V počitnicah sem spoznaval lepote naše domovine. Zjutraj smo se peljali z avtomobilom proti Ljubljani. Med potjo sem gledal gozdove, doline, polja in velike nasade hmelja. Zavili smo proti Kranju in nato nadaljevali vožnjo proti Blejskemu jezeru. S čolnom smo se peljali na otok. Ogledali smo si cerkev, ilustrirane freske in okostje človeka. Po končanem obisku smo se napotili v Nemčijo.
Darko Zelko, 4. b OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota
Milan Zrinski
POLETNI ZAPIS Z GOSTOVANJA MALIH BELTINSKIH FOLKLORISTOV NA 27. FESTIVALU OTROKA V ŠIBENIKU
>Ča ova dica made...
Vse tri skuine so ponudile dobro izveden, vendar nekoliko preveč koreografiran program, katerega edina pomanjkljivost je bila ta, da so ga nekoliko preveč potegnili v noč. Sicer pa je najbolj izstopala prištinska skupina, ki je delovala skorajda že premalo otroško, toliko profesionalno izpiljenega je bilo v njenem programu. Kakorkoli že, oči skoraj polnega gledališča na prostem so se lahko dodobra napasle ob bogastvu noš, plesov in glasbe iz južnejših predelov naše države, tako da je bila z razumevanjem sprejeta tudi gesta mladih Albancev, ki so v navdušenju in aplavzu ob koncu programa kar sami odnesli vso košarico cvetja, namenjenega nastopajočim ...
Naslednjega dne, 2. julija, je bil naš prvi »delovni« dan. Na dopoldansko generalko smo morali peš, naš »letni« avtobus je moral namreč »na zdravljenje«. Odšli smo v znamenju Radenske: v majicah, s torbicami, senčniki. . . Povsod na nas tri srca. Pa je bilo slišati po Šibeniku tisto: Radenska, tre cuo-re, seiko da na, ej, mann itd. Gotovo tiste dni naš pokrovitelj ni imel boljšega načina za reklamiranje svojih izdelkov, ki jih je bilo —
mimogrede rečeno — dobiti v starodavnem Šibeniku in okolici, po plažah in bifejih po še kar zmerni ceni.
Ker je zaradi predolgega sinočnjega programa morala sleherna skupina svoj program nekoliko skrajšati, je imela tovarišica Jelka na generalki čez glavo dela. Tudi folkloristi so delali resno, saj je bilo potem na vrsti kopanje... S slednjim pa ni bilo nič! Naš ubogi štirikolesni ranjenec je namreč ostal v »bolniški«, plaže v samem Šibeniku pa ni. Do Solarisa ali Vodic pa peš ne moreš, posebno še, če imaš zvečer glavni nastop, na katerega se pripravljaš vse popoldne ... Pa smo našli nadomestilo: ogled mesta, nakupovanje, neizogiben sladoled, nekdo je zavil v starodavni muzej, ki se odlikuje predvsem po rimskih izkopaninah, drugi so poskušali (nekateri pa celo imeli) srečo pri številnih Vniver-zijadinih loterijah, ki so bile tu in tam vabljivo nastavljene po pločnikih . . . Nato peš na kosilo v dom, kjer smo medtem dobili sostanovalce — skupino iz Metkoviča, pa krajši počitek ob hladnem swingu.
Ko je najhujša vročina nekoliko popustila, nas je naš Miha z opremo vred zapeljal nazaj na trg, kjer se je spet zbrala množica radovednih občudovalcev našega avtobusa, ki je postal zdaj že znamenitost. Ko smo privlekli vso našo navlako na prireditveni prostor, je bilo prizorišče že na pol polno gledalcev, pa je bilo še najmanj uro do nastopa. Kratka navodila, treme niti ne preveč, pačpd malo skrbi, saj bo treba program izvesti v dveh delih, kar prej ni bilo predvideno, nato preskus zvoka, pa luči, v naglici sestavljena napoved za Matejo, ki bo uvodoma predstavila skupino, nato luči nad polnim gledališčem .. . Harmonikar Matej, ki z nosom komaj sega čez svoj meh, in klarinetist Boštjan, ki se drži dokaj slavnostno, kakor se za tako priložnost tudi spodobi, že urežeta tkdlečko... Bliskavice, aplavzi, pa šoštarska, po zelenoj trati, malo igric, kjer še najbolj »pali« tista z drogom, s katerega je treba s pomočjo vrvi dregniti ključ, nato čindara. gospod — gospa, in že je tu Marko skače ter konec prvega dela programa, ki ga pospremi gromovit aplavz iz gledališča . . . Nekoliko smo se oddahnili. Vsi so se držali navodil, vsaj v glavnem, tudi živahni so bili, Metka se je začuda smehljala in Jožeka ni bilo sram pogledati svoji plesalki v oči, še oder so dobro pokrivali, da ni bilo praznih mest...
Na vrsti so otroci iz Kočanov v SR Makedoniji. Nekoliko koreo-grafirani so, sicer pa jih odlikuje atraktivna izvirna glasba ter dovršeno izveden program domačih plesov in pesmi. So pa nekateri že precej prerasli otroška leta, kar pa niti ni toliko pomembno. Sledijo jim naši sosedje, člani Kuda Ma
tkovič, mesteca ob izlivu Neretve, »najplodnejše zemlje v SFRJ«, kakor se radi pohvalijo, naši sosedje tudi v domu. Tudi oni so izvirni, nekoliko bolj pristni, nekateri deli njihovega programa, ki sicer ni toliko izpiljen, pa še posebej navdušujejo naše. Tudi oni imajo nekaj odraslejših in kar tri harmonikarje, kar pa nič ne skali simpatij gledalcev do našega »malega. In nato spet mi!
Toda zdaj smo nekoliko mla-čnejši, čeprav so nekateri plesi tukaj živahnejši (klobuki, bekslin itd,). Nekoliko je kriva utrujenost, še več pa to, da se tudi drugi dve skupini ne držita predvidenega časa in malo »nategneta« svoj program. Pa še polurni nastop znanih mladinskih pesnikov je bil vmes. Pesmi so bile sicer v glavnem zanimive in večina izmed osmih piscev jih je privlačno predstavila, toda ura je že pozna, pa še soparno je in nevihta grozi. . . No, vsekakor pozabljamo, da imamo tak vtis le mi, Beltinčani, ki vemo, kaj naši mali zmorejo, ne pa tudi gledalci, ki nas vidijo prvič.
Tako požanjemo gromovit aplavz in vse naokoli po gledališču je slišati laskave pripombe o na
Kaj swing, kaj stil, moj je balon — radenski srček!
šem programu. Ko se utrujeni vračamo v avtobus, zavijemo spotoma na hladno kokokolo. Saj smo si jo zares zaslužili!
To noč bi spali kot ubiti, a naši sosedje iz Metkoviča so hrupni vse do prvega jutranjega svita. Pa še vroče in soparno je. Vendar v upanju, da nam vsaj jutri kopanje ne uide, nekako vendarle zadremljemo . . .
Ker imamo tretji dan našega bivanja v Šibeniku dokaj verjetno možnost, da nam bodo avtobus končno popravili, sprejmemo ponudbo upravnika Pera, da nas njihov minibus odpelje na plažo v Vodice. Naložimo naš bife (beri: hladne gajbe stila in swinga), prijazni upravnik poskrbi, da tudi kosilo vzamemo s seboj, ne pozabimo naših rumenih torb s tremi srci. pa balonov in prospektov našega, pokrovitelja. Medtem ko serviserji v Vodicah ob pridnem sodelovanju našega Mihe končno spravljajo v red »faco« našega štirikolesnika, končno najdemo prijeten prostor na ne preveč polni plaži. Nekateri kar v majicah skočijo v vodo, tako željni so je bili. Plavajo skoraj vsi, nekateri skusijo bodice morskih ježkov, ki so tu in tam. Srkamo prijetno hladen swing in že zbujamo pozornost okoliških uporabnikov plaže. Kako ne, ko pa smo prešerni, polni smeha, pa vsi obloženi s tremi rdečimi srci. Prava »fešta« in gneča na plaži pa nastane, ko popoldne izvedemo reklamno akcijo Radenske: zaplešemo čindaro po pomolu, napihnemo rdeče srčaste balone z napisom Radenske, jih delimo skupaj s prospekti naključnim obiskovalcem plaže ati jih mečemo v vodo, da se plavalci kar tepejo zanje... Ob tem pa pridno pokušamo napitke s tremi srci, naši »propagandisti« fotografirajo vso akcijo .. . Cirkus! Le-ta postane še večji, ko ljudje trumoma navalijo na nas in v vseh jezikih prosijo, da bi dali še njim kaj! Ne moremo kaj, »robe« ni več, jutri bo spet, da, gotovo bo-
ma prišli, kaj moremo, če ni več... Le neki možakar je imel še srečo, ki si jo je tudi zaslužil. Pri-dirkal je s pravkar kupljeno steklenico radenske, rekoč: »Evo ti, ja pijem radensku! Daj još meni ne-što, ovako, za moje dite...« In smo našli obesek in značko. Saj gre vendar za »dite«, za otroka!
(Koliko poslovnega uspeha bo imela Radenska od naše akcije, najbrž ne bo mogoče ugotoviti, vsekakor pa si je marsikateri turist na plaži z zanimanjem ogledoval prospekt, ki smo mu ga dali, in odobravajoče kimal in besedoval s sosedi o ponudbi v njem.)
Zgodaj popoldne smo v »rdečih nošah« zapustili plažo, saj se nas kljub delialom, niveam, soleam in drugim preparatom sonce pošteno prijelo. Čakala nas je povorka po ulicah Šibenika, pa slavnostna akademija v počastitev dneva borca, kjer smo imeli izmed gostov čast nastopati le mi, pa nastop ob tabornem ognju, ki so ga pripravili po proslavi.
Povorka je bila ubijajoča za vse štiri skupine mladih, ki so na prometnejših mestih v središču Šibenika zaplesale po nekaj minut. Mateju smo harmoniko morali no
siti, saj je bilo na termometru nepremakljivih 35 stopinj. A vseh pet nastopov so naši dobro zdržali, za naprej pa smo poskrbeli spet z radensko. Natakarica. v nekem manjšem bifeju je bila sicer prijazna, a je le nekam čudno gledala, ko smo prosili kar šest litrov radenske naenkrat, in to še hladnih. Ko pa je videla, kako je teh šest litrov izginilo v puščavsko zaprašenih grlih naših otrok, je s kar največjo hitrostjo prinesla še tolikšno količino in komentirala z nasmehom na obrazu: »Bogami, ča me iznenadila ova dica! Pa popil mi sva tri srca, što sam ih oladi-la . ..«
Slavnostna akademija v počastitev dneva borca je bila prireditev na najvišji ravni. V zares kakovostno izvedenem programu — sodelovali so mestna godba na pihala, mešani pevski zbor, recitatorji in otroški pevski zbor, so naši zaplesali dve partizanski koli. Dobro so se ujeli v odlično zrežiranem sporedu, v katerem so nekatere točke, posebno tiste, posvečene Titu, izredno delovale na gledalce. Solze gonjenja, sproščen smeh, predvsem pa občutje slovesnosti trenutka, vsega je bilo videti in slišati. Med drugim kake tri vrste sedežev nad nami tale pogovor med dvema očitno nekdanjima revolucionarjema :
»Jeli, Ive.jesi li ti bija koji put u Sloveniji?«
»E, bija san ti ja na izlet u Ljubljani ...«
»E, ča ti je to, sine moj! A ja, ja sam ti osamnaest godina živija u Ljubljani,' ka ’vojno lice. A da li znaš ti, moj Ive, ča ti piše na onom postolju. gdi stoji glava od Valentina Vodnika, e? Ne znaš, jeli? E, ovak: Ne hčere ne sina po meni ne bo. ..«
(nadaljevanje prihodnjič)
Grazer Messe
INTERNATIONAL
OD 26. SEPTEMBRA DO 4. OKTOBRA
— Posebna razstava 100 let pošte
— Kopalniška oprema
— Dopust na kmetiji
— Fotografska razstava
— Štajerska gastronomija- — srce za solate
— Razstava orientalskih preprog
— Blago za široko porabo
— Vse za vas
Na 180.000 kvadratnih metrih razstavljajo skoraj vse države sveta: ZRN Nemčija, Italija, Jugoslavija, Francija, Japonska, Madžarska, ZDA, Švica, Velika Britanija, Egipt, Kitajska . . .
Vstopnice za dinarje lahko Kupite samo pri KOMPASU v Ljubljani in Mariboru ter njegovih poslovalnicah na mejnih prehodih v Gornji Radgoni in na Šentilju.____________________________
GRAŠKI JESENSKI VELESEJEM OD 26. SEPTEMBRA DO 4. OKTOBRA - STIKI, K! SE IZPLAČAJO!
STRAN 12
VESTNIK 24. SEPTEMBRA 1987
VSE ZA DOM, VRT, KONJICKARJE, KUHINJO IN KULTURO OMIZJA
VODILNI V PONUDBI
•	EMCO — lesno- in kovinskoobdelovalni stroji,
•	STIHL — električne in motorne žage,
•	vrtni pripomočki,
•	gradbeno in pohištveno okovje,
•	stroji in orodje
ODPIRALNI CAS:
Od ponedeljka do petka:
8.30 do 18.00 NEPREKINJENO
Sobota:
8.30 do 12.00
RAZSTAVLJAMO TUDI NA GRAŠKEM JESENSKEM VELESEJMU:
HALA 11— razstavni prostor 422 in
HALA 12 — razstavni prostor 305
razstavni prostor na prostem ob jugoslovanskem paviljonu.
prodajalna v mestu, centrala GRADEC, SCHMIEDGASSE 2, tel.: 71663
Center za okovje GRADEC, HERRGOTTWIESGASSE 20, tel.: 911510
Reisinger&Sohn
— 8020 GRADEC, Alte Poststrasse 122, telefon: 9943 316 51 506
•	Originalni rezervni deli in kakovosten pribor.
•	Veliko skladišče rezervnih delov tudi za starejše modele vozil.
•	Okoli 30.000 delov je na razpolago za takojšen nakup.
•	Velika ponudba FORDOVIH nadomestnih delov in pribora.
•	Posebna ponudba delov za vse avtomobilske znamke.
•	Specializirana delavnica FORDA Z NAJMODERNEJŠO OPREMO.
•	Hiter servis.
•	Ob nesreči vam takoj priskočimo na pomoč.
•	Polletna garancija za popravila, delo in originalne nadomestne
dele.
•	Strokovna posvetovalnica.
•	Naše šolano osebje govori vaš jezik!
•	Najboljša menjava dinarja!
MICHELIN
SEMPERIT ®
tako pridete do nas:
PRIPOROČAMO IN PRODAJAMO GUME ZA VSA VOZILA!!!
NAŠI TRGOVCI IN OBRTNIKI ZAGOTAVLJAJO KAKOVOST IN UGODNE CENE
NE SAMO V ČASU SEJMA, AMPAK VSE LETO - ČAS UGODNEGA NAKUPA
CAS SEJMA JE CAS AVSTRIJSKEGA ŠTAJERSKEGA GOSPODARSTVA.
Gospodarska zbornica Štajerske
TjgPOWiwseS-
v starem mestnem jedru in na graškem sejmu!
•	SEDAJ V GRAŠKI VELEBLAGOVNICI
ODPRTA NEPREKINJENO!__________________________
Totalna moda
Najaktualnejša jesenska moda je prispela!
Rafinirani jesenski toni, snežno belo, črno in pastelne barve dajejo ton tej modi.
Informirajte se o najnovejših modnih tokovih!
Modne revije od 28. septembra do 2. oktobra, vsak dan v prvem nadstropju:
Ob 15. uri — lepo od velikosti 44 naprej
Ob 16.30 — športna oblačila
•	K & Č NA SEJEMSKEM PROSTORU
Hala 1, severni priključek:
Minihaus — to je moda za najmlajše od 0. do 6. leta.
Tkanina: bombaž seveda!
Kongresna hala:
Folklora — vsak dan ob 12.30 in 16.30 modna revija.
•	NOVO — POHIŠTVENI NAKUPOVALNI
CENTER V St. Petru, Koglerweg 50
Oblazinjeno pohištvo, sedežne garniture za dnevne sobe in kuhinje, francoske postelje, mla-' dinski program, mize ... vse to po ugodnih cenah. Za parkiranje ne skrbite. Poskrbljeno je tudi za to!	
♦	TERMIN, KI Sl GA MORATE ZAPOMNITI!
VELIKI SEJEM ZIMSKOŠPORTNE OPREME - OD 16. do 18. OKTOBRA
V rekreacijskem centru SCHWARZL tik ob avtocesti proti Gradcu. Najnovejše s področja alpskega smučanja in teka na smučeh. Med drugim vas pričakujejo zvezde smučarskega cirkusa MARC GIRARDELLI, CARL ALPIGER, PETER WIRNSBERGER, HELMUT HOFLEH-NER, MICHAEL HADSCHIEF, GUSTL AUINGER, vroči ritmi DISCA O 3 in MODNI SPEKTAKEL, ki vas bo ponesel v svet zimske mode!
KASTNER
 &dhlerW
VESTNIK 24. SEPTEMBRA 1987
STRAN 13
t	—---------------------
naši kraji in ljudje
Zraslo je, to mestece naše...
Kdor bi zdaj popisal svoj pogled na Mursko Soboto, ne bi mogel zanemariti žerjavov, ki svojo dolgo »roko« stegujejo nad oboki zgradb, zlasti blokov, ki zadnje čase nastajajo kot gobe po dežju. Obiskovalci pomurskega središča, ki prihajajo občudovati razne kulturne in zgodovinske znamenitosti, med njimi osrednji mestni park iz Szaparyjevih časov, morajo pač kratko in malo prezreti vsepovsod kupe gradbenega materiala, železne transportne tire, dvigala, ogrodja iz jeklenih cevi... Taka je pač podoba pomurskega središča na začetku koledarske jeseni, ko je v tem mestu sredi panonske nižine precej živahno.
Lamentacije našega komentatora
Staro se umika novemu
Ko sem zadnjič vodil sorodnike po mestnih ulicah, nisem mogel mimo trgovskih lokalov, katerih število se je ob povečanem turističnem prometu in odprtih mejah znatno povečalo. Potem ko je na Lendavski ulici zraslo veliko stanovanjsko naselje z bloki, trgovinami, gostinskimi lokali in raznimi storitvenimi dejavnostmi, je pred kratkim vzniknil nov blok na Cvetkovi ulici.
Ta nekako zaokrožuje podobo severovzhodnega dela Murske Sobote, kjer arhitekti načrtujejo še več mogočnih zgradb. Stare pritlične hiše se namreč umikajo zahtevam sodobnega časa, ki pač ne pozna usmiljenja. Zdi se, kot daje zob časa načel nekdanjo za-
koreninjeno podobo o starem, dobrem mestu, ki so mu svojstven pečat dajale ravno stare zgradbe.
In če se bo kaj kmalu zgodilo, da bodo občinski možje dali svoj žegenj že za dlje časa načrtovano zaporo dela glavne prometnice Titove ceste, ki bo poslej namenjena zgolj sprehajalcem, me-* nim, da predstava o Murski Soboti kot političnem, gospodarskem in kulturnem središču pokrajine ob Muri ne bo izgubila svojega prvotnega leska. Tega verjetno ne bo skazila tudi vrtina med Vrtno in Mojstrsko ulico v bližini mestnega središča, od koder naj bi kmalu pritekla topla voda, ki bo že v zimski sezoni 1988/89 omogočila ogrevanje
ŽELEZNIŠKI PREHOD NA PANONSKI - Zapornice so tokrat sicer dvignjene, ko pa so spuščene povzročajo veliko prometno zmedo, zlasti v jutranjih in popoldanskih urah. Foto: M. Jerše.
DEL NASELJA NA LENDAVSKI — Prebivalcem tega dela mesta ni treba daleč po kruh in mleko, v soseščini pa se lahko tudi okrepčajo. Seveda večkrat »močnejši spol«, le en lokal naprej pa si ta čas njihove družice lahko uredijo pričeske.
stanovanj. Ni kaj reči! To bo nedvomno velika pridobitev v sedanji energetski stiski.
Ob starem mestnem jedru je v zadnjih letih zraslo živahno, sodobno mesto. Najbolj so se razvile živilsko-predelovalna, konfekcijska in lesna industrija, nastale pa so tudi mnoge izobraževalne ustanove. Tradicionalna panonska zidava se vse bolj usmerja v višino, pravo mestno podobo pa daje tudi dobra komunalna opremljenost: vodovodni stolp, sodobno zasnovana ulična razsvetljava, asfaltne ceste, čistilna naprava in še kaj.
Hvala drugih v ponos
Seveda mojim gostom vse to ni bilo dovolj! Popeljati sem jih moral do osrednje arhitekton-sko-kulturne znamenitosti kraja, to je v soboški grad sredi velikega in prijetnega Szaparyjevega baročnega parka. V sedanji podobi je nastal v prvi polovici 18. stoletja, čeprav viri trdijo, da je na tem mestu poslopje stalo že leta 1255. Najzanimivejši del je glavni vhodni portal gradu. Danes je v njem pokrajinski muzej, ljudska knjižnica in mladinski klub. »Starejša« kot grad je katoliška cerkev, saj nekateri podatki
navajajo letnico 1071, ko so jo zgradili templarji. Njen najstarejši ohranjeni del je hkrati najstarejši spomenik v mestu, saj datira iz 14. stoletja in ima gotske značilnosti.
Pot nas je vodila dalje do figuralnega spomenika narodnemu heroju Štefanu Kovaču pri kinu Park, spomenika Danetu Šume-njaku in drugim partizanskim borcem na pokopališču, spomenika 44 padlim prosvetnim delavcem v parku, spomenika na Trgu zmage, posvečenem skupni borbi ih zmagi jugoslovanskih in sovjetskih narodov. Zanimivo je tudi židovsko pokopališče ob Panonski cesti. Skozi vse leto pa je nadvse vabljivo rekreacijsko središče na severnem koncu mesta z odličnim olimpijskim plavalnim bazenom, ki pa žal ni pokrit.
Priznati morate, da se v Murski Soboti da kaj videti in da v tem mestu ni nikoli dolgčas. Skratka — lepo je tukaj, so priznali tudi moji gostje in v isti sapi zatrdili, da bodo veseli vsakega novega obiska. Zato sem bil še posebej ponosen!
Milan JERŠE
Paj, zaj pa te smo, ke smo. Tak dugo smo hodili, pa idoma smo pravili, ka smo zaj novo prelomnico naredili; za napre. kak pa. Keko krot smo to trdili sen preštja f štorih cajtingah. »Bog-me, te pa ga lomimo ali termo še napre,« je k temi ima navodo reči moj sosid. Pa smo ga te ali zaj do kraja strli s totin Agrokomer-con pa drugimi, ki do še zajin prišli. Keko jih bo, niše ne ve, lehko de jih teko kak listja pa trove. Keri vrag bi zna to viin zračiinati, če pa niše ne ve što pije, samo za tiste vemo, keri pla-čiivlejo. Sosid je reka, dere je ču-ja, ka so zaj fse forme predlogi o ten, kak bi tisti, ki so pr menicah gor pločali, opet do svojih penez prišli, ka je to glih tak kak če bi se on nekan sprava, pa bi te, dere bi mu odzaja že za kakši col duga cima viin gledala reka: »zan pa nen dale!« Treba je do kraja, ven smo mi venda fsega hudega pa dobrega navajeni.
Politiki, ki so leta pa leta pravili, ka smo že čista blizi nebes, samo malo de še treba prtisnoti pa po-rinoti, pa mo vjih, so zaj tak kak če bi j in spomin odpovedo. O ne-besah se več nič ne zjasjiivlejo, rojši se med soboj kečkajo pa pravijo kak so fsikdor drgači — seveda dobro — mislili kak pa gučali. Til gre — ka se razmimo — za ove veke politike. Ti mali zaj v vikendih karuzo pečejo, ki so si jo to gr e dečki na držovnem sposodili pa pilčele mujvlejo, ka bi kak proizvajalci meli posodo za brotvo kredi. Vmes pa se tildi kaj pametnega za liidstvo pogu-čijo. Za ove veke, de zaj bržčas malo kesno, ka bi še enkrat tak gučali kak so te ali mislili.
Zaj, dere se od totih menic teko guči, bi jaz citira mojega sosi-da; ki je idoma prava: »menica je falat papira, ki ga dvo trotla podpišeta, ti pametni pa do penez pride.« Pa še to je prava, kak je jegof stori stric, ki si je pr drugem sosidi peneze sposoda,
tisti den, dere bi mu moga gve-rati, ša s praznoj žačkoj k jemi, pa mu je reka: »Paj, Tuni, posodi mi še enega jurja. ka ti nen dužen ostal« Mi to drgači delamo; nadriikamo dinare pa menice, če nan penezi sfalijo. Dozde je še to idoma valalo, zato bi bilo najboljše, če bi mi še kakši dve fabriki za peneze delati gor spovali, pa na menice ne bi smeli pozabiti. Tote so prafzapraf bol enostavne kak penezi, na je lehko son napišeš keko češ ali keko niicaš. Če do tega pridemo, te smo na kuji! Marti pa so politiki negda glih to mislili, pa niso znali tega na provi način viin stofjati. Agrokomerc pa ovi drugi so nan pokozali kak se to dela. Zaj vemo. Ali moj sosid provi, ka smo mi fsi fkilp en veki Agrokomerc. Če s ten misli celo vlodo pa banke pa še driige, ki nas tak lepo nekan pelajo, niti ne viipan reči, čiglih ven, ka se zodje cajte prinas lehko guči kaj ti slina na jezik prnese, pa tildi to ven, ka so fsi toti guči teko vredni kak če bi v vodo prdja.
Mene zaj, dere fsi pravijo kon smo prišli, zanima, če mo šli napre ali nozrd. Sosid provi, ka se mi že dugo nozrd pelamo, čiglih inači provimo pa pišemo. Samo jemi tildi fsega ne vervlen, ka me je že enkrat nabrisa, dere so naši zgiibaši hejali delati, te pa so jin fčasik za en frtol ploče gor zdi-gnoli pa še tista zgiiba je naenkrat nekan ftahnola in mi je pred ten reka: »samo por dni po-čokaj, pa boš vida kaj bo!« Pa je praf ima. Venda pa so si te ali le ne kakšne menice napisali.
Jaz bi bija resen za napre, če si ne bi več za hrbton fige kazali. Najpred pa moremo fse to, kaj smo dozde prdelali, fkilp zmesti pa nekan odpelati. Samo hujdič je, če pa se v fsakši občini smetišča zogiblejo. Venda bi bilo najbojše, če bi fse to zvozili na en sam veki kilp, samo toti bi se-gna, prmojdiiši, od Lublane pa do Beograda, če ne še dale.
V Čentibi se največ gradi
Če bi Čentibčanu dejal, da je prebivalec predmestja Lendave, bi bil gotovo užaljen, toda naneslo je tako, da je Čentiba vedno bližja Lendavi. Z mestom jo povezujejo vodovod, trgovina, šola, pa tudi delovne organizacije, v katerih je zaposlena večina vaščanov. Kaj je povzročilo beg ljudi iz mesta v vas? Čentiba je namreč v zad
Čentiba, »as blizu Lendave, se čedalje bolj širi. Staro naselje je bilo zgrajeno » globeli med vinogradi, novi del pa se vedno bolj bliža glavni cesti, ki pelje proti Lendavi. Letos se bo Čentiba povečala za kakih 10 novih stanovanjskih objektov. Jani D.
njih letih zaslovela po tem, da se na njenem območju največ gradi, da nastaja pravzaprav novo naselje. Verjetno je prav bližina Lendave povzročila, da so se ljudje začeli seliti v še vedno idiličen kraj, v dolino sredi lepih vinogradov, daleč od industrijskega in mestnega hrupa. Vse več je takih, ki so svoje domove zgradili v Čentibi in zapustili stanovanja v Lendavi. V tem letu se gradi največ, pravijo predstavniki
krajevne skupnosti, v gradnji je kar 15 novih stanovanjskih hiš. V zadnjih desetih letih je v Čentibi zraslo preko 50 novih stanovanjskih objektov, in če bo šlo s tem tempom naprej, bo do konca tega srednjeročnega obdobja ob stari Čentibi zgrajeno novo naselje. Hudomuš-neži pravijo, da je novo naselje v Čentibi nekakšno mestece
Pejton, saj so hiše sodobne, z lepo urejeno okolico. Lastniki hiš so poskrbeli, da bo zrak sorazmerno čist, zato se pozimi ogrevajo na olje in premog. Pravijo, da se v tem času bolj izplača kuriti z oljem kot premogom, saj razlika v ceni ni velika.
Pod vplivom nagle rasti naselja so v Čentibi začutili potrebo po ureditvi novih problemov. Vedno bolj je potreben telefon, vedno več potreb je po
kulturnem delovanju, po športnem delu in drugih aktivnostih.
Krajevna skupnost je že uredila problem telefonije, vsaj začasno, potreb po telefonih je vedno več. Asfaltirali so vaške ulice, a bodo morali misliti tudi na drugačno mrežo poti, zlasti v novem delu Čentibe.
Zelo dobro dela tudi kulturno društvo, še posebno mešani pevski zbor, ki rad nastopa doma in v drugih krajih občine in tudi izven nje. V kulturnem društvu imajo sicer težave s kadri, saj se mladina rada izmuzne delu, vendar pa doslej ni bilo večjih spodrsljajev. Strokovno pomoč dobijo, sredstva pa si zagotavljajo sami, pa tudi narodnostna skupnost jim pomaga.
Tudi športno življenje se je v zadnjem času razvilo, uredili so igrišče in garderobe, mladih pa za to dejavnost nikoli ne manjka.	,
Pred dnevi so imeli svoj praznik tudi gasilci. Že v lanskem letu so začeli zbirati sredstva za nakup novega gašilsko-orodnega avtomobila. Pozivu so se odzvali vsi vaščani, večji del denarja pa je priskrbela občinska gasilska zveza. Novo gasilsko vozilo, stalo je okoli 16 milijonov'dinarjev, bo okrepilo požarno varnost v vasi, saj s starim orodjem niso bili kos vsem potrebam. V Čentibi si želijo, da bi se hitreje razvila tudi obrtna dejavnost, ne samo gostinstvo. Kraj je primeren za ustanovitev manjše obrtne cone, saj je v bližini Lendave in ob prometni cesti, po kateri je omogočen dostop vsem.
Jani D.
MORAVSKI VRH, DRAKOVCI
DELOVNO DO VODOVODA
Območje krajevne skupnosti Bučkovci postaja zadnje čase zelo zanimivo tudi za tiste, ki bi ob koncu tedna radi našli mir in počitek, zato je tam zraslo precej počitniških hišic. Veliko je takšnih, ki so šli s trebuhom za kruhom, trdo zasluženi denar pa sedaj vlagajo v svoje bodoče domove. Precej takšnih je tudi v okolici Moravskega Vrha in Buč-kovec. Večina problemov je rešena, le oskrba z vodo je bila dokaj slaba. Pred letom dni so začeli pobudo, naj bi dobili lasten vodovod. Akcija ni bila zaman, saj so že letošnjo pomlad začeli z organiziranim pristopom: ustanovili so odbor, ki je začel s pripravljalnimi deli. Vsi, ki so bili voljni vložiti denar, so se zavedali, da do vodovoda ne bodo prišli lahko. Pripravljeni so bili žrtvovati tudi prosti čas za delovne akcije. A ker so v Drakovcih in na Moravskem Vrhu le ob koncu tedna ali med dopustom, je bilo potrebno te delovne akcije uskladiti. Ena takšnih je bila minuli konec tedna, ko so polagali in zakopavali vodovodne cevi. Okoli 3000 metrov so jih položili in zakopali, to pa pomeni tudi prav toliko prostovoljnih ur. A ta
sobotna in nedeljska akcija ni edina, saj bodo morali izkopati in pripraviti tudi vodovodno zajetje, napeljati elektriko, ki bo poganjala črpalko ... A vsi, ki so
Na tišinski osnovni šoli imajo precej izurjeno folklorno skupino, ki pod vodstvom Zlate Meričnjak uspešno nastopa na pomembnejših prireditvah. Poskrbela je tudi za popestritev programa na vaških igrah.
Foto: F. Kuhar
sobota, 26. 9. 1987
the rasčher saxophone quarter (tubingen)
karkoff, kelemen, keuris, maroš, glazunov
bojan gorišek, piano
(ljubljana)
messiaen, ligeti, osterc, matičič, turel, stibilj
željni vode, so delali in bodo še, dokler iz pip ne priteče voda. A potem — potem jih bodo čakale že druge naloge!
D. L.
nedelja, 27. 9. 1987
godalni kvartet slovenske filharmonije, sabira hajda-rovič, mezzosopran
(ljubljana)
golob, slavenski, ravel
STRAN 14
VESTNIK 24. SEPTEMBRA 1987
sport
—SPEEDWAY ----------------------------
Artur Horvat državni prvak
V Osijeku je bila letošnja , . sklepna dirka za državno prven- LiSV:'
stvo v speedwayu. Za naslov prvaka sta se borila Lendavčana Artur Horvat in Čaba Lazar. Odločilna je bila 20. vožnja, a je Lazarju počila zadnja zračnica in je tako ostal brez najvišjega naslova. Zmagal je Ljubljančan Omerzel, Lendavčan Horvat pa je bil tretji, kar je bilo dovolj, da postane novi državni prvak s točko prednosti pred klubskim kolegom Lazarjem, ki je tokrat pristal na sedmem mestu. Radgončan Kocmut je bil peti, Matjašec iz Lendave pa osmi. Artur Horvat iz Lendave je tako poleg republiškega osvojil še naslov državnega prvaka, kar je njegov največji uspeh doslej.
