:HlCA r^SKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini , .. Abo. postale I gruppo t.,eiia 5(lU IJT Leto XXXIX. Št. 55 (11.471) TRST, torek, 8. raarea 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Po kongresu Tri so bile teme, za katere je veljalo zanimanje političnih opazovalcev pred začetkom šestnajstega kongresa Komunistične partije I-talie: demokratična alternativa, vprašanje zunanje politike oziroma odnosov s sovjetsko partijo in končno vprašanje notranje demokracije v partiji, večja prozornost debat in demokratični centralizem. Na vseh teh področjih je kongres Potrdil v glavnem dosedanje smernice ob poudarjeni skrbi za enotnost levih sil. Največ pričakava nja je bilo vsekakor za novo polivko, ki jo zagovarja partija, po km ko je opustila politiko zgodovinskega kompromisa in ki so io Poimenovali demokratična alternativa. Pričakovati je bilo, da bodo komunisti opredelili nekoliko bolj Podrobno vsebino te politike, medtem ko do tega ni prišlo. Demo kratična alternativa je politika, ki je odprta do vseh levičarskih m naprednih sil. ni pa bolj oprede Vena po kongresu, kot je bila pred njim. Ostaja slejkoprej dolgoročna strategija partije, konkret rnh navodil, kako do nje priti, pa še ni. Iz posegov na kongresu so izhajale težnje po enotnosti itali lanske levice in po dialogu s širokimi katoli 'kimi gibanji, vendar ve s krščansko demokracijo. Demokratična alternativa je alternativa krščanski demokraciji in njeni politiki, so poudarili komuni sti. Da je ta politika naperjena prav proti njim, so se zavedali tu di demokristjani sami, saj nikakor rti naključje, da samo De Mita od tamikov italijanskih demokratičnih strank ni spregovoril na kongresu. Ugotovitev, češ da Berlinguer ni Povedal nič novega, na kar bi se splačalo odgovoriti, je videti pre l'eč iz trte izvita. Na komunistično ponudbo so so Cjalisti dokaj pozitivno reagirali. Tijnik KPI je na kongresu pozval USI naj javno sprejme politiko alternative, saj bi to dejstvo samo utegnilo spraviti v tek proces zdru zevanja levičarskih in naprednih sd- V svojem pozdravnem govoru, ki so mu komunisti zelo požarno sledili, se Crazi ni izrekel niti proti niti za politiko demokra lične alternative, prizadeval pa si je za lo, da bi odpravili polemiko med obema strankama, kar bi gotovo pripomoglo k izboljšanju odnosov med njima. Na njegove iz tope so nekateri vidni komunistični predstavniki pozitivno reagirali: 2a politiko demokratične alternative lahko delajo komunisti, ki so v opoziciji, pa tudi socialisti, ki so na vladi skupaj s krščansko demokracijo. Nekatere stične točke je bilo o-tkiziti med KPI in PSI tudi glede zunanje politike. Craxi je menil, ča so ženevska pogajanja o iedr-zhi razorožitvi tako pomembna, da Pm ne kaže omejevati trajanja. Pogajanja med ZDA in SZ bi mo-rala trajati vse dokler ne bo mo-°°če doseči sporazuma. Zato bi morala italijanska vlada počakati se nekaj časa preden se odloči za Postavitev jedrskih oporišč v Co-misu. Te njegove besede so v vrstah KPI sprejeli z zadovoljstvom ter poudarili, da se že dalj časa borijo za to. Komunisti niso za t0, da Italija zapusti NATO. so Pa za razorožitev in za premosti tev nasprotujočih si blokov. Pajet *°> ki odgovarja za zunanjepolitič n° vprašanja v partiji, je s tem v zvezi omenil konstruktivne pogo Vare, ki jih je imel v Alžiriji z mBoslovanskimi tovariši. Sicer pa je daleč največ zanima nin in pričakovanja povzročila de -ta. ki se je razvnela pred kon Oresoni. o odnosih s sovjetsko par ”’o ter o popravkih, ki iih je h Kongresnemu dokumentu predlagal 'trniando Cossutta. Na kongresu se 0 tem ni mnogo govorilo. Odcepitev KPI od sovjetske partije je do končna in o tem ne more več bi debate. Italijanski komunisti so Potrdili svojo avtonomijo, čeprav ostaja znotraj njihovih vrst manjši na. ki se sklicuje na vodilno vlo-00 Sovjetske zveze v mednarod n^m delavskem giban:u. Cossutta Je v svojem posegu še enkrat po ujj'>ril svojo trditev, da je delav . 0 dihanje na Zahodu doseglo, kar , dosleglo. zato. ker je SZ bila Prisotna na mednarodnem politič-nem prizorišču. Sicer pa te debata, k‘ je nastala ob mojih stališčih koristna, ker je prepreči a val pro 1sovjetizma v italijanski partiji, Pravi Cossutta. ‘teidnje vprašanje je zadevalo no-rranjo demokracijo v partiji in pro zornost debate v vodilnih telesih. ycmokratični centralizem je odslej J? metoda dela. ne več princip, na katerem sloni njena dejavnost. Izvršni organi partije bodo odslej obrazložili širši javnosti, kako so 0rišli do svojih sklepov, ki iih lahko sprejmejo po primerni proučitvi Predlogov in potrebnega materiala. en}ralni komite določa partijsko Politiko med enim kongresom in ar“gim. če pride do vidnih spre-memb v teh smernicah, se je tre-7® Posvetovati z vsem partijskim članstvom. Potem je tukaj še za Slovence jjp pomembno dejstvo. Po dolgih jfteh je bil izvoljen v centralno ontrolno komisijo Slovenec. Gre te1 beneškega rojaka, videmskega Pokrajinskega svetovalca Pavla Pe ric’g. kar je povsem dokaz po zornosti, s katero sledi KPI manj jmkim vprašanjem. Kongres je tu odobril daljšo resolucijo o vpra ®anju zaščite slovenske narodnost ?e, manjšine in prizadevanj za odo 6rhei; globalnega zaščita zakona IVAN FISCHER PRIZADEVANJA ZA DEMOKRATIČNO ALTERNATIVO ODSLEJ VODILO PARTIJE S potrditvijo Enrica Berlinguerja za tajnika zaključen 16. kongres komunistične partije V centralno nadzorno komisijo izvoljen tudi beneški rojak Pavel Petricig Berlinguer v svojem sklepnem posegu omilil polemični ton do socialistov RIM — 16. kongres Komunistične partije Italije se je končal v milanski športni palači v znamenju splošnega slavja. Zaključni poseg Enrica Berlinguerja, ki so ga po tem soglasno ponovno izvolili za generalnega tajnika partije, je imel velik uspeh, saj je požel ploskanje, ki je trajalo več minut. Zaključni del razprave o popravkih in o novih vodstvenih organih partije pa je potekel po predvidevanjih. V svojem posegu je Berlinguer poudaril velik uspeh, ki ga je po njegovem doživel kongres partije. Tisti, ki so pravili, da smo zaprti vase ali razklani so ostali z dolgi- mi nosovi. Komunistični tajnik je spet- postavil z dokajšnjo mero samozavesti ((komunistično vprašanje*, ki je še vedno zelo aktualno; spet smo v središču politične razprave, pravi Berlinguer in v okviru te razprave nihče ne bo mogel mimo nas. Tajnik _KP1 je naštel vse novosti, ki jih je partija v zadnjih štirih letih • boja uresničila. Omenil je trud, ki ga je vložila v boj za osvoboditev ženske, za mir, za zaščito okolja, podčrtal je pozornost, ki jo je partija posvetila katoliškim množicam, pozornost, ki v preteklosti ni nikoli dosegla take ravni. Med drugim je Berlinguer sprejel povabilo predsednika ACLI za skupno mednarodno pacifistično manifestacijo v Ženevi. Skratka ooložaj tajnika partije se je po 16. kongresu močno utrdil. In Berlinguer je to večkrat izpostavil. V zadnjih štirih letih, je dejal smo trdo delali in se borili. Večkrat je šlo za oster in zelo zapleten boj. ki je povzročil živahno in včasih bolečo razpravo znotraj vodstvenih organov partije. Danes smo lahko ponosni, da smo ta izpit. ki je bil težaven in nevaren, premostili. V svojem posegu Berlinguer ni citiral nobenega od voditeljev partije, ki so posegli v prejšnjih dneh. temveč je samo odgovoril na nekatere pripombe. Svoj poseg je prebral nenavadno živahno in večkrat polemiziral z italijanskim tiskom, češ. da italijanski časopisi niso razumeli prav nič od vsebine kongresa, medtem ko je tuji tisk kongres pravilno komentiral. Kar zadeva politično vprašanje je Berlinguer v svojem odgovoru pokazal manj zadržanosti kot v uvodnem posegu Do socialistične stranke je v dobršni meri omilil polemični ton, je pa poudaril, da v politiki odločajo globoki zgodovinski premiki, velike ideje, ne pa občasna srečanja med tajniki strank, ali pa veliki govori ob velikih priložnostih. Berlinguer je pozitivno o-cenil izjave tajnika PSI Bettina Craxija o evroizstrelkih, vendar je istočasno od njega zahteval naj se jasno izreče za politiko demokratične alternative, ne zato* da bi v bolj ali manj kratkem času sestavili skupno vlado, temveč zato, da bi jasno nakazali neki trend, ki bi lahko prispeval k izboljšanju odnosov med obema največjima strankama italijanske levice. Skratka taka izjava Bettina Craxija bi pripomogla k pospešitvi- procesa zedinjenja v italijanski levici. Enrico Berlinguer je tudi zelo prepričano podprl zahteve po večji demokraciji znotraj partije. Prozornost debate, je menil Berlinguer, ni znamenje šibkosti, sodelovanje pa ni zmanjšanje zmožnosti ukrepanja. Kongres je odobril 34 popravkov k sklepnemu dokumentu kongresa, ki ga je novembra odobril centralni komite. Skupno je popravkov bilo 600, nakar je politična komisija zmanjšala njihovo število na 34 in jih združila po skupinah. Zanimivo je, da je kongres zavrnil predlog Giancarla Pajette o vprašanju protijedrskih pobud, kar politični opazovalci na kongresu tolmačijo kot neizpodbiten dokaz padca popularnosti znanega komunističnega voditelja. Kot je bilo predvideno je Ar-mando Cossutta svoje popravke u-maknil: vodja filosovjetske skupine v KPI je, kot smo že povedali, svoje popravke umaknil v imenu enotnosti partije. Cossutta je tako in tako lahko računal na pičlo število delegatov na kongresu. Ko so glasovali o sklepni resoluciji je proti njej bilo 7 delegatov, med katerimi sta bila Cossutta in Capelloni, 9 se jih je vzdržalo od skupnih 1109 delegatov. Glede vprašanja tako imenovane prozornosti je kongres sklenil neko- liko popraviti statut partije v smislu. da je treba o morebitnih sporih v vodstvu partije čimprej obvestiti centralni komite. Ob koncu je kongres izvolil poleg tajnika Berlinguerja še novi centralni komite in centralno kontrolno komisijo. V centralnem komiteju sta tudi Tržačana Cuffaro ii Rossetti, v centralni nadzorni komisiji pa je prvič po dolgih letih tudi predstavnik Slovencev. Gre za beneškega rojaka Pavla Petriciga. Vendar ugotavljajo, da v sestavi obeh organov ni bilo takšnega potresa, kot so napovedovali. Najbolj zanimiv je najbrž umik Alessandra Natte iz tajništva partije, kjer je doslej dejansko opravljal funkcijo namestnika tajnika. Prihodnji teden bo centralni komite izvolil novo vodstvo in novo tajništvo komunistične partije. Kongres je ob koncu izglasoval tudi resolucijo v prid slovenski narodnostni manjšini, katere besedilo bomo objavili v jutrišnji številki. (if) SLOVENSKI KMETJE NA OBČNEM ZBORU KMEČKE ZVEZE Za obstanek naše narodne skupnosti je pomemben sleherni košček zemlje Sklepna resolucija proti nadaljnjim razlaščanjem in za celovito reševanje problemov kmetijstva - Telegram Fanfaniju in Morlinu za uzakonitev globalne zaščite IZ POSEGOV NA PRVEM DELOVNEM DNEVU VRHA NEUVRŠČENIH V NEW DELHIJU Poziv za mir in pravičnejšo svetovno gospodarsko ureditev ob krepitvi in novem uveljavljanju neuvrščenega gibanja Umirjen poseg gostiteljice Gandhijeve - Stambolič opozoril na veljavnost Titovih besed NEW DELHI — V mogočni Palači modrosti so včeraj svečano začeli sedmo srečanje voditeljev vlad in držav članic neuvrščenega gibanja. Udeležujejo se ga predstavniki 99 držav, ki so polnopravne članice gibanja — odsotna je delegacija Sante Lucije, medtem ko je mesto Kampučije nezasedeno — 18 dežel in različnih mednarodnih orga- nizacij je navzočih s vlogi opazovalcev, povabljeni gostje. Vse do konca tedna bodo udeleženci, predstavniki dveh tretjin svetovnega prebivalstva; obravnavali ključna vprašanja sodobnega sveta in sL .prizadevali potrditi veljavnost gibanja in njegovo akcijsko sposobnost. Najvišje predstavnike neuvrščenih dežel je uvodoma pozdravil kubanski voditelj Fidel Castro, ki je gibanju predsedoval od zadnjega vrha v Havani. Izrazil je zadovoljstvo, da tokratni vrh poteka v domovini enega ustanoviteljev giba- 26 držav-in organizacij pa kot kov je zatrdil, da so Sovjeti, pre ko svojih zaveznikov, doslej skušali narediti vse, da se to vprašanje ne bi pojavilo v nobenem dokumentu delhijskega srečanja. Pri tem pa je poudaril svoja, ža! neuspešna« ----—!