Rezultati 5. dirke: I. Omerzel (Ljubljana) 14, 2. Kalin (Ljubljana) 13, 3. Horvat (Lendava) 12,
4. Tominac (Osijek) 12, 5. Kocmut (Radgona) 11, 6. Peterca (Ljubljana) 10, 7. Lazar (Lendava) 10 in 8. Matjašec (Lendava) 9 točk. Končni vrstni red: I. Horvat, 66, 2. Lazar, 65, 3. Kalin, 59, 4. Tominac, 54, in 5. Matjašec, 46 točk.
—NOGOMET ------------------------------------
PRIVLAČNA IGRA MURE
V petem kolu tekmovanja v slovenski nogometni, ligi je soboška Mura doma premagala celjski Imgrad —Kladivar s 3:1. Strelci golov za Muro: Savič, Jančar in Mertiik. Sobočani so tokrat lepo zaigrali, še zlasti v drugem polčasu, ko so z nekaj lepimi akcijami navdušili občinstvo. Zaradi poškodbe sta morala zapustiti igrišče vratar gostov Emeršič in napadalec Mure Savič. Tekmo je sodil Androvič iz Maribora. V naslednjem kolu igra Mura zopet doma s kranjskim Triglavom.
V tekmovanju območne nogometne lige — vzhod so Pekre premagale oslabljeno moštvo Nafte iz Lendave z 1:0. Lendavčani so edini zadetek prejeli že na začetku tekme. Nastopili pa so brez nekaterih standardnih igralcev.
—ROKOMET ------------------------------------
ZMAGAL LE KROG
V drugem kolu tekmovanja v slovenski moški in ženski rokometni ligi sta pomurska ligaša ostala praznih rok. Rokometašice Polane, ki so gostile ekipo Mlinotesta iz Ajdovščine, so izgobile s 16:22. Strelke za Polano: Horvatova 5, Gamzetova in Vugrinčeva po 3 ter Kava-ševa in Viragova po 2. V naslednjem kolu igra Polana z Olimpijo v Ljubljani. Rokometaši Bakovec pa so gostovali v Sevnici in izgubili s 24:29. Zanimivo je, da so Bakovci po prvem polčasu vodili s petimi goli razlike. Strelci za Bakovce: Koželj 9, Katona 5, Horvat, Smodiš in Lovenjak po 2 ter Lovenjak II, Buzeti, Antolin in Merčnik po enega. V naslednjem kolu igrajo Bakovci doma z Inlesom iz Ribnice.
V tekmovanju druge republiške ženske rokometne lige — vzhod so Brežice premagale Beltinko z 19:15. Strelke za Beltinko: Tkalčeva 6 ter Puklavčeva in Kociprova po 3. Tekma Radgona: Izlake—Zagorje je bila preložena. V drugi republiški moški rokometni ligi — vzhod je Krog doma premagal Veliko Nedeljo s 27:26. Najučinkovitejši v ekipi Kroga je bil Benko s 5 goli. Rokometaši Radgone so izgubili tekmo z Ormožem z 20:25. Najboljša strelca pri Radgoni: Cajnkar 7, Želodec 4.
PRIZNANJA MENTORJEM, UČENCEM IN ŠŠD
V Ljubljani je bila tradicionalna slovesnost, na kateri so podelili letošnja priznanja Centra šolskih športnih društev Slovenije mentorjem, učencem in šolskim športnim društvom. Med petimi mentorji, ki so prejeli zlate plakete, je (kot edini iz Pomurja) tudi učitelj telesne vzgoje na OŠ 17. Oktober Beltinci Ludvik Janža. Zlate značke pa so prejela tudi tri šolska športna društva iz Pomurja: ŠŠD Mejnik na OS Gornja Radgona, SŠD Enotnost na OŠ Beltinci in ŠŠD dr. Janko Šlebinger Gornja Radgona. Priznanje za posebne dosežke je prejelo ŠŠD na OŠ Bučkovci. Priznanja za organizacijsko delo v ŠŠD so prejeli tudi učenci: Andreja Holc (Gornja Radgona), Mirko Kupčič (Videm ob Ščavnici), Tatjana Petrovčič (Gornja Radgona), Robi Poredoš (SDEŠ Murska Sobota), Borut Prelog (Beltinci) in Robert Recek (Lendava).
HOKEJ NA TRAVI
V Lipovcih zmagala ABC Pomurka
Hokejski klub Lipovci je pripravil 5. tradicionalni turnir v hokeju na travi za memorial Milana Forjana. Sodelovale so štiri ekipe. Rezultati — Lipovci I : Svoboda 5:0, ABC Pomurka : Lipovci II 4:0, ABC Pomurka : Lipovci I 2:1, Svoboda : Lipovci II. 0:0, ABC Pomurka : Svoboda 5:0 in Lipovci I : Lipovci II 5:3. Zmagala je ABC Pomurka pred prvo ekipo Lipovec in ljubljansko Svobodo.
V drugem kolu tekmovanja medrepubliške lige v hokeju na travi je ABC Pomurka premagala Concordijo iz Zagreba z 1:0. Gol je dosegel Kerman iz sedmerca, Sobočani pa niso izkoristili enega kazenskega strela.
Deset let SD Gančani
Strelska družina Gančani praznuje letos 10-letnico uspešnega delovanja. Ob ustanovitvi je vključevala 32 članov. Število članstva se je iz leta v leto povečevalo in trenutno šteje strelska družina 125 članov, od tega je aktivnih 20. Dva člana sta sodelovala na republiškem, eden pa na državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško. Članska ekipa S D Gančani uspešno tekmuje v prvi občinski ligi Murska Sobota, vidne uspehe pa je dosegla tudi na raznih tekmovanjiji. V svojih vrstah imajo tudi občinske in republiške strelske sodnike. Pred tremi leti so si zgradili strelišče za malokalibrsko puško, pri čemer je imel levji delež Franc Žalig.
Osrednja slovesnost ob praznovanju 10-letnice SD Gančani bo v nedeljo; pregledali bodo prehojeno pot in uspehe, pripravili kulturni program in tekmovanje. Prvih petnajst bodo nagradili.
— TENIS —--------------------------------------------
AVSEC POMURSKI PRVAK
Sklenjeno je bilo prvenstvo Pomurja v tenisu za posameznike in dvojice. Zmagal je Avsec pred Klemenčičem (oba Radgona) ter Babičem in Potočnikom (oba Sobota). V parih sta bila prva Avsec—Klemenčič (Radgona). Sodelovalo je 40 igralcev.
Na turnirju veteranov, starih nad 35 let, je sodelovalo 25 igralcev. Zmagal je predsednik TZ Slovenije Ciril Ribičič pred Verešem (Sobota) in Vogrinčičem (_Lju,bljanq).
V Murski Soboti
Športna manifestacija paraplegikov
V Murski Soboti je vse nared za velik mednarodni košarkarski turnir paraplegikov, ki ga pripravljata slovensko in pomursko društvo paraplegikov. Na turnirju, ki se bo začel v soboto (26. septembra) dopoldne v dvoranah Srednješolskega centra in Mure v Murski Soboti, bodo sodelovale reprezentance Dunaja iz Avstrije, Ravens-burga iz ZR Nemčije, Budimpešte z Madžarske, Prage iz ČSSR, Varšave s Poljske ter reprezentance republik in pokrajin Jugoslavije. Slovesna otvoritev turnirja bo v soboto ob 13.30 v telovadnici Srednješolskega centra v Murski Soboti s kulturnim programom, konec pa v nedeljo popoldne z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj.
PNL
Rezultati — 4. koio
Tišina : Turnišče ,	1:1
Dobrovnik : Veržej	0:0
Mladost : Dokležovje	7:0
Odranci : Renkovci	1:4
Bakovci : Hotiza	3:1
Beltinka : Črenšovci	2:2
Mladost	4 4	0 0 12:2 8
Dobrovnik	4 3	1 0 11:3 7
Veržej	4 2	2 0 5:2 6
Turnišče	4 2	11 8:4 5
Beltinka	4 2	1 1 11:8 5
Bakovci	4 2	0 2 9:6 4
Črenšovci	4 1	2 1 6:5 4
Tišina	4 1	12 8:8 3
Hotiza	4 1 0	i 3 8:10 2
Renkovci	4 1 C	i3 7:11 2
Odranci	4 0 1	3 5:16 1
Dokležovje	4 0 1	3 1:14 1
I.	MNL MS
Rezultati — 4. kolo Čarda : Rakičan Ižakovci : Lipa Gančani : Puconci Radgona : Tromejnik Filovci : Tešanovci Cankova : Ljutomer
Čarda	4	3
Ižakovci	3	1
Lipa	4	I
Cankova	3	2
Ljutomer	3	I
Gančani	3	I
Filovci	4	2
Tromejnik	3	1
Radgona	4	1
Rakičan	4	1
Puconci	4	0
Tešanovci	3	0
4:1 3:3 2:1 1:3 3:1 neodigrano 0 1 9:5 6 2 0 7:4 4 2 1 11:9 4 0 1 5:3 4 2 0 5:4 4 2 0 3:2 4 0 2 5:5 4 11 4:5 3 1 2 8:10 3 1 2 5:10 3 2 2 7:9 2 12 2:5 1
II.	MNL	MS
Rezultati -	— 5. kolo	
Bratonci—	-Apače	3:0
Bogojina-	-Selo	3:2
Šalovci — Rogašovci		2:2
Prosenjak.	— Romah	4:2
Križevci —	Serdica	2:6
Hodoš—Vrelec		2:4
Rogašovci	5 4	1 0 15: 6 9
Hodoš	5 4	0 1 21: 9 8
Bratonci	5 3	1 1 13: 6 7
Šalovci	5 2	2 1 14:12 6
Prosenjak.	5 3	0 2 14:12 6
Bogojina	5 2	1 2 16:15 5
Romah	4 2	1 1 13:13 5
Selo	5 2	1 2 12:12 5
Vrelec	5 2	1 2 12:16 5
Serdica	4 1	0 3 9:11 2
Grad	4 1	0 3 13:16 2
Apače	4 0	0 4 5:12 0
Križevci	4 0	0 4 4:21 0
I. ONL Lendava
Rezultati — 3. kolo
Bistrica— Nedelica	0:0
Kobilje—Mostje	3:4
Petišovci —Nafta B	7:1
Polana—Lakoš	1:2
Bistrica	3 2 10	7: 4 5
Lakoš	3210	7: 5 5
Petišovci	3 111	10: 5 3
Mostje	3 111	'8: 8 3
Polana	3 111	3: 3 3
Kobilje	3 0 2 1	7: 8 2
Nedelica	3 0 2 1	1:22
Nafta B	3 0 12	4:12 1
II.	ONL Lendava
Rezultati — 3. kolo
Kapca :Olimpija	1:6
Graničar:Panonija	1:0
Žitkovci :Zvezda	2:3
Olimpija	3	2	1	0	12:	6	5
Zvezda	2	2	0	0	10:	4	4
Graničar	2	2	0	0	7:	1	4
Panonija	3	111	7:	5	3
Žitkovci	3 0 0 3 5:12 0
Kapca	3 0 0 3 4:17 0
PRL — moški
Rezultati
Bakovci !L : Mladinec	25:13
Krog II : Polana	30:23
Krog-vet. :	Bistrica	38:17
Mladinec :	Bistrica	24:30
Razkrižje :	Krog II.	16:33
Bakovci II	: Bakovci-vet. 31:28
Polana : Krog-vet.	27:40
Krog-vet.	2	2	0	0	78:44	4
Krog II.	2	2	0	0	63:39	4
Bakovci II.	2	2	0	0	56:41	4
Bistrica	2	1	0	1	47:62	2
Bakovci-vet.	1	0	0	1	28:31	0
Razkrižje	1	0	0	1	16:33	0
Mladinec	2	0	0	2	37:55	0
Polana , ,	2	0	0	2	50:70	0,
—tenis-----------------
Novak pred Makoterjem
Teniška sekcija ljutomerskega Partizana, ki šteje okrog sto članov, je pripravila društveno tekmovanje v tenisu za posameznike in dvojice. Med posamezniki je zmagal Novak pred Makoterjem, Kaurinom in Vargazonom. Pri parih pa sta bila prva Kau-rin-Rožman pred dvojico Šu-mak-Ficko ter paroma Varga-zon-Makoter in S. Novak-M. Novak.	T. Ficko
—ŠPORTNI RIBOLOV------
Radgona četrta v državi
Sklenjeno je bilo tekmovanje v športnem ribolovu za pokal Jugoslavije v Ohridu, na katerem so sodelovali tudi pomurski ribiči in dosegli lep uspeh. Ekipa Gornje Radgone je bila četrta, Ljutomera pa enajsta.
Na medrepubliškem tekmovanju v športnem ribolovu za memorial Janeza Rozmana, ki je bilo v Ormožu, je zmagala ekipa Ljutomera. Po sektorjih je bil prvi Janko Božič, drugi Janko Mundjar in tretji Mirko Božič.
PRVI TEHNOSTROJ
Sklenjeno je bilo tekmovanje v športnem ribolovu v okviru sindikalnih športnih iger ljutomerske občine. Sodelovalo je deset ekip. Zmagala je ekipa Tehno-stroja pred Mesnino in MTT. Med posamezniki je bil prvi Hramoš (MTT) pred Mundža-rom in Magdičem (oba Tehno-stroj).
F. K.
Tekmovanje teritorialcev
V Murski Soboti je bilo športno srečanje teritorialcev severovzhodne Štajerske in Pomurja. Pomerili so se v namiznem tenisu, kjer je zmagalo Pomurje s 5:0, v streljanju z MK puško — zmagalo je Pomurje s 692:620 krogov, v malem nogometu — zmagalo je Pomurje z 1:0, in v odbojki, kjer je prav tako slavilo Pomurje z 2:0.
—RADENCI -------------
Srečanje TVD Partizan
V soboto, 26. septembra 1987, bo ob 9. uri na igriščih v Radencih športno srečanje TVD Partizan radgonske občine. Na prvem tovrstnem skupu se bodo pomerili v športnih panogah — moški v malem nogometu, odbojki, košarki in rokometu, ženske pa v odbojki, pikadu in metu na koš. Mlajši pa se bodo predstavili v šaljivem sporedu na poligonu.
— ŠAH---------------
ZMAGAL GABER
Šahovsko društo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo hitropotezni turnir za člane, pionirje in pionirke za september. V članski konkurenci je med 17 igralci prepričljivo zmagal Jože Gaber s 15 točkami pred Igorjem Kosom 12,5, Cirilom Logarjem in Alojzem Kosom po 12, Borisom Kovačem 11,5, Danilom Harijem 10,5, Štefanom Režonjo 8,5, Robijem Radosavljevičem 7,5 točke. Med pionirkami in pionirji sta bili najboljši Sandra Kavaš in Mirica Marič s po 6,5 točke pred Katarino Marič, 5 točk.
Proslavili 30-letnico SD Noršinci
V okviru praznovanja 30-le-tnice SD Noršinci je bila osrednja slovesnost v gasilskem domu v Noršincih. Poleg članov družine in krajanov, so bili na njej tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Murska Sobota. O tridesetletnem delu strelske družine je govoril predsednik Emil Banfi, udeležence pa sta pozdravila tudi predsednik OK SZDL Murska Sobota Geza Farkaš in predsednik OSZ Murska Sobota Anton Kranjc. Ob tej priložnosti so podelili 60 plaket in okrog 200 priznanj zaslužnim posameznikom in organizacijam, strelska družina Noršinci pa je prejela zlato plaketo Strelske zveze Slovenije in priznanje Občinske strelske zveze Murska Sobota.
V okviru praznovanja jubile- > ja pa je bilo v Murski Soboti ; tudi tekmovanje v streljanju z j zračno puško. Sodelovalo je 42 ' ekip ali 120 strelcev in strelk iz | vse Slovenije. V ekipni konkurenci je zmagala SD Kovinar iz i Štor z 823 krogi pred Noršinci, I 820, Muro, 817, Sokolom Lju- ! bljana, 815, in Impolom Slo- : venska Bistrica, 814 krogov. | Najboljši posameznik je bil | Ljubo Špindler (JLA) z 280 | krogi pred Rajkom Robnikom I (Ljutomer), 279, in Janezom | Horvatom (Noršinci), 279 kro- I gov.
Ob praznovanju jubileja je j za člane in vodstvo SD Noršin- j ci pripravil sprejem predsednik i skupščine občine Murska So- : bota, Andrej Gerenčer.
F. Maučec
Člani SD Noršinci na sprejemu pri predsedniku skupščine občine Murska Sobota Andreju Gerenčerju.	Foto: F. Maučec
NAMIZNI TENIS
Unger in Žitek zmagovalca
Na Jesenicah je bil kvalifikacijski turnir najboljših mladincev SRS, ki so se ga, z izjemo Smrekarja, udeležili vsi najboljši. Igralo se je v treh enakovrednih skupinah, najboljši pa so se uvrstili na sklepni slovenski turnir TOP 10, s katerega se bo pet najboljših uvrstilo na zvezni pozivni turnir. Od Sobočanov bosta na slovenskem v prvi skupini zanesljivo igrala Unger in Žitek.
Unger je prepričljivo (z 9:0) zmagal v skupini A, Smodiš je bil s 4:5 šesti in Zupanek z 2:7 osmi. V skupini B je prav tako (z 9:0) slavil Žitek, zelo dober je bil Rihtarič, ki je s 7:2 osvojil tretje mesto. V skupini C je Ori s 6:3 zasedel četrto, Gerendaj pa s 5:4 šesto mesto. Sicer pa smo lahko z igro in uvrstitvami Pomurcev na začetku sezone zelo zadovoljni.	m. U.
SLOVENIJA PRVA
Na tradicionalnih, letos že 14. mladinskih igrah treh dežel — Koroške, Furlanije-Julijske Krajine in Slovenije, ki so bile letos v Wolfs-bergu v Avstriji in na katerih nastopajo mladi do 15. leta starosti, sta v namiznoteniški reprezentanci Slovenije nastopila Janko Ori iz M. Sobote ter Boris Rihtarič iz Radgone. Veliko sta pripomogla k temu, da je Slovenija zasedla prvo mesto, saj je oba nasprotnika premagala z 9:0.	M. U.
KAJAKAŠTVO
Lani 1., letos 5. mesto
Lanski državni članski prvak v spustu na divjih vodah Štefan Varga, član BD Mura Krog, se je na letošnjem prvenstvu (minulo soboto na reki Savi pri Tacnu), moral zadovoljiti s 5. mestom. Miran Karas je osvojil 7., Simon Kuzmič (oba Krog) pa 10. mesto. Prvič je na članskem prvenstvu nastopil tudi član BD Bistrica Alojz Ozbetič in se med 150 tekmovalci uvrstil okrog 30. mesto. Velik uspeh pa so kroški kajakaši dosegli v moštveni vožnji (3 x K—1), saj je ekipa Kuzmič—Varga —Karas zasedla 2. mesto.	J. G.
—ATLETIKA---------------------------------
GRABAR TRETJI
Na tradicionalnem Rogaškem teku je sodeloval tudi član AK Pomurje iz Murske Sobote, Geza Grabar. Na 7 km dolgi progi je v kategoriji članov zasedel tretje mesto s časom 23:53.	— ms—
POKAL RADGONI
Rokometni klub Bakovci je pripravil prvi turnir veteranov za pokal KS Bakovci. Med štirimi ekipami je zmagala Radgona pred Poletom iz Murske Sobote, Bakovci in Radenci ter prejela pokal.
Finalisti pomurskega prvenstva v tenisu. Od leve: Babič, Klemenčič, Avsec in Potočnik.	Foto: L. Klar
VESTNIK,24. SEPTEMBRA 1987
STRAN 15
samozaščita, varnost,, obramba
Prometna preventiva v organizacijah združenega dela
Dobro mednarodno
sodelovanje
gasilcev
Gasilci pomurskih občin že več kot dvajset let uspešno sodelujejo z gasilci v sosednji Avstriji in na Madžarskem. To se kaže v izmenjavi strokovnega izpopolnjevanja, tehnične opreme, na medsebojnih srečanjih in vajah ter reševalnih akcijah. Z republiko Avstrijo je to sodelovanje urejeno že dalj časa z mednarodnim sporazumom, v katerem je zapisano, da si gasilci z obeh strani meje pomagajo pri gašenju požarov in ob drugih nesrečah, kot so razlitje nevarnih snovi, prometne in razne elementarne nesreče. Z republiko Madžarsko pa je bil tak sporazum sklenjen leta 1981, vendar se v takšnem obsegu, kot je bil sklenjen, začne uveljavljati šele sedaj.
Tako sodelovanje prav gotovo prispeva k uspešnemu reševanju problemov pri gašenju in reševanju, ki so prej obstajali, hkrati pa prispeva k utrjevanju dobrih sosedskih odnosov. V okviru tega sodelovanja pomurski gasilci in gasilci v Avstriji in na Madžarskem vsako leto sprejmejo letne programe dela, kijih dokaj uspešno uresničujejo. Ze do sedaj so skupno izvedli več uspešnih akcij pri gašenju požarov ob meji, zelo usšeno pa sodelujejo tudi na strokovnem področju, saj se pogosto srečujejo na raznih tekmovanjih in operativnih vajah. Tako bodo tudi gasilci iz vseh treh obmejnih dežel sodelovali na predkongresnem tekmovanju. Zgledi dobrega sodelovanja gasilcev so predvsem med Lendavo in Lentijem na Madžarskem, Gornjo Radgono in Radgono v Avstriji, obmejnimi krajevnimi skupnostmi Rogašovci, Kuzma in Grad na Goričkem ter okrajem Jenersdorf v Avstriji, Občinsko gasilsko zvezo Murska Sobota in Železno županijo na Madžarskem ter deželno gasilsko komando v Železnem v Avstriji, Občinsko gasilsko zvezo Lendava in županijo Zala na Madžarskem. Predvideno pa je tudi, da bi soboški potapljači pripravili na Blatnem jezeru prikaz reševanja ter tako začeli sodelovanje tudi na tem področju.
Feri Maučec
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE
S traktorji — preveč nesreč
Zaletel se je v betonsko ograjo
13.	septembra je voznik osebnega avtomobila Martin Pozderec iz Meli-nec vozil z neprimerno hitrostjo po lokalni cesti v Trnju. V ovinku ga je zaneslo v betonsko ograjo. Voznik se ni poškodoval, poškodbe pa je dobil: sopotnik Slavko Maje iz Melinec.
Zmečkal ji je nogo
16.	septembra seje zgodila prometna nezgoda v Dol^ vasi. Pred trgovino je parkiral tovornjak, ki ga je vozil Jože Antolin iz Gaberja. Ko se je vključeval v promet, je prezrl peško Marijo Simonka iz Dolgovaških Goric, jo zadel in jo hudo poškodoval.
Podrl kontrolno kabino
16.	septembra se je zgodila prometna nezgoda na mejnem prehodu v G. Radgoni. Rudolf Oeltjen iz Avstrije je zapustil tovorno vozilo, da bi uredil formalnosti na carini, ne da bi ga zavrl. Tovornjak se je premaknil, podrl zapornico in kontrolno kabino. Škode je za 7,4 milijona dinarjev.
Padel pod traktor
17.	septembra se je zgodila prometna nezgoda v Trdkovi. Vzrok za nezgodo so slabe zavore na traktorju in prikolici. Voznik traktorja je nakladal drva na prikolico. Traktor se je premaknil in po strmini peljal proti parkiranemu osebnemu avtomobilu. Voznik traktorja Jože Rogan je skušal preprečiti nesrečo in zategniti zavoro, a mu to ni uspelo, padel je pod kolo traktorja in se hudo poškodoval.
Na traktorju jih je bilo preveč
Jože Hozjan s Hotize je vozil traktor proti Crenšovcem. Na ščitnikih koles je peljal še tri sopotnike. Zaradi neizkušenosti in neprimerne hitrosti je v ovinku padel s traktorja sopotnik Janez Hanc iz Črenšovec, ki se je hudo poškodoval.
Promet je, vsaj če sodimo po številu mrtvih, poškodovanih in po materialni škodi, ki nastaja ob prometnih nezgodah, ena najhujših »bolezni« sodobnega časa. Ker je zastopanost vozil v cestnem prometu, ki so v družbeni lasti, zelo velika, se želimo v tem sestavku dotakniti prav prometne preventivne dejavnosti v organizacijah združenega dela.
Trenutno je v Pomurju 1834 vozil, ki so v lasti organizacij združenega dela. Upoštevaje, da so vsa ta vozila na cestah dnevno po več ur, po prevoženih kilometrih pa jih sploh ne moremo primerjati z vozili v zasebni lasti, je pristop ozdov do vzgoje poklicnih voznikov, do nadzora nad njimi in do ustrezne vzdrževano-sti vozil nedvomno zelo pomemben. Organizacije združenega dela, ki opravljajo javni prevoz ljudi in tovora ali prevoze za lastne potrebe, zavezuje že sam Zakon o temeljih varnosti cestnega pro-
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Lendava si na različne načine prizadeva izboljšati varnostno kulturo občanov. Večkrat pripravljajo spretnostne preskušnje za kolesarje, zlasti v osnovnih šolah. Tudi letos so organizirali več takšnih akcij, ki si jih je ogledalo veliko občanov.	n
----LENDAVA---------—______________________
Pionirji — gasilci pred kongresom
Vsa gasilska društva v lendavski občini bodo s povečano aktivnostjo počastila bližajoči se gasilski kongres. Aktivnost je dobra tudi v vrstah najmlajših gasilcev, ki jih čaka t,a mesec nekaj pomembnih akcij. Na 20. srečanju pionirjev-gasilcev Slovenije in Hrvaške, ki bo tokrat v Kumrovcu 26. septembra, bodo tudi gasilci-pionirji iz lendavske občine. Srečanja se bo udeležila pionirska gasilska desetina gasilskega društva s Kobilja. 19. in 20. septembra pa bo republiško kongresno tekmovanje za pionirje-gasilce v Ribnici. Na podlagi rezultatov, doseženih na izbirnem tekmovanju, se bo tega tekmovanja udeležila mlajša pionirska ženska desetina gasilskega društva V. Polana.
Kongresno tekmovanje gasilcev Slovenije bo tokrat oktobra v Kopru, udeležila se ga bo poklicna gasilska enota Ine Nafte Lendava. Gasilska društva lendavske občine bodo več akcij pripravila tudi doma, da bi čim bolje počastili gasilski kongres.	janj d.
Izsilila prednost
18.	septembra se je zgodila prometna nezgoda v Beltincih. Vera Flisar iz M. Sobote je vozila osebni avtomobil po Ravenski ulici. Ko se je pripeljala do križišča z Gregorčičevo ulico, je spregledala voznico kolesa z motorjem Darjo D. iz Beltinec. Pri trčenju se je Darja D. hudo poškodovala.
Prehitro v ovinek
19.	septembra se je peljal voznik osebnega avtomobila Ljubomir Kosi iz Maribora z neprimerno hitrostjo in domnevno vinjen v Spodnjih Ivanj-cih. V ovinku ga je zaneslo s ceste v bližnjo betonsko ograjo. Težje sta se poškodovala Avgust Mauko in Drago Skrabar, lažje pa Ljudmila Skrabar in Drago Skrabar (starejši), vsi sopotniki Ljubomira Kosija.
Zaletel se je v kolesarja
20.	septembra se je zgodila prometna
DO Radenska Radenci
TOZD TURIZEM IN GOSTINSTVO ZVEZDA MURSKA SOBOTA Komisija za delovna razmerja tozda
VABI k sodelovanju .
več čistilk	s
za potrebe:
1)	ČIŠČENJE PROSTOROV STROKOVNIH SLUŽB TOZDA ZVEZDA M. Sobota v popoldanskem času
2)	ČIŠČENJE PROSTOROV GOSTIŠČA ZVEZDA BELTINCI v dopoldanskem času
3)	ČIŠČENJE PROSTOROV RESTAVRACIJE ZVEZDA M. SOBOTA v dopoldanskem času
4)	ČIŠČENJE SLAŠČIČARNE ZVEZDA BELTINCI in POMIVANJE POSODE v popoldanskem času
POGOJI:
— končana osnovna šola oz. končanih najmanj 6 razredov osnovne šoj-le.
Prednost bodo imele kandidatke iz bližine delovnega mesta.
Delovno razmerje bomo sklenili pod točko 1, 2, 3, za nedoločen čas, pod točko 4 za določen čas — za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu.
Kandidatke naj svoje vloge pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: TOZD ZVEZDA MURSKA SOBOTA — kadrovska služba.
meta, ki določa, da organizirajo in stalno opravljajo nadzorstvo nad tem, ali so izpolnjeni za voznike predpisani pogoji, ali so vozila tehnično brezhibna in ali so izpolnjeni z drugimi predpisi določeni pogoji, od katerih je odvisna varnost cestnega prometa. Ob zakonskih predpisih pa imajo ozdi tudi v svojih samoupravnih aktih podrobno opredeljene obveznosti do tega področja.
Milica, ki ureja in nadzira cestni promet izključno s ciljem, da bi zagotovila večjo prometno varnost, z njo pa tudi drugi dejavniki, ki jim je naložena skrb za preventivno dejavnost v cestnem prometu, ugotavljajo, da ozdi v okviru možnosti ne naredijo vsega, kar bi lahko. Tako imenovani ekonomski interes, ko posamezni ozdi s ciljem, da dosežejo največji možen dohodek, mnogokrat povzroča zanemarjanje varnostnega vidika. Kljub dobremu poznavanju pravnih norm vozila
nezgoda v Poznanovcih. Voznik osebnega avtomobila Mihael Žekš iz Ko-vačevec je vozil domnevno vinjen in po levi strani ceste v Poznanovcih. Zaletel se je v kolesarja Franca Rou-dija iz Poznanovec in ga hudo poškodoval.
Hudo poškodovan otrok ,
20.	septembra se je zgodila prometna nezgoda pri Ljutomeru. Kolesar, otrok M. L iz Ljutomera, je zaprl pot motoristu Milanu Janžekoviču s Spodnjega Kamenščaka. Pri padcu se je otrok hudo poškodoval.
Požar v garaži
14.	septembra je zagorelo v garaži Martina Pucka v Bratoncih. V celoti je zgorelo ostrešje garaže in drvarnice, nekaj ječmena in orodja. Škode je 1,5 milijona dinarjev. Vzrok za požar je neprimerno shranjevanje pepela.
J. D.
preobremenjujejo in s tem povzročajo poleg splošne nevarnosti še poškodovanja že tako slabih in dotrajanih vozišč, z opustitvijo izvajanja preventivnih tehničnih pregledov vozil in z nepravočasnimi zamenjavami varnostno pomembnih sklopov na vozilih zmanjšujejo na račun prometne varnosti stroške vzdrževanja, z napotitvami enega samega voznika na daljše relacije prekoračujejo dovoljeni čas trajanja vožnje in s tem povzročajo preutrujenost pri voznikih, vse to pa so potencialni vzroki za prometne nezgode. Zadovoljivih rezultatov pa ne daje tudi kontrola, ki jo izvajajo ozdi sami. Kontrolorji, ki imajo nalogo nadzirati in osveščati voznike, v prenekaterih ozdih izhajajo iz vrst voznikov, kar ima za posledico, da njihove ugotovitve mnogokrat ne prispejo do ustreznih organov, saj so z vozniki solidarni.
Čeprav se v zadnjih obdobjih zaznavajo interesi ozdov, da bi ob ustreznem izobraževanju voznikov dosegali čim večje poznavanje cestno prometnih predpisov in vozniške etike, pa se pri mnogih voznikih opaža odpor do takega pridobivanja in dopolnjevanja znanja, kar potrjujejo tudi odgovorni v DO. Prav ti pa bi lahko (in bi morali) v bodoče vložili še več truda in dela v vzgojo in osveščanje svojih voznikov, saj je vsem nam znano, da je prav človek-voznik tisti, ki lahko največ prispeva k prometni (ne)varnosti.
POSTAJA PROMETNE
MILICE
MURSKA SOBOTA
Za večjo varnost
Gasilci v Čentibi so v nedeljo prevzeli gasilski avto TAM, ki je sicer, stal 9 milijonov, vendar je dve tretjini sredstev zagotovila samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom. Prispevek društva oziroma občanov (okrog 3 milijone dinarjev) je glede na to, da je naselje manjši kraj, velik. Sicar pa gasilsko društvo v Čentibi deluje že nekaj desetletij. Ob prevzemu gasilskega avta so pripravili večjo slovesnost, ki so se je udeležili tudi predstavniki kraja Csomoder z Madžarske, s katerim sodelujejo na večih področjih.	s.
Za boj proti raku so prispevali NAMESTO CVETJA V POČASTITEV SPOMINA POKOJNIH SO PRISPEVALI:
družina RAVNIC, M. Sobota — za pok. Ivana MORCA iz Gorice 5.000.— din; družina KE-USCHLER, M. Sobota za pok. Irmo ŠTIVAN iz Ljubljane 5.000,— din; družina HAJDUK M. Sobota, Kopališka ul. — za pok. Marijo KOLOŠA 5.000,-din; Jolanka KRANJČIČ, M. Sobota — za pok. Mufida BAČ-VIČA M. Sobota 10.000; Anica HORVAT, M. Sobota — za pok. Mufeda BAČVIČ M. Sobota 10.000.— din; Štefan CIPOT, Mlajtinci, za pok. Petra BRUN-CA, M. Sobota 5.000,— din; V6-reš-FICKO Mlajtinci, za pok. Petra BRUNCA, M. Sobota 5.000.— din; OOS SO M. Sobota, za pok. Petra BRUNCA, M. Sobota 10.000,— din; OOS SO M. Sobota, za pok. očeta Milanaf HAJDINJAKA 7.000,- din; Dr, Maja ŠERUGA, M. Sobota -prispevek društva 47.580,— din; Osn. šola Prekmurske brigade — člani RK, Prispevek društvu 2.000,- din.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Prispevke nakazujte na tek. rač.: 51900-678-48545 Pomursko društvo za boj proti raku.