--------- prizadevanja za rešitev afganfstan-1* nja, Nehruja, gostiteljem pa je iz-, ske krize. Prav tako neuspešna so rekel priznanje za uspešno priprav-; bila njegova prizadevanja za reši-ljeno srečanje, kljub izredho težkim tev iransko-iraške krize, kjer se_ je pogojem in komaj 4-mesečnemu ča- i Castro odločno. postavil na iraško sovnemu roku, ki ga je imela In-! stran Obsodil je izraelsko obnaša dija na voljo za priprave. i nje na Bližnjem vzhodu in ga pri V skoraj dve uri trajajočem po- ■ merjal z ravnanjem vlade v Preto segu je nato Castro obnovil razvoj i riji. Prav tako niso manjkali na gibanja od zadnjega srečanja v Ha padi na ZDA. ki jih je označil za vani ih — presenetljivo — načel «barbare našega časa», ker so pod afganistansko vprašanje: tamkajš-, prle tako Južno Afriko kot Izrael nja kriza da je nastala zaradi prisotnosti sovjetskih čet. Brez ovin- •iiiimuiimiiinuiiiiiiiinmimnninn...min........................................... Papež na grobu nadškofa Pomora Papež Janez Pavel 11. je med nedeljskim obiskom v Salvadorju zasebno obiskal tudi grob tragično pre- m «skušale napasti Libijo*. Ko je govoril o krizi Mal vinskega otočja, se je kljub političnim in ideološkim nasprotjem postavil na stran Argentine in napadel kolonialistično politiko Velike Britanije in ZDA v Latinski Ameriki. Kubanski voditelj je torej obnovil svojo «radikalno» vizijo neuvrščenosti in poudaril pravilnost izbire kubanske socialistične poti. ki jo je označil za «izbiro miru». Govor gostiteljice indijske predsednice vlade Indire Gandhi, je bil v celoti naravnan na poziv k enotnosti gibanja neuvrščenih dežel in *na nujnost čimprejšnje vzpostavitve novega mednarodnega gospodarskega sistema. Ko je obravnavala posamezna politična vprašanja mednarodnih odnosov, je posebno zavzeto pozvala Iran in Irak k dokončnemu prenehanju njune medsebojne, tragične vojne. Neuvrščeni namreč po njenih besedah predstavljajo «največjo silo miru v zgodovini*, ki ji najbolj nasprotujejo prav tisti, ki se deklarativno zavzemajo za u-niverzalni mir. Želja po miru sicer mora biti univerzalna, saj se novi vojni katastrofi ne bi mogli izogniti ne veliki in bogati kot tudi ne majhni in siromašni narodi, ne tisti s Severa in ne z Juga. Mir, neodvisnost. razorožitev in razvoj so med seboj najtesneje povezani, ker brez miru razvoja ne more biti. Odgovor neuvrščenih mora zato biti odločen in jasen, upreti se morajo močnim državam, ki propagirajo nevzdržno doktrino ravnotežja strahu in hkrati ustvarjajo nove vojaške postojanke. Indijska ministrska predsednica je še posebej poudarila. da morajo biti osnovni zakoni mednarodnega obnašanja prav ne- is- tudiru Gandhi in Fidel Castro na deihijskem vrhu (Telefoto AP) minulega sansalvadorskega nadškofa (telefoto AP). Članek o papeževem obisku objavljamo na osmi strani ............. lili..lili.........................m........... Razmišljanja ob osmem marcu Vsakič, ko se bliža osmi marec, se mi kat samo od sebe vsiljuje vprašanje, kaj nam pravzaprav ta dan pomeni. V splošni slovenski zavesti je zapisan kot zgodovinski datum, na primer kot 8. februar ali 27. april, to pa pomeni, da ga je treba primerno proslavljati. In tako se je osmi marec skorajda samoniklo preimenoval v «mednarodni dan žena* ali še krajše v «ženski praznih> in pod tem nazivom ga večina pozna in spoštuje. Seveda predvsem kot praznik, ki vabi k veselemu raz položenju in k pozabi na vsakodnevne težave in se okrasi z rumenimi mimozami in rdečimi nageljni. , Ko si ženske, veselo in ponosno obenem, pripenjajo na prsi vejico mimoze z nageljnom, velikokrat vzkliknejo ali samo vzdihnejo: tVsaj enkrat na leto.» Očitno se lahko samo enkrat na leto, z družbenim blagoslovom in nekakšnim samoumevnim pristankom, moške ga dela sveta, otresejo bremena, ki se mu s staro prispodobo pravi «ženska usodam. Vsekakor je usoda osmega marca dokaj svojevrstna, čeprav mu v prvem maju, prazniku dela. najdemo ustrezno primerjavo. Dne vu boja za dosego pravic smo nadeli praznično obleko, kar sicer lahko tudi pomeni, da je bilo zahtevano izbojevano. Kar zadeva ženske pravice in uveljavitev ženske kot enakopravne in docela svobodne osebe, pa smo v naši družbi obtičali v ne kakšnem ozkem grlu. Nazaj ni mogoče, naprej pa gre težko. Zavest o pomenu izbojevanih zmag se pat mora soočati z ugotovitvijo, da je ženska kot polnopravna in svobodna osebnost še vedno hipoteza, ki jo je treba uresničiti. Tudi preko osmomarčevskih pobud, kajti razna prazno vanja so veinejši odraz stvarnosti, kot želje, ki jih ob osmem marcu ženske izrekamo ali kot Čestitke, ki jih redno prejemamo. Kajti v osmi marec so zadnja leta začele dvomiti prav njegove prve in glavne pokro viteljice-članice ženskega gibanja v najširšem pomenu besede. Spraševale c se. če ni kaj bistvenega narobe z osmim marcem, ki se je iz protestnega dne prelevil v praznik: hkrati pa pribijale, da bi o tako imenovanih žen skih vprašanjih morali govoriti vsak dan in ne samo na Stambolič spomnil na besede •edsednika Tita na 6. vrhu: «Nikoli ne smemo zanemariti tistega, kar nam je skupno in kar nas združuje. Postaviti se moramo po robu vsemu, kar ločuje in kar ustreza prodiranju tujih interesov v naše vrste.* V nadaljevanju govora je Stambolič poudaril pomen demokratizacije mednarodnih odnosov za izhod iz sedanje krize in obsodil blokovsko politiko kot eno glavnih ovir za ta proces. Politika neuvrščenosti ponuja drugačen sistem odnosov v svetu, ki naj temeljijo na jasnih načelih in sodbah na osnovi ravnanj v konkretnih položajih. Pri tem pa neuvrščeni odločno zavračajo vsak poskus, da bi postali instrument ali rezerva blokovskih interesov, je zatrdil Stambolič. ! V razpravo je poseglo še več drugih voditeljev držav udeleženk del-hijevega srečanja, med njimi tudi lider PLO Jaser Arafat, ki ga je skupščina še posebno toplo pozdravila. Naj še omenimo, da je med številnimi pozdravnimi sporočili vrhu neuvrščenih, prispelo tudi tisto s komaj zaključenega kongresa italijanske komunistične partije, v katerem je poleg voščil zapisano tudi trdno prepričanje italijanskih ko munistov v veljavnost in pravilnost neuvrščenega gibanja. PO VOLITVAH V ZRN IN FRANCIJI EVROPA GRE V DESNO V nedelj« so imeli v Zahodni Nemčiji politične, v Franciji pa upravne volitve; oboje so dale presenetljivo podobne rezultate, po katerih lahko sodimo, da se Evropa spet nagiba v desno. V Zvezni republiki so krščanski demokrati dosegli zase naj|»ovoljnejši izid po letu 1957 (več glasov kot Kohl je v preteklosti dobil le Adenauer), v Franciji pa je bila slika volitev povsem drugačna kot leta 1977: sredinsko - desničarski blok je zdaj zbral več kot polovico glasov. Jasno je, da so obojne volilce opredeljevali podobni nagibi, predvsem pa so se odločali proti «tvega-nim novostim, nepreverjenim zunanje in notranjepolitičnim korakom*, za sedanjo naravnanost tako v notranji, kot zunanji politiki. Kar se ZRN tiče tam bolj kot prepričljiv uspeli krščanskih de-moktatov pade v oči poraz socialdemokracije, ob čemer sta prvi prodor »zelenih* v Bundestag in napovedana Kohlova povezava z liberalci skorajda zdrknili v »dru- gi razred*. Nova vladna večina bo vsekakor lahko zdaj medla v državi bolj trdo roko kot doslej (pa čeprav tudi za ceno nekaterih socialnih bonitet). Kohlov uspeh je obenem tudi močno okrepil ne položaj ZRN v NATO ampak zahodno »fronto* sploh, saj bodo /daj ZDA nastopale na mirovnih pogajanjih v Ženevi s precej drugačnih pozicij kol doslej. V Franciji pa so lihi pogledi tamkajšnjih voliieev očitno usmerjeni mimo upravnih vprašanj in so prav gotovo imeli ob volilni skrinjici pred očmi predvsem hudo inflacijo v tej državi, brezposelnost, velik zunanjetrgovinski primanjkljaj in verjetno še kaj. Na vse to se, seveda, ni odzval le politični, ampak tudi že gospodarski svet, saj je vrednost marke čez noč rekordno narasla, franka pa padla, kar vse napoveduje, da bodo nedeljske volitve v obeh deželah vsestransko zelo stl-mevue. VEČ NA ČETRTI STRANI «Današnji občni zbor mora biti nekaj več kot gola predstavitev o-bračuna in opravljenega dela. Biti mora predvsem program, predlog, ki ga tržaški kmetje posredujemo vladi, deželni upravi, krajevnim u-pravam, družbenim in še posebej političnim silam, da bodo pri pripravljanju volilnih programov za prihodnje deželne volitve posebej upoštevale težak položaj našega kmetijstva, preučile naše predloge in se zavzele za njihovo uresničitev.* S temi besedami je pomen nedeljskega občnega zbora Kmečke zveze. ki je ob številni navzočnosti članov in gostov potekal v boljunškem Kulturnem domu. v svojem poročilu izrazil tajnik te strokovne organizacije. Edi Bukavec. Občni zbori Kmečke zveze, ki iz leta v leto vzbujajo široko pozornost vRe naše javnosti, dejansko že dolgo niso več samo formalna prilika za letni obračun dela temveč so vsakokrat znova politično in kulturno dejanje. Zemlja z gospodarsko dejavnostjo, ki jo človek na njej razvija z intimno vezjo, ki skozi stoletja priklepa nase neko etnično skupnost in ji omogoča ohranjati in negovati korenine iz roda v rod, so prvine neodtujljive celote. Brez ene od njih je celota ogrožena, medtem ko je njen obstoj povsem nemogoč v trenutku, ko ostane brez svojega temelja: zemlje. Nič čudnega torej, če so celovita vprašanja odtujevanja slovenske zemlje še naprej v ospredju dejavnosti KZ. glede na njeno narodnoobrambno vlogo pa tudi odločno prizadevanje po neodložljivi uzakonitvi globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Poročiloma predsednika KZ Alfonza Guština in tajnika Edija Bukav-ca so na občnem zboru sledni pozdravi pa tudi problemski posegi številnih gostov, med njimi predsednika deželnega sveta. Maria Gollija, predsednika SKGZ Borisa Ka-ceta, dolinskega župana Švaba v imenu v sen štirih slovenskih županov (Doline, Zgonika, Devina Nabrežine in Repentabra), preds av-nikov KPI Iskre in PSI Branka Pahorja, predsednika Kraške gorske skupnosti Budina, predstavnikov Slovenske skupnosti Draga Štoke in Alojza Tula ter Zadružne zveze Slovenije, če se omejimo le na nekatere. Vrsto vsebinskih posegov članov Kmečke zveze in gostov oe sklenil predsednik Vsedržavne konfederacije kmetov, poslanec Giuseppe Avolio. ki je izpriditi popolno podporo italijanskih kme ov slov en-skim in njihovemu pravičnemu bo u za dokončno priznanje nhrodnosinih pravic. V sklepnem delu je občni zbor iz-voi ■ nove čl ne g avnsga sveta, nadzornega odbora in razsodišča ter sprejel resolucijo, v kateri razč'e-nja obsežno kmetijsko problematiko, nakazuje njene rešitve ter zahteve in pričakovanja slovenskih kmetov. S svojega množičnega zbora so tudi poslali telegram predsedniku vlade Fanfaniju in senata Morlinu s protestom slovenskih kmetov in njihove organizacije proti nadaljnjemu razlaščanju in zahtevo po nujni uzakonitvi zaščitnega zakona V brzojaviti je še posebej poudarjena nesprejemljivost ločevanja in razlikovanja pravic Slovencev, ki živijo v treh pokrajinah Furlanije Julijske krajine in potreba po takem zakonu, ki naj resnično ščiti slovensko narodno skupnost na vseh področjih njenega delovanja. O občnem zboru Kmečke /veze obširno poročamo na 3, strani. Almiranleju bodo končno sodili STRASBOURG — Evropski parlament je sklenil odvzeti tajnku MSI Almiranteju parlamentarno imuniteto. Almirante je namreč obtožen favoriziranja neofašista Cieuttini-ja, ki je vpleten v uboj treh karabinjerjev pu Pelovljah. V TRSTU IN OKOLICI OB DNEVU ŽENSK Družabnost in politična diskusija označujeta osmomarčevska praznovanja Največ praznovanj bo danes, ko se bodo ženske zbrale v gostilnah, v društvenih dvoranah in na mestnem trgu fcenske množično praznujejo svoj praznik, saj po številu prireditev, srečanj, družabnih večerov, ki so na sporedu te dni, posebno pa jutri, ko bo 8. marec, lahko sklepamo, da se bodo letošnja osmomarčevska praznovanja stekala v množico glasov, misli, ocen pa tudi zabave in sproščenega klepeta. V gostilnah, društvenih dvoranah in na mestnem trgu bo veliko govora o ženski problematiki. o stiskah pa tudi o dosežkih, ki jih žensko gibanje beleži, Tako so se v nedeljo zbrale žene in dekleta iz Doline v občinski telovadnici. Slavnostni govor je i-me'.a Ivanka Lovriha, ki se je v svojem posegu osredotočila na dve glavni točki. O zaključkih enajstega kongresa UDI - ZŽI v Trstu je povedala, da so se naše ženske odločile delovati samostojno, ker so tukajšnji problemi drugačnega izvora, kot jih imajo drugod po Italiji. Najbolj pereče vprašanje domače stvarnosti pa predstavlja delovanje dru žinske posvetovalnice v Boljuncu, ki se je znatno okrnilo, ko je le ta prešla pod okrilje KZE. V posvetovalnici manjka zdaj prepotrebni zdravniški kader, kj bi obvladal slovenščino in zato ne more posvetovalnica izpolnjevati svoje vloge. V italijanščini je spregovorila Ga-briella Raffaelle. V kulturnem programu je nastopil moški zbor Valentin Vodnik pod vodstvom Ignacija Ote. domače re citatorke so prebrale nekaj pesmi na žensko tematiko, nato so sledili štirje krajši zabavni prizori. Kasneje so pozdrav ZŽI - UDI za občino Dolina prinesle Tatjana Turke, Silvana Mondo in Nerina Švab. Za zabavo in dobro razpoloženje je poskrbel ansambel Pomlad iz Ric-manj. Zveza žena tz Bazovice je prav tako v nedeljo priredila v kinodvorani v Bazovici praznovanje. Nastopila je dramska skupina PD Slovenec iz Boršta z veseloigro Jaka Štoke «Ne kliči vraga*. Bazoviške ženske bodo praznovale tudi danes. Nekaj manjših praznovanj je bilo tudi včeraj, danes pa bo v samem Trstu in v okoliških občinah in va seh vrsta ženskih praznikov in srečanj, ki jih prirejajo Zveze žensk Italije, društva in tudi same ženske. Nemogoče je napovedati vsa srečanja, zato se bomo morali nujno omejiti. Med prireditvami, naj omenimo, da bo danes, s pričetkom ob 17. uri, na stadionu «1. maj» svojevrsten telovadni nastop, ki se ga bodo u-deležile deklice telovadne sekcije ŠZ Bor in pa upokojenke KRUT. Slednje so ženske, katerih starost gre od 60 pa do 80 let in ki redno telovadijo. Za priložnost 8. marca so pripravile skupaj z naimlajšimi telovadkinjami program, ki bo lahko vlil marsikomu stvarno upanje, da »tretja doba* ne pomeni le prisilnega »mirovanja*. ZŽI - UDI priredi danes, s pričetkom ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah proslavo, na kateri bosta spregovorili Ester Pahor in Lili Čebulec. Nastopila bosta ženski in meški pevski zbor Tabor. Sledila bo zabava ob zvokih ansambla The Lords. KD Lonjer - Katinara prire ja v društvenih prostorih praznovanje dneva žensk. Prisotne bo nagovorila Marta Ivašič, nastopili pa bodo otroški pevski zbor KD Lonjer - Katinara in dijaki nižje srednje šole na Katinari. KD Rovte Kolonkovec prireja s pričetkom ob 18. uri v društvenih prostorih razgovor med mladimi in starejšimi ženskami. V. Miljah se bodo ženske zbrale v dvorani Verdi in sicer ob 19.30. Na prazniku bo nastopil tudi mešani zbor Jadran, ki deluje v skopu Društva Slovenec miljske občine. I-gral bo tudi orkester «Altri Baroni*. Ženske od Banov se bodo srečale v gostilni Leban v Bazovici (ob 20. uri). V gledališču «F. Prešeren* bo ob 20.30 srečanje ženske, na katerem bosta spregovorila Silvana Mondo in Tatiana Turco. V Lljud-skem domu v Križu bodo ženske praznovale s pričetkom ob 20.30. Nastopal bo ženski pevski zbor s Proseka in Kontovela. Sindikalna združenja CGIL, CISL, UIL, ZŽI - UDI, Kolektiv za žensko zdravje. Promccijski komite za zakon proti spolnemu nasilju in predsednice družinskih posvetovalnic v sklopu KZE prirejajo danes, s pričetkom ob 17. uri srečanje na Borznem trgu. Ženske bodo med drugim zbirale podpise za izboljšanje položaja žensk v Trst in vsej Italiji. PROSTORSKA STISKA OPENSKEGA RAVNATEUSTVA KDAJ BO OBČINA DOKONČNO PROUČILA TO VPRAŠANJE? Zadeva je v petek spet odjeknila v tržaškem občinskem svetu Občinska svetovalca Lokar (SSk) in Spetič (KPI) sta že konec lanskega leta naslovila na občinski odbor dve ločeni vprašanji glede prostorskega problema, ki že dalj časa fiesti opensko didaktično ravnateljstvo. Svetovalca sta zlasti postavila v ospredje zahtevo, kako misli uprava rešiti te težave, tudi spričo dejstva, da se prostorska stiska vleče že precej časa. Odbornik za šolstvo Anghelone (PSI) je na petkovi seji tržaškega občinske ga sveta v odgovor na vprašanji pojasnil, da se občina zaveda težkega položaja, v katerem se nahaja opensko ravnateljstvo in je zato v ta namen predlagala občin skemu tehničnemu uradu, da prouči možnost izgradnje novega poslopja ob openski osnovni šoli. Anghelone je še dodal, da je za podobna vprašanja v prvi vrsti pristojno šolsko skrbništvo. Naj ompnimo, da sta Proslave ob 100-Ictnici rojstva Umberta Sabe Jutri se na sedežu Krožka za umetnost in kulturo pričnejo proslave ob 100 letnici rojstva pesnika Umberta Sabe. Tako bo pesnik Giovanni Giudici spregovoril o Sabovem delu. Predavanje bo ob 18.30. Pojutrišnjem bo prav tako na sedežu CCA govoril prof. Geno Pampaloni. Predavanje se bo pričelo ob 18 30. Jutri bodo v razstavni dvorani v Ul. Teatro Romano štev. 7 odprli bibliografsko razstavo del Umberta Sabe. Odprtje bo ob 17.30. Osmi marec v veselem razpoloženju. Posnetek iz Mačkolj komunistična svetovalca Spetič in Sirk podobno vprašanje naslovila občinskemu odboru že septembra lani, pristojni odbornik pa jima je odgovoril z istimi argumenti kot prejšnji petek. Iz tega je razvidno, da je vsa zadeva baje še vedno na mrtvi točki, medtem ko bi morala občinska uprava že zdavnaj navezati stike s šolskim skrbništvom in skušati rešiti to pereče vprašanje. Na zahtevo svetovalca Lokarja pa je nato odbornik Anghelone pojasnil, kakšna je nadzorna vloga didaktičnega ravnatelja pri delovanju občinskih otroških vrtcev. »Didaktično nadzorstvo, ki je v pristojnosti ravnatelja*, je povedal odbornik, v primeru občinskih vrtcev ni mišljeno kot didaktično vodenje, ampak se mora izčrpati pri ugotavljanju pogojev za pravilno delovanje vrtcev*. Preobremenjenost otrok v četrtek na okrogli mizi v Trstu četrtkova okrogla miza Športne šole Trst o preobremenjenosti naših otrok sodi vsekakor med tiste pobude, ki jih je treba nujno osvetliti tudi s strokovne strani, saj postaja dejstvo, da se večina naših otrok udejstvuje, v isti osebi v več različnih aktivnosti, že tako razširjeno, da predstavlja danes resen problem pri vzgoji našega naraščaja. Prav zato je bilo zelo prav, da so organizatorji okrogle mize izbrali štiri strokovnjake (otroškega zdravnika, psihologa, pedagoginjo in socialno delavko), ki bodo to problematiko osvetlili iz raznih zornih kotov ter tako pripomogli, da si starši in vzgojitelji, katerim je okrogla miza v prvi vrsti namenjena, ustvarijo o vprašanju preobremenjeva-nja otrok dovolj jasno podobo. Kot smo že poročali, bo okrogla miza v četrtek ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. POGOVOR S KOORDINATORJEM S0CI0PSIH0ZDRAVSTVENE SLUŽBE PRI KZE «Šele začetek, a prvi koraki v pravi smeri» V enem letu je ekipa operaterjev opravila okrog tisoč posegov • Načrtov je veliko, časa pa premalo O slovenski sociopsihozdravstve-ni službi pri Krajevni zdravstveni enoti smo v našem dnevniku že večkrat pisali, saj je bila njena ustanovitev pred približno letom dni velika pridobitev za celotno našo skupnost. Prvič se je namreč ponudila priložnost, da ekipa strokovnjakov; ki obvlada slovenski jezik, začne s kontinuiranim in usklajenim delom reševati probleme slovenskih otrok in to v dobi od rojstva do polnoletnosti. S koordinatorjem službe, psihologom Danilom Sedmakom, smo se te dni pogovorili o enoletnem delu ekipe, ki pravzaprav orje ledino. V ekipi sodelujejo trenutno psihologinja Nada Berce (s polnim urnikom), logopedinja Mirjam Kandut (s polnim urnikom), pedopsihiatrinja Vlasta Polo jaz (8 ur na mesec), specialist za nos, usta in ušesa Claudio Veljak (2 uri na teden) in psihoterapevta Pavel Fonda (4 ure na teden) ter Savo Spacal (2 uri tedensko). Neformalno pa sodelujejo z njimi tudi štiri socialne delavke, ki so zaenkrat še zaposlene pri pokrajinski upravi. Njihovo delo je toliko bolj pomembno, ker imajo večletne izkušnje in zato dobro poznajo potrebe otrok, staršev in šolnikov. Odkar je bila ustanovljena, je e-kipa posegla več kot tisočkrat. Koliko primerov? Točne statistike niso še naredili, gotovo pa več kot 60 otrok. Največkrat se obračajo na službo starši in šolniki. Če ima o-trok težave, se te takoj odražajo najprej v družinskem življenju, nato pa v šoli. Zato ni nič čudnega, če se ekipa ukvarja pretežno s šolsko mladino, ki ima težave pri študiju. Težave pri dojemanju snovi lahko nastajajo zaradi umske zaostalosti ali prizadetosti, lahko pa zaradi motenj v osebnosti. Pri tem morajo člani ekipe razumeti, če gre za trenutno motnjo, kot se pač rado iiiiiiiiiiiiiniiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiMiiiiitiiiiMiiiiiiiiMtiHiitiiiiiiiiHHiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiii VČERAJ V OKVIRU RAZSTAVE NAUTICAMP Posvet o sodelovanju v navtičnem turizmu Nastopili so izvedenci iz Italije, Jugoslavije in Avstrije Doslej si je razstavo ogledalo že okrog 10.000 ljudi Na razstavišču pri Montebelu, ustanove dr. Tamara so nastopili kjer je v teku 7. vsedržavna razstava športne navtike, kampinga in caravanninga NAUTICAMP 83, je te dni še posebno živo; razstavljeni izdelki privlačujejo mnogo Tržačanov, pa tudi ljubiteljev narave in strokovnjakov iz sosednih pokrajin, iz Avstrije in iz sosedne Jugoslavije. Doslej si je razstavo ogledalo že okrog 10.000 ljudi. Medtem se uspešno odvijajo tudi spremne prireditve. Sinoči je bil v Kongresnem centru na sejmišču posvet o sodelovanju v navtičnem in siceršnjem turizmu na območju Severnega Jadrana. Po pozdravnem nagovoru ravnatelja sejemske DANES V SEVERNI ITALIJI STAVKA ŠOLSKEGA OSEBJA SSS ni oklical stavke Osrednje , vodstvo enotnega šol,- ki ga je iždalo odbomištvo za kul-skega sindikata CGIL - CISL - UIL turne dejavnosti odbor meni, da bi je negativno ocemip rezultate sa, Stanka na' vladni ravrtU RT je''bil 22. februarja in na katerem je predstavnik vlade pristal na izplačilo plač suplentom samo do meseca aprila z obvezo, da bo vlada ustrezne izdatke krila do kcnca letošnjega leta. Zaradi nezadovoljivega izida omenjenega srečanja je vodstvo sindikata oklicalo celodnevno stavko vsega šolskega osebja v državi. V Severni Italiji bo šolsko osebje stavkalo danes, 8. marca. V okviru stavke bo v Benetkah sindikalno zborovanje, katerega se bodo udeležili tudi šolniki iz Trsta. V Srednji Italiji bodo šolniki stav kali 14. marca, v Južni Italiji pa 16. marca. Stavka šolnikov Srednje in Južne Italije ni povsem gotova, kajti pojutrifnjem se sindikalni predstavniki šolnikov ponovro sestanejo z ministrom za javno vzgojo ter bo nadaljnje protestno gibanje šolnikov odvisno od izida novega posveta na ministrski ravni. Sindikat slovenske šole ni oklical stavke. Pokrajinska uprava in KPI proli ukinitvi festivala fantastičnega filma Proti ukinitvi festivala znanstve nofantastičnega filma, ki jo je pred dnevi napovedala Avtonomna leto-viščarska in turistična ustanova, je na svoji zadnji seji nastopila tudi pokrajinska uprava. V dokumentu, podstavljal^ .ukinitev festivala veliko izgubo za Trst. Pomanjkljivosti v organizaciji in kvaliteti filmov še niso razlog za ukinitev festivala, katerega bi nasprotno kazalo izboljšati in okrepiti. Pokrajinski odbor zato poziva Letoviščarsko ustanovo, naj zajamči nadaljevanje te pobude. V zvezi s festivalom se je javno oglasila tudj komisija za kulturne dejavnosti pri KPI, ki zelo kritično ocenjuje izvajan ;a sedanjega vodstva festivala. Komisija poudarja, da je festival privabljal malo publike predvsem zaradi slabe kvali tete filmov. Organizatorji festivala se obenem niso poslužili vrste lagodnosti, s katerimi bi lahko privabili v Trst turiste, predvsem mladino, ki je »žejna* znanstvenofantastičnih predstav. V OKVIRU VSEDRŽAVNE PROTESTNE MANIFESTACIJE Tudi v Trstu danes celodnevna stavka pristaniških delavcev Delo v luki bo stalo tudi 14. in 17. marca - Jutri stavka delavstva zaposlenega v kemičnih obratih . Sindikalna skupščina v železarni «Terni» Dokončan predor pod Žavljami Dela za izgradnjo železniške povezave med tržaško industrijsko cono in dolino Oreha se počasi bližajo koncu. Včeraj so namreč dokončno izvrtali še zadnje metre približno 900 metrov dolgega predora pod Žavljami, omenjena dela je izvedlo specializirano grad beno podjetje Dipenta iz Rima, načrt za predor pa je izdelal funkcionar Ustanove za tržaško industrijsko cono inž. Pecorari. Za uresničitev tega načrta je omenjena ustanova potrosila nad sedem milijard lir H,,,,,,,............................... Delitev na odru Kulturnega doma V nedeljo so v Kulturnem domu uprizorili prvo abonmajsko predstavo .Delitve* Piera Chiare, ki bo doživela svojo premiero v petek. Še kar številno občinstvo Je pozorno sledilo tej .tri gični komediji*, ki jo je režiral Mario Uršič in v kateri nastopajo člani SSG. Menimo, da bodo predstavo z zadovoljstvom ■prejeli tudi drugi gledalci Tudi v tržaškem pristanišču, kakor v vseh drugih pristaniščih v Italiji, bo danes delo ves dan stalo. Enotna sindikalna zveza CGIL CISL - UIL in sindikati s pod-očia prometa FILT CGIL, FILP - CISL in UILTRASPRORTI - UIL so nam reč za danes oklicali celodnevno stavko vsega pristaniškega osebja, vključno osebja, zaposlenega na vlačilcih, v znak protesta za to, ker ministrski svet na seji z dne, 4. marca ni odobril zakonskega os nutka o predčasni upokojitvi odvečnega števila pristaniških de'avcev in o finančnem nakazilu, ki nai za gotovi redno izplačevanje mezd pristaniščnikom. Po dolgih mesecih mučnih poga jan.j — naglasa v tej zvezi poročilo ki ga je izdala tukajšnja sindiknl na zveza — skušajo nekateri izrabiti izredno kritičnost položaja, da postavljajo na kocko pravice, ki so si jih v dolgotrajnem boju zagotovili pristaniški delavci. Proti takšnemu nezaslišanemu nastopanju odgovornih kiogov — je še rečeno v poročilu — bodo sindikalne organizacije uprizorile danes. 