Vse delovne organizacije prosimo, da poravnajo članarino za tekoče leto. Članarina znaša 100.— din na člana.
M. Sobota, 11.9. 1987
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU
-t JEKLO
Wtehna
INTEGRAL
RS
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE
GORNJA RADGONA n.sol.o.
DRAŽBO
osnovnih sredstev — opre' me za separacijo
Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve, Veljka Vlahoviča 12, M. Sobota,
razpisuje
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja dela in naloge
1.	učitelja krojnega risanja
za nedoločen čas s polnim delovnim časom; pogoj: višja izobrazba tekstilne tehnologije, višja izobrazba tekstilno-konfekcij-ske tehnologije
1	učitelj PP v tekstilnotehnološki usmeritvi
za določen čas s polnim delovnim časom; pogoj: višja izobrazba tekstilnokonfekcijske tehnologije ali višja izobrazba tekstilne tehnologije z ustrezno prakso;
1 učitelja fizike
za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu; pogoj: — visoka izobrazba pedagoške smeri fizike ali pedagoške smeri fizike z matematiko ali matematiko s fiziko
— visoka izobrazba splošne, naravoslovne, matematično fizikalne, industrijske, astronomske ali meteorološke smeri fizike ali tehnične fizike z dodatno pedagoško-andragoško izobrazbo.
Nastop dela za vsa razpisna dela in naloge po dogovoru.
Ustrezne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve, Murska Sobota, Veljka Vlahoviča 12, telefon 22-640, int. 14.
Zdravilišče Radenska, n. sol. o., Radenci objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja tozda Naravno zdravilišče prosta dela in naloge
TEHNIČNEGA VODENJA
Pogoji:
višješolska izobrazba strojne-energetske ali druge ustrezne tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj
PLESKARSKA DELA
Pogoji:
KV pleskar in 2 leti delovnih izkušenj
Poskusno delo traja 3 mesece.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravilišče Radenska, Radenci, kadrovsko-socialna služba.
Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v roku 45 dni po poteku objavnega roka.
----VABILO UPOKOJENCEM—
Društvo upokojencev Murska Sobota vabi k sodelovanju upo-kojenki/-ca za opravljanje tajniških in blagajniških dolžnosti z znanjem strojepisja.
Na Društvu upokojencev Murska Sobota, Kocljeva 4, naj se zainteresirani oglasijo ob ponedeljkih ali četrtkih najpozneje do 15. 10. 1987.
Lesna industrija Idrija, n. sol. o. 65281 Spodnia Idnia
KAKO DO NOVE SPALNICE ALI SAMSKE SOBE?
STARO ZA NOVO informacije:
LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267 vsak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in nedeljo!
INTEGRAL, PIP AVTORADGO-NA, tozd Proizvodnja, Ljutomerska 29, G. RADGONA, na osnovi sklepa DS z dne 20. 8. 1987 ponovno objavlja
Licitacija bo v ponedeljek, 28. 9. 87 ob 10. uri v prostorih Avto-radgone, Ljutomerska 29.
Ogled in plačilo varščine bo uro pred dražbo v višini 10 % od izklicne cene.
Pravico do udeležbe na dražbi imajo samo družbeno pravne osebe.
STRAN 16
VESTNIK 24. SEPTEMBRA 1987
Radijski in televizijski spored od 25. septembra do 1. oktobra
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK
SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKASOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
PETEK: 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Turistična oddaja, 17.30 — Reklame—glasba, 18.00 — »21-232« — Propagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
SOBOTA: 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktual-
no, 16.55
Obvestila,
TV LJUBLJANA
17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak svetuje, 17.40 — Reklame—glasba, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14. do 16. (telefon: 21-232)
10.00 Tednik. 11.00 Dokumentarec meseca. 11.40 Matineja. 15.35—00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 15.50 Tednik. 16.50 Dokumentarec meseca. 17.30 Poročila. 17.35 Vukov kotiček, 4. del otroške serije TV Beograd. 17.50 Dr. Who: Robot, 8. del angleške nadaljevanke. 18.15 Industrija zagorele polti, izobraževalna oddaja. 20.00 J. Jakes: Sever in Jug, L del ameriške nadaljevanke. 20.55 Zakon ljubezni, 3. del dokumentarne serije. 21.40 Rezerviran čas. 22.10 Tv dnevnik. 22.25 Ciklus Clauda Cha-brola: Užitek do konca.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Znanost. 18.30 Premor (samo za LJ2). 18,40 Številke in črke — kviz. 19.00 Šopek domačih (samo za Lj2). 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zabavnoglasbena oddaja. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 En avtor, en film. 22.55 Kronika bitef-a (do 23.55)
TV ZAGREB
8.25 Tv v šoli, 16.00 Tv v šoli, 17.00 Kronika reških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Čigav je otrok?, 21.00 Kviz, 22.00 Dnevnik, 22.20 Kultura, 23.50 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.20 Glasbene anekdote, 22.35 Umetnine.
Drugi program
16.00 Iz parlamenta, 17.00 Svet živali, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Afrika, 21.20 Petkov filmski večer.
TV MADŽARSKA
8.35 Nek odvečen človek, pon. 9.20 Moška zabava, češki film. 10.25 Panorama, pon. 11.25 Telovadba za invalide. 16.00 Tretji kanal. 17.10 TV spored za 3 dni. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka informacije. 18.00 Okno, služnostni spored. 19.00 Za boljši jezik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kramljanje, T. Vtray. 21.20 Dama s kamelijami, TV igra. 23.00 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Program za otroke, 18.00 Nora ljubezen — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče, 19.45 Veronica — telenovela, 20.30 Koncerti iz kulturnega doma L Cankar in Brahmsove sinfonije simfonični orkester RTV Lj, dirigira: Anton Nanut, dela: Korzakov, 22.15 TVD Vsedanes, 22.30 Moč spomina — pričevanja znanih osebnosti stoletja, 23.40 Telefilm.
TV LJUBLJANA
NEDELJA: 10.05	-
Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Oddaja v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 —- V nedeljo popoldne (kmetijska, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-2321
PONEDELJEK: 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktu-
alno,
16.55 — Obvestila,
17.00 — Športna oddaja,
17.30 — Reklame—glasba,
18.00
Iskanje-znanje-ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in
pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TOREK: 16.00 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktual-
no, 16.55
Obvestila,
17.00 — V živo, 17.30 — Reklame—glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega .slovenskega sporeda.
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
TV LJUBLJANA j TV LJUBLJANA
SREDA: 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktual-
no, 16.55
Obvestila,
17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Reklame— glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Mladinska oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
ČETRTEK: 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Kulturna oddaja, 17.30 — Reklame—glasba, 18.00 — Iz delegatskih klopi, 18.10 — Miš-maš, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
7.45 in 15.50—23.05 Teletekst RTV Ljubljana. 8.00 Poročila. 8.05 KJjukčeve dogodivščine, 5. del lutkovne serije. 8.20 Moj prijatelj Piki Jakob, 5. del otroške serije. 8.40 Neža Maurer: Jesenski veter, oddaja za otroke. 9.00 Nacionalni parki: Mljet, otroška oddaja TV Zagreb. 9.25 Ex Li-bris M & M, ponovitev 6. oddaje. 10.30 Ponovitve — izbor iz preteklega tedna. ... Poročila (do ...). 16.05 Poročila. 16.10 Laurence Olivier — portret, I. del angleškega filma. 17.30 Glasovi zgodovine: Ahmed Sukamo, dokumentarna serija. 18.20 Da ne bi bolelo. 18.45 Risanka. 18.55 Propagandna oddaja. 19.00 Kino. 19.10 .... 19.15 Iz Tv sporedov. 19.20 Propagandna oddaja. 19.25 Zrno, vreme. 19.30 Tv dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.10 Propagandna oddaja. 20.15 Igra s kožo, ameriški film. 21.55 Propagandna oddaja. 22.00 Tv dnevnik. 22.15 N. Shute: Mesto kot Alice, 2. del avstralske nadaljevanke.
Oddajniki II. TV mreže:
18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Svet na zaslonu (samo za LJ2). 20.55 Rezerviran čas (samo za LJ2). 21.45 Poročila. 21.50 Feljton. 22.20 Jazz. 22.50 Športna sobota. 23.10 Reportaža z namiznoteniškega turnirja Vilim Ha-rangozo (do 23.20).
TV LJUBLJANA
8.55-13.05
in
13.20-22.15 Teletekst RTV Ljubljana. 9.10 Poročila. 9.15 Ziv žav: Risanke, Sršeni v panju. 10.10 Dr. Who: Robor, ponovitev 8. dela angleške nadaljevanke. 10.35 N. Shute: Mesto kot Alice, ponovitev 2. dela avstralske nadaljevanke. 11.25 Domači ansambli: Alpski večer, 6. oddaja. 11.55 Propagandna oddaja. 12.00 Kmetijska oddaja TV .... 13.00 Poročila (do 13.05). 13.35 N. V. Gogolj: Mrtve duše, 4. del sovjetske nadaljevanke. 14.55 Poročila. 15.00 Poznate Jugoslavijo? — kviz (Hrvaška). 16.30
Prisluhnimo tišini.
Caprice, ameriški
17.10 film.
18.45 Risanka. 18.55 Propagandna oddaja. 19.00 Kino. 19.10 Risanka. 19.15 Iz TV sporedov. 19.20 Propagandna oddaja. 19.25 Zrno, vreme. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Propagandna oddaja. 20.00 V. Nedelkovski: Pretežno vedro, 6. — zadnji del nadaljevanke TV Skopje. 20.45 Propagandna oddaja. .20.55 Zdravo.ZL
Oddajniki II. TV mreže:
19.30 Tv dnevnik. 20.00 Poljudnoznanstveni film. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Serijski film. 22.00 Čas podvigov, dokumentarna oddaja. 22.45 Mali koncert. 23.00 Tv galerija (do 23.30).
Tv mozaik. 10.00 Zrcalo tedna. Matineja. 10.20 Čisto na dntl, nemški film (barvni in ČB) (do 12.00). 16.45—23.00 Teletekst RTV Ljubljana. 17.00 Tv mozaik — ponovitev. 17.20 Poročila. 17.25 Radovedni taček: Zvezda, 13. oddaja. 17.40 Pamet je boljša kot žamet, 13. oddaja. 17.45 Nacionalni parki: Skadarsko jezero. 18.15 Glasbeni ropot. 18.45 Risanka. 18.55 Propagandna oddaja. 19.00 Obzornik. 19.12 Iz Tv sporedov. 19.17 Propagandna oddaja. 19.25 Zrno, vreme. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Propagandna oddaja. 20.00 K. Follet: Ključ do Rebeke, 3. del ameriške nadaljevanke. 20.55 Propagandna oddaja. 21.00 Aktualno: Ustavne spremembe. 22.00 Tv dnevnik. 22.15 Jugoslovanska teveteka: Lice ob licu.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Basnodrom, otroška oddaja TV Skopje, 17.45 Vukov kotiček, otroška oddaja, 18.00 Beograjski Tv program, 18.55 Premor (samo za LJ 2), 19.00 Indirekt, oddaja o športu, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Meridiani, zunanjepolitična oddaja, 20.30 Mali koncert resne glasbe, 20.45 Včeraj, danes, jugri, 21.05 Kosilo na travi, francoski film, 22.35 Znanost (do 23.20).
10.00 Tv mozaik — šolska TV: Psihologija: Misliti
ustvarjalno
kako do
TV ZAGREB
TV ZAGREB
9:00 Tv v šoli, 13.30 Narodna glasba, 14.00 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Glasbena oddaja, 20.15 Boljše življenje, 21.50 Povampirjeni Milles (film), 22.30 Dnevnik, 22.45 Nočni program.
TV AVSTRIJA
10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Tudi mi smo hodili v šolo, 15.00 Poznate Jugoslavijo?, 16.55 Morje, ljudje, obale, 17.30 Sedem nevest za sedem bratov (film), 19.00 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Tudi to bo minilo, 20.50 Dober večer, 21.35 Dnevnik, 22.00 Športni pregled, 22.30 Program plus.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
ustvarjalnosti? Naravoslovni dan, 11.00 Jezikovni utrinki, 11.05 Tuji jeziki: Angleščina XVII. (do 11.35), 16.20—23.10 Teletekst RTV Ljubljana, 16.35 Tv mozaik — šolska TV, ponovitev, 17.45 Poročila, 17.45 Periskop, 18.45 Risanka, 18.55 Propagandna oddaja, 19.00 Obzornik, 19.12 Iz tv sporedov, 19.17 Propagandna oddaja, 19.25 Zrno, vreme, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Propagandna oddaja, 20.00 Euripid: Ifigenija v Avlidi, drama TV Zagreb, 21.30 Propagandna oddaja, 21.35 Ko mislim nate, samospev R. Simonitija v izvedbi Jurija Reje, 22.55 Tv dnevnik.
Oddajniki II. TV mreže:
17.30 Tuji jeziki (samo za LJ 2), Angleščina XVII, 18.30 Premor (samo za LJ 2), 18.40 Številke in črke — kviz, 19.00 Videogodba (samo za LJ 2), 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije: Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, dokumentarna serija (samo za LJ 2), 20.35 Žrebanje lota (samo za LJ 2), 20.45 Informativna oddaja, 21.00 Narodna glasba, 21.50 Zabavni program (do 22.20)
OPOMBA:
LJ emitira smo za JRT 2 oddajo Resne glasbe od 20.00—20.45 Koncert simfonikov RTV Ljubljana: J.
TV mozaik: 10.40 Euri-pid: Ifigenija v Avlidi, ponovitev drame TV Zagreb (do 12.10), 16.40-23.30 Teletekst RTV Ljubljana, 16.55 TV mozaik — integrali, ponovitev, 17.35 Poročila, 17.40 KJjukčeve dogodivščine, 6. del lutkovne serije, 17.55 Moj prijatelj Piki Jakob,_6. del otroške serije, 18.15 Živalski svet, izobraževalna oddaja, 18.45 Risanka, 18.55 Propagandna oddaja, 19.00 Obzornik, 19.12 Iz TV sporedov, 19.17 Propagandna oddaja, 19.25 Zrno, vreme, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Dobrodošli na Dunaju, 3. del avstrijske trilogije Kam in nazaj (čb), 22.00 Propagandna oddaja, 22.05 Po sledeh napredka, 22.45 Tv dnevnik, 23.00 Videogodba, ponovitev.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Indijanske legende, otroška serija. 18.00 Izobraževalna oddaja, 18.40 Številke in črke — kviz, 19.00 Tv koledar, 19.10 Risanka, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Športna sreda (2. tekma 1. kola PEP v nogometu), 22.15 Tv dnevnik (do 22.35).
OPOMBA:
Ljubljana: Rokomet — Dinos Slovan—Medveščak (15.50—17.15).
TV ZAGREB
TV LJUBLJANA
10.00 Tv mozaik — šolska TV: Umetnostna zgodovina: Stili-obdobja-življe-nje: Antika—Rim, Glasbena vzgoja: Glasbeni inštru-meti — oboa, Kulturna dediščina: Mlini in mlinarstvo v dolini Krke, Matineja, 11.00 90 Dni, kanadski film (do 12.35), 16.10-22.55 Teletekst RTV Ljubljan, 16.25 Videostrani, 16.40 Tv mozaik — šolska TV, ponovitev, 17.40 O. Župančič: Naslikam tičko, 17.55 Bilo je ..., 18.25 Zelena straža, 18.45 Risanka, 18.55 Propagandna oddaja, 19.00 Obzornik, 19.22 Iz Tv sporedov, 19.17 Propagandna oddaja, 19.25 Zrno, vreme, 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Propagandna oddaja, 20.05 Tednik, 21.05 Propagandna oddaja, 21.10
P.
o.
Enquist: Avgust
Strindberg, 5. del švedske nadaljevanke, 22.10 Tv dnevnik, 22.25 Videostrani (do 22.55).
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Otroška oddaja, 18.00 Izobraževalna oddaja, 18.30 Risanka, 18.40 Številke in črke — kviz, 19.00 Tv koledar, 19.10 Risanka, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Narodna glasba, 20.45 Informativna oddaja, 20.55 Dokumentarni večer, 22.25 Branje (do 22.55).
TV ZAGREB
TV ZAGREB ,
9.00 Tv v šoli, 15.40 Program plus, 17.10 Kronika varaždinskih in bjelovarskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Ženska zgodba (drama), 21.15 Evropska civilizacija na pohodu, 22.05 Dnevnik, 22.25 Program plus.
Haydn
Koncertantna
simfonija; Schuman: Koncert za violončelo.
TV ZAGREB
9.00 Tv v šoli, 16.00 Tv v šoli, 17.10 Kronika karlovških, siških in gospiških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30. Dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.30 Dnevnik.
9.00 Tv v šoli, 16.00 Tv v šoli, 17.10 Kronika splitskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Panorama, 21.05 Obarvana svetloba (oddaja o filmu), 22.45 Dnevnik.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 14.40 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 19.25 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stavimo, da, 22.05 Pod črto (kabaret), 23.05 Peter Kraus.
TV MADŽARSKA
8.45 Spored za otroke. 9.50 Dan oboroženih sil. 10.40 Kratki filmi. 11.30 Dan oboroženih sil. 12.40 Naš ekran, pon. 14.10 Šport bodočnosti, bodočnost športa. 14.55 Letalci, reportaža. 16.00 Prenosi ob dnevu oboroženih sil. 17.00 Dnevnik. 17.15 Kviz. 18.00 Forum, tema: Oborožene sile. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Primer za dva, kriminalka. 21.10 Parabola. 21.40 Vrtnica Lignana. 22.50 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Program za otroke, 18.00 Nora ljubezen — telenovela, 19.00 Umetnost — dokumentarec, 19.30 TVD Stičišče, 19.45 Veronica — telenovela, 20.30 Grand hotel Des Palmes - film TV, 22.10 TVD Vsedanes, 22.25 Neverjetni dr. Hogg — telefilm, 23.00 Potovanje v svet matematike — dokumentarec.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Orgelski koncert, 11.00 Gradiščanske volitve, 12.00 Usmeritev, 14.20 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Agrippina (opereta), 23.00 Priče časa.
TV MADŽARSKA
8.25 Spored za otroke, do 12.00. 15.15 Ciklus Tengiz Abuladze; Jaz in babica, sovj. č/b film. 16.50 Saber, sbre, viver; spored Priscile Ermel. 17.20 Delta, znanstveni poročevalec. 17.45 Oglejmo si skupaj. 18.25 Družinska telovadba. 18.30 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Pustolovščina v Riu, film. 21.55 Tele-šport. 22.53 Poročila.
28. septembra — ponedeljek: NI SPOREDA
TV KOPER
17.00 Program za otroke: risanke, 18.00 Nora ljubezen — telenovela, 19.00 Pod zvezdami — glasbena oddaja, 19.45 Veronica — telenovela, 20.30 Film: Marmorni človek, 23.15 Avtomobilizem: Formula 1.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Miami Vice, 22.00 Svet živali, 22.45 Seiji Ozawa.
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.30 Fizika, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Veselo okrožno sodišče, 21.15 Schilling, 21.45 Stranski pogledi, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Zdravniški kongres (film).
TV MADŽARSKA
NI SPOREDA
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV KOPER
17.00 Program za otroke: risanke, 18.00 Nora ljubezen — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče, 19.45 Veronica — telenovela, 20.30 Film: Marmorni človek — ponovitev, 22.40 TVD- Vsedanes, 22,45 Film: nadaljevanje, 23.40 Poslednji tabuji — dokumentarec.
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 14.35 Tv v šoli, 15.40 Program plus, 17.10 Kronika osijeških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vse reke tečejo, 21.05 Kontaktni magazin, 22.35 Dnevnik, 22.25 Program plus.
j TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prvi raj (dok. oddaja), 21.05 Dallas, 21.55 Superflip, 22.25 Dekle za zabavo (film).
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Starost ni ovira za poroko (film), 21.55 Šport.
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Bill Cosby, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 21.55 Stranski pogledi, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Pod piratsko zastavo.
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.10 Ponovitve. 11.15 Telovadba za invalide. 17.00 TV spored za 3 dni. 17.05 Ilustrirane popevke, videoklipi. 17.35 Koledar 1987. 18.40 Mini studio ’87. 18.40 V 80. dneh okoli Zemlje, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Verdi, 8. del italijanske nadaljevanke. 21.20 Studio ’87, kulturni TV tednik. 22.20 TV dnevnik.
18.00 Nora ljubezen — telefilm, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče, 19.45 Veronica — telenovela, 20.20 Loto — Žrebanje, 20.30 Film: Brezskrbo, 22.00 TVD Vsedanes, 22.15 Mednarodno izsiljevanje — 1. del nanizanke,. 23.30 Glasbeno poletje.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tele as, 21.50. Šport, 22.20 Samo zaradi moje žene (film), 23.55 Equalizer (nadaljevanka).
Drugi program
19.30
Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.05 Hotel, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Klub 2.
TV MADŽARSKA
9.05 Derrick, pon. kriminalke. 10.05 Studio ’87, pon. 16.40 Tretji kanal, 60 minut napetosti. 17.55 Svet jezika. 18.50 Cie cim, literarne uganke za otroke, Alain Fournier. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Ognjevite ženske, češka TV komedija. 21.20 O politiki, pričetek v partijski šoli. 22.05 Narodne za zbore. 22.10 Trojčki, dokumentarni film. 22.35 TV dnevnik.
9.05 TV doktor, zdravniški nasveti. 9.15 Čao, mami! 9:45 Samcata sama, pon. TV filma. 10.55 Koledar, pon. 16.10 Kormend-Limasol, košarka, m. 18.00 Medalja Hild Ajki? Dokumentarni film. 18.40 Tom in Jerry, risanka. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Ozadje vesti. 21.35 Imate 5 minut časa? 21.40 Akcijska skupina, ameriška kriminalka. 22.25 TV dnevnik
TV KOPER
TV KOPER
17.00 Program za otroke: risanke, 18.00 Nora ljubezen — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče, 19.45 Veronica — telenovela, 20.30 Pod zvezdami — glasbeni variete, 21.50 TVD Vsedanes, 22.00 Film: Zgodba o Vernonu in Ireni Castle.
14.00 TVD novice, 14.10 Veronica — telenovela, 15.00 Bratje Karamazovi — TV nadaljevanka — 1. epizoda, 16.00 Otroški program: Risanke, 18.00 Nora ljubezen — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Mary Hartman — tv film, 20.25 TVD Novice, 20.30 Tenis: Beograd: Živojinovič— Becker, 22.15 TVD Vsedanes, 22.30 Evrogol — goli Pokalov, 23.00 Zgodba o ljubezni in prijateljstvu — IV del
VESTNIK 24. SEPTEMBRA 1987
STRAN 17
Kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA od 25. sept, do 1. okt. 1987
25.	sept, ob 18. uri amer, komedija FLETCH — MASKIRANI DETEKTIV. Režija: Michael Ritchie, igrajo: Chevy Chase, Dana Wheler Nicholson idr.
25.	sept, ob 20. uri brit. kom. DO-ŽIVLJAJI ČISTILCA OKEN. Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda!
27.	sept, ob 16. in 18. uri FLETCH — MASKIRANI DETEKTIV.
27.	sept, ob 20. uri brit, komedija DOŽIVLJAJI ČISTILCA OKEN.
28.	in 29. sept, ob 18. in 20. uri amer, akc.-psih. film PONORELI VLAK.
Režija: Andrei Končalovski, scenarij: Akira Kurosawa, igrajo: Jon Voight, Eric Roberts, Rebeca De Mor-nay idr.
FEST ’87!
30. sept, in 1. okt. ob 18. in 20. uri amer, pustol. film KALIDOR IN RDEČELASA BOJEVNICA.
V glavni vlogi Arnold Schwarzenegger!
Prodam
TELEVIZOR GORENJE, čmo-beli, dobro ohranjen, prodam. Dijaški dom (hišnik). M-24352 FREZO IMT, 160 cm širine, prodam. Franc Markovič, Zgornji Kamenščak 18 a, Ljutomer. IN-18427
ZASTAVO 750, letnik 1981, prodam za 60 SM. Zinko, Ljutomer, Postružnikova 4, telefon: (069) 81-784. IN-18429
PARCELO ZA VINOGRAD V OKOLICI ŠTRIGOVE prodam. Mirko Štiberc, Štrigova 7. IN-18431
GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Flisar, Borejci 25, p. Tišina. M-24353
AVTO FORD CAPRI, letnik 1980, prodam. Emil Brunec, Murska Sobota, Cankarjevo naselje 30. M-24354
DVE TRAJNOŽARNI PEČI, novi, prodam. Murska Sobota, Lendavska 59. M-24355
OPEL KADET 1,3 prodam. Hozjan, Trnje 101. M-24356
FORD CAPRI prodam ali zamenjam za manjši avto. Vanča vas 62 a, Tišina. M-24357
BELO VINO prodam. Kobilje 179. M-24358
REZERVNE DELE ZA OPEL KADET LS prodam. Stanjevci 3. M-24360
MIZARSKO STISKALNICO (»prešo«), prodam. Telefon: 78 632. M-24361
TELICO, brejo devet mesecev, in krave po izbiri prodam. Čren-šovci št. 56. M-24362
MOTOR S KOMPRESORJEM ZA ZAMRZOVALNO SKRINJO in domače vino prodam. Krog, Murska ulica 121. M- 24363
ENOREDNI SILOS kombajn SK 80, dvobrazdni plug in gumi voz prodam. Franc Golob, Spodnji Duplek 65 pri Mariboru. PRODAM
MOPED AVTOMATIK prodam. Telefon: 23 315. M-24365 SIMCO 1307 GLS, letnik 1978, prodam. Murska Sobota, Miklo-ša Kuzmiča 7 a. M-24365 ZASTAVO 750 LC, letnik 1980, prodam. Žižki 73. M-24366 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO prodam. Murska Sobota, Cankarjevo naselje 5. M-24367 FIAT 1300 prodam. Telefon: 72 636. M-24368
GOLF, dizel, letnik 1984, in mo-tokultivator prodam. Telefon: 71 303. M-24370
PLETILNI STROJ TOYOTA, nov, prodam. Hermina Serak, Beltinci, Panonska 81. M-24371 ZASTAVO 850 prodam. Gornji Slaveči 66. M-24373
PARCELO, primemo za vikend ali gradnjo hiše v neposredni bližini Turističnega doma v Petrov-cih (pindža), ob novem vinogradu,'sadovnjaku in njivi ter stari hiši (brunarici), elektrika v hiši, prodam. Informacije: Adrijanci 52. M-24374
JUGO 55 A, letnik 1986, prodam. Telefon: 71 599. M-24375 126 P prodam. Sebeborci 92. M-24376
MOTORNO KOLO MZ 250 ETZ, star šest mesecev, in visokotlačno črpalko, novo, priključek na traktorski kardan, pritisk 60 barov, ugodno prodam. Viktor Benko, Sotina 51. M-24377 KORUZO PRODAM ali menjam za gradbeni les. Mirko Ži-tek, Rakičan, Kotna 12. M-24378 SEJALNIK ZA PŠENICO, avstrijski, in male psičke, volčjake, prodam. Domanjševci 26. M-24379
APN 6 prodam. Krčmar, Stara 22, M. Sobota. M-24380
UNIMOG 5,421, s čelnim nakladalcem prodam. Franc Žekš, Zgornji Porčič 112, p. Gradišče, v Slov, goricah. M-24381 STISKALNICO ZA GROZDJE, leseno, prodam. Edvard Celec, Gerlinci 100. M-24382
ŠKODO 105, letnik 1980, in TOMOS AVTOMATIK, letnik 1986, prodam. Murska Sobota, Mikloš Kuzmiča 7 a. M-24383 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (plin + elektrika), prodam. Murska Sobota, Severjeva 7. M-24384
ZAKONSKO POSTELJO, nočne omarice, psiho, polkavč in otroško posteljo prodam. Murska Sobota, Sercerjevo naselje 12. M-24386
SEDEŽNO GARNITURO (kavč in dva fotelja), prodam, Murska Sobota, Prešernova 49, telefon: 22 426. M-24387
HLADILNIK IN TRAJNOŽAR-NO PEČ prodam. Zdenko Seršen, Veržej, Brana Kovačiča 33. M-24389
LITOŽELEZNO PEČ BUDE-RUŠ, 29.000 kalorij, z gorilnikom, ugodno prodam. Telefon: 22 008. M-24389
TELICO, brejo šest mesecev, dobro mlekarico, prodam. Alojz Ropoša, Grad 61. M-24392 DVE MLADI KRAVI, brejo osem mesecev, prodam. Marija Hodošček, Ženkovci 79, 69265 Bodonci. M-24393 HARMONIKO WELTMEI-STER, 48-basno, prodam. Rudi Čagran, Silvire Tomassini 2, Gornja Radgona. GR-13623 KRAVO, brejo s tretjim teletom osem mesecev, prodam. Lutverci 62. GR-13624
TOMOS 15 SLC, lepo ohranjen, prodam. Franc Ivanič, Kapelski Vrh 30, p. Radenci. GR-13627
GOSTILNA SLAVICE ŠPILAK PUCONCI vabi v petek, soboto in nedeljo, 25., 26. in 27. septembra
NA DOMAČE KOLINE Z BUJ-TO REPO
Postregli vam bodo tudi s PO-SOLANKO.
ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do julija 1988, ugodno prodam. Informacije po 15. uri. Rudi Volf, Pristojna c. 6, Radenci. GR-13628
ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam. Telefon: 74 731, interna 52, ali interna 78 — Fajfar. GR-13629
TRAKTOR BELORUS 82, prikolico (prekucno), enoosno, tri-brazdne pluge, kombi FIAT, dizel, in VW kombi, kesonar, prodam. Telefon zvečer: (069) 79 092. GR-13630
FIAT 124, vozen in registriran, prodam za 220.000 diq. Korošak, Grabonoš 17, ali dopoldne: 74 511, interna 281. GR-13631
LESLIE PROFESSIONAL ORGAN SPEAKER TREP., prodam. Telefon: 76 036. M-24395 ZASTAVO 101, letnik 1976, ka-rambolirano, prodam. Karel Gjergjek, Prosečka vas 39. M-24396
RENAULT 9, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista. M-24398
ŠPORTNO KOLO z 10 prestavami, novo, prodam. Telefon: 74 909. M-24400
126 P, letnik 1977, prodam. Ogled pri Blagovnici Potrošnik — natisk na majice. M-24401 PRALNI STROJ, rabljen, prodam. Murska Sobota, Lendavska 19, L nadstropje, stanovanje 2. M-24402
TELICO, brejo šest mesecev, prodam. Petanjci 7. M-24390 TAM 2000, keson 5,10 m, prodam. Telefon: 75 213. M-24246
BARVNI TELEVIZOR GORENJE, rabljen, ugodno prodam. Perušek, Murska Sobota, Titova 14, stan. 21 (nad Borovem). M-24404
PRALNI STROJ GORENJE prodam. Murska Sobota, Cankarjevo naselje 26. M-24406
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 200 I, prodam. Telefon do 15. ure: 71 198. M-24407
VINO (šmarnica), naprodaj. Ivanci 70, p. Bogojina. M-24408
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in približno 12 arov parcele v Črenšovcih prodam. Vprašati od 20. do 22. ure po telefonu: 75 248. M-24410
OBRTNIKI!
TRAVNIK v skupni površini 30 arov s približno 3-arsko gradbeno parcelo, v obrtni coni v Černelavcih, prodam.
Vprašati od 20. do 22. ure po telefonu: 75 248. M-24411
KORUZO ZA SILAŽO prodam.
Martjanci 63. M-24412
VLAČILEC, znamke LIAZ, 261 (z delom), prodam. Telefon: 78 026. M-24413
JUGO 45, star dve leti, prodam. Telefon: 23 823. M-24414 •
FORD GRANADA KARAVAN 20, dobro ohranjen, prodam. Dolnji Slaveči 8, telefon: 77 666. M-24415
RENAULT 4, letnik 1977, prodam. Anželj, Tropovci 71. M-24416
 tHHŽ UMM
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite 
IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak, '
Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
KORUZO Z NJIVE prodam. Ana Hozjan, Trnje 68. M-24417
OPEL, ASCONA, prodam. Krajna 22 a, p. Tišina. M-24420
PRALNI STROJ GORENJE, 14-pro-gramov, obnovljen, prodam. Gider, Murska Sobota, Kidričeva 16. M-24419
POHIŠTVO ZA SPALNICO IN KAVČ prodam. Olga Baucon, Puconci 80. M-24422
ŠPORTNI KOLESI: žensko - uvoženo in moško z desetimi prestavami ter gramofon prodam. Gyorfi, nasproti avtobusne postaje v Murski Soboti, telefon: 21 495. M-24423 STARO OPEKO prodam. Murska Sobota, Štefana Kovača 38. M-24424 WARTBURG, letnik. 1977, v odličnem stanju, prodam. Vprašajte v Beltincih, Ravenska cesta 3. M-24426 KRAVO, staro pet let, brejo šest mesecev, kontrola A, prodam. Bogojina 5. M-24428
KOZO S KOZLIČKOM PRODAM. Kličite po 20. uri: telefon 82 667. M-24429
TELEVIZOR GORENJE, črno-beli, dobro ohranjen, prodam. Martin Per-digal, Stefana Kovača 21. M-24430 KORUZO ZA SILAŽO prodam. Interesenti se naj oglasijo po telefonu: 22 514. Savel, Kraška 14, M. Sobota. M-24432
BARVNI TELEVIZOR GORENJE, kombinirani štedilnik (elektrika, plin) ter dodatno peč na trda goriva prodam. Šeruga, M. Sobota, Zorana Vel-narja 31, telefon: 22 588. M-24434 SEJALNICO ZA ŽITARICE IMT, 15-vrstno, staro eno leto, prodam. Cena 55 SM. Šalovci 3, telefon od 7. do 14. ure: 78 408. M-24435
BARVNI TELEVIZOR ČAJAVEC prodam. Kuzmič, Murska Sobota, Lendavska 25 b. M-24437
MLADIČE, nemške ovčarje, rodovniške, odličnih staršev, poceni prodam. Marina Jovanovič, Mekotnjak 36 b, Ljutomer. IN-18425
ŠKODO 110 L, obnovljeno, prodam. Jože Kosi, Ključarovci 8 c. IN-18424 KARAMBOLIRANI WARTBURG, letnik 1981, prodam. Irma Marinič, Ključarovci 8 c. IN-18423
SLIVOVKO, večjo količino, in motorno kolo suzuki prodam. Naslov v upravi lista. IN-18420
ZASTAVO 101 KONFORT, letnik 1980, ličarsko obnovljeno, zaščita di-nitrol, prodam. Tone, telefon od 8. do 17. ure: (069) 89 007. IN-18422 ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam za 90 milijonov. Slavica Šauperl, Ore-hovski Vrh 6, Gornja Radgona. M-24438
KORUZO, na približno 2 ha, za sila-žo ali zrnje, prodam. Rakičan, Panonska 25. M-24439
KRAVO, staro pet let, brejo osem mesecev, prodam. Beltinci, Krožna 8. M-24440
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredpiški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Jus Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika),
Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-sko-propagandna služba in tajništvo 21.064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vrača? । mo. Polletna naročnina 7.000 din, naročnina za delovne organizacije 15.000 din, letna naročnina za tujino: 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana-50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 350 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
GROZDJE ALI MOŠT (rizvanec in beli burgundec), prodam. Telefon: 73 040, interna 690. M-24441 RADIATORJE TRIKA in žensko kolo prodam. Telefon popoldne: 70 022. M-24442
MALE PUJSKE (po kg teže), prodam. Sodišinci 47. M-24444
MALE PUJSKE, STARE 8 tednov, prodam. Topolovci 13. M-2446 POHIŠTVO ZA SPALNICO IN DVE OKNI, širine 100, višine 180, trojna zasteklitev, novi, prodam. Kerman, Vrtna 8, telefon: 24 253. M-24447
AUDI 80, starejši letnik, prodam. Branko Kolenko, Lendava, Zupančičeva 6. LE-10964
FORD ESCORD GP 1300, v voznem stanju, letnik 1976, prodam. Lendava, Cankarjeva 11. LE-10967
. OPEL REKORD KARAVAN, 1983, in ohranjen traktor štore 502, 1984, prodam. Telefon: (042) 685 562. LE-10951
FIAT 125 P, letnik 1982, prodam.
Krog, Murska 51. M-24449
TAM 2000, KESONAR; registriran do februarja 1988, prodam. Ižakovci 93, telefon: 71 226.24450
GUME S PLATIŠČI ZA IMT 565 (dimenzije 12 x 36), prodam. Ska-kovci 53. M-24453
MALE PUJSKE PRODAM. Karel Krenos, Gornji Slaveči 124. M-24455 MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Trubarjeva 35. M-24456
GROZDJE (šipon in rizling), večjo ali manjšo količino, prodam. Franc Krauthaker, Banfi 188, Štrigova. M-24457
ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano, prodam. Edvard Ketiš, Kobilš-čak 16 a, p. Radenci. Ogled popoldne. M-24459
OSEBNI AVTO WARTBURG, letnik 1978, prevoženih 70.000 km, prodam.
Dušan Halabarec, Mostje 114. M-24460
RENAULT 4 TLS, letnik 1979, ugodno prodam. Telefon: 24 750. M-24462
VODOVODNO ČRPALKO Z REZERVOARJEM, kompletno, prodam. Jožef Jerebic, Lipa 50. M-24463 MOTORNO KOLO ENDURO GI-LERA 200 RX ARIZONA, letnik 1986, prodam. Drago, telefon: 23 114. M-24464
SILAZNI KOMBAJN SIP SK 80 prodam. Borejci 23, Tišina. M-24465 ZASTAVO 750 prodam. Trdkova 100. M-24467
TRAKTOR VLADIMIREC, nov, prodam. Puconci 83, telefon: 72-562. M-24468
GOLF JGLS, letnik 1984, prodam.
Tropovci 51 d. M-24469
KORUZO ZA SILAŽO ali na storžih prodam. Kuzma, Puževci 13. M-24470
VINOGRAD IN SADOVNJAK (približno 25 arov), prodam. Okoslavci 62, p. Videm. M-24471
BARVNI TELEVIZOR GORENJE, letnik 1984, brezhiben, zavarovan, prodam. Vprašati dopoldne: Samopostrežba DOM, popoldne: Borisa Ziherla 12, telefon: 21-559. M-24473 WARTBURG 353, dobro ohranjen, registriran do julija 1988, prodam. Alojz Berden, Lendavske Gorice 29 e.
M-OP
PUJSKE (pribi. 22 kg) prodam. Krog, Brodarska 32. M-24475
SILAŽNI KOMBAJN POTINGER, v dobrem stanju, prodam. Kranjec, Črenšovci 152 d. M-24476
LADO 1200, letnik 1973, prodam za 50 SM. Jani Kuhar, Murska Sobota, Naselje Prekm. brigade 36. M-24477 GROZDJE PRODAM. Skakovci 44.
M-24478
SKEDENJ (uto), približno 6x6, krito z dvojnim zareznikom (folc), v zelo dobrem stanju, v Mlajtinčih 22, prodam. Telefon popoldne ali zvečer: 22-033. M-24479
126 P, letnik 1977, odlično ohranjen, prodam. Ogled po 16. uri. Somi, Lendava, Kajuhova 8. M-OP
SEDEŽNO GARNITURO: trosed (ležišče), dva fotelja in taburet, še z garancijo do decembra, prodam. Vozlič, Lendavska 8, Murska Sobota. M-24448
JUGO 55, letnik 1985, prodam. Telefon: 24-726. M-24480
HIŠO z nekaj zemlje, na relaciji Radenci—Hrastje—Mota, prodam. Naslov v upravi lista. M-24481
OSEBNI AVTO ŠKODA 100 L, letnik 1976, potreben manjšega popravila, ugodno prodam. Pečarovci 91.
M-24482
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam.
Telefon: 24-102. M-24483
NOVE RADIATORJE z vsemi dodatki ugodno prodam. Telefon: 24-102. M-24484
AMI 8 ugodno prodam. Vprašajte pri: Alt, Lendava, Mlinska 8. M-24485
NOVO HIŠO V MURSKI SOBOTI prodam. Naslov v upravi lista. M-24486
LADO 1200 L, prodam. Informacije po telefonu: 48-296, popoldne: 76-282. M-24487
TRAKTOR VLADIMIREC, 33 KS, ugodno prodam. Satahovci 50 a. M-24488
OPEL REKORD 1500 prodam. Križan, Murska Sobota, C. Metodova 22. M-24489
OSEBNI AVTOMOBIL ZASTAVO 101, letnik 1977, registriran, prodam.
Vadarci 28. M-24490
DRVA PRODAM. Telefon: 22-714.
M-24492
NOVA OKNA S POLKNI (120 x 90 cm) in pralni stroj prodam.
Telefon: (068) 22-190 ali Ros, Murska Sobota, Lendavska 10 — popoldne. M-24493
AVTO DACIO 1300 (R 12) prodam.
Telefon: 73-274. M-24494
OSEBNI AVTO OPEL MANTA B naprodaj. Beltinci, Pot ob Črncu 19. M-24495
RGALNIK ZA KORUZO ZMAJ, dvo. ',ni. prodam. Krajna 42. M-24495 a
KARAMBOLIRANO VOZILO LADO 1500 prodam ali zamenjam za manjši avto. Telefon: 82-074. IN-18439
SAMONAKLADALKO prodam.
Krog, Murska 2. M-24497
FENDER PRECISION BAS s kovčkom, mikserCANARI 16—2 KANALOV, TROBLJE CELESTION, ELEKTRONSKI BOBEN SIMMONS SDS-I prodam. Stefan Olaj, Krog, Plečnikova 9, telefon po 20. uri: 26-553. M-24498
DOLGE SLIVE prodam ali zamenjam za krompir. Naslov v upravi lista. M-24499
ORGLE SUPER TIGER 61 in akustično kitaro prodam. Telefon: (069) 70-065. M-24500
domaCe Črno vino ugodno prodam. Pokličite popoldne po telefonu: 21-041. M-FS
TRAKTOR STEYR, 28 KS, generalka, prodam. Anton Filipič, Stara Cesta 37, Ljutomer. IN-18437
CITROEN GS 1,3 SUPER, dobro ohranjen, prodam. Stefan Baler, PGP Ljutomer, telefon od 7. do 15. ure: (069) 81-137. IN-18436
KRAVO, visoko brejo s tretjim teletom, in približno 60 a koruze na storžih ali za silažo z njive, prodam. Telefon: (069) 24-381. IN-18435
ZASTAVO 101, letnik 1983, ugodno prodam. Grosmanova 18, Ljutomer, telefon: (069) 81-531. IN-18440
TAM 2001 KOMBIBUS prodam. Stolnik, Ljutomer, Prešernova 23, telefon: (069) 81-277, od 6. do 14. ure. IN-18443
JUGO 45 L, letnik 1986, prevoženih 9.000 km, prodam. Irena Skuhala, Križevci pri Ljutomeru 15. IN-18441 ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do aprila 1988, prodam. Miho-rič, Globoka 1, Ljutomer. IN-18442 ZASTAVO 101, staro 10 let, obnovljena karoserija in motor, prodam za 120SM. Podgradje 8, Ljutomer. Ogled v soboto od 12. do 19. ure. IN-18444
TELEVIZOR ISKRA JASNA, črno-beli, nov, prodam. Bojan Cinč, Murska Sobota, Lendavska 25 b. M-MM STISKALNICO PANONIJA ZA BA-LIRANJE SLAME IN SENA ter tr-galnik za koruzo zmaj, prikolico za avto gorica, 101, prodam. Jože Mataj, Krog, Brodarska 19, telefon: 25-301. M-24551
TRAKTOR ZETOR, 25 KS in TRAKTOR IMT 558, letnik 1978, oba obnovljena generalno, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-24552 MALE PUJSKE PRODAM. Tropovci 21 b. M-24553
GOLF, letnik 1981, garažiran, prodam. Klun, Gornja Radgona, Cre-. mošnikova ’ 6, telefon: 74-191. M-24554
MOPED AVTOMATIK (tri prestave) in PONY EKSPRES, vsi vozni, prodam. Viljem Kocet, Selo 11. M-25563 MOTORNO KOLO GILERO 200 ER, novo (2 meseca), belo-rdeče, ugodno prodam. Telefon: (069) 21-691. M-24565
BREJO SVINJO (ki bo vsak čas kotila) prodam. Velika Polana 45. M-24568
KORUZO ZA POVRŠINI 1 ha, v okolici Rakičana, prodam. Velika Polana 27, telefon: 70-118. M-24669 PRIKOLICO ZA AVTO, novo, prodam. Telefon: 21-068. M-24555 BETONSKI MEŠALNIK IN ROČNO VODNO ČRPALKO prodam. Hanc, telefon po 15. uri: 46-314. M-24556
KORUZO ZA SILAŽO ALI ZRNJE, 1 ha, prodam. Tešanovci 12 a. M-24557
TROSED prodam ali zamenjam za barvni televizor z doplačilom. Informacije: telefon 24-194. M-24558 GOLF, letnik 1980, garažiran, I. lastnik, ugodno prodam. Informacije po telefonu: 23-441 ali po 15. uri Cankarjeva 1. M-24559
TRAKTOR DAVID BROWN, 42 KM, s priključki, prodam. Viktor Kaufman, Bodonci 16. M-24560
kupim
PLUGE ZA FERGUSON, mali, ku pim. Telefon zvečer: 75-664. M-24358 PARCELO ALI MANJŠE KMEČKO POSESTVO, primerno za počitniško hišo, v neposredni bližini Lendave, kupim. Naslov v upravi lista. LE-10977
ZAZIDALNO PARCELO V MURSKI SOBOTI ALI BLIŽNJI OKOLICI kupim. Telefon: 25-267. M-24451
Sobe
ENOSOBNO STANOVANJE, lahko tudi večjo sobo, po možnosti s posebnim vhodom, išče mlad par. Naslov v upravi lista. M-24394
SOBO ALI STANOVANJE V LENDAVI IŠČEM. Jože Magdič, Renkov-ci 110. M-24418
ENOSOBNO STANOVANJE ZA MLADO DRUŽINO iščemo. Pomagajte nam v stiski. Naslov v upravi lista. M-24472
zaposlitve
KV AVTOKLEPARJA IN KV IZDELOVALCA GOSTINSKE OPREME takoj zaposlim. Marjan Kos, Babinci 59, ljutomer, telefon: (069) 81-900. IN-18432
STAREJŠO ŽENSKO ali DEKLE ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU iščem. Možnost dedovanja premoženja. Naslov v upravi lista. M-24466
razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala za 8. razred OŠ Bučkovci, za šolsko leto 1975/1976. Nada Veselko, Bučkovci20 a. IN-18428
PREKLIC!
Podpisani Jožef Koren iz Lendave, Tomšičeva 1, zaposlen v ABC Pomurki, DO KG Rakičan, tozd PG Lendava, OE Lendava, preklicujem neresnične izjave, ki sem jih izrekel o Jožefu Režonji, Mala Polana št. 41, in se mu opravičujem ter zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Jožef Koren, Lendava, Tomšičeva 1. LE-10975
OBVESTILO
Obveščam javnost, da .sem solastnica hiše v Murski Soboti, Tišinska 14, kjer, sedaj biva moj bivši mož Martin Doma, in opozarjam, da bom pri prodaji nepremičnin in premičnin uveljavila svoje lastniške pravice. Anica Doma, Dolgovaške Gorice 226 a, Lendava. LE-10966
NOVO V LJUTOMERU!
EKSPRESNA KEMIČNA ČISTILNICA KUMER IZ GORNJE RADGONE odpira I. oktobra zbiralnico, ki bo v komisijski prodajalni v ulici Ivana Kavčiča 1. Rok ČIŠČENJA JE 3 dni. Se vljudno priporočamo! M-24385
GOSPODINJE!
IZOLACIJO V HLADILNI SKRINJI IZDELAMO z uvoženimi materiali, takoj, z garancijo, večletna praksa. Telefon: 062 774-806. M-24391
6 HA OBDELOVALNE ZEMLJE, VEČJE PARCELE, odda v najem Gasparič Tivadar iz Sela. Informacije tudi pri pospeševalni službi v Martjan-cih. M-24399
OSAMLJEN VDOVEC, s kmetijo upokojenec, želi spoznati.dobrosrčno vdovo ali upokojenko, staro od 55 do 60 let, za pomoč v gospodinjstvu. Alkoholičarke izključene. Naslov . v upravi lista. M-24404
OBVEŠČAM VSE, KI IMAJO OBLEKE V ČISTILNICI pri Štefanu Benku, ul. Staneta Rozmana, da jih dvignejo v enem mesecu v Murski Soboti, Štefana Kovača 38. M-24425
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 13027—8, izdane pri HKS KZ Panonka M. Sobo'ta. Franc Lah, Gerlinci 94. M-24431
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za IV. letnik Konfekcijske tehniške šole M. Sobota, izdanega za leto 1982/1983. Renata Lukač, Lipovci 54. M-24458
IZGUBLJENO!
V ponedeljek, 7. septembra, sem na mesečnem ponedeljkovem sejmu izgubila denarnico. Poštenega najditelja prosim, da mi jo za nagrado, vrne. Brezovci 40, ob nedeljah. M-24474
POPRAVEK!
Pri zahvali za pok. ALOJZOM VINKOVIČEM, up. zidarskim mojstrom iz Bratonec, je prišlo pri tisku do napake v besedilu, ki se pravilno glasi:
ŽALUJOČI: žena Marija, sinova Stefan in Milan ter hčerki Marija in Francka z družinami, hčerka Pavla, snaha Metka z družino ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
Viktor Erjavec
20. septembra je minilo leto žalosti, bolečine in praznine, odkar nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče in dedek
iz Lipovec
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, pdstojite ob njegovem grobu, mu poklonite cvetje in prižgete svečo.
' ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
STRAN 18
VESTNIK 24. SEPTEMBRA 1987
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, brat, dedek, stric in pradedek
Franc Rantaša
iz Beltinec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali prelepo cvetje in nam izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo dr. Carju, patronažnemu osebju za nego med boleznijo, društvu invalidov, g. duhovnikoma za opravljeni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za ganljivo slovo ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage mame in babice
Marije Bratuša
roj. Zemljič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, in znancem, kolektivu ŽVZ za Pomurje, TS Ormož, KZ Ljutomer—Križevci, kooperantom KZ Ljutomer—Križevci in KS Radoslavci za sočustvovanje in izrečeno sožalje.
Hvala vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala tudi župnišču Bučkovci za obred ob zadnjem slovesu.
VSI NJENI
V SPOMIN
23. septembra je minilo šest let, odkar je ugasnilo mlado življenje sina
Slavka
Novaka
iz Moščanec
9. novembra pa bo minilo sedemnajst let, odkar ni več
Janeza Novaka *
Leta minevajo, praznina v mojem domu je vedno večja in grenko je spoznanje, da se nikoli več ne vrneta.
Hvala vsem, ki se ju še spominjate, prinašate cvetje in v spomin na njiju prižgete svečko.
V SPOMIN
14. septembra so minila tri leta, polna žalosti, odkar nas je zapustila naša draga mama in stara mama
Marija Fartek
iz Doliča
V naših srcih živiš in boš živela do konca naših dni.
SINOVA VIKTOR Z DRUŽINO IN JOŽE
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, brata, strica in svaka
Janka Kneza
iz Kobilščaka 15
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam v najtežjih trenutkih pomagali.
Posebna zahvala č. g. duhovnikoma, pevcem, govornikom in gasilcem za tako lep poslovilni obred.
NJEGOVI NAJDRAŽJI
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti.
Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
Po daljši bolezni nas je v 61. letu starosti nepričakovano zapustil dragi mož, oče, dedek in brat
Franc Emberšič
iz Trdkove
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi prerani zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. župnikoma za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS in govorniku GD iz Trdkove ter vsem gasilcem in medicinskemu osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice.
Posebna zahvala sodelavcem sina Franca, kolektivoma hotela Avtokomerc iz Kranjske Gore ter Špedtransa iz Maribora.
Žalujoči: žena Terezija, sinova Franc in Marijan z družinama, sin Herman, hčerki Angela in Marija z družinama, vnuki, brata Karel in Štefan z družinama, sestra Emilija z družino, botrina in drugo sorodstvo
Ko si nam zadnjič stisnila roko, slutili smo, da to je slovo.
ZAHVALA
NEUTOLAŽLJIVA MAMA OZ. ŽENA JOLANKA
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 62. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Alojz Pintarič
s Plitvičkega Vrha
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, dragemu pokojniku darovali vence in cvetje ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS Sp. Ščavnica tov. Bogdanu Kocbeku.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI, KI SMO GA IMELI RADI
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in sestra
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše najdražje žene, mame in stare mame
Marije Danč
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in šopke ter sočustvovali z nami.
Trimlini, 8. septembra 1987
Žalujoči: mož Feri, sin Feri, hčerka Estika, snaha Angela ter vnuki Vanja, Silvia in Martin
V 77. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama, prababica, sestra in sorodnica
Marija Vučkič
iz Rankovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Hvala tudi zdravnikom in sestram ginekološkega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin in nego, dr. Gruškovnja-ku za dolgoletno zdravljenje in celotnemu kolektivu Higienske postaje v M. Soboti.
Prisrčna zahvala vsem, ki ste jo obiskovali med njeno boleznijo, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvMa!
Rankovci, 8. septembra 1987
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Ivanka Tivadar
roj. Snoj iz M. Sobote
Od nje smo se poslovili 4. septembra na soboškem pokopališču.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali prispevali za gradnjo soboške bolnišnice in jo spremljali na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju internega oddelka Spl. bolnišnice v M. Soboti za nego med boleznijo. Iskrena hvala g. kaplanu za ppgrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS Turopolje za poslovilne besede.
Žalujoči: hčerka Marinka z družino, Slavka z Markom, brata Ludvik in Martin, sestri Pepca in Leni z družinami ter drugo sorodstvo
UMRLA JE
Zora Bodražič-Gomišček interniranka Bergen-Belsna rojena 21. 12. 1925
UMRLA JE 16. SEPTEMBRA 1987 V BEOGRADU, KJER JE TUDI POKOPANA.
M. Sobota, Beograd, Munchen
SESTRA VIDA, SINOVA IGOR Z DRUŽINO IN PREDRAG TER SVAK DR. MILAN VURNIK
Današnji dan ni dan več tvoj, tvoje je — vstajenja dan.
(Gregorčič)
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek in brat
Štefan Horvat
iz Crenšovec 36,
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali vence in šopke ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala čč. duhovnikom, pevcem, gasilcem in gasilskemu poveljniku, govorniku Tornerju.
ŽALUJOČI ZAHVALNI OTROCI MARIJA, TEREZIJA, ROZINA, ANGELA, ELIZABETA, ZDRAVKO, FRANC, JOŽE, VERA, TONE, ANICA, JANEZ IN LOJZE Z DRUŽINAMI TER SESTRE
VESTNIK 24. SEPTEMBRA 1987
STRAN 19
v besedi in sliki
ZA ENOTNO OBRAVNAVO IN VEČJI POSLUH NARODNOSTI
Po toči razdelili premalo denarja
Več kot so ga zbrali, ga seveda niso mogli. Zato so mnogi, ki so prišli na petkovo izredno sejo izvršnega sveta, z nje verjetno odhajali nezadovoljni. Seveda le, če niso bili seznanjeni z dejstvi. To pa so v obliki številk, neizprosnih in resničnih: od načrtovanih 9 milijard za drugi del odprave posledic neurij sojih v občini z republiško in vsemi drugimi solidarnostmi zbrali le 3,94, kar je seveda zdaleč premalo za ukrepe, ki so jih prvotno načrtovali. Pa vendar — tudi tako bo mogoče marsikaj postoriti.
Raznim »porabnikom« so razdelili 560 milijonov dinarjev (tu je izvzeto kmetijstvo), in sicer največ za ceste — 360 milijonov. Pri tem je razveseljivo, da nameravajo poskrbeti tudi za tako imenovane ne-kategorizirane, torej tiste, ki so sicer v upravljanju krajevnih skupnosti. Same pa seveda za uničene poti nimajo dovolj denarja. Tako bodo nanje brezplačno navozili okrog 22 tisoč kubičnih metrov gramoza, brezplačen pa bo tudi prevoz, ki je nad 15 km. Nedvomno dobra poteza, saj bodo s tem izenačili vse krajevne skupnsoti, ki bodo plačale le 15 km prevoznih stroškov in bo prispevek ne glede na oddaljenost za vse enak.
Druga pomembna novost je regresiranje obrestne mere za stanovanjska posojila — oziroma točneje: za obnovo stanovanjskih zgradb. Vsi, ki jih morajo obnoviti zaradi škode v neurju, bodo dobili posojilo s 50-odstotno letno obrestno mero. Vendar pa bo do denarja mogoče priti le z dokazilom, to pa je ocenjena škoda zavarovalnice oziroma krajevne skupnosti — s tem naj bi se izognili špekulacijam, gradili in obnavljali pa bodo lahko le tisti, ki so ob toči resnično utrpeli škodo. V ta namen bodo nakazali za 20 milijonov dinarjev solidarnostnega denarja.
In kako so razdelili ostanek »nekmetijskega« denarja? 72 milijonov so namenili za obnovo gozdov, za električno omrežje 20 milijonov, za ptt 8, Soboto, tozd Vrtnart-stvo 2,46 milijona, za vodno gospodarstvo 19, za odpravo posledic plazov 12,3 milijona, za civilno zaščito 25 in v socialne namene 20 milijonov dinarjev.
Za odpravo posledic v kmetijstvu ostane tako približno 3,38 milijarde dinarjev, porabili pa jih bodo tako v drugem kot tretjem delu ukrepov. Kakšni bodo kmetijski regresi za jesensko in spomladansko setev, krmo, vinogradnike in sadjarje, lahko preberete na kmetijski, torej 7. strani.
Bojan Peček
RADENSKI PRAZNIK GROZDJA IN MOSTA
Trgatev se sicer uradno še ni začela, kljub temu pa je Turistično društvo Radenci v soboto, 19. septembra, organiziralo Praznik grozdja in mošta. Bolje
' Kupite, kupite... kapelsko grozdje, ljutomerski mošt in radgonsko vino. Enkratno sodelovanje — ni kaj!
Skupna seja predstavnikov občinskih kulturnih skupnosti Murska Sobota in Lendava ter sisa za prosveto in kulturo madžarske narodnosti minulo sredo v Lendavi, na kateri naj bi uskladili programe in ovrednotili dejavnost kulturnih društev na narodnostno mešanem območju v Prekmurju, ni bila povsem uspešna. Zato, ker občinskih razmejitev pri tem ne bi smelo biti, saj gre za eno narodnost, ki pri delitvi sredstev republiške kulturne skupnosti v zadnjih letih vleče krajšo v primerjavi z italijansko narodnostjo v Sloveniji tudi zaradi neprofesionalnega pristopa za to odgovornih.
LENDAVSKI IZVRŠNI SVET ZAHTEVA
POGOVOR Z ONESNAŽEVALCI
Na seji izvršnega sveta skupščine občine so med drugim obravnavali problematiko vodnega gospodarstva. Rečeno je bilo, da je na območju te družbenopolitične skupnosti 140 kilometrov pomembnejših tekočih voda (Mura, Črnec, Ledava, Ko-biljanski potok in drugi vzdržuje jih vodno gospodarstvo) in 110 kilometrov obrambnih nasipov vodni zadrževalnik na Ledavi in akumulacijsko jezero pri Bukov-nici. Poleg tega pa je še več manjših potokov in jarkov. Mura je sicer delno regulirana in zdaj
ASFALT V RIHTAROVCIH
V soboto, 19. septembra, je bilo v Rihtarovcih blizu Radenec prav slovesno. Še lani je bilo na glavnem vaškem križišču tudi do pol metra blata, danes pa je 700
S skupnimi napori so v minulih letih v Rihtarovcih uredili vodovod, avtobusno postajo, kanalizacijo in asfaltirali cesto. Slovesno so jo odprli v soboto, 19. septembra.
metrov ceste skozi naselje asfaltiranih, skoraj vse domačije pa so si asfaltirale še dvorišča.
Otvoritev asfaltirane ceste pa je le ena od delovnih zmag prizadevnih krajanov. V minulih nekaj letih so zgradili vodovod, av-
---GASILSTVO--------------------------
PREDKONGRESNE PRIPRAVE
Na 11. kongres slovenskih gasilcev, ki bo prihodnje leto v Celju, se pomurski gasilci temeljito pripravljajo. V ta namen so se že začeli kandidacijski postopki za nove organe Gasilske zveze Slovenije in razprave o vsebinskih vprašanjih, o katerih bodo delegati govorili na kongresu. V teku pa so že tudi kongresna tekmovanja. Eno takih je bilo preteklo soboto in nedeljo v Ribnici, kjer so se pomerile pionirske ekipe. Iz pomurskih občinskih gasilskih zvez se je tega tekmovanja udeležilo 12 enot, ki so si pridobile pravico sodelovanja na predhodnih tekmovanjih v Pomurju. V Kopru pa bo 10. in 11. oktobra tudi tekmovanje članov, mladincev in članic ter pripadnikov enot civilne zaščite. Iz Pomurja
bo tam 20 ekip.
F. M.
prej kot prepozno! Že dopoldne se je začel sejem obrti, med razstavljale! pa so bili le trije taki, ki so si zaslužili naziv ... izvirna domača obrt. . .
Res je pogoj za pridobitev sredstev dejavnost, ta pa bi bila živahnejša, če bi imela za to finančno osnovo in strokovnjake, ki bi pomagali pri oblikovanju in izvajanju programov kulturnih društev.
Na območju soboške občine delujejo štiri: v Prosenjakovcih, na Hodošu, v Motvarjevcih in Domanjševcih, v lendavski občini pa jih je veliko več in tudi stiki z matičnim narodom pogostejši, kot je bilo razbrati iz številnejših gostovanj in sodelovanj ter nastopov. Gradivo je bilo dobro pripravljeno in iz njega razvidna angažiranost pripravljalca. Te pa je bilo manj za soboški del, vzro-
ne poplavlja več, vendar so ureditvena dela v tem srednjeročnem obdobju predvidena pri Bistrici (od mosta navzgor), v zaselku Orlovšček pri Hotizi in Pe-tišovcih. Seveda pa hitenje nikamor ne vodi, saj ideja o gradnji murskih elektrarn (še) ni zamrla. Nujna so ureditvena dela tudi drugih tekočih voda, na primer na Kobdjanskega potoka, vsekakor pa Črnca, in sicer med Lendavo in Črenšovci. Neurejena struga tega potoka je bila posredni vzrok tudi za nedavne poplave v Odrancih.
tobusno postajo in uredili kanalizacijo. Največja želja v prihodnje je telefon. Zaenkrat bi bili zadovoljni z javno telefonsko govorilnico, prav vsi pa bi radi v
čim krajšem času dobili v hiše še to »čudežno škatlo«.
V Rihtarovcih, kjer je le 28 hiš, ne deluje nobeno društvo ali organizacija. Zato imajo vsi ti delovni uspehi toliko večjo vrednost.
Bernarda Peček
Najboljši prodajni prostor pred Timino trgovino je zasedla kramarija, prodajalcev pa menda ni bilo mogoče spraviti na drug prostor. Seveda, če je prostor zastonj in ni v bližini
miličnikov ali inšpektorjev, zakaj potem ne bi malo povzdignili glasu in dobili najboljše.
Potrudili so se gostinci restavracije Vikend. Poleg gibanic, krapcev in drugih prleških in prekmurskih jedi so prodajali tudi pečeno koruzo.
Dopoldne so na ploščadi pred pošto nastopili šolani psi Kinološkega društva Radenci, popoldne pa mažoretke in pihalna godba iz Radeč. Vse skupaj je bilo sicer bolj malo podobno prazniku grozdja in mošta, je pa le razgibalo siceršnje dolgočasje domačinov iz Rade-
nec.
Bernarda Peček
Delavci SGP Pomurja bodo 470 metrov ceste od železniških tirov pri Gornji Radgoni do Avtoradgone razširili za meter, dogradili dva metra širok pločnik (v njem zaenkrat ne bo vgrajenih kablov za razsvetljavo, ker bi za to porabili dvakrat več denarja) ter razširili in utrdili most nad Črešnjevskim potokom. Promet je urejen s semaforjema, vendar se v jutranjih in popoldanskih urah nabere pred njima po 500 in več metrov dolga kolona.	g
ki za nezadovoljivo stanje pa globlji, kot bi lahko sodili na prvi pogled. Med prvimi je gotovo dejstvo, da v soboški občini ni profesionalca, ki bi se ukvarjal s to problematiko, tisti, ki bi se pri drugih organizacijah morali, pa očitno ne opravljajo svojega dela tako, kot bi bilo treba. Ni namreč naloga peščice aktivnih kulturnikov, da se ubadajo z delom, za katerega navsezadnje tudi pristojni niso, ampak je stvar posluha družbenopolitične skupnosti, da uredi neurejeno, bolj pa bi se navsezadnje morali zavzemati tudi pripadniki madžarske narodnosti sami.
B. Bavčar
Z urejanjem tekočih voda so v občini Lendava še kar zadovoljni, nikakor pa ne. z odnosom do vode. Najbolj jih skrbi vse večja onesnaženost potoka Ledave, zato so odločno zavrnili pobudo, ki da je bila izrečena na nekem sestanku v Murski Soboti, češ naj bi ta potok (po)ostal mrtva reka. To je skoraj že, saj so zastrupitve rib tako rekoč na dnevnem redu. Nasprotno! Na izvršnem svetu v Lendavi so dejali, da bodo zahtevali nujen sestanek vseh onesnaževalcev Ledave (predstavniki industrije in mesta Murska Sobota, inšpekcij), kjer naj bi se povsem konkretno dogovorili kako in kaj. Enako odgovorno kot do Ledave se je treba ravnati do potoka Črnca, ki je posredno vir pitne vode za lendavski in številne vaške vodovode. Ugotavljajo, da je tudi ta naravni rezervoar vse bolj onesnažen, in spraševali so se, komu so v Beltincih postavili spomenik v obliki čistilne naprave, Jci sploh ne deluje.
Najlaže je seveda kritizirati. No, Lendavčani so tudi samokritični, saj priznavajo, da so tudi na njihovem območju številni onesnaževalci vode, čeprav »sem pritekajo veliko bolj onesnažene vode, kot pa jih mi onesnažujemo«. Za Kobilanski potok to ne bo držalo, kajti vanj je speljana lendavska (neprečiščena) kanalizacija. Res pa je, da zadeva ne miruje, saj grade prečiščevalnik oziroma kolektor.
š. s.
KONČNO PLOČNIK
Pločnik ob cesti od Avtoradgone do Petrola v Gornji Radgoni je bil nujen. Delavci in kolesarji, ki so vsak dan hodili na delo v Avtoradgono in Elrad po najbolj prometni cesti Maribor— Murska Sobota—Lendava, so bili nenehno v življenjski nevarnosti.