8. marca, v none deijek, 14., in v četrtek, 17. marca, celodnevne stavke v vseh italijanskih lukah. Prav tako se bodo pristaniški delavci do 20. marca vzdržali nadurnega ter sobotnega in nedeljskega dela. Te dni se bo sestal sindikalni koordinacijski odbor pristaniških delavcev ter sklepal o novih oblikah sindikalnega hoja v obrambo interesov prizadete kategorije delavcev. Sklep sindikalnih organizacij je bil sprejet tudi na včerajšnji sindikalni skupščini delavstva, zaposlenega v tržaškem pristanišču, ki se je zbralo v prvih popoldanskih urah v prostorih tukajšnje pomorske postaje. Delavci so sprejeli tudi program protestne manifestacije po glavnih mestnih ulicah, ki se bo razvila danes dopoldne ob 8.30 z odhodom sprevoda izpred pomorske postaje. V teh dneh se je zaostril tudi boj delavcev s področja kemične industrije, katerim .je delovna pogodba zapadla 30 junija lani in ki so v zadnjih dneh med pogajanji za njeno obnovitev naleteli pri organizaciji delodajalcev Asschimici na vrsto nepopustljivosti kar zadeva povišek pri plači, skrajšanje delovnega urnika in razne doklade. Sindikalne organizacije so zato oklicale 10-urno stavko vsega delavstva ke mične industrije v državi. V deželi Furlaniji - Julijski krajini bodo prizadeti delavci stavkali jutri ves dan ter tako izčrpali osem od 10 dogovorjenih stavkovnih ur. Včerajšnja sindikalna kronika beleži še skupščino delavcev škedenj-ske železarne Terni. Delavci, zbrani v menzi obrata, so na skupščini razpravljali o proizvodnji in zaposlenosti v železarni, o obveznostih Finri-dra kar zadeva prehod k .alternativni proizvodnji* ter o finančnih posegih v korist železarni po zakonih štev. 675 in štev. 828. V NEDELJO V KRIŽU Veliko navdušenje za nastop «Stu ledi» Tržaška folklorna skupina «Stu ledi* je v nedeljo popoldne v nabito polnem domu Alberta Sirka v Križu predstavila jubilejni program, ki ga je pripravila za 10-letnieo dejavnosti. Fo'klorna skupina je v skoraj dveurnem programu izvaja la ljudske plese iz okolice Trsta in iz Benečije, v svojem repertoarju pa posveča dokajšnjo pozornost tudi plesom in ljudskim običajem, ki so značilni za Slovenijo in za ostale jugoslovanske republike in narodnosti. Se o predavarru prof. Jelisave Čopič Ker so se v naše poročilo o pre davanju dr. Jelisave Špelce čopič o «slovenskem slikarstvu v dobi rea lizma» vrinile nekatere nejasnosti, ki ne odražajo tega, kar je predavateljica povedala, objavljamo še enkrat strnjen povzetek predavanja: mSlovensko slikarstvo se je razvijalo v smeri realizma od 1870. leta dalje z deli Ivana Franketa, Janeza in Jurija Šubica, Jožefa Petkovška, Ivane Kobilce, Ferda Vesela in Antona Ažbeta. Brata Šubica in Ažbe so prejeli prvi slikarski pouk pri akademskem slikarju nazarenske tradicije Janezu Wolfu v Ljubljani. Nato pa so vsi študirali v tujini in ustvarili tam tudi mnoga pomembna dela. Vključili so se v drugi val evropskega realizma, za katerega je bila značilna omiljena socialna tematika, prilagojena meščanskemu okusu, kar je odprlo temu realizmu vrata na tedanja reprezentativna razstavišča. Naši slikarji so razširili motiviko slovenskega slikarstva in dosegli novo kvaliteto slikovite barvne upodobitve ljudi v notranjem ali sončno osvetljenem zunanjem okolju. S svojim slikarstvom so utirali pot impresionistom, ki začenjajo z zgodnjimi deh v območju realizma. Ko pa so Rihard Jakopič, Matiia Ja ma, Ivan Grohar in Matej Sternen pokazali javnosti 1902. leta svoje nove impresionistične slike, je slovensko občinstvo šele osvajalo pri jazneiša dela realistov in z njimi utemeljevalo svoje odklonilno stališče do impresionizma.» ODKRILI SOJU. KtR NISTA PORAVNALA NAJEMNINI Pretresljiva samotna smrt priletnih sestre in brata Trst — mesto starih, Trst — mesto samotnih smrti. Ta inačica je postala vsakdanja resnica, ki od kriva globoko socialno bedo, v kateri živijo ostareli Tržačani. Naravnost pretresljivo pa je ob tem dejstvo, da se v Trstu, najdražjem mestu Italije, v Trstu, kjer se še vedno po skritih kanalih pretakajo milijoni in milijarde, nič ne spreminja. Alj vsaj nič takega, ki bi ostarelim in onemoglim pomagalo premostiti strah, da bodo umrli sami, ne da bi jim kdo zatisnil očes. Morda sta se tega bala tudi 91-letna Gisella Kermolj in njen 86-letnj brat Giovanni. Živela sta neporočena v Drevoredu XX. Septembra 32. Pomagala sta si kot sta pač mogla. Že dolgo je hodil po nakupih le brat, kajti Gisella .je imela paralizirane noge. Umrla sta pred približno desetimi dnevi, o vzrokih smrti (vse kaže, da je šlo za naravno smrt), pa bodo pove dalj izsledki obdukcije. Okrili so ju policisti letečega oddelka, potem ko jih je opozoril upravnik poslopja. Kermoljeva nista namreč redno poravnala stanarine. Brat je sedel mrtev na postelji, sestrino truplo pa so policisti našli na tleh, ob {»stelji. Nihče verjetno ne bo iz- vedel, kakšna drama se je odigra la v njunem samotnem stanovanju. Zahteva po odobritvi zakona o referendumu Ekološke organizacije, ki delujejo v Furlaniji-Julijski krajini, so včeraj naslovile deželnemu svetu zah tevo, da v tej zakonodaji izglasuje zakon za ureditev in uresničitev deželnih referendumov. Omenjene organizacije so izrazile to zahtevo, ker je prišla vest, da dežela ne namerava v tej zakonodajni dobi (ki se bliža koncu) vzeti v poštev zakonskega osnutka za ukinitev pti-čarstva, ki sta ga predstavila Ca vallo (DP) in Cocianni (KD). V tem primeru bi ustanove, ki se ba vijo z zaščito narave in okolja predstavile omenjeni zakonski osnu tek v obliki referenduma, kar pa .je v tem trenutku nemogoče, sa, dežela ni še izglasovala pravilnika o uresničevanju referenduma. • Jutri ob 20.30 bo v Goethe inštitutu koncert pevke Ortrun Wenkel, znane nemške izvajalke Wagnerje-vih skladb. izvedenci iz Italije. Avstrije in Ju goslavije. Tržaški podžupan S. Pa-cor je govoril o vplivih navtičnega turizma na razvoj tržaškega gospodarstva, izvedenec J. Dobias z Dunaja je govoril o optimalnih pogojih za konkurenco v navtičnem turizmu na območju Severnega Jadrana, dr. A. Apolonio iz Dubrovnika je načel problem razvoja navtičnega turizma v Jugoslaviji v luči carinskih predpisov in zadnjih omejevalnih ukrepov, medtem ko je podpredsednik organizacije Asso-nautica iz Rima A. Mazza obravnaval vprašanje reševalnih posegov na morju. Sledil je nastop predstavnika avstrijskega Yacht Cluba iz Linza o priporočilih in željah avstrijskih turistov, ki posečajo turistične pristane na Severnem Jadranu, medtem ko je predstavnik družbe .Marina Muja* orisal programe za uresničitev novih struktur za navtični turizem v Furlaniji-Julijski krajini. Sledil je poseg predsednika organizacije jugoslovanskih .marin* L. Enesa, ki je govoril o prizadeva-, njih za razvoj navtičnega turizma Jugoslaviji, medtem ko so se drugi . prisotni, strokovnjaki, dotak-. nili raznih drugih specifičnih tem področja pomorskega turizma. Razpravo je včdil predstavnik organizacije UCINA ing. M. Giugni. Jutri popoldne, z začetkom ob 17. uri, bo v Kongresnem centru novo zanimivo srečanje, na katerem bodo predstavniki tukajšnjih in jugoslovanskih turističnih organizacij predstavili in orisali delovanje turističnih pristanov ob Severnem Jadranu. SINOČI V ROSSETTIJU Flavtist Zagnoni in pianist Specchi V gledališču Rossetti sta sinoči nastopila za abonma Koncertnega društva flavtist Giorgio 'lagnoni in pianist Alessandro Specchi. Oba sla v italijanskem in evropskem kon certnem življenju znana in prizna na umetnika, zlasti flavtist. ki velja ob Gazzeloniju za najboljšega italijanskega mojstra na tem inštrumentu. Pianist pa je znan tudi član klavirskega dua skupno z ženo, pianistko Mario Tipo. , Na sinočnjem sporedu sta imela izvaja'ca v prvem delu Reineckn e-vo Sonato op. 167 Medine» in Bee-thovno Serenado v D duru op. 41, v drugem delu pa Prokofjeva Sonato v D duru op. 94. V Reinecke-jevi skladbi prihaja do izraza slavospev prirodi in zlasti morju, v njej pa je zaznati vplive Mendelssohna pa tudi Wagnerja in Brahmsa. Beethovnova Serenada op. 41 je del Serenade op. 25 za flavto, violino in violo. Ima šest stavkov. Prokofjeva Sonata je v izvirniku napisana za flavto, kar se tudi odraža v njeni spevnosti in in ventivni lahkotnosti, večkrat pa se izvaja v transkripciji za violino in klavir. Giorgio Zagnoni in Specchi sta se predstavila kot zelo ubran duo, ‘v katerem je flavtist sicer nosilec, vendar pa je pianistu odmerjen po-menjljiv delež v skupnem oblikovanju. Zagnoni odlično obvlada vse tehnične prvine muziciranja na flavti, iz nje izvablja čist in skrbno moduliran zvok. V dodatku sta Koncertanta zaigrala še transkripcijo Ravelove Ha-banere in kratek Bachov odlomek. pripeti pri otroku, ki je zelo občutljiv, ali če je to znak globljih osebnostnih problemov. Pri vsem tem pa ni vseeno, kakšen odnos imajo o-troci do staršev, učiteljev, prijateljev in sploh do svojega okolja. V reševanju otrokovih motenj ali bolezni je zato nujno, da so socialni ali zdravstveni delavci v stiku z vsemi otrokovimi sogovorniki. To je še posebno pomembno v primerih, ko gre’ za vključevanje prizadetih ali motečih otrok v šolski sistem. Prav na tem področju je bilo doslej največ težav. «Učenec, ki moti pouk in ne spoštuje normativne pedagogike, in didaktike, spravlja v krizo celotni učni sistem, ki ga je šolnik dolžan spoštovati*. Sedmak je pri tem mnenja, da se bo ekipa v prihodnjih mesecih veliko posvetila temu vprašanju, saj je temeljnega pomena za učinkovito vključevanje. Kaj pa s prizadetimi otroki, ki so izpolnili 14. leto in ne morejo več obiskovati šole? Zanje je ekipa še mislila, da bo treba ustanoviti slovenski center za vzgojo in delovno zaposlitev. V okviru tretjega načrta EGS za delovno vključevanje prizadetih je na razpolago tudi dovolj sredstev in operativnih možnosti, da bi handikapirancu našli zaposlitev pri slovenskem obrtniku. Seveda je pri tem potreben dogovor med službo, oziroma pokrajinsko upravo in Slovenskim gospodarskim združenjem. Pomisliti pa je treba tudi na dejstvo, da je veliko mladoletnikov osamljenih in zapuščenih, ali pa takih, ki ne morejo več živeti v svoji družini. Zanje bi bilo treba ustvariti skupen dom, kjer bi lahko živeli v skupnosti in bi jih tako odvračali od prestopništva. Danilo Sedmak je kar nizal težave in probleme, od katerih bi vsak potreboval temeljitejše obravnave, peščici operaterjev pa «iz objektivnih razlogov* vedno zmanjka časa. Na koncu pa še ena ugotovitev, ki je morda izrabljena, a še vedno zelo aktualna. Naj se naše organizacije, društva, krožki in odbori zavedajo ,da problematike slovenska doraščajoče mladine ne bomo rešili z deom (tudi dobrim ene same javne službe. Kot za vse družben® probleme sta tudi na tem področju potrebni zanimanje in aktivno sodelovanje vseh družbenih komponent. Košutova igra sočasno na Radiu Trst A in RTV Ljubljana Za današnji mednarodni prazni žensk je dramska redakcija Radio Trst A uvrstila v svoj spored oo 18. uri igro za glas tržaškega pesnika Miroslava Košute «GORA, IMENOVANA SIN*. Kot pravi avtor « spremni besedi h knjigi *Tri Wrf za glas*, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska, je vrednost te igre w pričevanju o usodi našega človeka v tistem prelomnem času, ki je bil obenem čas mojega otroštva*. Igra «Gora, imenovana sin* se z ostalima dvema Mreža in zvezde* ter «Kadar te budijo» motivno vključuje v čas NOB, nastala pa je po resničnih dogodkih, po osebnih spominih ali dokumentih. s katerimi se je avtor srečal Pn urejanju knjige «Križani v boju za svobodo*. Naslovno vlogo partizanske matere igra priznana slovenska gledališka umetnica Štefka Drolčeva, ® ostalih vlogah pa nastopajo Tone Gogala. Lidija Kozlovič, Marinka Theureschuh, Ivan Buzečan, Anton Petje, Bogdana Bratuž, Bojan VmeK i,i Alojz Milič. Košutovo igro, ki 1° je za tržaški radio režiral J°z* Babič, bustp ob današnjem 8. marcu sočasno predvajala Radio Trs A in RTV Ljubljana, kar nedvomno pomeni prvi stvarnejši korak pri dejanskem sodelovanju obeh radijskih postaj. • Jutri sc bo sestala v Trstu P®j sebna delovna komisija skupnost* «Alpe-Adria*,’ ki ima nalogo pov®" zovati in uskladiti delo posamezni« dežel, ki v njej sodelujejo. Omenjeno komisijo sestavljajo visok* funkcionarji omenjenih dežel, Pred" sedstvo tega telesa pa kot znan letos pripada deželi Furlaniji-JuhJ' ski krajini. • Na sedežu tržaškega esperanti' stičnega združenja v Ul. Trento se danes ob 20. uri prične vecte-denski tečaj esperantskega jezika-Za podrobnejše informacije se zainteresirani lahko obrnejo na taj" ništvo združenja ob torkih in P®' kih od 20. do 22 ure (tel. 605S»- • Miljsko postajo mestnih redarj®^ so premestili s Trga Marconi 1 Ul. Roma 22. Telefonska številka (271005) ostane nespremenjena. VZPI-ANPI sekcija Opčine l*re" ka Iskreno sožalje Stanu Ključarju in svojcem ob smrti žene PAVLE V nedeljo, 6. marca, nas je zapustila naša draga ELISABETTA GIULIANI por. UK0SIČ Pogreb bo jutri, 9. marca, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Ricmanje. 