Aktivnosti za gradnjo pločnika so se začele že leta 1980, vendar so vsi načrti padli v vodo, ker se delovne organizacije niso uspele dogovoriti. Sis za komunalne in stanovanjske zadeve G. Radgona je šele lani uspel naročiti načrte pri Komuni Projektu Maribor. Namesto načrta s pločniki na obeh straneh ceste so tokrat naročili načrt za pločnik na eni strani ceste, poleg tega pa še načrte za pločnik ob Mariborski cesti in cesto Elrad—Moda.
Gradnja pločnikov na obeh straneh ceste bi bila predraga, prav tako pa ne bo na pločniku kolesarske steze, ampak bo namesto tega cesta razširjena za meter. Kljub narejenim načrtom pa z gradnjo niso mogli začeti že lani, saj niso dobili ustreznih dovo-
»NAVALI, NARODE« — Skoraj tako je bilo, ko je v minulih dneh dvakrat ali trikrat prispel v Mursko Soboto kamion iz Varaždina, s katerim so pripeljali copate yassa. Prodajali so jih namreč po dokaj ugodnih cenah — za odrasle po 6500,— oziroma 8500,— dinarjev, za otroke pa po 2000,— dffiarjev. Zakaj naenkrat tako nizke cene? Menda so imeli polna skladišča pa prazne blagajne. Morda pa je bilo tudi kaj v zvezi z nekritimi menicami, ki jih je izdala tovarna čevljev Viko Varaždin. Tega sicer nismo preverjali. Glavno je, da so prišli tudi kupci na svoj račun. Trgovcem v soboških prodajalnah če-
vljev pa najbrž ni bilo vseeno. (J. G.)
Foto: A. Abraham
Sredozemske igrev Latakiji
Zlata medalja Francu
Na sredozemskih igrah v Latakiji v Siriji je dosegel velik uspeh 25-letni absolvent Fakultete za telesno kulturo v Ljubljani Franc Podlesek iz Murske Sobote. Petkratni državni prvak (3-krat v grško-rimskem slogu in 2-krat v prostem slogu), ki trenutno tekmuje za Radnički iz Beograda, živi in trenira pa v Murski Soboti, je namreč v kategoriji do 74 kg v grškorimskem slogu osvojil zlato medaljo. To je bil njegov drugi nastop v državnem dresu na sredozemskih igrah, leta 1983 je namreč nastopil prvič v Casablanci v prostem slogu. Podlesek je najprej premagal francoskega rokoborca in največjega konkurenta za prvo mesto s 4:0, zatem turškega tekmovalca, v finalu pa ga je pričakal domači tekmovalec, Kljub veliki podpori sodnikov in gledalcev domačinu je Podlesek zmagal s 3:1 ter tako dosegel svoj največji uspeh. S tem je tudi izpolnil normo za nastop na olimpijskih igrah v Seulu s čimer se mu je tudi izpolnila velika želja. Tako je Podlesek uspešno sklenil letošnjo tekmovalno sezono. Njego-
Ijenj Cestnega podjetja Maribor. Problematičen je bil del ceste od Petrola v Gornji Radgoni do železniških tirov, za katerega Cestno podjetje ni dalo soglasja za gradnjo pločnika oziroma so soglašali, vendar bi morali po obnovi ceste, ki jo le-ta načrtuje, Radgončani še enkrat sami financirati gradnjo pločnika. Pod omenjeno cesto so osnovne vodovodne cevi, koaksialni meddržavni ptt kabel ter električni kabel. Vse bo potrebno pri obnovi ceste prestaviti, cestišče bo znižano in razširjeno. Ta velika in odgovorna dela bo financirala (bi morala) Skupnost za ceste Slovenije, Skis Gornja Radgona pa bi poskrbel za dograditev preostalega dela pločnika od industrijske cone do mesta Gornja Radgona.
Podlesku
ve priprave bodo sedaj usmerjene na olimpijske igre, ki bodo septembra prihodnjega leta, morda pa bo tudi nastopil na evropskem prvenstvu v aprilu. Dobitnika zlate kolajne Franca Podleska je pretekli teden sprejel predsednik skupščine Murska Sobota Andrej Gerenčer.
Feri Maučec
Načrti so stali 2,4 milijone dinarjev, pogodbeni znesek za ureditev 470 metrov dolgega pločnika pa je 37 milijonov. Kakor je dejal strokovni sodelavec Komunalne skupnosti, ki je odgovoren za nadziranje poteka gradnje, Jože Sčavničar, je malo verjetno, da zneska ne bi presegli. Največje seveda odvisno od vremena — če bo začelo deževati, gramozenja ne bodo končali do 30. septembra. Tudi za asfaltiranje bodo potrebovali nekaj dodatnih dni.
V tem času je promet na eni najbolj prometnih cest na tem delu urejen s semaforji, saj je mogoč le na polovici cestišča. Drugo polovico bodo razširili za meter, položili robnike in dvometrski pločnik. Poleg tega bodo tudi utrdili in razširili most nad Crešnjev-skim potokom.
Investitor je Samoupravna interesna skupnost materialnih dejavnosti Gornja Radgona, potrebni denar pa bodo zagotovili komunalna skupnost (35,5 %), s sredstvi občinskega referendumskega programa (40,9 %), po 5,4% bodo prispevale delovne organizacije Avtoradgona, Mura, Elrad in 2 % krajevni skupnosti Crešnjevci— Zbigovci in Gornja Radgona. Izvajalec del je SGP Pomurje, delavci pa so na cesti od jutra do 18. ure.
Pločnik torej bo, vendar samo po-lovica. Najbolj ozko grlo — ob stari opekarni in na nepreglednem ovinku — bo še naprej izzivalo usodo. Zaradi vse višjih cen gradbenega materiala je ta gradnja polovičnega pločnika opravičljiva, saj drugače dvakratno oviranje prometa (letos septembra in nato spet prihodnje leto) nima nobene logične razlage. Tokrat le semaforji, prihodnje leto pa lahko pričakujemo obvoz, saj bo potrebno obnoviti celotno cesto, hkrati pa tudi urediti dovoze do prihodnje obrtne cone in obrata Avtoradgone.
Bernarda Peček
STRAN 20
VESTNIK 24. SEPTEMBRA 1987
S SRCEM IN »DIPLOMATSKIM« ČUTOM
Letos je prejel diplomo za končani študij v Ljubljani še en pordbski Slovenec —Jožef Hir-nok, doma iz Sakalovec, sicer pa zdaj priseljen v Monoštru (Szent-gotthardu). Na Filozofski fakulteti je diplomiral iz etnologije. V svoji diplomski nalogi je obravnaval dokaj zanimivo in aktualno temo — ASIMILACIJA SLOVENCEV V MONOŠTRU. Pri zbiranju podatkov in raziskovanju pa je sicer zajel precej širše področje, pač veliko stvari, ki so povezane z življenjem in delom porabskih Slovencev v okolici Monoštra. Kot smo zvedeli, je za diplomsko nalogo dobil najvišjo možno oceno, torej desetko.
Na naš predlog, če bi se lahko skupaj >sprehodili< skozi njegovo gradivo, je rade volje pristal in nam zares odkrito pripovedoval o tej dokaj občutljivi temi.
Najprej pa smo ga sicer povprašali, kako je pravzaprav bilo, ko je odšel na študij v Ljubljano.
»K temu me je spodbudila predvsem sestra Katarina, ki je že študirala v Sloveniji. Na začetku sem imel seveda precejšnje jezikovne težave, saj je bilo moje znanje slovenščine zelo skromno. Doma namreč skoraj nismo govorili po domače, ker je bil oče Madžar. Zato sem po dveh letih izobraževanja opustil študij slovenskega jezika kot predmeta in se prepisal na smer etnologija-sociologija. Ker sem stanoval skupaj s Slovenci in se na vsakem koraku srečeval z maternim jezikom, pa so bile čez čas jezikovne težave mimo. In tudi sicer sem se zelo dobro vživel v novo okolje.«
— Pa ti je bilo morda kdaj žal, da si odšel na študij v drugo državo?
»Ne, ni mi bilo žal. Mislim, da sem s tem veliko pridobil. V prvi vrsti to, da sem, čeprav se to sliši nekoliko banalno, pravzaprav tam »postal Slovenec.« Po 6-let-nem bivanju v matični domovini sem začutil svoje korenine in tam sem se zavedel, kaj sem.
Monošter (Szentgotthard) leži na najbolj jugozahodnem delu Madžarske in Železne županije, na nadmorski višini 222 metrov. Razprostira se na površini 1639 hektarjev. S priključenimi bližnjimi (Slovenske ves, Mariaujfalu, Rabafiizes) in tudi po nekaj kilometrov oddaljenimi naselji (Farkašovci, Ronok) šteje nekaj čez 10 tisoč prebivalcev. To je bil tudi kriterij, po katerem je lahko leta 1983 postal mesto in tako postal tudi mestna občina (Varosi Tanacs). Iz knjige Szentgotthard, ki je izšla leta 1981 (tudi s krajšimi povzetki v slovenskem jeziku), pa lahko ugotovimo, da je v tem predelu najmanj sončnih dni in največja relativna vsebnost vlage v zraku na Madžarskem.
Vas Szentgotthard je dobila svoje ime po cerkvi, ki je bila posvečena v čast škofu Sv. Gotthardu iz Hildesheima. Cerkev je bila sezidana in vas naseljena še pred ustanovitvijo cistercijanskega samostana, oziroma opatije leta 1183, sicer pa je to tudi letnica, ki jo imajo za začetek Monoštra.
Lahko da bi tudi doma prišel do tega občutenja, vendar najbrž ne bi tako globoko segla zavest.«
— Najbrž si tudi precej spoznal Slovenijo?
»Da, veliko smo hodili na izlete po Sloveniji in spoznavali tamkajšnje kraje, ljudi... Bil sem tudi v Beogradu, Zagrebu in še v nekaterih drugih mestih. Žal, tega se 'zavedam šele sedaj, nisem izkoristil vseh možnosti, ki X so se mi ponujale.«
— Zdaj živiš skupaj z družino v Monoštru in tam si tudi zaposlen. Si torej tudi eden tistih, na katere se nanaša tvoja diplomska naloga. Obravnavaš namreč asimilacijo Slovencev v Monoštru, oziroma si raziskoval, kaj se zgodi s pripadniki slovenske narodnosti, ki se preselijo v to mesto.
»Da, namen moje naloge je bil prikazati asimilacijo kot proces, in ne kot končni rezultat. Poleg etnološkega sem upošteval tudi sociološki vidik. Iz etnološkega zornega kota sem obravnaval ohranjenost tradicionalne kulture. Zanimalo me je namreč, kaj so tukaj živeči Slovenci prinesli
»Za monoštrske Slovence je značilno prehodno stanje. Zapustili so že kulturo, v kateri so prej živeli, v novo pa se še niso integrirali. Radi bi bili pripadniki obeh skupnosti, toda v resnici ne spadajo k nobeni. To povzroča manjvrednostni kompleks in negotovost pri njih. Da bi se mlajša generacija izognila tej duševni krizi, se prilagodi tudi jezikovno. Starši prav tako pospešujejo ta proces z namenom, da bi svoje otroke obvarovali pred vsemi problemi, s katerimi so se sami srečevali. Medtem ko starejša in srednja generacija še govori materinščino, jo mlada mogoče razume ali ne, in niti ne čuti potrebe po znanju maternega jezika. Torej lahko rečemo, da za ohranitev identitete ni zadosti le zavest, saj če pripadnik narodnostne skupnosti zapusti območje, kjer je to prebivalstva avtohtono, čas in okolica naredita svoje. Lep dokaz so otroci priseljenih Slovencev, ki v pravem pomenu besede niso več Slovenci.« (Katarina Hirndk: Ce se Slovenec preseli v Monošter, Slovenski koledar 1987, Letopis za slovensko narodnostno skupnost na Madžarskem.
iz rojstnih vasi in koliko tega so ohranili do danes. Pri sociološkem vidiku pa sem ugotavljal agense (dejavnike), ki vplivajo na socializacijo ljudi, v tem primeru na madžarizacijo. Posegel pa sem tudi nekoliko v zgodovino naseljevanja in preseljevanja Slovencev v Monošter in se dotaknil tudi narodnostne politike. Za prikaz sem uporabil tudi različne madžarske in slovenske vire.«
— Če bi preleteli zgodovinska dejstva, kaj bi kazalo posebej omeniti?
»Najprej kaže omeniti, da je bila naselitev Slovencev v tem obmejnem pasu Madžarske povezana z ustanovitvijo cistercijanskega samostana v Monoštru leta 1183. Cistercijani so za obdelovanje svoje posesti potrebovali delovno silo. To so bili tudi prvi Slovenci, ki so se sem preselili iz današnjih porabskih vasi in Prekmurja, delno pa tudi z avstrijskega Štajerskega. V okolici monoštrskega samostana so zgradili pristave, kjer so živeli menihi in hlapci. Pomembna zgodovinska letnica je tudi leto 1664, ko se je začela bitka med krščansko in turško vojsko med Monoštrom in Modinci (Mogers-dorf v Avstriji). V njej so sodelovali tudi Slovenci. Med vojaškim osebjem pa že leta 1528 najdemo tri ljudi, ki so bili verjetno slovenske narodnosti. To so bili Blaž Gynšel iz Virice, Tomaž Pencz iz Slovenske vesi in Miha-ly Tosok iz Sakalovec. Leta 1588 pa je zapisano še ime Blaž Osz-vald iz Cepinec. Nadalje sem našel podatek, da so leta 1757 v Monoštru pridigali tudi v >vend-skem< (slovenskem) jeziku. Leta 1779 pa je obiskal predel današnjega Monoštra Kedhely szom-bathelyski škof Janos Szily in med drugim zapisal, da učitelj Adam Krezmerics uči že 12 let v madžarskem in vendskem jeziku. Na preseljevanje Slovencev v Monošter je vplivala tudi industrializacija tega kraja, ki se je
začela leta 1894 z ustanovitvijo tobačne tovarne. Leta 1896 pa je začela obratovati tudi prva tovarna ur na Madžarskem.
Pomembno obdobje v zgodovini porabskih Slovencev je tudi konec 1. svetovne vojne. Takrat, leta 1918, je madžarska vlada poslala v županijo guvernerja Belo Obala, da bi iz slovenskih naselij ustanovil ivfndsko županijo<. Za središče županije so označili Mursko Soboto. Zaradi priključitve Prekmurja k Sloveniji — na mirovni konferenci v Parizu (12. avgusta 1919) — pa guverner svojega dela ni mogel opraviti. V okviru Madžarske pa je ostalo 10 slovenskih vasi.
Za uresničevanje narodnostnih pravic po osvoboditvi pa je bilo prelomno leto 1956, ko je bil izdan odlok o političnem in kulturnem življenju narodnosti, temu je leta 1958. sledil drugi partijski odlok, leta 1972 pa je bila sprejeta nova ustava, s katero so pripadnikom narodnosti na Madžarskem zagotovljene enakopravne pravice z večinskim narodom, torej pravice do upo
rabe maternega jezika, izobraževanja v materinščini, do lastnega kulturnega razvoja idr.«
— Večkrat lahko slišimo podatek, da živi v Monoštru, ki je sicer madžarsko mesto, tudi okrog 800 prebivalcev slovenskega rodu. Prvi priseljeni Slovenci so bili, kot že omenjeno, hlapci, ki so jih kot delovno silo potrebovali monoštrski menihi. Ob koncu 19. stoletja je prišlo do preseljevanja v mesto zaradi možnosti dela v prvih dveh tovarnah (tobaka, ur). Kaj pa pozneje?
»Tudi pozneje so se preseljevali v mesto, pravzaprav je bil Monošter do leta 1983 uradno še vas, zaradi zaposlovanja. Leta 1901 je namreč začela obratovati tretja monoštrska tovarna svile, leto dni kasneje pa še tovarna kos. Tako je bil Monošter na začetku 20. stoletja eno največjih industrijskih središč v županiji in tudi državi. Najprej so se na delo vozili, potem pa so si začeli iskati možnosti za preselitev čim bliže delovnega mesta, da bi se izognili vsakdanji vožnji v natrpanih avtobusih in pač živeli bolj udobno. Na zemlji pa niso mogli vsi ostati, čeprav v Porabju ni bila izvedena nacionalizacija kmetijstva, pač pa so polja, travniki in gozdovi ostali v zasebni lasti. Toda kakovost zemlje je slaba. Ljudje so zato opuščali, in to se dogaja še danes, obdelovanje njiv. Zato kmetijstvo nazaduje, kajti država od kmetov odkupuje zemljo in jo pogozduje, ker prav na tem območju načrtuje rezervat za lovno divjad. S pogozdovanjem pokrajine pa se krči prostor za domače prebivalstvo, zato lahko pričakujemo nadaljnje odseljevanje Slovencev iz porabskih vasi v Monošter in druga industrijska središča.
Naj še omenim, da so slovenske družine v Porabju imele večinoma veliko otrok. Posestvo je po navadi podedoval najstarejši sin, bratje in sestre pa so bili prisiljeni, da so zapustili rojstno hišo in si drugje našli možnost za preživljanje.
Eden izmed vzrokov za preseljevanje so bile tudi politične razmere v času informbiroja, ko so veliko slovenskih družin internirali v notranjost države, po prestani kazni pa se niso smeli takoj vrniti v rojstno vas; lahko pa so se naselili v Monoštru, kjer jih je večina delala že prej.«
— Obiskal si okrog 30 slovenskih priseljenih družin, da bi ugotovil, kaj so še ohranile od tistega, kar so ponesle s sabo iz rojstnega kraja. Kakšno mnenje si si ustvaril? So to še Slovenci?
»Monoštrski Slovenci so ohranili največ svojih elementov, značilnosti v prehrani. Najbolj značilen primer je bučno olje, ki ga v madžarskih družinah skoraj ne uporabljajo. Njihova >poseb-nost< so tudi uporaba koruzne
Pogovor z Ludvikom Filom — strokovnim sodelavcem ZOTK
Večjo veljavo tehnični kulturi
Pred kratkim je bil pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo v Murski Soboti ponovno zaposlen strokovni sodelavec, hkrati pa so začeli preurejati Dom tehnične kulture. O nadaljnjem razvoju in dejavnosti tehnične kulture v soboški občini smo se pogovarjali s strokovnim sodelavcem Ludvikom Filom.
— Zakaj ponovno zaposlitev poklicnega strokovnega sodelavca?
»Na osnovi sklepa skupščine Zveze organizacij za tehnično kulturo v Murski Soboti in na osnovi ocene dela društev, ki sestavljajo zvezo, je z namenom, da je potrebno tem organizacijam ponuditi -servis in pomoč pri njihovem delu, smo se odločili za zaposlitev strokovnega sodelavca, seveda v sodelovanju z Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Ocena je, da je potrebno društva, ki dobro delajo, povezati in ustvariti možnosti za njihovo še boljše delo.«
— Začeli ste tudi preurejati dom tehnične kulture v Murski Soboti. S kakšnim namenom?
»Opredelitev skupščine Zveze organizacij za tehnično kulturo v Murski Soboti je bila, da moramo ustvariti možnosti za boljše delo in eno od teh je tu-
moke za >kukakirčni kaup<, jedi iz krompirja, dodole in še nakte-re druge jedi. Večina jih tudi enkrat letno kuha žganje.
Kar se tiče uporabe maternega jezika, pa bi lahko rekli, da stanje zbuja skrb. Od 27 anketiranih družin v 11 govorijo samo madžarsko, v 3 samo v slovenskem narečju in v 13 družinah mešano. Vendar se povsod uporaba materinščine omejuje predvsem na starše. Le v eni družini so mi rekli, da se med sabo pogovarjajo v slovenščini, ker je to dobro in koristno, in da tudi otroci in vnuki govorijo sloven-
sko. Povsod drugje pa otroci, četudi nekateri razumejo slovensko, nočejo govoriti v materinščini.«
— Si razmišljal tudi o vzrokih?
»Da, za razumevanje tega položaja porabskih Slovencev in njihovega odnosa do slovenskega, predvsem knjižnega jezika je treba poznati zgodovinski razvoj
di Dom tehnične kulture, ki ga preurejamo s posojili Zveze za tehčno kulturo Slovenije in s prostovoljnim delom članov. Želimo namreč, da bi Dom tehnične kulture postal stičišče
mladih, ki kažejo interes za to dejavnost, pa tudi, da mlade spodbudimo za njihovo aktivno delo in da postane izobraževalni center na področju tehnične kulture.«
— Kakšne so vsebinske opredelitve nadaljnjega razvoja tehnične kulture v občini?
»Ena osnovnih usmeritev je čim več mladih vključiti v to dejavnost. Del te aktivnosti se
narodnosti in šolstva v Prekmur-ku, katerega jezikovni in kulturni del je slovensko Porabje. Ker je Prekmurje do leta 1919 pripadalo Ogrski, je bil razvoj šolstva in kulture drugačen kot v drugih slovenskih pokrajinah. Vzrok današnjega stanja pa je treba iskati predvsem v odnosu države po letu 1945 do manjšine in prav tako matičnega naroda. Zelo pozno so začeli pošiljati študente v Slovenijo študirat slovenski jezik. V osnovnih šolah so slovenščino do pred dvema letoma poučevali samo kot predmet in šele sedaj imamo tudi dva dvojezična pred-
Jožefa Hirnoka lahko najdete v Klubu prijateljstva narodov (Mestni kulturni center Monoštra) ali v monoštrskem muzeju. Največ njegovih delovnih opravil je povezanih s slovensko narodnostjo v Porabju, predvsem njeno kulturno dejavnostjo.
Del Monoštra (središče), kjer lahko pred vhodom v blagovnico (desno od prometnega znaka) najdete tudi slovenski napis. Sicer pa lahko domala v vseh mestnih trgovinah srečate prodajalca slovenskega rodu, in to drži tudi za gostišča.
meta, to sta spoznavanje družbe in okolja in glasbena vzgoja. Ker pa otrok preživi prva leta življenja večinoma v krogu svoje družine, je to odločilno za njegov jezikovni razvoj. Pogovorni jezik v družinah pa je, kot sem že omenil, v večini madžarščina. Ko pa začne otrok obiskovalti vrtec in potem šolo, kjer je tudi pouk slo-
bo naprej odvijal v društvih, del preko komisij pri Zvezi in nekaterih gibanjih, kot so: znanost mladini, mladi matematiki itn. To je ena usmeritev popularizacije. Ker pa na šolah poteka vrsta aktivnosti, so modelarji in razne druge oblike dejavnosti, bomo v domu ustvarili možnosti, da se bodo lahko nosilci teh dejavnosti preskrbeli tudi z osnovnim materialom.
To zdaj predstavlja velik problem, saj bomo po razgovoru s predstavniki Zavoda za šolstvo v Murski Soboti, ki izredno podpira tako usmeritev, poskušali v interesu nosilcev, to je mentorjev in predavateljev tehničnega pouka, matematike, ustvariti možnosti za njihovo nadaljnje delo, s tem da poskušamo v domu razviti močnejši računalniški krožek z vso ustrezno opremo. Zaenkrat imamo vsa zagotovila za to. Poleg tega bomo razvijali še vrsto drugih dejavnosti. Tako želimo razviti center, ki bo služil širšemu pomurskemu prostoru. Naša pobuda je, da bi ustanovili Pomursko zvezo organizacij tehnične kulture, ker menimo, da bi se morali v naši regiji čim bolj povezovati. Na razpolago želimo tudi imeti vso potrebno literaturo.«
Feri Maučec
venščine, je to zanje neke vrste tuj jezik. V srednjih šolah pa slovenščine sploh nikjer ne poučujejo, razen v krožkih, druge narodnosti na Madžarskem pa imajo celo svoje gimnazije. No, na Visoki učiteljski šoli v Szombat-helyu imamo tudi slovensko katedro, toda z izobraževanjem na višji stopnji ne moremo nadomestiti primanjkljajev v znanju in navadah celih generacij mladih.
Tudi mnenja o potrebnosti dvojezične šole se danes razhajajo. Nekateri (Slovenci) menijo, da je to že prepozno, ker otroci nimajo potrebne jezikovne podlage. Nekateri starši so celo izpisali svoje otroke, ker menijo, da je učenje maternega jezika velika obremenitev. Zgodilo se je tudi, da niti profesorji slovenščine niso vpisali svojih otrok k dvojezičnemu pouku. Zato mi je direktor monoštrske šole dejal tudi tole: >Kot Madžar ne morem izvajati narodnostne politike, če Slovenci sami niso zainteresirani.<
Ker se učenci ne morejo naučiti niti toliko knjižne slovenščine, da bi ob koncu osnovne šole lahko brez večjih težav spremljali slovenske radijske in televizijske oddaje ter časopisje, in ker kmalu vidijo, da pri sporazumevanju v večini govornih položajev ne bodo s slovenščino ničesar opravili, nimajo prave spodbude za njeno učenje in ohranjanje, njeno rabo pa opuščajo celo v tistih položajih, kjer bi še zadoščalo domače narečje.
Sredstva javnega obveščanja prav tako pospešujejo asimilacijo, saj poročajo v madžarščini, čeprav moramo povedati, da so porabski Slovenci v vseh ozirih mnogo bolj obveščeni o vsem, kar se dogaja med njimi in v matični domovini, kot so bili pred leti.«
— Pa prihodnost?
»Pri ohranjanju materinščine bo morala opraviti večjo vlogo najprej družina, razširiti moramo sredstva javnega obveščanja in izšolati takšne kadre med Slovenci, ki bodo s srcem in potrebnim >diplomatskim čutom< naredili čim več za slovensko manjšino. Sicer pa sem v precejšnjih skrbeh za prihodnost slovenskega jezika med porabskimi Slovenci, ne le v Monoštru, ampak tudi drugod.«
'JOŽE GRAJ
OBNOVA KAPELICE JE ZASTALA
KLIC NA POMOČ
Kapelico sv. Trojice na hribu nad Lendavo, ki so jo začeli graditi 1728. leta (podatek je iz zbornika občine), je močno načel zob časa. Gre sicer za sakralni objekt, ki pa je hkrati tudi kulturni spomenik in kot tak privlačna turistična točka. V kapelici je namreč mumija stotnika Mihaela Hadi-ka, ki naj bi padel 1603. leta pri obrambi lendavskega gradu, ko se je s skupino 350 mož postavil v bran pred turškimi vojaki. Ti so bili premagani tudi po njegovi zaslugi, zato je dal graščak Banffy Hadika pokopati z bleščečo slovesnostjo na hribu. Njegovo balzamirano truplo so menda našli 1728. leta, ko so začeli graditi sedanjo kapelico in ga preložili v krsto, v kateri je tudi danes in nosi letnico 1773.
Kapelico sv. Trojice oziroma Hadi-kove posmrtne ostanke si letno ogleda več kot dva tisoč turistov in domačih obiskovalcev. Zaradi slabega stropa in ostrešja je lendavski župnijski urad, ki je formalnopravni lastnik objekta, sredi leta kapelico začasno zaprl za množične obiske. Medtem so že dali urediti strop in ostrešje, vendar pa je treba še marsikaj postoriti, vse skupaj pa bo (z že opravljenimi deli) stalo 25 milijonov dinarjev. Župnijski urad je nekako zbral 10 milijonov. Zdaj so s posebnim pismom, ki mu je priloženo priporočilo Zavoda za spomeniško varstvo Maribor, pozvali organizacije združenega dela in posameznike za ustrezno višino prispevkov, kajti le z združenimi močmi bo mogoče povsem urediti ta sakralni, zgodovinski in turistični objekt. Prispevke naj bi nakazaii na župnijski urad ali pa na žiroračun kulturne skupnosti Lendava.
Š. S.
VESTNIK 24. SEPTEMBRA 1987
STRAN 21
dopisniki so zabeležili
Dejavni taborniki s Pušče
Čeprav za Rome posplošeno radi trdimo, da se nočejo vključevati v vsakdanji družbeni utrip, je kar nekaj dokazov za nasprotno. Konkretni zgled so člani taborniške čete 25. maj s Pušče, romskega zaselka pri Murski Soboti.
Pod vodstvom načelnika čete, Jožeta Horvata (med drugim je Jože član predsedstva soboške konference mladinske organizacije in uspešen brigadir), so se udeležili že številnih, predvsem taborniških akcij.
Nazadnje so sodelovali na štiridnevnem taborjenju na Vaneči in v Domanjšev-cih, kjer se razen trinajstih Romov, ki sestavljajo četo s Pušče, sodelovali še taborniki iz Radenec in Murske Sobote. Sodeč po pogovoru z mladimi Romi, so s taborniškim življenjem več kot zadovoljni, predvsem jih navdušujeta pristno druženje in enotnost, česar v mnogih drugih pogledih (pa ne le v naši družbi) ne čutijo dovolj. Pomanjkanje denarja za dejavnost je bo tem drugotnega pomena. Veliko bolj dragoceno je uvodoma omenjeno spoznanje, da je s primernim pristopom in organiziranostjo tudi mlade Rome mogoče vzgojiti v osebe, ki se brez težav — kot smo jih sicer vajeni — podrejajo zahtevam sodobne družbe.	bop
pisma, mnenja, stališča . . .
Znanje — potreba in preustroj človeške družbe in gospodarskega razvoja
Z izdelanimi analizami v gospodarstvu in negospodarstvu smo prišli do ugotovitev, da se bo produktivnost v ozdih dvignila le s strokovno izobrazbo vseh zaposlenih in nezaposlenih delovnih ljudi. Tudi izdelane projekcije kadrovske sestave v SR Sloveniji do leta 2000 prikazujejo, da v ozdih ne bo možnosti zaposlitve za delavce, ki ne bodo imeli vsaj končanega skrajšanega programa za opravljanje določenih del in nalog. Takega predvidevanja ne moremo zanikati, ker prihajamo do tega spoznanja, da se bo produktivnost in z njo kakovost izdelkov dvignila le s strokovno izobrazbo zaposlenih delavcev v ozdih.
Vprašajmo pa se, kje se mora začeti s pridobitvijo takega spoznanja? Odgovoriti moramo, da se izobrazbena raven začenja že v otroštvu, to je v družini ter v WZ, in se nadaljuje v osnovni šoli, kjer se v 8. razredu vsakega mladega človeka usmeri za bodoče delo v družbi. Strokovnjaki po-
Vabljeni na pivo
Pred dnevi so uredili semaforje na križišču Titove ceste, ulice Staneta Rozmana in ulice Štefana Kovača v Murski Soboti tako, da iste luči svetijo dolgo in se menjavajo v dolgih časovnih presledkih, največkrat daleč predolgih, kot bi to zahteval obseg prometa. Posebno v popoldanskih nrah se v križišču pogosto srečava le dva pešca in stojiva, pa se gledava čez cestišče, kot če bi bila vsak na svojem bregu reke, čez katero ni mosta, hotela bi čez, pa ...
Imam občutek, da je tako preureditev semaforjev naročila gostinska organizacija, saj ima ob tem križišču gostilno, restavracijo, kavarno, snack bar, in pivnico piva, torej kar pet lokalov. Vodstvo hotela sicer še ni objavilo povabila, zato pa vabim jaz: Tovarišice in tovariši, v času, ko morate čakati na zeleno luč, imate dovolj časa, da stopite na kozarec piva ... (in še stati vam ne bo potrebno predol-
go!)
Pa brez zamere!
TUDI TAKŠEN JE SIS
V radgonski občini je v enem tednu dvakrat po štiri ure zasedala skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti. Delegati, naveličani vsega, nemočni in krivi za nepravilnosti, ki jim jih podtaknejo v strokovni službi, so ogorčeni odhajali iz skupščine, prenekaterega si slišal:
»Tu me več ne bodo videli«.
Za kaj je pravzaprav šlo?
Že v mesecu aprilu so bila razpisana stanovanjska posojila iz sredstev vzajemnosti. Že sam postopek razdelitve traja 2—3 mesece. Nič nenavadnega ni, če se pri delitvi denarja pojavijo pritožbe, vsak, ki se pritoži, meni, da je oškodovan, da ima prav. Tudi takrat je bilo tako. V strokovni službi so se namreč odločili, da bodo varčevali tako, da pravilnikov in sprememb le-teh ne bodo objavljali v Uradnih objavah (priloga Vestnika), čeprav je tako določeno v Statutu SSS. Stvar, ki ni objavljena, pa ne velja. Tako niso objavili sprememb pravilnika o razdelitvi posojil iz sredstev vzajemnosti, po katerih se delavcem, ki gradijo v stanovanjski zadrugi, zbrane točke množijo s faktorjem 2 oz. 3, če gradijo v vrstni zidavi. Na letošnji razpis so se med drugimi prijavili tudi člani stanovanjske za
klicnega usmerjanja in učitelji v osnovnih šolah danes prevzemajo vse večjo odgovornost za pravilno usmeritev in poklicno usposobljenost osmošolcev. Taka dela zahtevajo spoznanja novih organizacijskih in kadrovskih določil izobraževanjater nastavitev različnih izobraženih profilov v ozdih, kakor tudi stalno dopolnilno in podiplomsko izobraževanje strokovnjakov.
Priznati moramo, da v nekaterih ozdih soboške občine že nastavljajo različne profile strokovnjakov in ustanavljajo raziskovalne centre, ponekod pa še vedno zaostajajo zaprti v svojih krogih in se bojijo strokovnjakov s sodobno poklicno izobrazbo.
Zavedati se moramo, da so. pred nami nova določila ZKS, Izobraževalnega centra Slovenije in Pedagoškega inštituta Slovenije, ki stalno opozarjajo na pridobivanje strokovne izobrazbe delovnih ljudi in na stalno izobraževanje iz dela in ob njem v
Franc Gy&rfi
druge Vrelec, ki so bili prepričani, da so upravičeni do posojil, saj so jim bili po istem pravilniku dodeljena že lani. Zadružniki so že dobili odločbe o dodelitvi posojil, nakar je bil po mesecu in pol sklep preklican, ker se je ugotovila že prej navedena napaka. Ti ljudje so bili zavedeni, a ni človeka, ki bi bil ža to kriv. Podobna stvar se je dogajala s solidarnostnimi stanovanji. Delavec strokovne službe je predlagal zboru uporabnikov spremembo prednostne liste, mimo kriterijev v pravilniku (dva, ki sta ostala nerešena na stari prednostni listi, sta bila avtomatično postavljena na prvo mesto nove, že sprejete prednostne liste). Mogoče so bili razlogi celo upravičeni. Toda ta isti delavec je potem, ko se se prijavile pritožbe, stvar zanikal in trdil, da v zapisniku ni zapisano 'tako, kot je on predlagal, in da so delegati narobe glasovali,
UTRINEK Z
GORIČKEGA
»Poglejte naše Goričko danes. Lepi domovi so razmetani po njem ... Nekoč smo bili revni. Zdaj delamo doma, v Avstriji, Nemčiji... Orjemo, zidamo ... Zadovoljen sem tudi jaz. Sode izdelujem. Saj veste, brez dela ne gre...« mi je oni dan pripovedoval krepak možakar na Goričkem. In koža na njegovih dlaneh je bila kot iz usnja. Trda od dela.
In stala sva pred hišo, gledala v stolpe zloženih dog in njegov obraz je postal zaskrbljen.
»Da, da, veliko truda je v teh stolpih ... Nešteto ur trdega dela ...«
Ob skrbno zloženem lesu stoji mogočen hrast. Veje se raztezajo na vse strani in jesenski sončni žarki jih božajo. Orjak zadnje dni ječi. Nedavno noč se je nadenj spravil nekdo z motorno žago. Polnoči je bila ura, ko je petje žage prebudilo sodarjevo družino, ki je pohitela v noč, da bi preprečila nesrečo.
Storilec je prestrašen zbežal. Hrast pa ječi zaradi štirih globokih ran.
Če bi mogočno drevo padlo... Bi pod njim nastalo razdejanje.
Zakaj?
Franček Š.
vseh ozdih ter na zaposlovanje različnega strokovnega kadra v delovnih organizacijah.
Na take spremembe nas opozarja tudi nova sprememba v usmerjenem izobraževanju srednjega šolstva. V osnovnih šolah bo moralo poklicno usmerjanje potekati organizirano in z novo obliko dela, to je z usmerjevalnimi razgovori posamičnih usmeritev izobraževalnih smeri, če hočemo, da se bo naša mladina pravilno usmerila v izobraževanje in s tem pridobivanje tako potrebnega znanja za opravljanje del in nalog v ozdih.
Pri poklicnem usmerjanju so bili in še bodo v veliko pomoč strokovnjaki z Zavoda za zaposlovanje in iz ozdov, ki so in še bodo učencem podrobno predočili zahteve posameznih opravil bodočega poklica.
Taka oblika sodelovanja je v šolskem letu 1986/87 na osnovnih šolah v Ovizu Murska Sobota organizirano potekala. Osmošolci so se usmerili v vzgojnoizobraževalne programe srednjega izobraževanja z upoštevanjem testnih rezultatov učencev, ki so jih strokovnjaki z Zavoda za zaposlovanje iz Murske Sobote posredovali učiteljem in poklicnim usmerjevalcem na šolah.
Novo šolsko leto je pred nami in z njim nove zahteve ter naloge, ki nas čakajo pri izobraževanju, da bomo zadostili 165. Členu Zakona o usmerjenem izobraževanju ter 3. in 6. členu pravilnika o razpisu za vpis v usmerjeno izobraževanje SRS.
Z novimi zahtevami naše družbe za dvig produktivnosti v ozdih se moramo vsi zavedati, da je znanje potrebno za preustroj človeške družbe in zato moramo težiti za tem, da bomo začeli pridobivati strokovnjake različnih strokovnih poklicev tudi v ozdih na murskosoboškem območju, če hočemo, da bomo dvignili ugled in produktivnost v severni Sloveniji.
O. Kreft
torej je treba stvar preklicati.
Še več bi lahko naštevala, pa ne bom. Vem, vsi, ki delamo, delamo napake. To, da jih ponavljamo iz leta v leto, pa se mi zdi nesprejemljivo. Sklepčnost na skupščinah je že tako ali tako problematična. Ljudje ne zaupajo več nikomur, delegacije toliko da živijo.
Zaradi slabega dela nekega referenta ali cele strokovne službe dovolimo, da se širi nezaupanje delegatov, da se razvrednotijo družbena sredstva, da izgubljajo tisti, ki niso nič krivi. Težko zapišem besedo ODGOVORNOST, ker se mi zdi smešna. Delegati smo zahtevali, da se izčrpno prikaže odgovornost strokovnih služb, da se ukrepa do tistih, ki svojih nalog ne opravljajo, vendar je vsak v sebi prepričan, da bo stvar šla v pozabo, da se bo vse skupaj omililo in se bo našlo tisoč opravičil, da se ne izplača več izpostavljati. Sicer pa bodo na naslednjo skupščino prišli drugi delegati, ki bodo drugače mislili.
Cvetka SREŠ
Igre ABC Pomurke
Delovna organizacija Trgovsko podjetje Vesna, ki slavi letos 25 let obstoja, je bila organizator 9. letnih športnih iger sozda ABC Pomurka. Na otvoritvi v Ljutomeru je spregovoril predsednik organizacijskega odbora in obenem direktor TP Vesna Emil Kuhar, ki je med drugim dejal: »V sozdu nas združujejo skupni interesi in skupna prizadevanja za uspešen razvoj naših organizacij združenega dela, ob športnih in kulturnih manifestacijah pa se medsebojno spoznavamo in krepimo naše prijateljske in poslovne vezi, zato želim, da tekmovanja potekajo v prijateljskem in športnem vzdušju.«
Letošnjega športnega srečanja se je udeležilo 31. združenih organizacij iz vse Slovenije, to je preko 920 športnic in športnikov, tekmovali so v 13 panogah, med katerimi je bila verjetno najbolj zanimiva prleška igra, v kateri so pari tekmovalk in tekmovalcev morali vleči gig in dirjati po ljutomerskem hipodromu.
Čeprav športni rezultati niso najpomembnejši, vseeno še vrstni red: zmagala je Mesna industrija iz Murske Sobote, drugi so bili tekmovalci Potrošnika iz Murske Sobote, tretji gostitelji, TP Vesna Ljutomer, in četrti športniki Napredka iz Domžal.
D. L.
Križevci pri Ljutomeru
»Križov sejem« je ena zadnjih turističnih prireditev v Križevcih pri Ljutomeru. Korenine ima v starem tradicionalnem »Križovem sejmu«, ki je sčasoma zamrl, a so ga letos ponovno obudili. Poleg kramarjev s kičem je letos sejmarilo tudi nekaj izdelovalcev prave ljudske obrti — izdelovalci lesene posode, vr-varji, lončarji in drugi — nastopila pa sta tudi folklorna skupina in trio Grnjak.
KORENINE SO V LJUDSTVU
In tam jih je iskalo Turistično društvo Križevci pri Ljutomeru, ko je po nekajletnem delovnem premoru začelo z najrazličnejšimi aktivnostmi. V tem kraju so nekdaj prirejali številne zanimive in zabavne popoldneve in večere, ki so bili tematsko obarvani, izhajali pa so iz ljudskih običajev. Če jih naštejemo le nekaj: Kmečki bal, Pravo prleško go-stiivanje in tako naprej. Vse te prireditve imajo izvor v ljudskih običajih in navadah, tudi »Križov sejem« je ena takšnih, tvorijo pa jedro dela turističnega društva v Križevcih. Seveda to ni edina naloga tega društva, ki si je v programu zadalo še številne druge naloge: varstvo okolja, urejevanje okolice in spodbujanje k lepšemu in čistejšemu okolju, predavanja ... Vse skupaj pa je tista srž, ki druži križevske navdušence in ljubitelje, ki bi radi poživili delo in življenje v tem krajevnem središču. In vse izpeljane akcije doslej so jim uspele. Vsekakor gre precejšen delež zaslug nekaterim posameznikom, ki kljub obremenjenosti z drugim delom najdejo še precej veselja z organizacijo teh prireditev. Alfa in omega društva pa je predsednik, Alojz Hanžekovič. Če za konec povzamemo najpomembnejše: Turistično društvo lahko veliko pripomore k pestrejšemu in zabavnejšemu življenju v krajevni skupnosti in z ustreznim programom popestri turistično ponudbo v kraju in občini. Ustrezna kadrovska zasedenost pa je seveda eden od pogojev za uspešno delo društva. V Križevcih so imeli srečno roko in s presežkom volje do dela jim zato vse uspeva.	" d. l.
OBRTNA ZADRUGA-LINDAU-LENDAVA p.o.. MOHORJEVA 2
TEL.069/75-739 75-807, Ž. R. 51920-601-12568 PRI SDK LENDAVA
TELEGRAM: LINDAU LENDAVA,69220 LENDAVA p. p. 17
DEJAVNOST
ZADRUGE:
— Izdelava in predelava izdelkov iz kovin, lesa in plastičnih mas.
— izdelava sestavnih delov za elektrotehnične naprave, tiskana vezja.
— izdelava izdelkov usnjene galanterije
— izdelava izdelkov iz betona: betonski zidaki, betonski strešniki
♦ lindau ♦ lendava
— izdelava izdelkov iz poliestrskega betona:okenske police, zaoblice
— izvaja vsa inštalacijska in končna dela v gradbeništvu:
inštalacije vodovoda, centralnega ogrevanja, prezračevanja in električne inštalacije
zidarska, tesarska, krovno—kleparska, slikople-skarska, keramičarska in steklarska dela
Naprava za navarjenje Čapov z vžigom s pomočjo konic, tip MVS 450-1, ki jo je razstavljala Obrtna zadruga Lindau iz Lendave, na nedavnem obrtnem sejmu v Celju.
Alojz Cigut iz Petanjec si je sam izdelal — kupil je le polža — praktičen prevozni bunker za zrnje. Vanj lahko na njivi spravi tudi več kot dve toni zrnja in ga potem doma v desetih minutah požene v shrambe. Z nenavadnim priključkom lajša delo tudi sosedom.	Foto: F. Kuhar
Zadruga je bila ustanovljena januarja 1984. leta. Zadruga združuje 100 obrtnikov raznih obrtnih dejavnosti. Zadruga z združevanjem samostojnega osebnega dela in vključevanjem lastnih strokovnih služb organizira, posreduje in izvaja končna dela v gradbeništvu, industrijsko kooperacijo za potrebe združenega dela ter opravlja razne storitve na območju vse Jugoslavije.
STRAN 22
VESTNIK 24. SEPTEMBRA 1987
URADNE OBJAVI
Leto XXIII	Murska Sobota, dne 24. septembra 1987	Št.: 22
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
' VSEBINA
176.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine G. Radgona za leto 1987
177.	Odlok o podelitvi naslova častnega občana občine Gornja Radgona
178.	Odlok o spremembi odloka o ureditvenem načrtu »Pokopališča v Apačah«
179.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Stavešinci, k. o. Očeslavci, k. o. Okoslavci, k. o. Ivanjci, k. o. Grabonoš in k. o. Kraljevci
180.	Sklep o spremembi sklepa o sestavi komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj v občini G. Radgona
181.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Stavešinci, k. o. Očeslavci, k. o. Okoslavci, I. o. Spodnji Ivanjci, k. o. Grabonoš in k. o. Kraljevci
176
Na podlagi 205. čl. statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave Pomurja št. 41/81, 7/87 in 2/87) in 23. čl. zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74 in 4/87) je skupščina občine Gornja Radgona na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. 8. 1987 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine G. Radgona za leto 1987
1.	člen
V odloku o proračunu občine G. Radgona, se za leto 1987 (Ur. objave št. 7/87) 2. člen spremeni in dopolni tako, da glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1987 v višini 1,160.080.000 din se razporedijo:
— za splošno porabo v občini	1,104.189.000
— na tekočo proračunsko rezervo	2.000.000
— na odstopljene prihodke	53.891.000
Predlog prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev je prikazana v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del proračuna občine Gornja Radgona za leto 1987.
2.	člen
14.	člen se dopolni z novim stavkom, ki glasi:
Ne glede na določbo prejšnjega stavka, se sredstva, ki jih Uprava za družbene prihodke pridobi na osnovi sporazuma za odmero in pobiranje prispevkov občanov za SIS družbenih dejavnosti — zbirajo na posebnem računu upravnih organov občine in so namenjena za modernizacijo upravnih organov.
3.	člen
V 20. členu se doda 4. točka ki glasi:
Da tromesečno usklajuje splošno porabo z nominalno rastjo dohodka, da v skladu z določili dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji.
4.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 1987.
Številka: 400-7/86-03
Datum: 20/8-1987
PREDSEDNIK
Skupščine občine G. Radgona Peter FRIDAU
177
Na podlagi 11. in 12. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave občin Pomurja št. 41/81, 7/86 in 2/87) ter 2. in 6. člena odloka o družbenih priznanjih občine Gornja Radgona (Ur. objave občin Pomurja, št. (1/72 in 27/83) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 20. 8. 1987 sprejela
ODLOK
o podelitvi naslova častnega občana občine Gornja Radgona
I.	člen
Dr. Antonu TRSTENJAKU, roj. 8. L 1906 leta v Rodmošcih, se podeli naslov častnega občana občine Gornja Radgona za izjemne
znanstvene dosežke na področju psihologije in za izredno tankočutni in humanistični odnos do človeka in njegovih življenjskih stisk.
2.	člen
Častnemu občanu se za podeljeno družbeno priznanje izda posebna listina.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 0-1/87-SO
Datum: 20/8-1987
PREDSEDNIK Skupščine občine G. Radgona Peter FRIDAU
178
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20: 8. 1987 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o ureditvenem načrtu »Pokopališča v Apačah«
1.	člen
8.	člen odloka o ureditvenem načrtu »Pokopališče v Apačah« (Uradne objave št. 27/86) se spremeni in se glasi:
Mrliška veža je masivna zidana zgradba, tlorisne zasnove v ključ. Streha je dvokapnica v obeh smereh, naklon strešine je 34—40°, kritina je opečna.
Leseni deli strešnih zatrepov in vgrajeni mizarski izdelki so temne barve, fasada — omet je gladek ubito bele barve, maksimalni gabarit objekta je 14.29 x 14.95 + terasa 4.000 m.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-4/86
Datum: 20/8-1987
PREDSEDNIK Skupščine občine G. Radgona Peter FRIDAU
179
Na podlagi 105. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. SRS, št. 17/86) in 206. čl. statuta občine G. Radgona (Ur. objave št. 41/81 in 7/86 in 2/87) je skupščina občine na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. 8. 1987 sprejela
ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Stavešinci, k. o. Očeslavci, k. o. Okoslavci, k. o. Sp. Ivanjci, k. o. Grabonoš in k. o. Kraljevci.
1.	člen
Uvede se melioracijski postopek na zemljiščih v delu k. o. Stavešinci, k. o. Očeslavci, k. o. Okoslavci, k. o. Sp. Ivanjci, k. o. Grabonoš
in k. o. Kraljevci, po projektih št. 1252/4-86 mapa (1 in 2) Melioracijsko območje je določeno z naslednjo mejo:
severno od vasi Sp. Ivanjci, od tromeje pare. št. 672. (potok), 604/3 (pri mostu) in 658 (cesta) proti jugu, po zahodni strani pare. št. 602, 6/2 in 3/1, proti vzhodu, po južni strani pare. št. 3/1, 6/1, 600, 599, 695/1, (del), nato proti jugu po zahodni strani pare. št. 589, po severni meji pare. št. 17 po zahodni strani pare. št.. 586, 17 (del), nato seka pare. št. 667 in poteka dalje po severni meji pare. 417/1, po severozahodni meji pare. št. 416/2, seka pare. št. 416/3, 417/5, po zahodni meji pare. št. 414, po severni meji pare. št. 31/2, ob vzhodni meji pare. št. 31 (st) proti jugu, seka pare. št. 31/2, po severni meji pare. št. 32, seka pot 665, po zahodni meji pare. št. 665, proti jugu, ponovno seka pare. št. 665, proti vzhodu, seka kat. mejo med k. o. Sp. Ivanjci in k. o. Grabonoš, pare. št. 1177/1, po severni meji pare. št. 1178/11 (del), 1178/10, po južni meji pare. št. 1177/2, po kat. meji med k. o. Sp. Ivanjci in k. o. Grabonoš (južna meja pare. št. 450/1), nato proti jugu, po zahodni meji pare. št. 1220, 1213, 1214, 1211 (del), 1212, in 1211, deli pare. št. 1209/3, po zahodni meji pare. št. 1232/2 (pot, in jo seka, nato po jugozahodni meji, pare. št. 667, po jugozahodni meji pare. št. 659, proti vzhodu, po južni meji pare. št. 653 (del), 649, 623, 621 in 602 nato proti jugu, seka pare. št. 1227 (pot) po zahodni meji pare. št. 105, 111/1, 111/2, 116, 125/1. 123, 552, in 559, nato po zahodni južni in vzhodni meji pare. št. 560 proti severu, po vzhodni meji pare. št. 559 in 552, po južni in vzhodni meji pare. št. 124, po vzhodni meji pare. št. 1226, proti severu, seka pare. št. 1240/2 (cesta), po južni meji pare. št. 1221/2, seka pare. št. 1221/2, 80, 79, 78/1 in 76 po vzhodni meji pare. št. 75/2, seka pare. št. 74, po južni in vzhodni meji pare. št. 73, po vzhodni meji pare. št. 72 in 71, po vzhodni in delno severni meji pare. št. 70, po vzhodni in severni meji pare. št. 68, po vzhodni meji pare. št. 62/2, 1239/4, po južni meji (proti vzhodu) pare, št. 60, 61, in 39/1, po jugozahodni meji pare. št. 40, po južni meji pare. št. 39/3, 41 in 43, seka pare. št. 1222/2 (cesta) nato proti severu, po vzhodni meji ceste, pare. št. 1222/2, seka kat. mejo med k. o. Grabonoš in k. o. Okoslavci (pri mostu), po vzhodni meji pare. št. 815 (cesta), seka pare. št. 814/3 (cesta), nato po vzhodni strani pare. št. 814/3, proti severu do katastrske meje med k. o. Okoslavci in k. o. Očeslavci po vzhodni meji pare. št. 556/1, 292/1, 295/2, 278/9, 277/1, 299/3 in 304/2, po južni meji pare. št. 275/3 proti jugu, po vzhodni meji pare. št. 554/3, seka pare. št. 275/4, 300/1, 301, 276/7, 277/2, 278/8, 279/1, in 280/1, po zahodni meji pare. št. 291/2, seka pare. št. 288 in 290, po severni meji pare. št. 556/1, seka pare. št. 560/2, proti severozahodu, po severni meji pare. št. 556/1 (cesta), seka pare. št. 558, po severni meji pare. št. 556/2, seka kat. mejo med k. o. Očeslavci in k. o. Stavešinci, po severni meji pare. št. 719/1, do zahodne meje pare. št. 168, seka pare. št. 719/1 (cesta), po zahodni meji pare. št. 707 in 705 (del) proti jugu, seka kat. mejo med k. o. Stavešinci in k. o. Sp. Ivanjci, po zahodni meji pare. št. 660/1, seka pare. št. št. 672 (potok) se obrne proti jugovzhodu do tromeje pare. št. 658, 604/3 in 672. Melioracijsko območje v k. o. Kraljevci je določeno z naslednjo mejo:
Izhodiščna točka območja je križišče cest s pare. št. 880 in 872. Od izhodiščne točke poteka meja po zapadnem in južnem robu ceste pare. št. 872 proti jugu in vzhodu v dolžini 78 m, nato se obme proti jugozapadu in poteka v ravni črti preko parcele št. 668 v dolžini 140 m, od tam proti jugovzhodu nazaj do zapadnega roba ceste pare, št. 872 v ravni črti preko parcele št. 670, po zapadnem robu ceste pare, št. 872 proti jugu do južne meje pare. št. 587/3, po tej meji proti zapa-du do parcele št. 588, okrog te parcele proti juhovzhodu in severoza-padu do parcele št. 593/1, po zapadni meji te parcele proti severu do pare. št. 593/2, okrog te parcele in okrog parcele št. 594 proti vzhodu m severu do parcele št. 599, nato proti severozahodu in severovzhodu do severnega vogala parcele št. 599, od tega vogala v ravni črti preko parcele št. 593/2 do južnega vogala parcele št. 593/4, ob jugovzhodni meji te parcele proti severovzhodu do ceste s pare. št. 865, ob južnem in vzhodnem robu te ceste do jugozapadnega vogala pare. št. 631/4, proti vzhodu, severu in jugu okrog gozda na parceli št. 631/4 do parcele št. 631/1, po vzhodni, severni in zapadni meji te parcele do ceste s pare. št. 857, po severnem robu te ceste in po severnem robu ceste s pare. št. 864 proti zapadu do parcele št. 633, po vzhodni, jugovzhodni in zapadni meji te parcele nazaj do severnega roba ceste s pare. št. 864, po tem robu proti zapadu do parcele št. 636/1, po jugovzhodni in severovzhodni meji te parcele do vzhodnega roba ceste s pare. št. 880, po vzhodnem robu te ceste proti severu do parcele št. 643, po južni in vzhodni meji te parcele nazaj do ceste s pare. št. 880, po južnem robu te ceste do parcele št. 666, po zapadni, južni in vzhodni meji te parcele nazaj do južnega roba ceste pare. št. 880 in po tem robu proti vzhodu do izhodiščne točke.
2.	člen
Investitor del iz 1. člena tega odloka je Melioracijska skupnost Grabonoš — Sp. Ivanjci, ki ima sedež pri K.Z Gornja Radgona, TZO Videm-Ivanjci in ima zagotovljena finančna sredstva pri HKS KZ Gornja Radgona.
3.	člen
Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč so na melioriranem zemljišču dolžni redno vzdrževati objekte in naprave v uporabnem stanju.
Med vzdrževalna dela spada zlasti:
—	čiščenje, vzdrževanja, posek grmovja in košnja trave v jarkih — čiščenje in vzdrževanje drenskih izlivk v melioracijske jarke — čiščenje in vzdrževanje propustov na jarkih
—	vzdrževanje poljskih poti na melioracijskem območju
4.	člen
V kolikor kmetijska inšpekcija ugotovi, da melioracijski objekti niso ustrezno vzdrževani, skupščina občine sprejme na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti odlok o uvedbi prispevka za vzdrževanje melioracijskih sistemov in določi nosilca vzdrževalnih del.
5.	člen
Po končanih hidromelioracijskih delih bo opravljena agromelioracija zemljišč, ki obsega globoko oranje, založno gnojenje in apne-nja.
6.	člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju plačujejo 10 % prispevek od celotnega zneska izvedbe melioracij za skupne melioracijske naprave in objekte.
7.	člen
Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč na melioriranem območju morajo zemljišče izkoriščati na kar najbolj intenziven način.
8.	člen
Melioracijska dela bodo predvidoma končana do 31. 3. 1988.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
Številka: 462-1/87-11
Datum: 20/8-1987
PREDSEDNIK Skupščine občine G. Radgona Peter FRIDAU
180
Na podlagi 205. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86), 30. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) in v skladu zli. členom odloka o organizaciji občinskih upravnih organov (Ur. objave, št. 14/80, 17/80, 34/81 in 2/87) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 20. 8. 1987 sprejela
SKLEP . >-
o spremembi sklepa o sestavi komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj
L
II.	točka sklepa o sestavi komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj (Ur. objave, št. 2/87 in 3/87) se spremeni in glasi:
Komite sestavlja predsednik, dva namestnika predsednika^in osem članov.
Predsednika in oba namestnika predsednika imenuje občinska skupščina na predlog izvršnega sveta.
V komite delegirajo:
— delovna skupnost upravnih organov SO 1 člana
— samoupravne interesne skupnosti 2 člana
—	krajevne skupnosti 1 člana
—	družbenopolitične organizacije 1 člana
—	temeljne in druge organizacije združenega dela 3 člane
Predsednika komiteja v primeru odsotnosti nadomešča eden od namestnikov, ki ga določi predsednik komiteja.
Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 02/86-SO
Datum: 20/8-1987
PREDSEDNIK Skupščine občine G. Radgona Peter FRIDAU
181
Skupščina občine Gornja Radgona izdaja na podlagi Statuta občine G. Radgona, 81. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. SRS, št. 17/86) in na podlagi navodila o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (Ur. 1. SRS, št. 29/86) ter 202. in 206. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86) in na predlog KZ G. Radgona, ki je bil sprejet na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. 8. 1987, sprejela naslednjo
ODLOČBO
1	. Uvede se komasacijski postopek v k. o. Stavešinci, k. o. Oče-slavci, k. o. Okoslavci, k. o. Spodnji Ivanjci, k. o. Grabonoš in k. o. Kraljevci v komasacijskem območju, določenem z mejo, ki poteka:
severno od vasi Spodnji Ivanjci, od tromeje pare. št. 672 (potok), 604/3 (pri mostu) in 658 (cesta) proti jugu, po zahodni strani parcel št. 602, 6/2 in 3/1 proti vzhodu, po južni strani pare. 3/1, 6/1, 600, 599, 695/1 (del), nato proti jugu po zahodni strani pare. št. 589, po severni meji pare. št. 17, po zahodni strani pare. št. 586, 17 (del) nato seka pare. št. 667 in poteka dalje po severni meji pare. št. 417/1, po severozahodni meji pare. št. 416/2, seka pare. št. 416/3, 417/5, po zahodni meji pare. št. 414, po severni meji pare. št. 31/2, ob vzhodni meji pare. št. 31 (st) Proti jugu, seka pare. št. 31 /2, po severni meji pare. št. 32, seka pot 665, po zahodni meji pare. št. 665, proti jugu, ponovno seka pare. št. 665, proti vzhodu, seka kat. mejo med k. o. Sp. Ivanjci in k. o. Grabonoš, pare. št. 1177/1, po severni meji pare. št. 1178/11 (del), 1178/10, po južni meji pare. št. 1177/2 po kat. meji med k. o. Sp. ivanjci in k. o. Grabonoš (južna meja pare. št. 450/1), nato proti jugu, po zahodni meji pare. št. 1220, 1213, 1214, 1211 (del), 1212, 1211, deli pare. št. 1209/3, po zahodni meji pare. št. 1232/2 (pot) in jo seka, nato po jugozahodni meji pare. št. 667, po jugozahodni meji pare. št. 659, proti vzhodu po južni meji pare. št. 653 (del), 649, 623, 621 in 602, nato proti jugu, seka pare. št. 1227 (pot) po zahodni meji pare. št. 105, 111/1, 111/2, 116, 125/1, 123, 552 in 559, na-5	to po zahodni, južni in vzhodni meji pare. št. 560 proti severu, po
*	vzhodni meji pare. št. 559 in 552, po južni in vzhodni meji pare. št.
.	124, po vzhodni meji pare. št. 1226, proti severu, seka pare. št. 1240/2
S	(cesta), po južni meji pare. št. 1221/2, seka pare. št. 1221/2, 80, 79,
78/1 in 76 po vzhodni meji pare. št. 75/2, seka pare. št. 74, po južni in vzhodni meji pare. št. 73, po vzhodni meji pare. št. 72 in 71, po vzhod-1	ni in delno severni meji pare. št. 70, po vzhodni in severni meji pare.
	št. 68, po vzhodni meji pare. št. 62/2, 1239/4, po južni meji (proti
vzhodu) pare. št. 60, 61 in 39/1, po jugozahodni meji pare. št. 40, po južni meji pare. št. 39/3, 41 in 43, seka pare. št. 1222/2 (cesta) nato .	proti severu, po vzhodni meji ceste, pare. št. 1222/2, seka kat. mejo
J	med k. o. Grabonoš in k. o. Okoslavci (pri mostu), po vzhodni meji
t	pare št. 815 (cesta), seka pare. št. 814/3 (cesta), nato po vzhodni strani
;	pare. št. 814/3 proti severu do katastrske meje med k. o. Okoslavci in
k. o. Očeslavci, po vzhodni meji pare. št. 556/1, 292/1, 295/2, 278/9, J	277/1, 299/3 in 304/2, po južni meji pare. št. 275/3, proti jugu, po
vzhodni meji pare. št. 554/3, seka pare. št. 275/4, 300/1, 301, 276/7, >	277/2, 278/8, 279/1 in 280/1, po zahodni meji pare. št. 291/2, seka
pare. št. 288 in 290, po severni meji pare. št. 556/1, seka pare. št. 	560/2, proti severozahodu, po severni meji pare. št. 556/1 (cesta), se-
ka pare. št. 558, po severni meji pare, št. 556/2, seka kat. mejo med k. o. Očeslavci in k. o. Stavešinci, po severni meji pare. št. 719/1, do za-!	hodne meje pare. št. 168, seka pare. št. 719/1 (cesta), po zahodni meji
i	pare. št. 707 in 705 (del) proti jugu, seka kat. mejo med k. o. Stavešin-
I	ci in k. o. Sp. Ivanjci, po zahodni meji pare. št. 660/1, seka pare. št.
672 (potok), se obme proti jugovzhodu do tromeje pare. št. 658, 604/3 in 672.
Uvede se komasacijski postopek v k. o. Kraljevci v komasacijskem območju, določenem z mejo, ki poteka:
Izhodiščna točka območja je križišče cest s pare. št. 880 in 872. Od izhodiščne točke poteka meja po zapadnem, in južnem robu ceste pare. št. 872 proti jugu in vzhodu v dolžini 70 m, nato se obme proti jugozapadu in poteka v ravni črti preko parcele št. 668 v dolžini 140 m, od tam proti jugovzhodu nazaj do zapadnega roba ceste pare, št. 872 v ravni črti preko parcele št. 670, po zapadnem robu ceste pare, št. 872 proti jugu do južne meje pare. št. 587/3, po tej meji proti zapa-du do parcele št. 588, okrog te parcele proti jugovzhodu in severoza-padu do parcele št. 593/1, po zapadni meji te parcele proti severu do pare. št. 593/2, okrog te parcele in okrog parcele št. 594 proti vzhodu in severu do parcele št, 599, nato proti severozahodu in severovzhodu do severnega vogala parcele št. 599, od tega vogala v ravni črti preko parcele št. 593/2 do južnega vogala parcele št. 593/4, ob jugovzhodni meji te parcele proti severovzhodu do ceste s pare. št. 865, ob južnem in vzhodnem robu te ceste do jugozapadnega vogala pare. št. 631/4, proti vzhodu, severu in jugu okrog gozda na parceli št. 631/4 do parcele št. 631/1, po vzhodni, severni in zapadni meji te parcele do ceste s pare. št. 857, po severnem robu te ceste in po severnem robu ceste s pare. št. 864 proti zapadu do parcele št. 633, po vzhodni, jugovzhodni in zapadni meji te parcele nazaj do severnega roba ceste s pare. št. 864, po tem robu proti zapadu do parcele št. 636/1, po jugovzhodni in severovzhodni meji te parcele do vzhodnega roba ceste s pare. št. 880, po vzhodnem robu te ceste proti severu do parcele št. 643, po južni in vzhodni meji te parcele nazaj do ceste s pare. št. 880, po južnem robu te ceste do parcele št. 666, po zpadni, južni in vzhodni meji te parcele nazaj do južnega roba ceste pare. št. 880 in po tem robu proti vzhodu do izhodiščne točke.
2.	Komasacijsko območje zajema zemljišča lastnikov, seznam katerih bo razgrnjen in na vpogled vsem udeležencem komasacijskega postopka in drugim zainteresiranim na Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Gor. Radgona in na krajevnem uradu Negova ter krajevnem uradu Videm ob Ščavnici v času od 1,—30. septembra 1987.
3.	Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedana graditev in sajenje nasadov ter gozdnega drevja, parceliranje zemljišč, promet z zemljišči. Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljiškega komasacijskega sklada, če,gre za zmanjšanje števila lastnikov in solastniških deležev ali če gre za dokončanje pravnega posla za prenos lastništva na zemljiščih, ki je dejansko že opravljen, ali če postane zemljišče družbena lastnina. Potrdilo, da gre za izjemen primer izda občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo.
4.	Podatki o parcelah, zajetih v komasaciji, so na vpogled pri Geodetski upravi SO Gornja Radgona in v zemljiški knjigi Temeljnega sodišča M. Sobota, enota G. Radgona.
5.	Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja bo razgrnjena najmanj 15 dni na sedežu TZO Videm in ZE Sp. Ivanjci, v roku, ki ga bo določil občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo.
6.	Komasacijski udeleženec in drugi, ki imajo na tem območju kakšen na zakon oprt pravni interes, lahko dajo pripombe na idejno zasnovo v času razgrnitve.
7.	Izvajanje ureditvenih del na komasacijskem območju in dolžnost strank v zvezi z deli se urejajo v okviru melioracijske skupnosti.
8.	Vrednotenje komasacijskega sklada bo izvršeno po določilih navodil za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč. Podkomisija za vrednotenje zemljišč določi vrednost vsakemu vloženemu zemljišču, tako da ga uvrsti v ustrezni vrednostni razred.
Za 1 m! zemljišča posameznega vrednostnega razreda se določi vrednost v cenilnih enotah zaradi zamenjave in vrednost v denarju zaradi denarne poravnave razlike v vrednosti vloženega in dobljenega zemljišča.
Udeleženci prispevajo za skupne potrebe ureditve območja, tako da se vsakemu od skupne vrednosti vloženih zemljišč odbije enak sorazmerni delež v zemlji.