7,a njo žalujejo; hrnt Zdravko, sestri Angela in Srečka, svaki ter vsi nečaki Ricmanje, 8. marca 1983 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) GORIŠKA DNEVNIK Gledališča VERDI Zaradi uspeha, ki ga je baletna prireditev «Les mteimittences du coeur* doživela med publiko in kritiko, bodo baletno predstavo skupine iz Marseillesa ponovili izven abonmaja v soboto, 12. marca, ob 17. bri. Predstava je rezervirana predvsem za tiste, ki živijo izven tržaške pokrajine. Rezervacije pri glavni blagajni gledališča Verdi (tel. ^0 - 631948) ter pri agencijah Ap-piani v Gorici, Ferrari v Vidmu in UTAT v Pordenonu. Vstopnice za večje skupine s 50 odst. popusta. AVDITORIJ Daj.es ob 20.30 Podrekove lutke predstavijo »Lunin svet® Carla Goldonija. Glasba: Joseph Havdn in Silvio Donati. V abonmaju odrezek štev. 10. Jutri zaprto zaradi počitka. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V četrtek, 10. t.m., ob 20. uri: Milan Kundera »Burka*, red S četrtek in izven, v gledališki dvorani v Solkanu. V četrtek, 10. t.m., ob 20 uri: Peter Turrini «Lov na podgane*, red S - četrtek in S - petek B ter izven v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. CANKARJEV DOM • LJUBLJANA Sprejemna dvorana ' Še danes, 8. marca: Razstava — Kulturne dragotine Slovenije. Mala dvorana Jutri, 9., in v četrtek, 10. t.m., °b 19.30: Vsakdo sleče svojo kožo, vsakdo odstre ozvezdje svoje. Sejna dvorana I Danes, 8. t.m., ob 17. uri: Peter Može »Nastanek in razvoj umetnostne galerije*. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega dot. .a v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9 do 11. in od 16. do 2U. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom oredstave. Kino Cappella Underground 18.00 »The london rock & roli show» — Režija Mick Jagger — londonski rock koncert. Ariston 16.00 «Querelle de brest*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Kden Danes zaprto. Jutri ob 16.30 «Sapore di mare*. Barvni film za vse. Nazionale 16.00 «Calde labra sul mio corpo». Prepovedan mladini Pod 18. letom. Grattacielo 16.00—22 15 «In viaggio con papa*. A. Sordi, C. Verdone. Penice 17.30 «Rambo». Barvni film za vsakogar. Mignon 16.30 «Kaan principe guer-riero*. Pilodrammatico 15.00 »Schiava de! piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Victor Victoria*. Barv-ni film. Capitol 16.30 «Executor». Barvni "film za vse. Cristallo 16.00 «11 tempo delle mele D.». Jutri ob 16.30. Moderno 16.00 »Spetters*. Prepovedan mladini pod 18. letom. “adio 13.30-21.30 «Mary. Mary! Uinsaziabile*. Prepovedan mladini pod 18. letom. 'ittorio Veneto 16.30 «Competition». Barvni film za vsakogar. Uumiere 16.30 «Tliis is Elvis*. Samo danes. r_ Čestitke Danes bo ugasnila 3. svečko FE-DER1KA KRAŠOVEC, da bi bila 'edno tako pridna ji želijo vsi, ki imajo radi. Včeraj-danes Danes, TOREK, 8. marca JANEZ Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 13.00 — Dolžina dneva 11.28 — Lu-na vzide ob 3.07 in zatone ob 11.50. Jutri, SREDA, 9. marca FRANČIŠKA Vreme včeraj: temperatura ob 12. Uri 8,8 stopinje, zračni tlak 1024,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 78-°dstotna. nebo oblačno, morje mir-n°' temijeratura morja 7,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI HODILI SO SE: Giuseppe Matteo Montella, A\el Furlan, Emanuele Marino, Federico Dusc, Erik Pau-‘elic. UMRLI SO: 79Jetni Giovanni Me folillo. 77-letni Giovanni Defrance-?co, 99-ietna Agostina Gregori. 71-etni Mario Trisobni, 89 letna Terc Sa Petelin por. Kerpan. 75 letna An-lela Volpatti vd. Mattioni, 82-letni giovanni Burolo. 54 letni Virgilio . M. 82-letni Enrico Migliorini, 86-‘et"a Carla Marinc vd. Franceschi-pt • 81 letna Amalia Antonaz. vd. lI'crEini, 95-letni Rodolfo Kerpan, f-letni Anton:o Suraci, 61-letna Mapa Jurisevic por. Poropat, 61-lelni ,.osare Fcrozzi. 801etni Aldo Maio-».■ 87-letni Paolo Turel, 69-letna E-isabetta Giuliani por. Ukosic. DNEVNA SLUŽBA LEKARN Tn (8.30 do 20.30) ..el- Dante 7. Istrska ulica 7. Ul. (PPi.Giulie 2. Ul. S. Cilino 36. Na-jježiua, Bazovica, Milje - Drevored Mazzini 1. 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) C*- Giimastica 6. Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN tT1 (od 20.30 dalje) Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, abrežina, Bazovica, Milje - Dre-red Mazzini 1. V okviru DNEVOV KNJIGE vabi Tržaška knjigarna danes, 8. t.m., ob 18. uri na SREČANJE S KNJIŽEVNIKI Marijem Čukom. Aleksi jem Pregarcem In Zoro Tavčar-Rebulo ki bodo predstavili in podpisovab svoje nove knjige. Sodeloval bo tudi TRŽAŠKI OKTET. Vabljeni! NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predavanje OBDOBJE IMPRESIONIZMA V SLOVENSKEM SLIKARSTVU ki bo jutri, 9. marca 1983, ob 18.30 v mab dvorani Kulturnega doma v TRSTU, Predavaj bo dr. TOMAŽ BREJC. JBriBST0 "■““glemljšče V TRSTU kulturni dom PIERO CHIARA DELITEV komedija v dveh dejanjih Režija: MARIO URŠIČ Jutri. 9. marca, ob 20.30 - ABONMA RED D (mladinski v sredo); v četrtek, 10. marca, ob 20.30 - ABONMA RED E (mladinski v četrtek); v petek. 11. marca, ob 20.30 — ABONMA RED A (premierski); v soboto, 12. marca, ob 20.30 - ABONMA RED B (prva sobota po premieri). SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv. Frančiška 20/2 vabi danes. 8. marca, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na večer PODOBA IN GLAS NECE FALK OtvoriH bomo fotografsko razstavo TONETA STOJKA s portreti Nece. Neca bo zapela svoje zadnje pesmi KD LONJER - KATIN AR A prireja danes ob 20.30 v društvenih prostorih praznovanje S. MARCA Prisotne bo pozdravila tov. Marta Ivašič, nato bosta nastopila otroški pevski zbor KD Lo-njer - Katinara in dijaki nižje srednje šole na Katin ari. Vabljeni! _ lekarne v okolici .Boljunec: tel 228 124; Bazovica: » 226 165; Opčine: tel. 211-001; /0sek: tel. 225 141: Božje polje, 'gonik: tol 225 596: Nabrežina: tel. •21; Sesljan: tel. 209-197. :,)ltAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8 ure I, '32 027. predpraznična od 14. do ‘ Ul'e in praznična od 8. do 20. KMEČKA ZVEZA prireja predavanje GNOJENJE IN ZAŠČITA VINSKE TRTE TER OLJKE ki bo v petek, 11. marca, ob 20. uri, v mab dvorani Kulturnega doma F. Prešeren v Bo-ljuncu. Vabljenil Razna obvestila Sekcija ZŽI Trebče priredi ob dnevu žena družabno srečanje danes, 8. marca, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Sodelujejo učenci osnovne šole Finko Tomažič in godba na pihala Viktor Parma iz Trebč. Mladinski krožek Bani vabi žene in člane ob praznovanju dneva žena in obletnici ustanovitve krožka na predvajanje diapozitivov danes. 8. marca, ob 20. uri v prostorih vaške gostilne. Ob 40-letnici prisilnega izgnanstva slovenskih mladincev letnikov 1924-25-26 v posebne bataljone se priredi za področje vzhodnega in zahodnega Krasa družabni večer. Kdor se še ni prijavil naj telefonira v Zgonik na št. 229-120. ZŽI - UDI Opčine priredi danes, 8. marca, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah proslavo mednarodnega dneva žena. Govorih bosta: Ester Pacor in Lili Čebulec. Nastopala bosta ženski in moški pevski zbor Tabor. Ob koncu veselo razpoloženje ob zvokih The Lordsa. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Vesna prireja jutri, 9. 3., ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu nastop gojencev Glasbene matice, ki bodo sodelovali na repubbškem glasbenem tekmovanju v Kranju. Vabljeni. KD Lonjer - Katinara vabi na prireditev ob prazniku dneva žena, ki bo danes, 8. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih. KD Ivan Cankar vabi v petek, 11. t.m., ob 263tP%a? srečanje ob 8. marcu. Krajšemu kulturnemu sporedu bo sledila družabnost. KD F. Prešeren iz Boljunca obvešča. da se bo v kratkem pričel nov plesni tečaj. Vsi zainteresirani, naj se do četrtka, 10. marca, vpišejo pri Lauri v mlekarni. KD Rovte - Kotonkovec vabi da nes, 8. marca, ob 18. uri. ob priliki mednarodnega dneva žena. na srečanje in razgovo1- med mladimi in starejšimi ženami, ki bo v prostorih društva. Sledila bo prosta zabava in večerja. KD Primorsko M a<’kolje sklicuje redni občni zbor v četrtek. 10. marca t.l.. ob 20. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. umiri—■ Ob 40. obletnici smrti Mirka Žerjala v NOB se ga z žalostjo in ljubeznijo spominjajo starši in brat Oton z družino ter darujejo 50.000 br za Zvezo borcev iz Boljunca. V spomin na Karla Gombača daruje družina Antona Batiča 10.000 br za spomenik padlim v NOB iz Lonjerja. Namesto cvetja na grob Pavle Malalan-Ključar darujeta Marija in Ivanka Sosič 10.000 br za spomenik padlim v NOB z Opčin. S®iS- RANCA Dl CREDITO Ol TBIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S P A. .... ’* 7. 3. 1983 Ameriški dolar 1390.— Kanadski dolar 1.130.— švicarski frank 683.— Danska krona' 160.— Norveška krona 194.— Švedska krona 185.— Holandski florlnt 523,- Francoski frank 200,- Belgijski frank 26,- Funt šterling 2100.— Irski šterling 1.900,- Nemška marka 580.- Avstrijski šiling 81,— Portugalski escudo 13.— Pezeta 10.— Jen 5.— Avstralski dolar 1270.— Drahma 14.— Debeli dinar 17.— Srednji dinar 17.— MENJALNICA vseh tujih valut izlet v Firence in Pisloio priredi Klub prijateljev Jadrana, in sicer v soboto. 23. in nedeljo. 24. aprila letos. Cena izleta je 57.000 br. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora v Trstu, v trgovini čevljev Malalan na Opčinah in v cvetličarni Nadja na Proseku. Združenje Union priredi enodnevni izlet ob priliki praznika »Dneva žena* dne 13. marca v Polcenigo -Casarsa. Vpisovanje v Ul. Valdirivo 30/11. vsak dan razen sobote od 17. do 20. ure. Telefon 64459 ab 732858. KD Rovte - Kolonkovec sporoča zainteresiranim, da je vpisovanje za dvodnevni izlet, ki bo 24. in 25. aprila k Pbtvičkim jezerom, ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 19.30 do 22.00 na društvenem sedežu, ali po telefonu št. 827-808. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 VOLITVE BODO KONEC POMLADI Priprave na deželne volitve in govor o nekaterih kandidatih Možnosti za izvolitev svojih goriških zastopnikov imajo tri najmočnejše stranke Na Goriškem se v pobtičnili strankah že pripravljajo na spomladanske deželne vobtve. Najbolj so v tej fazi zavzete tiste stranke, ki so prepričane ab upajo da pošljejo v deželni svet svoje predstavnike. Kot je znano bi morah pri nas izvohti sedem svetovalcev, pa so jih v prvih mandatnih dobah izvohh le šest, zadnjič pa celo samo pet, tri demokristjane in dva komunista. Na zadnjih volitvah je odpadel soeialistič-ni predstavnik. Deželni volilni zakon namreč škeduje goriškemu zastopstvu v deželnem svetu. Zaradi tega si bodo tokrat stranke prizadevale, da bi dosegle čimboljše rezultate, tudi v odnosu do svojih bst v drugih vohlnih okrožjih. Seveda velja največ zanimanja in tudi notranje borbe v najmočnejši stranki, to je med demokristjani. Ti so sicer izgubili v zadnjih letih precej vphvnih položajev v tukajšnjih upravah na račun svojih partnerjev in tudi na račun opozicije. Niso več tista skoro edina odločilna sila na Goriškem kot so bib še pred petnajstimi leti. Imajo le nekaj županov, izgubih so vpliv-na mesta v javnih ustanovah, med njimi samimi je tudi kar precej nesoglasij. Sedaj so v deželnem svetu trije svetovalci KD: Tripani, Brancati in Cocianni. Slednji je na deželnem kongresu stranke povedal, da ne mish več kandidirati. Brancati pa je zelo aktiven in seveda si bo najbolj prizadeval da pride spet v deželni svet ter žeb dobiti tudi odtomiško mesto. Nekateri pravijo da Tripani, ki je v deželnem svetu nepretrgoma že od leta 1964, ne bo več kandidiral. Drugi pa spet trdijo, da ga bodo še enkrat kandidirah prav zato ker si je nabral vebko izkušenj in ga je težko nadomestiti. Tako Brancati kot Tripani sta iz Gorice. KD pa bi želela, po petih letih, ponovno izvoliti zastopnika iz Tržiča. Tamkajšnja organizacija stranke pred- laga Calzolarija, nekateri pa spet predlagajo bivšega pokrajinskega tajnika Longa, ki je že prosil za začasni odpust iz deželne službe, kot je predvideno v zakonu. Tudi pri komunistih ni še jasnosti koga bodo izvolili v deželni svet. V krogih KP pravijo, da sta se tako Battello kot Bratina zelo dobro odrezala in da bi bilo prav, da bi se oba vrnila v deželni svet. Ostaja pa tudi odprto vprašanje zastopstva Tržiča, kjer je bil za svetovalca pred nekaj leti umrb Zorzenon. Zato nekateri iz vrst komunistične partije v Tržiču pravijo, da bi bilo prav da bi bil eden od dveh izvoljenih iz tržiškega okraja. Brez dvoma bo tudi v KPI prišlo do zanimive in živahne debate o tem vprašanju, To tudi po nedavnem pokrajinskem kongresu, ki je bil bolj živahen kot kdajkoli poprej in ko so nekateri zelo znani voditelji bib celo v nevarnosti, da ne bi prišh v pokrajinski odbor stranke. Sociahsti pa si bodo prizadevah da dobijo ponovno svojega predstavnika v deželnem svetu, kajti tudi njim je zelo škodovala odsotnost v tem svetu. Videmčani in Tržačani se pač prvenstveno zanimajo za svoje probleme. Nekateri v PSI menijo, da bi bil najboljši njihov kandidat sedanji tržiški župan Blasig in baje ga podpira delavstvo, ki podpira sociahstično stranko. Na kandidaturo pa najbrž misli tudi nekdanji deželni svetovalec in odbornik Devetag, ki se je že pričel oglašati z raznimi članki v tukajšnjih listih in ki že zbira svoje nekdanje pristaše in prijatelje. Pri drugih strankah pa ne upjajo v izvohtev deželnega zastopnika. Vse bi se lahko zgodilo, najbolj verjetno pa je to, da bodo goriški glasovi, oddani drugim strankam, podprti kandidate iz drugih pokrajin, kar p« je za volivce' nekaterih strank tudi razumljivo in sprejemljivo. (niilfiiHMiliimiiiiiiMftiMiiiiiimtnitiiminiiKMuiiniiiiiHiiiiiiiiiiititiiMiiHiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiifliilli Zgorela je stara hiša na Krminski gori Na vseh mejnih prehodih na Go- riškem ^ fpKniaria nactoli 910 ft1Q Ogenj, ki je izbruhnil v nedeljo zvečer, je skoraj povsem uničil staro hišo v neposredni bližini znane romarske cerkve na Krminski gori. Zgorelo je okrog 300 kvadratnih metrov ostrešja, povsem so uničeni leseni stropi. Od nekdanjega poslopja, kjer je bila v starih časih mež narija, so olfilt,. v glavnem le zu- jprehodov, jugoslovanski pa 69.378. nanji zidovi. V hiši, katere lastnik je Giovanni Cramaro iz Trsta, v zadnjem času ni živel nihče. Kako je potem prišlo do požara? Ni mogoče povsem izključiti možnosti, da je bdi ogenj podtaknjen. Goriški gasilci. ki so se proti ognjenim zubljem borili celo noč. so z gašenjem pravzaprav zaldjučib šele včeraj popoldne. PRODAM zajčji gnoj! Telefon 040 299798. PRODAM tovornjak OM v dobrem stanju. Tel. 040 228273. PRODAM 900 kv. m zazidljivega terena na Pesku. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 040/226577. PRODAM lancia beta coupe 1300. Telefon 040/410476 - Marko. PRODAM Renault 18 GTL 1400 kub. cm letnik 1980. Tel. (0481) 78-112 od 14.30 do 15.30. PRODAM seno. 20 stotov brez embalaže. Telefon 227-339. OSMICO je odprl Ivan Antonič, Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Milan Kraljič v Prebenegu. Toči belo in črno kap ljico. PRODAM 1800 kv. m nezazidljivega terena v Boljuncu. Telefon (040) 228390. DVOSOBNO opremljeno stanovanje v središču Trsta iščemo za nere-zidenčno osebo za doto enega leta. Telefonirati v uradnih urah na št. 040/630685. OSMICO je odprl Ignac Strain Mač-kolje - Križpot. Toči belo in črno vino. PODJETJE Malalan • Benčina pro daja v rezidenčm coni na Opči nah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z triom in boxom Za informacije tel 'M 1043 OSMICO so v Doberdobu odprli pri Kukukevih. Ul. Dol. kjer točijo be lo in črno vino lastne proizvodnje. Danes stavka na italijanskih šolah na slovenskih bo pouk povsem normalno potekal Na italijanskih šolah vseh stopenj na območju severne Italije, torej tudi v naši deželi in pokrajini, to danes celodnevna stavka učnega in neučnega osebja, ki jo je oklicala sindikalna zveza CGIL • CISL UIL. V srednji Italiji bodo stavkali 14. t.m., v južni pa 16. t.m. Za danes se torej obeta kar precej težav v šolstvu. Največ jih bo najbrž na osnovnih šolali, če smemo soditi po podatkih o uspehu zadnje stavke, 14. februarja. Takrat je na osnov nih šolah stavkalo kar 41 odst. o-sebja. Razlogi zaradi katerih so se na italijanskih šolah odločili za današnjo stavko, so v bistvu isti, zaradi katerih je prišlo do stavke že sredi prejšnjega meseca. V zvezi z današnjo stavko pa nam je Sindikat slovenske šole poslal sledeče obvestilo: «Sindikat slovenske šole — taj ništvo Gorica, je na svoji zadnji seji, 22. februarja, sklenil, da se stavki ne pridruži, čeprav smatra, da so razlogi, zaradi katerih je bila stavka oklicana, utemeljeni. Bolj primerno pa bi vsekakor bilo, če bi se sindikalni boj nadaljeval v dosedanjih oblikah.* Torej na slovenskih šolah danes ne to stavke so februarja našteli 210.819 prehodov. V mednarodnem prometu (s potnimi listi) je mejo prestopilo 35.143 oseb (januarja 34.007), s prepustnicami pa 175.676 oseb (januarja 187.051). Italijanski delež v maloobmejnem prometu zggša 106.298 Jutri seja občinskega sveta v Doberdobu Jutri ob 15. uri se to sestal ob činski svet v Doberdobu. Dnevni red seje predvideva vrsto ratifikacij sklepov ožjega odbora, odobritev pravilnika za sprejem ostarelih občanov v dom za onemogle, poveritev izdelave načrta za ojačitev javne razsvetljave in poobla stilo županu za predstavitev pro šenj na deželo v smislu deželnih zakonov 22/82 in 11/83. Prazno vanja 8, mana na Goriškem Mednarodni praznik žena, 8. marec, je v koledarju zabeležen šele danes, vendar so bile že ob koncu prejšnjega tedna v raznih krajih na Goriškem tradicionalne družabnosti. V soboto zvečer so bile tradicionalne družabnosti v Štandrežu, Ga-brjah in na Vrhu. V domu Andreja Budala v Štandrežu se je na praznovanju zbralo , > > iilll okrog 70 žensk, ki je poslušalo krajši priložnostni govor E. Nanut, sledilo odrskemu prizoru «8. marec - dan žena* A. Kralja ter se ob zvokih domačega ansambla prijetno zabavalo. Pevke, članice zbora Oton Župančič, so kajpak poskrbele tudi za krajši priložnostni program, saj lepa pesem, že po tradiciji, ne sme manjkati na taki prireditvi. Kakor tudi ne smejo manjkati rože. S šop- kom so štandreške žene razveselile vrstnice na Vrhu, ki so se na podobni družabnosti in ob istem času, zbrale v domači gostilni. Darilo so na Vrh ponesli kavalirji, s podobnim darilom pa so se oddolžile tudi Vrhovke. Med eno in drugo točko družabnosti so štandreške žene našle tudi nekaj trenutkov za spominski posnetek, ki ga tudi objavljamo. Na družabnosti v domači gostilni sporedu-in predvsem krstnemu na- na Vrhu se je zbralo nad 50 žensk, kar je za ta kraj vsekakor žela lepo število. Bile so prisotne tudi ženske iz Sel na Krasu. Krajši pri-ložiiostni govor o pomenu 8. marca, mednarodnega ženskega praznika, je imela Boža Pižent. Sicer pa je imelo praznovanje pretežno značaj prijetne družabnosti, na katero so prišle tudi Vrhovke, 'a živijo izven domačega kraja. Družabnost, združeno s krajšim kulturnim sporedom, so v soboto i-meli tudi v Gabrjah. Ob tej priložnosti je bil društveni sedež premajhen, da bi sprejel vse. ki so želeli slediti zanimivemu stopu domačega moškega povskega zbora, ki ga vodi Antek Klančič. Nastopili so tudi gojenci šole Glasbene matice in otroški pevski zbor. Priložnostni govor je imela predsednica društva »Skala*. Klavdija Pahor, zatem pa je bila na sporedu še prijetna družabnost. (Na sliki: občinstvo na sobotni prireditvi). V Doberdobu to prireditev ob 8. marcu, danes ob 19.30 v prostorih KD Jezero. V istih prostorih so že v nedeljo odprli razstavo gobelinov Marice Devetak Ferrari. Danes zvečer bo družabnost tudi v Pevmi, prireja jo društvo Naš Prapor. .V PO POŽARU V KINODVORANI V TURINU Policija in gasilci strogo zahtevajo spoštovanje varnostnih predpisov v dvoranah Baje zelo omejena možnost uporabe obeh dvoran UGG Agenti pregledujejo vse dvorane v naši pokrajini Tudi februarja dokaj umirjen osebni promet na mejnih prehodih Osebni promet na mejnih prehodih na Goriškem je bil februarja letos v glavnem enak osebnemu prometu v januarju. P0 podatkih obmejne policije, je mejo prestopilo 210.819 oseb, ali za okrog 11 tisoč mr n j kakor v prvem mesecu letos. če pa pri tem upoštevamo, da je februar za dva, oziroma tri dni krajši od drugih mesecev, potem je razlika tudi razumljiva. Pri podrobnejši analizi številčnih podatkov je opaziti padec v številu prehodov italijanskih državljanov, tako v mednarodnem, kakor v maloobmejnem prometu in rahel porast v številu prehodov jugoslovanskih dr žavljanov. Porast je zlasti izrazit v tako imenovanem maloobmejnem prometu, kjer so februarja zabele žili za okrog 20 odstotkov več pre hodov kakor mesec poprej. V vsej Italiji so policisti in ga silci v zadnjih tednih na delu da pregledajo varnostne naprave v kinodvoranah, gledališčih in drugih dvoranah za javne prireditve. Do poostrenega nadzorstva in upoštevanja vseh predpisov je prišlo po požaru v kinodvorani v Turinu, kjer je umrlo več desetin ljudi. Agenti policije in gasilci ugotavljajo, da v marsikateri dvorani sploh ne spo štujejo predpisov, da marsikje sploh niso vprašali za uporabno do voljenje dvorane ali družabnega prostora, da niso graditelji upoštevali vseh varnostnih predpisov. Marsikje se torej tako policisti kot gasilci odločijo da odvzamejo upo rabno dovoljenje lastnikom dvoran ali pa da omejijo možnost vstopa večjemu številu oseb. Že pred leti smo v Gorici veliko govorili in pisali o neuporabnosti Verdijevega gledališča za gledališke in glasbene prireditve, ker ni bil oder pravilno zavarovan pred morebitnim požarom. Potom so stvar uredili s kar precej velikimi stroški in sedaj, po nekajletnem presledku, je dvorana spet upo rabna. Pred nekaj dnevi pa je bil na vr sti pregled dvoran UGG. Baje je bilo ugotovljeno, da je ta dvorana zelo neprimerna za prireditve ve čjega značaja in temu društvu je bilo naročeno, da ne sme pustiti v dvorano več kot sto ljudi To iz številnih razlogov. Mala dvorana UGG je lahko sprejela nekaj sto ljudi tako na plesnih kot gledali ških prireditvah ali na predavanjih in zborovanjih. V veliki dvorani — telovadnici pa se nabere, ob priliki Seghizzijevega pevskega tekmova nja in tudi ob drugih podobnih pri reditvah tudi po tisoč, tisoč petsto ljudi. Sedaj baje tudi v to dvora- no ne smejo več obiskovalci v tako velikem številu. Kje bodo torej pri rejali prireditve , večjega značaja? Mnogi so v Gorici in tudi drugod danes zelo zaskrbljeni s takimi vprašanji. h delovanja deželne ustanove za razvoj kmetijstva Na zadnjem zasedanju upravnega odbora deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA. ki je bila v. Gorici pod vodstvom predsednika Lučee, je bila diskusija namenjena pred vsem živinoreji in sorodnim dejavnostim. Predsednik deželnega konzorcija za sir montasib. dr. Enrico Bellavite, je poročal o problemih, s katerimi se soočajo proizvajalci si ra. predvsem pri komercializaciji proizvodov vsled podražitve mleka, medtem ko so ostale cene sira nespremenjene. Potrebna je torej podpora temu proizvodnem)) sekto j'ju, da se zagotovi zadovoljiv dobiček članom zadrug, ki so združene v konzorciju. Odbor ERSA je iz sklada deželnega zakona št. 9/82 namenil 50 milijonov lir prispevka za mlekarne v krajih Lestizza, San Daniele, Pan-tianicco in Brazzacco. Z drugim sklepom v prid živinorejcem so sklenili, da dosedanji u-živalci lahko odkupijo 9 hlevov v raznih krajih dežele, s tem da izplačajo ustanovi 10 ož. 20 odst. njihove vrednosti. Skupno imajo hlevi zmogljivost 250 glav živine. Finančne olajšave in jamstva za najem kreditov so namenili zadrugam, ki proizvaja pršut v San'Danieleju in zadružnemu hlevu v Huminu, sre- dišču za rejo telet v San Vitu al Tagliamento ter drugim zadružnim hlevom v deželi. Poleg nekaterih drugih manjših sklepov so odločili, da razširijo tehnični odbor za eksperimentalne dejavnosti pri povrtninsko - cvetličarskem centru na Proseku z vključitvijo predstavnikov Kraške gotske skupnosti in tržaške pokrajinske u prave. Ženski iniciativni odbor za Goriško pripravlja v petek, 11. t.m . ob 20. uri. osrednjo proslavo v počastitev dneva žena. Prireditev bo v Kulturnem domu v Gorici, s pričetkom ob 20. uri. V soboto. 