9.	Pri razdelitvi zemljišč se poleg določil 89. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. SRS, št. 17/86) in 26. čl. navodila za izvajartje komasacij kmetijskih zemljišč (Ur. 1. SRS, št. 29/86) za območje, za katerega je več oziroma ni interesentov, upoštevajo tudi naslednja na-ela:
, — v posamezni tabeli ima prednost tisti lastnik-kmet, ki se vključi v družbeno organizirano proizvodnjo (poljedeljstvo, sadjarstvo, vinogradništvo). Udeleženci, ki imajo status kmeta in se vključujejo v organizirano proizvodnjo, imajo prednost pred lastniki, ki tega nimajo
—	prednost imajo udeleženci, ki so imeli že pred komasacijo v lasti večji del spornega zemljišča,
. — prednost imajo udeleženci, ki. v okviru gospodinjstva združujejo svoje zemljišče.
—	udeležencem iz drugih katastrskih občin se dodelijo zemljišča na robu komasacijskega območja, ki so bližja njihovemu domu,
• — zemljišča, ki so iz kakršnihkoli razlogov manj zanimiva, se prvenstveno dodelijo dosedanjim lastnikom (gozdna zemljišča, trajni nasadi, zemljišča z omejeno rabo, itd.),
' — pri dodelitvi zemljišč ima prednost udeleženec, ki ima poleg hišo, trajni nasad ali podobno,
— v neposredni bližini naselij ali na posebnih tablah naj se združuje lastnike zemljišč, ki imajo manjše površine ter niso kmetje,
— zemljišča ostarelih lastnikov, ki bodo v perspektivi oddajali svoja zemljišča, se razporedi bb parcelah v družbeni lasti, ali ob parcelah večjih kmetijskih proizvajalcev, ki so pripravljeni taka zemljišča prevzemati.
10.	Zaradi racionalne in ekonomične izvedbe komasacijskega postopka je potrebno voditi enoten komasacijski postopek v k. o. Stave-šinci, k. o. Očeslavci, k. o. Okoslavci, k. o. Spodnji Ivanjci in k. o. Grabonoš, ki se nahajajo v občini Gornja Radgona.
11.	Ta odločba velja takoj in se objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin, vsakemu komasacijskemu udeležencu pa se odločba vroči v taki obliki, da izrek odločbe vsebuje le tisti del, ki se nanaša nanj.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo je dopusten upravni spor v 30 dneh od dneva vročitve odločbe pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v Ljubljani. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži ali da ustno na zapisnik pri Vrhovnem sodišču ali pri katerem drugem rednem sodišču.
Številka: 462-1/87-1
Datum: 20. 8. 1987
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gornja Radgona Peter FRIDAU
VES«
Delegatsko glasilo občine Murska Sobota
Številka 6
Leto VII
24. septembra 1987
VSEBINA 6. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA
—	predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo sejo zborov za dne 8. oktobra 1987
—	poročilo o ocenjeni škodi po neurju, toči in poplavah v občini Murska Sobota
—	uresničevanje programov SIS družbenih dejavnosti v prvem polletju 1987 in stanje ter problematika financiranja družbenih dejavnosti do konca leta 1987.
J
Predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota
SKLICUJEJO
15.	SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
15.	SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
15.	SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA
Seje bodo
v četrtek, dne 8. oktobra 1987, ob 8. uri
v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota
Predsedniki zborov predlagajo naslednji
dnevni red:
t
1.	izvolitev in poročila verifikacijskih komisij,
2.	potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 16. julija 1987,
3.	poročilo o ocenjeni škodi po neurju, toči in poplavah v. občini M. Sobota, ter program ukrepov za sanacijo škode,
4.	uresničevanje programov SIS družbenih dejavnosti v prvem polletju 1987 in stanje ter problematika financiranja družbenih dejavnosti do konca leta 1987,
5.	poročilo o delu začasnega kolegijskega organa DO Platana za L polletje 1987,
6.	periodični delovni načrt Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota za IV. trimesečje 1987,
7.	osnutek odloka o spremembah odloka o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine M. Sobota,
8.	predlog odloka o sprejetju lokacijskega načrta za ureditev regionalne ceste skozi naselje Moravske toplice. (To točko obravnavata samo Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti)
9.	volitve in imenovanja:
—	razrešitev in imenovanje člana komisije za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja,
—	imenovanje načelnice Geodetske uprave občine M. Sobota, — razrešitev in pooblastitev uradnih oseb za sklepanje zakonskih zvez na krajevnem uradu Prosenjakovci,
10.	delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja;
11.	predlogi, sklepi, mnenja in obvestila.
Gradivo za obravnavo 3. in 4. točke dnevnega reda je objavljeno v današnji številki Delegatskega vestnika. Program ukrepov za sanacijo škode po toči, neurju, in poplavah je posredovan vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Gradivo za obravnavo 2., 5., 6., 7., 8. in 9. točke dnevnega reda je posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Informacija k 10. točki dnevnega reda bo podana na seji.
2 - DELEGATSKI VESTNIK
Poročilo o ocenjeni škodi po neurju, toči in poplavah v občini Murska Sobota
Toča in neurje je dne 25. julija 1987 prizadela 21.897 ha kmetijskih površin in 6.500 ha gozdov. Na 14.737 ha so pridelki skoraj v celoti uničeni, na 7.160 ha pa v poprečju poškodovani do 50%.
Strokovne komisije so ocenile škodo na 28,551.992.000 din. Naj-večjo škodo je utrpelo kmetijstvo in gozdarstvo in sicer 84,8 %, od skupno ocenjene škode. Delež uničene tekoče kmetijske proizvodnje znaša 21.558.736 din oz. 75 % od celotne škode, pretežni del, to je cca "0 . odpade na zasebni kmetijski sektor.
Po obilnih padavinah, ki so znašale od 25. 7. do vključno 19. 8. 1987 228,4 1/m2, kar je cca 28 % od 30-letnega poprečja je prišlo do plastenja zemlje na Goričkem v sedmih primerih. Skoda je ocenjena na 102.795.000 din. Zaradi prekomernih padavin je dne 5. 8. 1987 prišlo do večjih poplav. Voda je dodatno poškodovala in uničila poljščine na 160,5 ha; močno prizadela proizvodnjo v rastlinjakih Sobote TOZD Vrtnarstvo, poškodovala vodnogospodarske objekte ter druge objekte in material. Ocenjena škoda po poplavah znaša 586.783.255 din. Skupna ocenjena škoda po toči, neurju, poplavah ter plazovih znaša 29.241.570.255 din, kar je 35 % od ocenjenega družbenega proizvoda za leto 1986.
Na osnovi podatkov Službe družbenega knjigovodstva je bila izdelana razvrstitev organizacij združenega dela, ki sodijo med največje v Jugoslaviji. Razvrstitev je bila narejena glede na skupni ustvarjeni prihodek v preteklem letu.
Med 140 največjih jugoslovanskih organizacij združenega dela na področju industrije, rudarstva, kmetijstva, gozdarstva in gradbeništva se v letu 1986 uvršča tudi Delovna organizacija Perutnina Ptuj, ki je na 120. mestu. V letu 1985 je bila na 115. mestu. Na 120. mesto v lanskem letu se je uvrstila s skupnim ustvarjenim prihodkom 84.088 milijonov dinarjev.
N. V.
Razčlenitev škode:
3.	GOZDARSTVO IN LOVSTVO
V gozdovih so poškodovana in izruvana posamezna drevesa in skupine dreves v zasebnem sektorju na površini 5000 ha, kar predstavlja 540.900.000 din in v družbenem sektorju na površini 1.500 ha 219.000.000 din škode. V lovstvu znaša ocenjena škoda 58.984.000 din. Skupaj je to 819.786.000 din.
Poškodovana in izruvana drevesa iglavcev in listavcev, je nujno čimprej — najkasneje pa v 60 dneh odstraniti zaradi varovanja gozdov pred škodljivci. Prazna mesta je nujno spopolniti in po zasaditvi opraviti večkratna negovalna dela. Pred odstranjevanjem poškodovanega lesa so morali gozdarji usposobiti poškodovane gozdne ceste in poti.
Lovstvo bo moralo zaradi številnega izpada določenih malih vrst divjadi zmanjšati odstrel, zagotoviti bo potrebno čimugodnejše pogoje za razvoj obstoječega staleža in z dokupom nekaterih vrst nadoknaditi izpad.
4.	VRTNARSTVO
Ob poplavi so bile skoraj v celoti poplavljene površine od TOZD Vrtnarstvo v M. Soboti. Največja škoda je v rastlinjakih oz. plasteni-kih. Z prečrpavanjem vode je škoda delno preprečena in tako znaša 20.564.300 din.
5.	STANOVANJSKI IN GOSPODARSKI OBJEKTI V ZASEBNEM SEKTORJU
Poškodovanih in ocenjenih je bilo 2.325 objektov. Poškodbe se nanašajo na delno odkritje streh, polomljeno steklo in rolete. Večjih in kompletnih porušitev streh in zidov je bilo manj, zato je tudi dokončna ocena, ki znaša 796.667.000 din neprimerno manjša od prve globalne ocene.
6.	STANOVANJSKI OBJEKTI IN OSTALI OBJEKTI DRUŽBENEGA SEKTORJA
Od skupno 2.884 družbenih stanovanj je bilo poškodovanih 11 v katerih je 58 stanovanj, z ocenjeno škodo 5,674.000 din. Poškodovanih je bilo tudi 8 šolskih objektov. Škoda na teh objektih je ocenjena na 1,857.100 din. Delno uničena je bila kritina, okna in rolete, poškodovane so bile fasade in del opreme zaradi zamakanja.
1. KMETIJSTVO — KZ Panonka — zasebni sektor
Ocenjena škoda v kmetijskem delu zasebnega sektorja znaša po toči in neurju 21,745,328 din in po poplavah 52.091.200 din, to je skupno 21.797.419.200 din, kar predstavlja 74% od skupno ocenjene škode.
Uničeni in poškodovani so predvsem vsi posevki, tako da znaša vrednost izpada v tekoči kmetijski proizvodnji 19,466.758.000 din oz. 89,5 %.
Škoda v dolgoletnih nasadih znaša 796.531.000 din, na gradbenih objektih, to je na melioracijskih 46,395.000 din, ter indirektna škoda na račun zmanjšane mlečnosti in prirastka v živinoreji zasebnega sektorja zaradi pomanjkanja krme in na račun poslabšane kvalitete krme 1,433.644.000 din. Za takojšnjo ublažitev posledic je KZ Panonka takoj zagotovila kmetom regresirano dobavo manjkajoče krme, semena za krmne dosevke, zaščitna sredstva in krmila z namenom, da se ohrani stalež in živinorejska proizvodnja.
2. KMETIJSTVO — KG Rakičan — družbeni sektor
Zaradi škode po toči in neurju je izpad v rastlinski proizvodnji ocenjen na 2,089.978.000 din, škoda na trajnih nasadih znaša 299.946.000 din, na gradbenih objektih 77.347.000 din ter na opremi 6.290.000 din. Ob poplavah je bilo poplavljenih 73,5 ha polj, kjer znaša škoda 31.137.960 din. Skupaj je to 2.504.698.960 din.
OB ujmi so bile uničene in poškodovane še nepožeta pšenična polja, koruzni posevki in pesa. Uničeni trajni nasadi so predvideni za obnovo. V poškodovanih so bili opravljeni določeni sanacijski ukrepi. Škoda v trajnih nasadih se bo odražala še v naslednjih letih. Poškodbe na gradbenih objektih in opremi so odpravljene.
7.	CESTE
Od skupno 1.506 km javnih cest na območju občine M. Sobota, je bilo poškodovanih 104 km lokalnih in 345 km javnih cest, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti.
Poškodovana so predvsem gramozna vozišča in uničeni odvodni-ki. Močan naliv je odnašal gramoz v odvodne jarke, na njive, travnike in gozdove. Skupna škoda je ocenjena na 2,321.000.000 din, od tega odpade na regionalne in lokalne ceste 1,420.000.000 din, ter na neka-tegorizirane ceste in javne poti 901.000.000 din. Po poplavah je povzročena dodatna škoda na cestah v vrednosti 279.000.000, tako, da znaša skupna škoda 2.600.000.000 din. Začasna sanacija z izravnavo je bila izvedena takoj zaradi nujne povezave, oskrbe in sanacije ostalih škod.
8.	ELEKTROENERGETSKE NAPRAVE
Po neurju je bilo poškodovanih okrog 30 % elektroenergetskih vodov, ki se nahajajo na območju občine M. Sobota. V prvih dneh je Elektro Maribor, TOZD M. Sobota zasilno odklonil okvare po določeni prioriteti na vseh poškodovanih elektroenergetskih objektih.
Skoda na TP postajah znaša 8,849.747, na nizkonapetostnem omrežju 206,021.000, na 20 KV daljnovodih 80,700.000, stroški začasne usposobitve znašajo 20,887.000. Skupaj je to 316.457.747 din.
9.	PTT PROMET IN ZVEZE
Na območju celotne občine M. Sobota je 642 km zračnega telefonskega omrežja z 12-stimi javnimi telefonskimi centralami. Neurje je poškodovalo telefonsko omrežje v skupni dolžini 142 km, to je 22 % od vsega omrežja. Celotna škoda na PTT omrežju znaša
DELEGATSKI VESTNIK - 3
71,662.000 din. Najnujnejša dela in zasilna vzpostavitev telefonskih zvez je bila izvedena in zagotovljena v 3 dneh. Vsa nujna dela za dokončno odpravo posledic neurja so v fazi priprave.
10.	PLAZOVI
Močnejše plazenje zemlje se je pojavilo v 7 primerih v KS Grad. Po oceni znašajo predvideni sanacijski stroški 102.795.000 din.
11.	VODNOGOSPODARSKI OBJEKTI
Zaradi velikega deževja je prišlo do predora vode iz razbremenil-nika Ledava — Mura skozi levobrežni nasip, ter do poškodb obal Mure, Ledave in pritokov Ledave. Skupna škoda na vodnogospodarskih objektih znaša 186.746.000 din.
12.	OBJEKTI IN MATERIAL
SGP Pomurje je prav tako utrpelo manjšo škodo po poplavah na objektih, materialu in izpadu v proizvodnji v skupnem znesku 21.942.355 din.
Uresničevanje programov SIS družbenih dejavnosti v
prvem polletju 1987 in stanje ter problematika
financiranja družbenih dejavnosti do konca 1987.
L UVOD
Izvajanje programov na področju SIS družbenih dejavnosti je v prvem polletju 1987 potekalo pod vplivom sprejetih zveznih interventnih zakonov, ki smo jih sprejeli v mesecu februarju z utemeljitvijo, da spremenimo neugodna gospodarska gibanja v smeri smotrnejšega razporejanja in delitvi ustvarjenega dohodka v združenem delu.
Ob oceni izvajanja družbenoekonomskih odnosov za L polletje 1987 je potrebno izpostaviti predvsem naslednje značilnosti:
1.	Letošnji porast prihodkov SIS družbenih dejavnosti je bil v L polletju v skladu s sprejetimi interventnimi zakoni omejen na 10% zaostajanje za rastjo dohodka v republiki, glede na dovoljen obseg porabe v letu 1986 — opredeljen z zvezno resolucijo. Poleg navedenega so letošnji prihodki SIS vezani na dejanske prihodke SIS ustreznega lanskega obdobja, kar pomeni zelo spremenljivo višino prihodkov v posameznih mesecih med letom in v skladu s tem zahteva tudi pogosto spreminjanje prispevnih stopenj zaradi nastalih presežkov. Tako smo v prvem polletju dvakrat korigirali prispevne stopnje.
2.	Mesečno spremljanje poslovanja SIS družbenih dejavnosti, oziroma izvajalskih organizacij ter v zvezi s tem sprotna potrebna usklajevanja znotraj SIS. Likvidnostne težave v posameznih SIS so se reševale s sposojanjem sredstev med SIS (po dejanski potrebi), tako, da je celotna skupna poraba v občini predstavljala takozvano rizično maso sredstev v občini.
Ker so se realno sredstva skupne porabe v L polletju zmanjšala,
so bili v vseh SIS, kakor tudi v izvajalskih organizacijah sprejeti programi aktivnosti in ukrepi za racionalizacijo sredstev skupne porabe (operativni programi). Med ukrepi so bili izpostavljeni zlasti naslednji:
—	zaustaviti kakršnokoli širitev dejavnosti (razen soc. varstvenih pomoči v skladu z določili SaS o soc. varstvenih pravicah)
—	odložiti vse nameravane investicije, razen dosledne izvedbe sprejetega referendumskega programa (dokončanje kir. bloka pri Splošni bolnišnici in dograditev večnamenske telovadnice v M. Soboti)
—	zaposlovanje novih delavcev omejiti na nujne zaposlitve deficitarnih kadrov (predvsem zap. zdravnikov)
—	racionalno poslovanje v vseh SIS in izvajalskih organizacijah.
Upoštevajoč vse te ukrepe lahko po preteku 1. polletja ugotovimo v vseh vejah družbenih dejavnosti, da sprejetih programov bistveno nismo krčili, niti zmanjšali pravic uporabnikov.
3. Financiranje na področju SIS družbenih dejavnosti je potekalo v skladu s sprejetimi začasnimi finančnimi načrti za letošnje leto. Iz tekočih sredstev se je v glavnem pokrivala izvajalskim organizacijam in dr. skupnostim dogovorjena svobodna menjava dela — v okviru katere je bila dana prioriteta sredstvom za osebne dohodke delavcem zaposlenim v družbenih dejavnostih. Odprto ostaja vprašanje pokrivanja materialnih stroškov izvajalskim organizacijam, saj podatki kažejo, da so ti rasli hitreje od priznanih. Problem pokrivanja teh stroškov je bil najbolj prisoten v zdravstvenih delovnih organizacijah, WO, Domu oskrbovancev Rakičan.
V okviru zagotovitve finančnih sredstev je bila dana prioriteta tudi izpeljavi dogovorjene valorizacije socialnovarstvenih pomoči na vseh področjih družbenih dejavnosti.
Financiranje nekaterih dogovorjenih nalog v SIS, ki rokovno niso vezana je bilo odloženo na 2. polletje letošnjega leta.
Prvo polletje sta zaključili poslovanje z nekritimi odhodki naslednji SIS:
—	Obč. zdravstvena skupnost v znesku
161.998.778.—
—	Obč. izobraževalna skupnost v znesku
71.141.654.—
4.	Izhodišče za valorizacijo osebnih dohodkov delavcem v družbenih dejavnostih je bil usklajeni osebni dohodek z gospodarstvom v mesecu decembru 1986. Na izračun usklajenih osebnih dohodkov imajo še vedno pripombe nekatere izvajalske organizacije predvsem na izračun kvalifikacijskega količnika in upoštevanja posebnih pogojev dela. Povedati pa je potrebno, da so pri vseh izvajalcih družbenih dejavnosti bili upoštevani enotni kvalifikacijski količniki, ki so jih pripravili v slovenskem merilu.
Valorizacije osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih so potekale v skladu z usmeritvami IS SO M. Sobota po preteku vsakega tromesečja. Res je, da so bile te valorizacije opravljene s časovnim zamikom, vendar moramo upoštevati, da je potrebno predhodno zbrati vse podatke o gibanjih osebnih dohodkov v gospodarstvu občine.
Kljub vsem nastalim problemom pa lahko ugotovimo, daje valorizacija potekala sprotno in da je bila dosežena vskladitev osebnih dohodkov za L polletje v skladu z ocenjenimi gibanji v gospodarstvu na vseh področjih družbenih dejavnosti.
5.	Solidarnostna sredstva (rep. solidarnost) predstavljajo tudi v letošnjem letu pomemben delež v okviru zagotavljanja sredstev za financiranje SIS družbenih dejavnosti. Potrebno je povedati, da je bilo v zadnjih letih, predvsem pa v letu 1986 in 1987 več sistemskih dopolnitev, kakor tudi sprememb v metodologiji izračuna solidarnostnih sredstev.
Ocenjujemo, da so na tem področju dosežene nekatere kvalitetne spremembe. Posebej izpostavljamo pozitiven učinek avtomatičnega izločanja sredstev za solidarnostne namene, saj je s tem bil odpravljen dolgoletni problem pravočasnega in rednega poračunavanja obveznosti do solidarnosti — to velja predvsem za področje zdravstva in socialnega varstva. Kljub večkratnim pobudam Občinske izobraževalne skupnosti pa ta problem še vedno ni razrešen v Izobraževalni skupnosti Slovenije, kar povzroča velike likvidnostne težave v tej SIS.
Ponovno izpostavljamo problem, da obstoječi solidarnostni sistem uveden v zdravstvenem varstvu za obdobje 1986—1990 ne upošteva kot dodatni kriterij delež kmečkega prebivalstva; V tej smeri tečejo aktivna prizadevanja in zahteve Občinskih zdravstvenih skupnosti Pomurja.
4 - DELEGATSKI VESTNIK
Kljub temu da je dogovorjeni solidarnostni sistem za sedanje srednjeročno obdobje nekoliko ugodnejši, pa po določilih interventnega zakona način določanja dovoljene skupne porabe ni primeren — za znesek višjih solidarnostnih sredstev se namreč morajo znižati v občini zbrana sredstva (omejena sredstva), kar pomeni, da SIS ne razpolagajo z višjimi sredstvi. Širše — družbeno sicer lahko ocenimo tako stališče za pozitivno, saj pri tem gre za razbremenitev domačega gospodarstva (znižanje prispevnih stopenj), težko pa bomo na ta način zagotovili potrebna sredstva za normalno poslovanje SIS, kaj šele za odpravo velikih razlik izvajalskih organizacij pri izenačevanju pogojev gospodarjenja.
II. IZVAJANJE PROGRAMOV POSAMEZNIH SIS V PRVEM POLLETJU 1987
1.	Občinska zdravstvena skupnost
1.	Drugo leto srednjeročnega obdobja ponovno ugotavljamo, da osnovne zdravstvene dejavnosti še vedno nismo uspeli tako razviti oz. kadrovsko okrepiti (posebej je tu prisotna problematika zagotavljanja zdravstvenega varstva na zdravstvenih postajah izven mesta M. Sobota), da bi lahko dosledno uresničevali načela o opravljanju zdravstvenih storitev v osnovni dejavnosti, kot so predvidena deklaracija svetovne zdravstvene organizacije in zahtevajo naše srednjeročne planske usmeritve. Vsa problematika, ki je na področju zagotavljanja zdravstvenega varstva v osnovni dejavnosti prisotna že nekaj let, se najbolj slikovito odraža v sami realizaciji programov, kjer ugotavljamo za polletje 1987, da v osnovni zdravstveni dejavnosti raste število opravljenih storitev v kurativi, preventivni programi niso realizirani v planiranem obsegu predvsem zaradi kadrovskih izpadov ter sploh zaradi pomanjkanja kadrov — zdravnikov. Program zdravstvene vzgoje se izvaja tako v okviru zdravstvenih organizacij kot tudi v osnovnih šolah, v krajevnih skupnostih in v posebnih skupinah.
V specialističnih ambulantah tako doma kot v odlivu seje obseg opravljenega dela povečal ob istočasnem rahlem porastu števila hospitaliziranih bolnikov, zmanjšanju števila bolniško oskrbnih dni in skrajšanju povprečne ležalne dobe za 4 dni. V zdraviliški dejavnosti se je število stacionarnih oblik rehabilitacij v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta zmanjšalo, povečal pa se je obseg opravljenih zdraviliških ambulantnih fizioterapevtskih rehabilizacij.
Pri reševalnih prevozih se je število opravljenih voženj zmanjšalo, prav tako število prevoženih kilometrov; zmanjšanje se ugotavlja predvsem zaradi preusmeritve v organizirane cenejše prevoze bolnikov z ostalimi vozili, pa tudi doslednejšega upoštevanja indikacij pri naročanju reševalnih prevozov.
V tem obdobju je bilo uporabnikom predpisanih 220 več ortopedskih pripomočkov kot v istem obdobju lanskega leta.
Pri predpisovanju zdravil se ugotavlja določena racionalizacija ob tem, da se je zafadi pomanjkanja zdravil izredno povečala nabava zdravil v tujini, s tem pa tudi odhodki skupnosti za tovrstno pravico iz zdravstvenega varstva.
Programi v posameznih dejavnostih so se fizično skrčili oz. vsaj ohranili v obsegu iz preteklega leta, predvsem zaradi izvajanja ukrepov pri izvajalcih zdravstvenega varstva; v te ukrepe pa se niso vključili uporabniki predvsem v zakonsko zapisani dolžnosti, da skrbe za lastno zdravje; o tem pričajo povzročeni stroški v skuposti kot posledica raznovrstnih poškodb in stanj uporabnikov.
2.	Ob nanizanih pozitivnih in negativnih trendih pri realizacijah programov v posameznih dejavnostih, pa še vedno ne moremo trditi, da smo v celoti izpeljali dogovorjeno delitev dela v domačem okolju in širše, kar je seveda možno le ob ustrezni kadrovski zasedbi in sodobni medicinski opremi.
V vseh temeljnih zdravstvenih organizacijah so v L polletju 1987 zaposlovali v okviru dogovorjenih planov, razen v bolnišnični dejavnosti, kjer so že realizirane sprejete planske zaposlitve do' konca leta 1988. V vseh dejavnostih pa je vedno bolj prisotna problematika dotrajanosti medicinske opreme in objektov, ki že zahtevajo večja vzdrževanja oz. adaptacije. Edina investicija na področju zdravstva v občini in regiji je kirurški blok pri Splošni bolnišnici M. Sobota, kjer je bil določen delež Občinske zdravstvene skupnosti M. Sobota ,za L
polletje v celoti zagotovljen, nedorečene pa so ostale zadeve v zvezi s samim zagonom kirurgije (zaposlitve in stroški).
2.	Skupnost socialnega varstva
Skupnost socialnega varstva si je prizadevala za dosledno izvajanje samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. V ta namen je bila narejena analiza izvajanja le-tega.
V SSV ugotavljamo, da so se v L polletju vse vrste socialnovarstvenih pomoči valorizirale v skladu z gibanji osebnih dohodkov in življenjskih stroškov, s čemer se ohranja dokaj realna vrednost socialnovarstvenih pomoči. Možnost rednega usklajevanja pomoči nam dajejo tudi sistemi Solidarnosti na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva, zaposlovanja . . . Tako tudi najbolj ogrožene skupine prebivalstva ohranjajo dogovorjeno raven socialne varnosti.
Skupnost socialnega varstva posveča posebno pozornost problematiki usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb. Po širši obravnavi poročila o problematiki invalidskega varstva v občini M. Sobota, je bil sprejet akcijski program izvajanja le-tega.
Sočasno z izvajanjem zaključnih del na novem kirurškem bloku so stekli tudi razgovori o možnostih nadaljenje uporabe obstoječih prostorov stare kirurgije. Izmed različnih predlogov o nadaljnji namembnosti omenjenih objektov, je najširšo podporo dobila pobuda, da se v okviru izpraznjenih objektov razreši prostorska in nadaljnja razvojna problematika Invalidske delavnice »Solidarnost«. Žal so kljub dogovorom in podpori v družbenopolitični skupnosti vsa prizadevanja v tej smeri ostala še vedno bolj pri pobudi.
a)	Skupnost otroškega varstva
1.	V okviru skupnega programa, ki se izvaja enotno v SR Sloveniji, smo na področju varstva matere in otroka izvajali enoletni porodniški dopust ter dopust za nego in varstvo otroka, katerega je v prvem polletju koristilo 227 upravičencev, od tega 2 očeta, medtem ko je družbeno pomoč prejemalo 21 upravičenk.
Pomoč pri opremi novorojenca je prejelo 404 otrok v treh različicah zavitkov.
S L majem 1987 smo izenačili vrednost nadomestila osebnega dohodka, ki bi ga upravičenka dosegla, če bi delala. V L polletju smo za nadomestila porabili 415.373.578 din oziroma 108,2% več kot v enakem obdobju preteklega leta.
2.	Zagotovljeni program
i a) Pripravo otrok na osnovno šolo smo izvajali za vse otroke eno leto pred vstopom v osnovno šolo:
—	celoletno pripravo (za otroke, ki so vključeni v WO) je obiskovalo v 28 oddelkih 617 otrok;
—	skrajšano pripravo, v obsegu 350 ur (za otroke, ki niso v dnevnem varstvu), je obiskovalo v 28 oddelkih 449 otrok.
b)	V okviru WE Stefan Kovač v M. Soboti deluje oddelek razvojno motenih otrok, v katerega je vključenih 8 lažje telesno in duševno prizadetih otrok.
c)	Družbene pomoči smo zagotavljali otrokom tistih družin ki si same s svojimi dohodki ne morejo zagotoviti socialne varnosti. Število prejemnikov pomoči se je tekom leta spreminjalo, povprečno pa je družbeno pomoč prejemalo I960 upravičencev s 3.934 otroki.
Da bi se čim bolj približali rasti osebnih dohodkov in življenjskih stroškov, smo izvedli valorizacijo družbenih pomoči s 1. 3. 1987 za 30 %, s 1. 5. 1987 je bil opravljen preizkus nadaljnje upravičenosti na osnovi dohodka iz leta 1986, s 1.7. 1987 pa je bila izvedena valorizacija pomoči za 40 %.
Vse to je zahtevalo več sredstev. V prvem polletju smo za družbene pomoči otrokom porabili 318.414.704 din oziroma 196 % več kot v enakem obdobju preteklega leta.
3.	Vzgojnovarstveno dejavnost smo izvajali v 88 oddelkih, v katere je bilo vključenih 1759 otrok. Vsi oddelki so bili strokovno zasedeni, kljub pereči kadrovski problematiki.
Cene storitev v VVZ so se oblikovale v skladu z dovoljeno rastjo vrednosti programov v družbenih dejavnostih.
Za izvedbo programov vzgojnovarstvene dejavnosti je bilo potrebnih 541.960.787. din, kar je za 165,3 % več kot v enakem obdobju preteklega leta.
4.	V okviru občinskega programa smo izvedli zimovanje otrok v Avstriji, v letnih počitnicah pa letovanje predšolskih in osnovnošolskih otrok v Baški ter letovanje učencev srednjega usmerjenega izobraževanja v Ingolstadtu.
DELEGATSKI VESTNIK - 5
b)	Skupnost socialnega skrbstva
Tudi v letu 1987 se problematika na področju socialnega skrbstva povečuje. Slabšanje gospodarskega stanja se odraža predvsem pri socialnem položaju občanov in se zaradi tega veča število prosilcev vseh vrst pomoči. Zaradi tega izvajalci s področja socialnega skrbstva zelo težko izvajajo prioritetne naloge v preventivno socialno delo, temveč se vse prevečkrat ukvarjajo le s kurativo. Pomembnejše programske naloge so se gibale v naslednjih okvirih:
—	Stalne denarne pomoči kot edini vir preživljanja so v začetku leta znašale od 1. 1. 1987 do 28. 2. 1987 38.400 din, od 1. 3. 1987 naprej so se valorizirale za 28 %, od 1.8. naprei pa še za nadaljnjih 40 % in tako znašajo trenutno 73.780.— dinarjev. Število upravičencev stalnih pomoči kot edini vir preživljanja se giblje v glavnem v skladu s planiranim, ker so pogoji za pridobitev te pomoči precej strogi. Še vedno pa višina te pomoči ne dosega življenjskega stroška na starostnika in tako ne omogoča normalnega življenja uživalca teh pomoči.
— Število otrok v reji se je v prvem polletju letošnjega leta povečalo za dva, tako da jih je bilo konec junija v reji zaradi neurejenih razmer oziroma zaradi usposabljanja 54. Rejnine, ki so bile lansko leto usklajene s stroški na otroka, se sproti valorizirajo v skladu z usmeritvami Skupnosti socialnega varstva Slovenije. Kljub temu, da so se rejnine sorazmerno uredila (junija najnižja 63.190.— din, najvišja 99.000.— din), še vedno ni dovolj primernih rejnic, in Center za socialno delo mora oddati otroke v rejo tudi v druge občine v Pomurju in SR Sloveniji.
— Problematika zavodskega varstva za otroke je zelo pereča zaradi povečanja števila otrok potrebnih te oskrbe in zaradi nagleda porasta cen v teh zavodih.
Z novim šolskim letom bo namreč v zavode za usposabljanje nameščeno 6 otrok. Za težje in zmerno prizadete otroke pa je trenutno tudi zelo težko pridobiti mesto v zavodu, zaradi pomanjkanja mest v obstoječih zavodih. Tako so v nekaterih primerih starši primorani pustiti službo in ostati s takim otrokom doma. V primerih, ko gre za slabše situirane družine, pomaga OSSS z denarnimi pomočmi.
Število gojencev vzgojnih zavodov ostaja isto kot v letu 1986.
— Problematiki zavodskega varstva odraslih oziroma varstvo ostarelih na sploh v občini M. Sobota posvečamo precej pozornosti zaradi visokega % starejših nad 60 let in problematike, ki tu izstopa (veliko ostarelih, ki nimajo svojcev, ki bi skrbeli zanje).
V letošnjem letu se spet pojavlja vprašanje mest v Domu oskrbovancev Rakičan. Dom je namreč ves čas poln in bo nujno pohiteti s predvideno dozidavo III. faze doma. OSSS je v prvem polletju 1987 delno ali v celoti plačevala oskrbo za 160 občanov mesečno. Poleg tega bo še več potrebno narediti na organizaciji sosedske pomoči in nege na domu. Ugotavljamo, da se iz meseca v mesec spreminja struktura oskrbovancev — vedno več je tistih, ki se premeščajo v dom zaradi bolezni. Dom je delno rešil vprašanje motečih oskrbovancev s premestitvijo v Lukavce, delno pa bo skušal urediti to vprašanje v samem domu. Kadrovsko se dom v prvem polletju 1987 ni okrepil, skušali pa bomo, da se vsaj delno uredi to vprašanje v drugem polletju v okviru razpoložljivih sredstev.