12. t.m. zvečer se bodo na družabnosti v domači gostilni na Jazbinah zbrale tudi ženske iz Števerjana, na pobudo ženskega odseka na pobudo KD Briški grič. V nedeljo popoldne bodo 8. marec počastile s kulturno prireditvijo tudi ženske v Sovodnjah. Razna obvestila Mladinski odsek KD Jezero vabi jutri ob 20. uri na predvajanje barvnih diapozitivov Sergia Miche-lija o Indiji in budističnih samostanih v Himalaji. Predvajanje je 1 opremljeno z glasbeno spremljavo. Prireditev, bo v prostorih KD Jezero. V Kulturnem domu v Sovodnjah to v četrtek, 10. marca, ob 20. uri tretje predavanje iz ciklusa o vinogradništvu in kletarstvu, ki ga prireja domača posojilnica. Dr. Pier-luigi Cargnel to predaval o gnojenju trt. Občinska knjižnica v Sovodnjah to zapi ta še do 15. marca zaradi preureditvenih del v prostorih županstva. Na županstvu v Sovodnjah bodo jutri od 8.30 do 10.30 pobirali davek na reklamne napise. Kdor še ni poravnal obveznosti, to lahko naredi jutri. Nesreča mladega avtomobilista V tržaški bolnišnici je na zdrav: ;ljenju. zaradi hudih telesnih po škodb. ki jih je zadobil -v prometni nesreči, 20-letnj Paplo Boscarol iz Ločnika. V nedeljo popoldne je z avtom zapeljal s ceste med Šlo-vrieneetn in Marianom, Avto se je ob tem nekajkrat prevrnili končno pa, obstal na strehi. Medtem ko je Bosna roj utniel hude telesne poškodbe, pa je 18 letni Paolo Tami. ki* je sedel poleg njega, odnesel le hekaj'prask in so mu v goriški bolnišnici nudili le prvo pomoč. Menda je bila v avto mobilu še ena oseba, ki tudi ni bila ranjena in je po nesreči odšla domov, menda kar peš. IZGUBI J ENO . NAJDENO Na pristojnem uradu goriških mestnih stražnikov hranijo sledeče najdene predmete, ki jih lahko d\igne. kdor dokaže, da je njihov zakoniti lastnik: par copat, par rokavic, torto s hrano in oblačili, denarnico, uhan. par očal. zapestnico, štiri denarne vsote, eno moško, tri ženska in eno zložljivo kolo, verižico in več šopov ključev. Kino U. Tognazzi. D. Gorim VERDI 15.39-22.00 «Querellc». Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.30—22.00 »Scusa se č po-co».‘ M. Vitti , Abbataiituooo. V1TTOB1A 17.30-22.00 «Marito ce-libe. moglte nubile*: Prepovedan mladini pod 18. letom. tržit EKCELSIOR 18.60-22 00 «11 tempo d' Iti mele 1L*. PRINCIPE 18.00-22.00 «ET, le.vtra-lerrestie*. Vin« Gorim in okoiirit SOČA 18.30-20.30 »Kaj ti je dekli ca . Rdeči Boogie*. Slovenski film. SVOBODA 18.00—20.00 »Prihaja Ni-nja*. Ameriški karate. DESKLE 19.30 »Zadnje izročilo Bru-cea Ireeja*. Hongk. karate. DE/URNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute, Ul. Callisto Cosulich, tel. 72-480. DEŽURNA I.EK Ali NA V GORICI Alosani, Ul. Cardticei 38, telefon 81268. Člani pevskega zbora Oton Župančič iz Štomlreža izrekajo globoko sožalje Anici Vižintin Pahor ob il-gubi dragega očeta Karla. POLITIČNA OS V ZVEZNI REPUBLIKI SE JE PREMAKNILA ODLOČNO V DESNO Z«w/ posledic glede namestitve en-oiistrelko. Prepričljiva zmaga demokristjanov v ZR Nemčiji Zeleni dobili prvih 27 poslancev v Bundestagu Poraženi socialdemokrati napovedali korektno opozicijo Kohl napovedal boj proti brezposelnosti, za oživitev gospodarstva in za razorožitev (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — Dokončni rezultati včerajšnjih volitev v zahodnonemški Bundestag govorijo, da je unija meščanskih strank CDU-CSU prepričljivo zmagala, čeprav za las ni dobila absolutne večine, da sta svoj cilj dosegli »mali stranki* FDP (liberalci) in zeleni, ki tako zdaj prvič stopajo v zvezni parlament, in da so pravi poraženci socialni demokrati. CDU in CSU sta skupaj dobili 48,8 odstotka glasov, to je 244 sedežev v Bundestagu, SPD 38,2 odstotka, 193 sedežev, FDP 6,9 odstotka, 34 sedežev, in zeleni 5,6 odstotka ali 27 sedežev. Že prvi izračuni sinoči ob sedmih so nedvoumno govorili o prepričljivi zmagi unije in o uspehu Gen-scherjevih liberalcev, ki se jim je posrečilo preskočiti odločilnih pet Po volitvah v ZRN in Franciji Marka okrepljena frank pod pritiskom RIM — Izidi političnih volitev v Zahodni Nemčiji in u-pravnih v Franciji se močno vzburili mednarodna finančna tržišča. Volilna zmaga konservativne koalicije Kohl -Strauss - Genscher v Bonnu je pritegnila mnogo špekulativnih kapitalov v Zahodno Nemčijo, pri čemer se je seveda močno okrepil na vseh tržiščih tečaj marke. Obenem je sicer samo »psihološka* ošibitev levičarske vlade v Franciji z ne-povoljnimi izidi delnih volitev za občinske svete povzročila nov špekulativni pritisk proti francoskemu franku. Rezultat teh kombiniranih špekulativnih manevrov domačega in lativnih manevrov domačega in mednarodnega kapitala je naraščajoč razpon v razmerju med valutama ZRN in Francije, ki je včeraj doseglo rekordno menjavo 2,8850 franka za marko. Gibanje teh dveh valut se je seveda preneslo tudi na menjalne tečaje z vsemi drugimi valutami Evropske gospodarske skupnosti in z ameriškim dolarjem. Ameriški dolar se je nekoliko ošibil v odnosu do nemške marke, italijanska lira pa je izgubila v menjavah s skoraj vsemi valutami. Tako se je včeraj dolar spet povzpel na menjalno vrednost 1.411 lir, medtem ko je zahodnonemška marka zabeležila tudi do italijanske valute nov rekord 586,20 lire. V razmerju z liro so se okrepili tudi holandski florint, avstrijski šiling in celo napadeni francoski frank. V finančnih krogih že napovedujejo potrebo po prerazporeditvi tečajev v evropskem valutnem sistemu. odstotkov in se prebiti v zvezni parlament. Samo zeleni so morali nekoliko dlje trepetati za svojo u sodo, toda s 5,6 odstotka su tudi oni prvič stopili «s ceste* v parla mentarno opozicijo. Njihov najsta rejši poslanec, 75-letni Werner Vo gel, ki bo kot najstarejši med vse mi poslanci kot starosta otvoril 10 Bundestag, je sinoči, ko je postalo jasno, da so zeleni prišli v parlament, med nepisnim navdušenjem somišljenikov stopil k mikrofonu. Ganjeno je dejal, da se zahvaljuje bogu, da je lahko doživel ta dan. Posebej je poudaril svojo solidarnost z mlado generacijo in je zaklical v dvorano, da si bo z vsemi silami prizadeval, da si bodo zeleni ohranili zaupanje volivcev. Narediti je treba naposled konec očitkom, da so zeleni bavbav. Zeleni že zdavnaj niso več »zeleni ajatole*. Kancler Helmut Kohl je že sinoči povedal, kakšne so glavne naloge njegove vlade: boj proti brezposelnosti in oživitev gospodarstva m ter razorožitev. Glede na razorožit-vena pogajanja med supersilama je označil leto 1983 kot »usodno leto*. Če v Ženevi ne bo prišlo do sporazuma, »srno pripravljeni postaviti rakete.* je dejal. Poraženec Hans Jochen Vogel, ki je prišel že zgodaj na sedež SPD — v «barako» — je brez ovinkov in preprosto dejal: «To je poraz, mi smo opozicija in to vlogo bomo o-pravljali konstruktivno*. Tudi predsednik SPD Willy Brandt je po televiziji povedal, da bo SPD konstruktivna opozicija, in je zanikal, da bi bil Vogel kriv za poraz SPD. Poudaril je: »Vrnili se bomo*. Genscher je, očitno vesei, da je FDP spet v zveznem parlamentu, poudarjal zlasti to dejstvo in se zahvaljeval volivcem, medtem ko Strauss ni hotel odgovoriti na večkratna vprašanja novinarjev, ali bo zdaj zahteval zase zunanje ministrstvo v Bonnu. Straussova CSU na Bavarskem je dobila okrog 61 odstotkov glasov in tako dosegla enega največjih volilnih uspehov doslej. Že sinoči so se oglašali zahodnonemški dopisniki, zlasti televizijski, iz zahodnih natovskih prestolnic. Dopisniki iz Washingtona, Londona in Pariza so vsi govorili o zadovoljstvu zaradi Kohlove zmage in o globokem vzdihu olajšanja, ki ga je bilo slišati, ko je iz Bonna prišla novica, da je prepričljivo zmagal Kohl in »da Zvezna republika Nemčija ostaja trdno v NATO*. BOŽIDAR PAHOR Kancler Helmut Kohl kar žari od zadovoljstva Italijanske vladne stranke zadovoljne s Kohlovo zmago Nekoliko so zaskrbljeni socialisti, medtem ko se sindikati bojijo za tuje delavce v ZFtN RIM — «Zahodnonemški volilci so zavrnili poskuse pogojevanja iz Vzhoda o temeljnem vprašanju skupne obrambe in so nagradili tiste sile, ki so se najodločneje zoperstavile takemu pogojevanju,* to je izjavil italijanski zunanji minister Colombo v komentarju na izid zahodnonemških volitev pred svojim odhodom v ZDA na posvetovanje z Reaganovo administracijo. V glavnem so vse italijanske politične sile osredotočile svoje komentarje na mednarodna vprašanja in izbire, ki jih bo povzročila zmaga krščanske demokracije v ZRN. Za bivšega predsednika in tajnika PRI Spadolinija imajo pogajalci v Ženevi sedaj izvrsten test, da lahko merijo želje in hotenja Evrope glede ključnih vprašanj miroljubnega sožitja in razoroževanja. V bistvu lahko trdimo, da so v Italiji zadovoljni vsi tisti, ki zagovarjajo «ničelno izbiro* na razorožitvenih pogajanjih v Ženevi in ki pristajajo na namestitev novih ameriških jedrskih raket srednjega dometa v Evropi. Marsikomu se je odvalil kamen, ko je izvedel za rezultate, saj se je na tihem bal, kako bi bilo z raketami Cruise v Comisu, če bi zahodnonemške volitve potrdile predvsem tiste sile, ki so bile pripravljene na večje razorožitvene koncesije. Zadovoljstvo in navdušenje pri italijanskih demokristjanih je s tega zornega kota popolnoma razumljivo. Ne samo, da so volilci potrdili stranko, ki je ideološko zelo sorodna, odvzeli so predvsem netiva tistim silam italijanske levice, ki nasprotujejo nameščanju ameriških jedrskih raket v Italiji. Seveda so zmagovalcu Kohlu najtopleje čestitali tako tajnik KD De Mita kot predsednik Piccoli in predsednik vlade Fanfani. Socialdemokratski tajnik Longo pa je poraz zahodnonemške socialdemokracije ocenil kot rezultat premajhnega poudarka vprašanjem varnosti v Evropi. V bistvu Longo trdi, da je Vogla pokopalo ker se ni bolj odločno opredelil za modernizacijo zahodnoevropskega raketnega sistema. Tajnik PSI Craxi pa je v svojem komentarju izrazil zaskrbljenost, da ne bi taka zmaga demokristjanov sedaj ohrabrila tiste najbolj zaprte in skrajne sile v CDU in CSU, ki bi hotele vsiliti svoja stališča predvsem glede mednarodnih vprašanj. Za italijanske liberalce pa je nadvse pomembno, da ni z zahodnonemškega prizorišča izginila Genscherjeva stranka in da se niso «zeleni» preveč uveljavili. To misel so izrekli tudi drugi predstavniki vladnih strank. Za PDUP in radikalce pa predstavljajo «zeleni» tisto vest nemške socialdemokracije, s katero se bodo morali prej ali slej vsi spoprijeti. Končno redne razprave na procesu «7. april» RIM — Po premostitvi ovire glede istočasnega sojenja Toniju Ne-griju in drugim štirim obtožencem tudi pred milanskim porotnim sodiščem je lahko proces «7. april* prešel v normalne kolesnice. Po prebranju obtožnice pa je že prišlo do prvih pravnih kontestacij. Branilci obtožencev so se spodtaknili predvsem ob sklepu, da se kot zasebna stranka prijavi tudi država. Odvetnica Tina Lagostena Bassi je namreč poudarila, da je to ne- * ~ v, , . , *« iMi*i»r/inti naninnolni nlOrilCOlT / roženi tolpi, zločin torej, ki je po njenih besedah le «strumentalen» in ki ni povzročil večje škode državi. Navsezadnje zastopa interese države in skupnosti že javni tožilec. Neki drugi odvetnik pa je ironično poudaril, s kako pravico država zahteva odškodnino od ljudi, ki so štiri leta čakali, da bi bilo zadoščeno pravici. Vsekakor pa je sodni zbor zavrnil vse ugovore in pooblastil državno pravobranilstvo, da zastopa interese države. PO ZNATNEM NEUSPEHU MITTERRANDOVE SOCIALISTIČNE STRANKE Pariška vlada in ne krajevne razmere vplivala na izid volitev v Franciji Chiracov uspeh v skoraj vseh pariških okrožjih ■ Opozicija načela celo «rdeii pas» okoli prestolnice ■ Poraz levice pripisujejo tudi napakam vlade, etatističnemu administriranju in nenehnim polemikam med levim in desnim krilom socialistične stranke (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) PARIZ — Francoskih občinskih volitev praviloma ne bi smeli primerjati z zahodnonemškimi, vendar so tokrat izgubile toliko osnovnih, t.j. krajevnih značilnosti, da so se v vejjkjFi mestih spremenile v pravcati nacionalni plebiscit. Z drugimi besedami, Francozi niso izbirali samo županov in občinskih svetovalcev, temveč so z glasovnicami marsikje izrazili predvsem o-ceno prvih 22 mesecev Mitterrando-vega predsedniškega mandata oziroma delovanja njegove vlade. Grenoble, recimo, moderno mesto tehnične inteligence, že 18 let trdnjava socialistov, ni samo kazalo simpatij za ideje levice, temveč je imelo povrh socialističnega župa- na, ki je veljal za najboljšega v deželi. Toda že v prvem krogu je gladko izgubil proti opozocijskemu kandidatu in rotovž je zdaj v go-lističnih rokah. Volilci očitno niso ocenjevali svojega župana, temveč — pariško oblast. fociatMio velja za Pariz, kjer se bo Jacquesu Chiracu, ki danes mi samo predsednik golistične stranke RPR, ampak tudi voditelj francoske opozicije, prihodnjo nedeljo morda posrečil celo »grand slam», se pravi, da bodo njegovi