— Število vlog za začasne in enkratne pomoči se iz dneva v dan veča. Tudi tu so kriteriji zelo strogi, še posebej v poletnih mesecih, ko se večina vlog zavrača z utemeljitvijo, da si občani iščejo priložnostno zaposlitev. Prav na teh področjih je zelo pomembno sodelovanje delavcev Centra s krajevnimi skupnostmi.
Pri denarnih pomočeh predstavljajo poseben problem Romi, katerih vloge v poletnih mesecih prav tako zavračajo z isto utemeljitvijo, problem preživljanja teh družin pa se bo pojavil z novim šolskim letom oziroma v zimskem času.
—	V programu (SSS za letošnje leto je izpostavljena tudi kadrovska problematika izvajalcev s področja socialnega skrbstva (Center za socialno delo, Dom oskrbovancev Rakičan), vendar pri reševanju te problematike v prvem polletju letošnjega leta ni bilo narejenega nič, ker je vprašanje, če bo skupnost to finančno zmogla. Zaradi tega delavci s področij velikokrat svojega dela ne morejo opraviti tako kot bi ga lahko, oziroma premalo je predvsem preventivnega in raziskovalnega dela. Velikokrat pa je pri delu zelo prisoten tudi subjektivni faktor.
—	Financiranje društev in socialno-humanitarnih organizacij poteka s strani OSSS v letošnjem letu tekoče, tako da tudi ti izvajalci lahko nemoteno izvajajo svojo dejavnost.
Iz realizacije programa dela OSSS za prvo polletje 1987 izhaja, da so se programske naloge izvajale v skladu s planiranim. Večina sredstev OSSS gre za razne oblike denarnih pomoči in zavodskega varstva za otroke in odrasle, na katere cene ima skupnost zelo malo vpliva. Delež staršev oz. svojcev pri oskrbi v zavodih se manjša, ker prispevki ne sledijo dvigom cen v zavodih.
Bolj kot do sedaj bo potrebno iskati cenejše oblike oskrbe (oskrbo na domu, rejniške družine namesto zavodov) itd.
c)	Občinska skupnost za zaposlovanje
Resolucija o politiki družbenoekonomskega razvoja občine M. Sobota predvideva za leto 1987 2 % rast zaposlovanja v združenem delu, kar je okoli 390 dodatnih zaposlitev. S svojimi letnimi plani zaposlovanja pa so OZD načrtovale porast zaposlenih za 2,2 % ali 431 delavcev, skupaj z zasebnim sektorjem bi naj zaposlenost porasla za 2,3 % ali 481 delavcev. Ugotavljamo, da se je povprečno število zaposlenih v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi s povprečnim številom zaposlenih ob koncu lanskega leta povečalo za 1,05 % ali 201 delavca, skupaj z zasebnim sektorjem pa je ta porast 1,13 % ali 230 delavcev (podatki so povzeti iz obrazca RAD-1 Zavoda za statistiko SRS). V svojih načrtih zaposlovanj so OZD načrtovale predvsem zaposlitev strokovnih kadrov in le 10,7 % po NK oziroma PR delavcih. Ali so načrtovane potrebe po strokovnih kadrih realizirane v takem obsegu je vprašanje, saj vemo, da nam strokovni kadri predvsem tehnični primanjkujejo (podatke o kvalifikacijski strukturi zaposlenih bomo snemali po OZD v mesecu septembru).
Ob koncu letošnjega junija je bilo v občini prijavljenih 1260 iskalcev zaposletve, kar je za 2,3 % ali 30 delavcev manj kot ob koncu junija preteklega leta. Kljub padanju števila nezaposlenih ima občina še vedno 6,1 % stopnjo nezaposlenih, kar je v primerjavi s povprečno slovensko (1,8%) zelo visoko. Zaskrbljujoče pa je, da je starostna struktura iskalcev zaposlitve zelo mlada, saj je 61 % ali 770 delavcev starih do 26 let. Zaradi priliva iz šol pa pričakujemo, da se bo v mesecu juliju iri avgustu število mladih in strokovno usposobljenih iskalcev zaposlitve še povečalo.
V 1987 letu so OZD planirale zaposliti 362 pripravnikov od tega 131 za določen čas. Od planiranih zaposlitev je 122 lastnih štipendistov, kar je izredno malo (slaba štipendijska politika v prejšnjih letih).
Konec meseca junija je bilo v delovnem razmerju 103 pripravnikov, kar je za 11 več kot ob koncu junija 1986 leta. Kljub ugodnejšemu zaposlovanju pripravnikov tako po obsegu kot po strukturi, pa je ob koncu junija iskalo pripravniška mesta še vedno okrog 100 delavcev (v podatku niso zajeti pripravniki, ki so letos zaključili šolanje). Zaposlovanje pripravnikov je torej še vedno neustrezno. OZD zaposlujejo vedno več pripravnikov za določen čas, ki se po končanem pripravništvu vračajo na skupnost, kjer nekateri čakajo na zaposlitev tudi leto in dlje.
Zaradi večjega zaposlovanja za določen čas, se močno povečuje število upravičencev do denarnega nadomestila in denarne pomoči. V I. polletju letošnjega leta je uveljavilo pravico do denarnega nadomestila 86 oseb, kar je za 11 oseb več kot v enakem obdobju lanskega leta. Denarno pomoč pa je v istem obdobju uveljavilo 119 oseb od tega 69 po končanem pripravništvu, v; lanskem letu pa le 89 oseb od tega 65 oseb po pripravništvu. Ne povečuje pa se le število upravičencev ampak se podaljšuje tudi čas prejemanja po upravičencu. V I. polletju 1986. leta je bil povprečni čas prejemanja denarnega nadomestila po upravičencu 3,6 mes., v I. polletju 1987 leta se ta čas podaljšuje na 4 mesece, pri denarnih pomočeh pa od 4,3 mesece na 4,7 mesece, kar je odraz manjših zaposlitvenih možnosti:
Vzpodbudna je ugotovitev, da seje število razpisanih kadrovskih štipendij v šol. letu 1987/88 v primerjavi s preteklim letom povečalo. V šol. letu 1986/87 je v občini M. Sobota bilo razpisanih 250 kadrovskih štipendij, v letošnjem šolskem letu pa 328. Odbor za štipendiranje je ob obravnavi razpisa kadrovskih štipendij ugotavljal, da je premalo razpisanih kadrovskih štipendij za V. zahtevnostno stopnjo, kar predstavlja problem, saj se iz te stopnje nadaljuje študij na višjih stopnjah. Razveseljivo pa je, da se je povečalo število razpisanih kadrovskih štipendij za višje izobražene kadre. Organizacije združenega dela si bodo morale še v večji meri prizadevati, da bodo reševale svoje kadrovske potrebe s kadrovskimi štipendijami.
Razmerje med razpisanimi in podeljenimi kadrovskimi štipendijami v tem šol. letu in število podeljenih štipendij iz združenih sredstev še ni znano. Zavedati pa se moramo, da bomo v občini M. Sobota glede na družbena izhodišča o štipendijski politiki, opredeljene v dokumentih v prihodnje morali preiti na kadrovsko štipendiranje, ki je temeljna oblika štipendiranja, drugače ne bomo upravičeni do solidarnostnih sredstev republike.
3.	Občinska izobraževalna skupnost
V programu OIS M. Sobota za leto 1987 je dana prioriteta financiranju zagotovljenega programa na področju osnovnega šolstva. V skladu z osnutkom programa OIS M. Sobota so sklenjeni SaS o svobodni menjavi dela oz. o povračilih za izvajanje vzgojno-izobraževal-nega programa z izvajalci.
Izpostaviti je potrebno, da so bili vidni rezultati na področju osnovnega izobraževanja, in sicer na področju osebnih dohodkov, kjer so bili decembra 1986 osebni dohodki učiteljev usklajeni z gospodarstvom. Sprotno usklajevanje osebnih dohodkov na področju vzgoje in
4
6 - DELEGATSKI VESTNIK
izobraževanja napram gospodarstvu se je izvedlo tudi v prvem polletju 1987.
Gospodarske možnosti občin se precej razlikujejo, zato nastajajo med občinami razlike pri vrednotenju enotnega (zagotovljenega) programa osnovnega izobraževanja, kar ima za posledico tudi razlike pri osebnih dohodkih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja na različnih območjih.
Sistem solidarnost: . a področje vzgoje in izobraževanja ima nalogo, da delno izravnava prav navedene razlike na področju zagotovljenega programa osnovne šole.
Nakazovanje solidarnostnih sredstev s strani Izobraževalne skupnosti Slovenije tudi v tem letu zamuja. Indeks realizacije solidarnostnih sredstev za prvo polletje 1987 napram planu znaša 36,4%.
Zaradi nerednega nakazovanja solidarnostnih sredstev prihaja pri OIS M. Sobota do začasnih likvidnostnih težav, zato je potrebno doseči pri občinskih izobraževalnih skupnostih, ki združujejo sredstva za solidarnost, da svoje obveznosti tekoče izpolnjujejo.
Prav zaradi ugotovljene ekonomske situacije so s 1. januarjem 1987 ukinjeni dodatki za oddelke podaljšanega bivanja. Tako sproščena finančna sredstva so se uporabila za usklajevanje normativov.
Število oddelkov celodnevne osnovne šole je ostalo nespremenjeno.
Zaradi uspešnejšega izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov na področju osnovnega šolstva so organi skupščine OIS M. Sobota sprejeli sklep o zaposlitvi svetovalnih delavcev, in sicer: psihologa in pedagoga.
Drugih programskih širitev na področju vzgoje in izobraževanja ni bilo.
V skladu s kadrovskimi potrebami je OIS M. Sobota izvedla razpis kadrovskih štipendij. Podeljenih je bilo 23 kadrovskih štipendij.
Na podlagi ugotovitev in stališč v zvezi s poročilom o uresničevanju vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni šoli za šol. 1. 1985/86 v občini M. Sobota je OIS M. Sobota sprejela program akcij za leto 1987 z nalogo, da se ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo.
Posebna pozornost je bila dana vzdrževanju osnovnošolskih objektov iz združene amortizacije od nepremičnin, ki znaša 90.350.200,- din.
Vzdrževalna dela se bodo opravila na osmih osnovnih šolah.
V tem letu so pristopile osnovne šole, ki imajo nove stavbe k združevanju amortizacijskih sredstev od premičnin z namenom, da se pristopi k nabavi učne opreme za osnovne šole, ki imajo starejše stavbe.
Na podlagi izvedne analize stanja AV sredstev in dela učne tehnologije po osnovnih šolah v občini M. Sobota se bo pristopilo k sofinanciranju nabave učne tehnologije.
Organi skupščine OIS M. Sobota so obravnavali stanje in uporabo računalnikov v osnovnih šolah v občini M. Sobota. Ugotovljeno je, da se računalniki pri učnovzgojnem programu uporabljaj^ Na sedmih osnovnih šolah je uveden fakultativen pouk računalništva.
Skupščina OIS M. Sobota je obravnavala analizo učinkovitosti dela in poslovanja srednjih šol v občini M. Sobota za šol. 1. 1985/86. Na podlagi analize je skupščina OIS M. Sobota zadolžila organe skupščine OIS, da predložijo skupščini OIS M. Sobota akcijski program.
Organi skupščine OIS M. Sobota so na področju srednjega usmerjenega izobraževanja obravnavali predlog razvrstitve vzgojnoizobraževalnih programov za šol. 1. 1987/88 in so soglašali s predlaganimi vzgojno-izobraževalnimi programi in številom oddelkov na določenih stopnjah zahtevnosti.
4.	Kulturna skupnost
Kulturna skupnost M. Sobota si je v I. polletju 1987 v skladu s programom dela prizadevala enakomerno razvijati vse dejavnosti in s tem omogočiti občanom čim večjo dostopnost kulturnih dobrin, kakor tudi kvaliteto programov.
Pokrajinska in študijska knjižnica v M. Soboti beleži na področju knjige in knjižničarstva upad števila članov in hkrati povečan obisk in izposojo. Zaskrbljuje zmanjšan prirast gradiva (nakup) ter manjša ob-delanost gradiva. Knjižnica je izvajala tudi druge akcije iz programa: razstave, literarna srečanja, pravljične ure, informativni obiski, predavanja, ...
Prostorski pogoji za delo v knjižnici se ne izboljšujejo.
Na področju založniške dejavnosti je Pomurska založba v okviru Panonike — izdala eno delo; za izdaje v zbirki Mostovi (književnost malih narodov) in v zbirki Sozvočje pa kulturni skupnosti ni posredovala podatkov.
Likovna in galerijska dejavnost je bila realizirana s 7 razstavami v soboški Galeriji, ki jih je obiskalo 14.533 obiskovalcev. Od tega se jih je 2.166 udeležilo 18 različnih kulturnih prireditev, ki so potekale v galerijskih prostorih.
Od večjih razstav sta iz lanskega programa realizirani:
—	Panonska motivika v likovmh delih Ludvika Vrečiča, Karla Jakoba, Lajčija Pandurja in Franca Kuharja
—	Pregledna razstava grafik 1972—1987 akademskega slikarja Štefana Galiča.
Iz letošnjega programa pa:
—	Sodobna umetnost Beljaka
—	8. jugoslovanski bienale male plastike.
Manjše razstavne akcije so bile v Klubu mladih.
Ljubiteljska likovna dejavnost je še vedno v organizacijskem zastoju.
Pokrajinski muzej Murska Sobota, Zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine Maribor in Pokrajinski arhiv Maribor so izvajali dela na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine.
Poleg stalnega internega dela — dopolnjevanje dokumentacijskega gradiva in muzealij, so v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti na arheološkem področju potekala dela v Šalovcih in Filovcih ter 2. faza arheološke topografije. Izvedenih je bilo več predavanj in publiciranih več člankov.
Na zgodovinskem področju sta bili realizirani razstavi:
— Jugoslavija 1944—1945 in
—	Razstava ob 60-letnici dr. Toneta Ferenca.
Celovitih podatkov o obisku Pokrajinskega muzeja nismo dobili.
Pokrajinski arhiv Maribor je zbiral in hranil arhivsko gradivo. Konkretnega poročila ni posredoval.
Na spomeniško varstvenem področju (mariborski zavod poročila ni poslal) so po naših podatkih potekala dela:
—	Obnovljen je bil vaški zvonik v Ratkovcih (etnografski spomenik) ter potekala dela še iz lanskega programa pri urejanju grajskega parka v Rakičanu.
Ker je analiza republiškega komiteja za kulturo pokazala, da v razdrobljenosti in nepovezanosti muzejstva prednjači Pomurje, je na pobudo Kulturne skupnosti Murska Sobota muzej pripravil predlog skupnega urejanja muzejske dejavnosti v Pomurju.
Na področju gledališke, glasbeno-plesne in lutkovne dejavnosti je bila v okviru Zveze kulturnih organizacij Murska Sobota organizirana vrsta občinskih in medobčinskih srečanj. Na republiška srečanja sta se uvrstili dve folklorni skupini ter lutkarska skupina OŠ iz Bogojine.
V I. polletju 1987 beležimo nadaljnji padec kvalitetne ponudbe gledaliških prireditev in koncertov. V organizaciji ZKO je dvakrat gostovalo polprofesionalno Šentjakobsko gledališče in potekal koncert Lada Jakše.
Nekaj občasnih prireditev je organiziral tudi Klub mladih. Nadaljevali sp se organizirani abonmajski ogledi predstav gledališča in opere v Mariboru.
S pomočjo Kulturne skupnosti M. Sobota je bila izdana kaseta ljudske glasbe iz Prekmurja z bando Kociper—Baranja.
Problematiko kinematografske dejavnosti je obravnavala spomladanska skupščina OKS.
V kinu Park so v I. polletju predvajali 107 filmov, od tega 4 domače. Pri 344 predstavah je bilo 54.847 obiskovalcev, kar je 159 gledalcev na predstavo (nekaj več kot v letu 1986). V programu kina je bilo nekaj kvalitetnih predpremiernih filmov z različnim odzivom gledalcev.
Kulturna dejavnost madžarske narodnosti je potekala skozi programe knjižničarstva in založništva, gledališke, glasbene in folklorne dejavnosti ter preko stikov z matičnim narodom.
Po programu Kulturne skupnosti Slovenije potekajo v Motvar-jevcih vzdrževalna dela na stari osnovni šoli za ureditev kulturnega prostora pripadnikom KUD madžarske narodnosti.
Sodelovanje z zamejskimi Slovenci in s tujino je potekalo na različnih ravneh: ljubiteljska kultura ter sodelovanje na knjižničnem, muzejskem in likovnem področju.
5.	Raziskovalna skupnost
V I. polletju 1987 sije ORS M. Sobota v skladu s programom dela prizadevala slediti zastavljenim nalogam in ciljem.
Po presoji svojih organov je sofinancirala raziskovalne naloge na osnovi potreb združenega dela, predvsem pa tiste, katerih končni rezultati bodo: novi proizvodi, izboljšanje tehnologije, varčevanje z energijo, varstvo okolja, itd., oziroma vse tisto, kar naj bi prispevalo k prestrukturiranju gospodarstva v občini Murska Sobota.
Osnovna zahteva pri sofinanciranju je bila, da največji del sredstev za raziskovalno nalogo prispeva OZD, ki je odgovorna za to, da se rezultati naloge uveljavijo v praksi.
Na osnovi vprašalnika je ORS med prijavljenimi nalogami izbrala in sofinancirala 11 raziskovalnih nalog.
Poleg tega je ORS vzpodbujala raziskovalno dejavnost mladih s sofinanciranjem 4 nalog učencev SKŠ Rakičan.
DELEGATSKI VESTNIK - 7
Na osnovi zbranih podatkov je pripravila poročilo o razvojnem in raziskovalnem delu v občini M. Sobota, kije bilo obravnavano na vseh organih v občini (ORS, OK SZDL, ObS ZSS, Izvršni svet SO M. Sobota, zbori skupščine občine M. Sobota). Na podlagi skupnih ugotovitev in stališč bo ORS v 2. polletju pripravila operativni program reševanja problematike.
V I. polletju je ORS vse zbrane elaborate raziskovalnih nalog (iz več let nazaj) shranila v Pokrajinski in študijski knjižnici v M. Soboti, kjer so po knjižničarski obdelavi dostopne vsem zainteresiranim. Seznam je bil objavljen v Vestniku.
Dejavnost je bila namenjena tudi razvijanju in populariziranju 'množične inventivne dejavnosti. Skupno zastavljena akcija z ObS ZSS ni prinesla želenih rezultatov. Iskanje vzrokov in predlogi za premaknitev na boljše so bili vključeni v razprave o razvojnem in raziskovalnem delu v občini.
Pač pa je ORS uspelo zainteresirati čez 30 strokovnjakov iz OZD v občini za organiziran ogled sejma tehnoloških inovacij TECHNO-VA 87 v Grazu. 3 strokovnjakom je sofinancirala ogled mednarodnega sejma IFAT — 1987 v Miinchnu (najnovejši dosežki na razvoju tehnologije in opreme s področja varovanja človekovega okolja) ter dvema ogled 13. mednarodnega sejma gumbov, surovin in strojev za izdelovanje gumbov in drugih okrasnih predmetov v Piaconci v Italiji-
Podelila je 1 nagrado za inovacijske dosežke v preteklem letu (več prijav kljub razpisu in drugim prizadevanjem nismo dobili) ter sofinancirala stalno Vestnikovo rubriko.
Pri vzpodbujanju ustvarjalnosti in pridobivanja navad za raziskovalno in inventivno dejavnost na osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja je poleg mladih raziskovalcev na SK.Š Rakičan, sofinancirala stroške izmenjave učencev z Dansko 1 učenki SCTPU (za področje kemije).
Nekaj sredstev je dodelila 23. srečanju mladih tehnikov Jugoslavije, Republiškemu mladinskemu ribiškemu taboru ter Društvu za varstvo okolja.
6.	Telesnokulturna skupnost
Ugotavlja se, da so bile naloge iz programa v prvem polletju realizirane. Nekoliko zamujamo le pri izdelavi prednostnih programov na pbdročju vrhunskega oziroma tekmovalnega športa ter razvrščanju športnih panog. Dokument je v izdelavi in ga bomo skupščini predložili v jesenskem roku. ’
Na področju rekreacije se je tudi v tem obdobju povečalo število udeležencev, kar je pozitivno glede na finančne zmogljivosti te dejavnosti. Tako je bilo v rekreativne dejavnosti vključenih 12.000 udeležencev.
Še vedno nam ni uspelo, da bi dosegli povezanost pri uveljavljanju športnih značk od VVZ naprej, saj se šole različno lotevajo teh oblik, bolj je razširjena ŠZ II. skupine od 1 .—4. razreda, upada pa ŠZ II. skupina od 5.-8. razreda, nobenih rezultatov pa še ne beležimo v srednjih šolah, kjer sta v poskusnem uvajanju SDEŠ in ZŠ.
Na področju dela šolskih športnih društev je bilo izvedeno tekmovanje za najboljše šolsko športno društvo v naši občini. Zaključena so bila številna tekmovanja v sektorjih in na ravni občine, kakor tudi republiška finala. Največ smo dosegli v namiznem tenisu, kjer so naši pionirji najboljši, strelstvu, kjer so pionirji 2., pionirke pa 5. v republiki, mlajše pionirke v košarki so se uvrstile v finale, nogometaši so prvi v republiki, pri srednjih šolah pa smo osvojili 1. mesto v odbojki. Dosežki, ki jim je nujno dati vso podporo.
Tudi na področju tekmovalnega športa so bili v nekaterih panogah doseženi dobri rezultati. Tako je bilo v republiški reprezentanci 20 naših športnikov in v reprezentanci SFRJ 3 športniki.
Financiranje izobraževanja amaterskih strokovnih delavcev je potekalo na osnovi sprejetega programa izobraževanja za leto 1987. Tako smo v prvem polletju 1987 financirali izpopolnjevanje strokovnjakov v petih športnih panogah za nazive trenerja in vaditelja. Vsi kadri, ki so se izobraževali ali izpopolnjevali v tem obdobju, so aktivni v svojih osnovnih organizacijah.
V obdobju od 1. 1. 1987 do 31. 7, 1987 je telesnokulturna skupnost na osnovi sklepa odbora za investicije in skupščine TKS financirala adaptacije naslednjih športnih objektov:
1.	NTK — Sobota — 2.000.000.— din za montiranje reflektorjev v telovadnici SCTPU
. 2. SCTPU — 1.100.000 (50 % vrednost del) .za brušenje in lakiranje parketa
3.	TVD »Partizan« M. Sobota 7.282.480.— din za asfaltno prevleko na rokometnem in košarkarskem igrišču
4.	NK »Mura« — 500.000.— din za vzdrževalna dela na nogometnem igrišču
5.	MDA Goričko 1987 — 300.000.— din za nabavo športne opreme za brigadirje.
Dejavnost na področju mednarodnega sodelovanja, je bila začrtana na osnovi sprejetih programskih usmeritev v skupščini telesno-kulturne skupnosti in na osnovi dogovora med športnimi organizacijami iz Szombathela, Kormenda in Monoštra (Madžarska) ter predstavniki TKS in ZTKO občine M. Sobota. Ker je program mednarodnega sodelovanja predviden predvsem v drugem polletju, predvsem v mesecu juliju in avgustu je bilo v tem obdobju le nekaj srečanj in to predvsem z obmejnimi društvi. Po podatkih, ki smo jih lahko zbrali, so srečanja potekala nemoteno.
III. STANJE IN PROBLEMATIKA FINANCIRANJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI DO KONCA LETA 1987
Glede na doseženo rast primerljivega dohodka v SRS za L polletje 1987 je dovoljena rast skupne porabe 103 %, kar je nižje od dovoljene rasti za L tromesečje (117,4 %). Na osnovi take rasti so SIS družbenih dejavnosti prišle v položaj, ko so na eni strani blokirana sredstva (presežna sredstva), na drugi strani pa so se pojavile velike likvidnostne težave pri financiranju dogovorjenih programov.
Ugotoviti je potrebno, da so se kljub sprejetim stabilizacijskim programom in ukrepom programi v vseh SIS nekoliko širili v primerjavi z letom 1986 — v glavnem pravice uporabnikov (manj v fizičnem obsegu, kot pa so k temu prispevale dogovorjene cene oz. valorizacije posameznih pravic).
Naj naštejemo le nekaj teh širitev:
—	vse oblike socialno-varstvenih pomoči (v skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom v SRS),
—	zaposlitev deficitarnih kadrov v družbenih dejavnostih (predvsem zdravnikov),
—	višji stroški v odlivu sredstev (plačila stroškov za zdravljenje izven regije ali bivanje v socialnih zavodih, izven regije, zaradi višjih cen od domačih ustanov),	t
—	spremembe nekaterih normativov in standardov za izvajanje zagotovljenega programa od katerega je odvisna tudi republiška solidarnost (osnovno šolstvo, otroško varstvo in drugo),
—	zagotovitev dodatnih finančnih sredstev za usklajevanje OD delavcev družbenih dejavnosti z gospodarstvom.
Vse te naloge oz. širitve, ki so jih sprejeli na nivoju SRS ali občine pa zahtevajo tudi dodatna finančna sredstva, ki pa jih bomo ob omejenih sredstvih, ki jih združujemo v občini po prispevni stopnji skupaj z dogovorjenimi sredstvi republiške solidarnosti in drugimi viri SIS do konca leta težko zagotovili.
Velik problem je seveda tudi v tem, da se nam za znesek višjih solidarnostnih sredstev morajo znižati v občini zbrana sredstva (ta-kozvana omejevana sredstva). Že sedaj lahko ugotovimo, da se s takim načinom zagotavljanja solidarnostnih sredstev v naši občini stan-dad oz. nivo družbenih dejavnosti v tem srednjeročnem obdobju ne j bo približal razvitim občinam, pač pa bo prišlo do stagnacije. To se bo odražalo zlasti pri omejevanju nujno potrebnih novih zaposlitev, posodobitvi opreme, zagotovitvi sredstev za normalno rast materialnih stroškov, ter sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov delavcem družbenih dejavnosti. Ne bomo pa izpeljali tudi dogovora v Republiških IS po zagotovitvi višjega deleža sredstev za izvajanje zagotovljenih programov.
Res pa je, da smo s takim pristopom že v letošnjem letu nekoliko razbremenili domače gospodarstvo, kar nam kažejo naslednji podatki:
Povpreč. prisp. st. v letu 1987	Povpreč. v letu 1987 ,
BO D	11,98	11,65	— 0,33
DOH	12,56	11,60	- 0,90
Da bi uporabniki lažje ocenili upravičenost širjenja nekaterih programov oz^pravic tako v SRS kot v občini, bomo to prikazali za tiste postavke v programih SIS pri katerih prihaja v letu 1987 do največjega povišanja potrebnih finančnih sredstev.
L Občinska zdravstvena skupnost
—	Priznane nove zaposltive v okviru Pomurskega zdravstvenega ' centra — 20 novih delavcev (deficitarni kader),
—	višji stroški v odlivu za zdravljenje izven regije (v višje organiziranih zdravstvenih inštitucijah) za 105% v primerjavi z letom 1986,
—	sredstva za socialno varnost,
—	nadomestila osebnega dohodka za čas odstotnosti zaradi bolezni, pogrebnine, posmrtnine za 110%.
8 - DELEGATSKI VESTNIK
2.	Občinska izobraževalna skupnost
—	prevozi učencev v šolo — v primerjavi z letom 1986 so potrebna sredstva porasla za 147, %,
—	sredstva za kadrovske štipendije za potrebe v osnovnem šolstvu so porasla za 234 %.
Ko govorimo o dodatnih sredstvih v osnovnem šolstvu je potrebno povedati tudi to, da so v občinski izobraževalni skupnosti v letu 1987 bili izpeljani tudi nekateri postopki racionalizacije (v dogovoru z osnovnimi šolami)
—	zmanjšan je dodatek za celodnevno osnovno šolo od 25 % na 15%
—	ukinjen je -dodatek za podaljšano bivanje (v višini 15 %)
—	del finančnih sredstev za prevoze otrok po dogovoru prispevajo starši.
3.	Občinska skupnost otroškega varstva
— Potrebna sredstva za družbeno denarne pomoči (otroški dodatek) v skladu z določili SaS o socialno varstvenih pravicah SRS so v letu 1987 višja za 114,5 %.
— Sredstva za spremembo normativa za program pripravo otrok na šolo so porasla za 20 %.
— Prevozi otrok v pripravi na osnovno šolo so porasli za 105,6%.
— Delno so porasla tudi sredstva svobodne menjave dela zaradi celoletnih obstojev oddelkov v letu 1987.
4.	Občinska skupnost socialnega skrbstva
—	Stroški v zavodih za usposabljanje so višji zaradi večjega števila vključenih otrok in višjih cen za 116 %.
—	Pri denarnih pomočeh kot edini in dopolnilni vir preživljanja moramo upoštevati dogovorjene višine v SRS, ker v ta namen prejemamo solidarnostna sredstva. Predvidenih je 5 valorizacij, kar zahteva 185,7 % več sredstev.
—	Število začasnih in enkratnih pomoči se veča zaradi manjših možnosti zaposlovanja, še večji pa bo pritisk na te oblike pomoči v jesenskih in zimskih mesecih. V primerjavi z letom 1986 bo potrebno 123,5 % več sredstev.
—	Rejnine za otroke in mladoletnike se določajo v skladu s SaS o skupnih osnovah in merilih za določanje in plačevanje rejnin in se povečujejo v skladu z rastjo OD v SRS, poleg tega se je povečalo tudi število otrok. V letu 1987 bo v ta namen potrebnih 145 % več sredstev.
5.	Občinska skupnost za zaposlovanje
V sredstvih občinske ksupnosti za zaposlovanje so najbolj porasla sredstva za zagotovitev socialne varnosti.
Nadomestila za denarne pomoči brezposelnim za 199,1 %, kar je odraz stanja na področju zaposlovanja v občini M. Sobota. Ker je v zadnjem času več zaposlitev za določen čas, se povečuje število upravičencev nadomestila in denarnih pomoči (v prvem polletju letos je prejemalo nadomestilo 11 oseb več kot lani, denarno pomoč pa 30 oseb več kot v letu 1986). Poleg števila upravičencev se povečuje tudi čas prejemanja denarnega nadomestila in pomoči.
6.	Občinska kulturna skupnost
V primerjavi z letom 1986 so predvidena višja sredstva za namene, ki so obvezujoča postavka v Kulturni skupnosti Slovenije — predvsem spomeniško varstvene akcije, ki so bile sprejete s srednjeročnim
programom. Pri teh je občinska kulturna skupnost dolžna zagotoviti 50 % delež.
V skladu z normativi in standardi knjižničarske dejavnosti zagotavlja KS Slovenije velika finančna sredstva. Občinska kulturna skupnost je v ta namen dolžna zagotoviti vsaj enak delež, če hoče pridobiti republiška sredstva. Nakup knjig je namreč eden izmed pogojev za ohranitev matičnosti Pokrajinske in študijske knjižnice.
7.	Občinska telesnokulturna skupnost
V financiranju programov telesnokultume skupnosti ne prihaja do bistvenih odstopanj v primerjavi z letom 1986.
IV. UGOTOVITVE IN PREDLOGI
1.	Ugotavljamo, da so povprečne prispevne stopnje v letošnjem letu v primerjavi S povprečnimi iz leta 1986 v globalu nižje za 1,23 % (iz BOD in DOH). Glede na oceno potrebnih sredstev dokonča leta 1987 bi sicer morali v nekaterih SIS zvišati prispevne stopnje, kar pa bo v končni fazi odvisno od višine rasti primerljivega dohodka v SRS za III. tromesečje. Pričakovati je, da bo do korektur prispevnih stopenj prišlo v zadnjih dveh mesecih letošnjega leda.
2.	V organih vseh SIS je potrebno podvzeti ukrepe, da se prioritetno zagotovijo potrebna finančna sredstva za pokrivanje elementov svobodne menjave dela. Istočasno se nalaga tudi izvajalskim organizacijam, da v svojih sredinah pripravijo lastne stabilizacijske programe do konca leta (upoštevanje dogovorjenih programov dela, racionalizacija materialnih storškov, ukrepi za delovno disciplino in drugo).
Ponovno naj se preverijo programi SIS in ugotovijo možnosti za odložitev nekaterih nalog na prihodnje leto, oz. v skrajni fazi krčenje nekaterih pravic uporabnikov.
3.	Namen republiške solidarnosti naj bi bil v glavnem v tem, da se zmanjšuje razkorak na področju družbenih dejavnosti med razvitimi in nerazvitimi občinami. Posledice zveznega interventnega zakona pa ne omogočajo odpravo tega razkoraka, ker velja ista omejitev za vse občine ne glede na to na kakšnem nivoju razvoja so družbene dejavnosti v posamezni občini v SRS.
Pozitivna posledica je edino v tem, da se delno razbremeni gospodarstvo nerazvitih občin, tudi občine M. Sobota (po trenutno veljavnih izhodiščih je rast dovoljene porabe 103 %, ker v naši občini prejemamo republiško solidarnost je našemu združenemu delu potrebno zagotoviti le 93,8 %).
Predlagamo, da v okviru predvidenih razprav o novih normativih in standardih na področju družbenih dejavnosti najdemo v SRS možne rešitve za zagotovitev vsaj sedaj veljavnih standardov in normativov, da bi s tem zagotovili približno enake pogoje dela.
4.	Predlagamo, da v Skupnosti socialnega varstva Slovenije, takoj pristopijo k preverjanju določil SaS o socialnovarstvenih pravicah — v občinah, ki prejemamo solidarnostna sredstva bomo namreč do konca leta težko sledili republiškim usmeritvam po valorizacijah vseh vrst socialnovarstvenih pomoči.