kandidati zmagali v prav vseh okrožjih. Sedem od dvajsetih pariških arondis-majev je bilo doslej v rokah levice, toda že v prvem krogu je opozicija osvojila kar 18 arondismajev! Prj vsem tem pa je vladajoča koalicijo poslala v »boj za Pariz* niz ministrov in tenorjev socialistične stranke, vtevši njenega prvega sekretarja Jospina . . . Opozicija je načela celo sloviti «rdeči pas», delavska mesta, ki obdajajo prestolnico in v katerih je bila KPF doslej tako rekoč nepremagljiva. V primerjavi z marlfeffi 1977, datumom zadnjih občinskih volitev, -o rezultati danes skoraj obrnjeni. Levica je pred šestimi leti v 221 velikih mestih zbrala 50,8 odstotka glasov, v istih mestih si jih je desnica zdaj priborila 51,5 odstotka. Poraženci na prejšnjih volitvah, se pravi Giscardov in Chiracov tabor, so se morali zadovoljiti s 46,3 odstotka glasov, levica jih je v nedeljo zbrala 46,5 odstotka . . . Mesta, ki štejejo več kot 30 tisoč prebivalcev, so namreč edini zanesljiv KOMENTARJI SVETOVNE JAVNOSTI OB VOLITVAH V ZRN IN FRANCIJI Očitno zadovoljstvo v Zahodni Evropi in ZDA medtem ko prihajajo iz Sovjetske zveze opomini Ameriški tisk meni, da je «Zahod rešen» - Moskva poziva Kohla, naj dokaže svojo voljo po miru in se osvobodi pritiska Washingtona Pričakovanje za nedeljski drugi krog francoskih upravnih volitev WASHINGTON, MOSKVA - Volitve v Zvezni revubliki Nemčiji in vrvi kroa uvravnih volitev v Franciji so močno odjeknili v svetu. Komentarji se vrstijo na tekočem traku in so seveda tako obarvani, kakršna so stališča vosameznih vlad in režimov držav. Tako je med prvimi čestital Helmutu Kohlu za zmago ameriški predsednik Ronald Reagan. Reagan je v svoji brzojavki potrdil voljo, da »bi še naprej delali v tesni povezavi, kar je že tradicija obeh vlad, da bi tako bolje premostili težka gospodarska vprašanja in se posvetili problemu varnosti*. Tudi ameriško zunanje ministrstvo je objavilo komunike, ti ka- ZIMA V RADENCIH 7-DNEVNI PAKET — 7 polnih penzionov — 1 x pregled pri zdraviliškem zdravniku — 2 x CO, kopeli — 1 x savna — pitje mineralne vode — brezplačen vstop v kavarno Park __ možnost kompenzacije obroka v Moravskih Toplicah — vsakodnevno kopanje v zaprtem bazenu Za otroke do 7 let prenočišče zaston|. Za otroke od 7 do 12 let 70% cene penziona. Možnost podaljšanega bivanja po dnevni ceni paketa. CENA: 4.235,00 din Dodatek za enoposteljno sobo: 345,00 din Velja do 314.1983 Rezervacije in informacije: Hotel Radin, Radenci tel. (069) 73 331 ali 73-006 terem je rečeno, da so «volitve še enkrat potrdile trdnost in moč nemške demokracije*. tZelo dobro smo v preteklosti sodelovali s kanclerjem Kohlom in upamo, da bomo naše sodelovanje v bodoče še bolj utrdili*. Sam ameriški zunanji minister George Schultz se je takoj po volilnih rezultatih pogovarjal po telefonu s svojim kolegom Genscherjem in'mu čestital ob uspehu. «Kancler Kohl in njegova stranka sta povečala svojo večino in ZDA niso več zaskrbljene*, tVelika zmaga kanclerja Kohla* — tako sta na slovila svoja uvodnika dva največja ameriška dnevnika *Neu> York Times* in «Washington Post*. «New York Times* piše, da so voditelji ZDA »z olajšanjem in zadovoljstvom* sprejeli vest o izidu volitev v ZRN predvsem zaradi tega, ker bo Kohl imel trden mandat. Dnevnik prinaša tudi nekatere izjave ameriških politikov, ki so si složni, da je *Zahod rešen* in da bo uspeh Kohla tolajšal sporazum glede vprašanja evroizstrelkov in drugih problemov*. Ob tem člankarji tudi z zadovoljstvom pripominjajo, da pomeni izid volitev iudarec Sovjetski zvezi*. €Washington Post* pa pripominja, da bi bilo sedaj brezpredmetno vdajati se evforiji, kajti ne gre misliti, da so nemški volivci «glasovali za zunanjo politiko ZDA, temveč za a-tlantsko zvezo, pri čemer je bistven razloček*. Vsem ameriškim časopisom pa je jasno, da bo (Kohlova bleščeča zmaga utrdila vezi med NATO in ZRN in bo dopuščala kanclerju več svobode za preporod gospodarstva v Zvezni republiki Nemčiji*. Takoj po objavi zaključnih rezultatov volitev v ZRN je sovjetska tiskovna agencija Tass objavila izid, vendar brez komentarja. Šele včeraj zjutraj je Moskva, preko svoje tiskovne agencije, povabila Kohla, naj takoj dokaže svojo voljo po miru in naj se odreče nastanitvi ameriških evroizstrelkov na teritoriju ZRN. Pri tem citira neki Kohlov intervju, v katerem je nemški kancler izjavil, da morebitna nova vojna se ne bo začela na nemškem ozemlju*. Sedaj je na Kohlu, piše Tass, da tudi konkretno potrdi te svoje izjave. Zmaga krščanskih demokratov ne o-lajšuje načrtovane nastanitve evroizstrelkov. Po mnenju Kremlja se številne sile zoperstavljajo tem naklepom in na te bo moral Bonn seveda računati, kajti javno mnenje ima svojo vplivno besedo. Tiskovna agencija Novosti pa pripisuje Kohlovo zmago (strahu, ki je zavladal v ZRN*. Nemci so se namreč ustrašili brezposelnosti in koalicija CDU CSU je zmagala predvsem zaradi psihološkega pritiska na volivce, kajti (glas za socialdemokrate naj bi pomenil stopnjevanje brezposelnosti*. Agencija Novosti zato »trobi* zmagovalce volitev, naj ne ignorirajo trd nih sovjetskih argumentov proti nastanitvi evroizstrelkov in si želi večjo osamosvojitev Bonna od ZDA, kajti le tako bo zmanjšana nevarnost vojne. Ostali svet različno ocenjuje izid volitev v ZRN. Za Francoze je najbolj pomembno dejstvo, da bo sedaj v nemškem parlamentu jasna večina. Skratka, komentarji francoskih časopisov so zelo umirjeni in se ne spuščajo v analizo, kakšne posle dice bi znal imeti izid volitev tudi v Franciji. Veliko bolj jasno se je seveda opredelil glavni tajnik a-tlantske zveze Joseph Luns, ki je v Bruslju izjavil, da bi »izid volitev v ZRN znal pozitivno vplivati na ženevska pogajanja o omejitvi evroizstrelkov med ZDA in Sovjetsko zvezo ter bo brez dvoma utrdil e-notnost znotraj atlantske zveze same*. Tudi belgijski predsednik vi a de VHlfred Martens ne skriva svojega zadovoljstva, medtem ko je avstrijski kancler Kreiskg izjavil, da so rezultati zahodnonemških volitev brez vsakega pomena za Avstrijo, kajti v naši državi tečejo ure drugače kot v ZRN*. V Avstriji bodo namreč volitve 24. aprila letos... Glasilo češkoslovaške KP »Rude Pravo* ugotavlja, da «desničarska koalicija v ZRN ni zabeležila tako prodornega uspeha, kot je pričakovala, saj ni dosegla absolutne ve čine*. Kljub temu pa gre za podporo agresivni politiki ZDA in za prehod na desno tako v socialni in gospodarski notranji politiki kot tudi v zunanji in vojaški. Precej za skrbljenosti pa je izid volitev izzval t> poljskih vladnih krogih, saj re žimski tisk ugotavlja, da se obeta v ZRN (novo Adenauerjevo obdobje*. Skratka, «volivci ZRN se od preteklosti niso ničesar naučili*, sedaj pa se obeta dolga desničarska vlada, kar bo prav gotovo nega tivno vplivalo na odnose z Vzhodom in na pogajanja o razorožitvi. Kohlove zmage pa se seveda veseli tudi Margaret Thatcher, saj izidi volitev v ZRN posredno utrjujejo tudi njen položaj. Thatcherjeva je prav tako kot Kohl ena glavnih pristašic načrta NATO za namesti tev evroizstrelkov. Zaradi pomena zahodnonemških volitev so reakcije na prvi krog francoskih upravnih volitev nekako v drugem planu. Sovjetska zveza ni reagirala na nedeljske rezultate v Franciji, vendar je agencija Tass citirala izjavo tajnika KP Marchai sa, ki je dejal, da je izid volitev (pri pisati izjemnemu desničarskemu na padu proti francoski vladi*. V Bruslju pa vzporejajo neuspeh franco ske levice neuspehu zahodnonemške socialdemokratske stranke. Skratka, izid upravnih volitev naj bi bil resen opomin predsedniku Mitterrandu in kaže, da bo ta opomin potrjen tudi v nedeljo v drugem krogu u pravnih volitev. barometer. V manjših krajih je politična razmerja težko izračunati: prvič, volilni sistem je drugačen (volilci smejo spreminjati liste), in drugič, na podeželju je zelo veliko kandidatov neodvisnih od strank. Ugotoviti je mogoče le to, da se je levica v manjših krajih in na vas; bolje upirala kot v urbanih središčih. Vladajoča večina je v prvem krogu izgubila 15 velikih mest, med njimi nekaj tradicionalnih oporišč. Socialiste najbolj žgejo izgube Bresta, Grenobla, Nantesa in Roubaixa, komunisti pa so morali zapustiti svoj največji rotovž - Reims. Medtem ko je levica pred šestimi leti v prvem krogu osvojila kar 32 velikih mest, si ni v nedeljo priborila niti enega novega! V drugem krogu se utegne celo zgoditi, da bo opozicija nadaljevala žetev in ni izključeno, da nazadnje ne bo izenačila zgodovinskega rekorda, ki ga je z osvojitvijo 61 mest pred šestimi leti dosegla levica (razmerje v 221 mestih je bilo doslej 154:67 v korist levice). Dokaz o tem, da je bil prvi krog občinskih volitev resno opozorilo vladi, so tudi slabi osebni rezultati mnogih ministrov, cela vrsta jih je bila izločena že v prvem krogu, težak boj pa čaka celo premiera Mauroya (Lille) in notranjega ministra Defferra (Marseille). Zato pričakujejo, da bo predsednik Mitterrand v tednih po drugem krogu ministrsko ekipo močno preoblikoval, medtem ko bi zamenjava premiera — kar pa je manj verjetno — pomenila seveda tudi spremembo politike. Zakaj tako nedvoumna nezaupnica? Poraženci jo pripisujejo gospodarski krizi (PS), zastraševalni kampanji desnice (KPF), naravnemu umiku levičarskega vala, ki da je z Mitterrandovo zmago dosegel najvišjo možno točko (PS), razočaranju volilcev nad počasnostjo spre memb (KPF) ... V slehernem pojasnilu je nekaj resnice, delne odgovore pa je iskati tudi v nekaterih zmagoslavnih komentarjih opozicije, predvsem o slabih gospodarskih rezultatih, ki jih ni pripisati samo mednarodni krizi in »dedišči-ni», temveč tudi napakam vlade, okornega aparata 44 ministrov, tešečih k etatističnemu administriranju. Tudi nenehne polemike v državnih vrhovih — med levim in desnim krilom socialistične stranke, med «optimisti» in »pesimisti*, med privrženci radikalnejše politike in zagovorniki «rea)izma» — so oslabile zaupanje v ljudi, izvoljene pred dvema letoma. Na morebitni večji ali manjši zasuk protj reformizmu socialdemokratskih barv ne bodo vplivali samo dokončni volilni rezultati. Veliko bo odvisno tudi od tega, kako bo na mednarodnih finančnih trgih odmevala Kohlova zmaga, če se bo zahodnonemška marka tako okrepila, da se ne bo mogoče izogniti tečajnim spremembam znotraj evropskega denarnega sistema, tedaj bo francoskemu franku seveda grozila devalvacija. Mitterrand bi tedaj mogel ukrepati tako kot Giscard po izgubljenih kantonalnih volitvah leta 1976 — z začasnim umikom iz »evropske kače*. Za zdaj sta francoska in zahodnonemška centralna banka z močnimi posegi frank rešili pred »izpadom*, toda negotovost bo trajala še ves teden, vse do drugega, odločilnega kroga občinskih volitev. VILKO NOVAK ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Italijanska kronika 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Tam tam 14.55 Koncert Dary Hall - John Oates 15.30 Šola in vzgoja 16.00 TV film iz serije «Sharib» 16.20 TV dnevnik 16.50 Danes v parlamentu 17.00 TV dnevnik - Flash 17.05 Neposredno iz studia 17.10 Risanka 18.00 Prijatelj Gipsy - TV film 18.30 Programi pristopanja 18.50 Stanlio in Olio 19.00 Dogodki, osebe in osebnosti - «Italia sera* 19.45 Almanah - Vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 TV kriminalka Po nekih podatkih naj bi oddaja «Giallosera», ki jo vodi znani italijanski filmski in gledališki igralec Renzo Pal-mer, žela med TV publiko vedno več zanimanja. Nekoliko prezgodaj je dajati glede tega sodbo, ko pa pride ta oddaja nocoj na vrsto šele tretjič. Toda ne glede na to. bomo povedali, da se nocoj iz neapeljskega sedeža RAI nadaljuje detektivska kviz oddaja ali bolje reševanje detektivke, ki bi zares mogla pritegniti veliko občinstva, ki ni glede programa kdove kako zahtevno. 21.45 Mister Fantasy - glasba 23.30 Šola in vzgoja 24.00 TV dnevnik - Zadnje vesti -Danes v parlamentu - Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 Šola in vzgoja 14.00 - 16.00 Tandem 14.40 Risanka 14.45 Iz študija 15.45 Risanka 16.00 šola in vzgoja 16.30 Planet 17.30 TV dnevnik - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Tedenski program o gledališču in glasbi 18.40 TV dnevnik - Šport 18.50 TV film iz serije »Cuore e batticuore* 19.45 TV dnevnik 20.30 «Un esercito di cinque uo-mini* - film 22.00 TV dnevnik 22.10 Planet Toto Planet Toto, oddaja, ki se vleče že več mesecev, se bliža koncu. Doslej je drugi kanal že 21 .tednov zapored predstavljal - občinstvu dele filmov, v katerih je glavne vloge igral sloviti neapeljski komik in filmski U-metnik Toto. Še več, v vsaki oddaji so prišli na vrsto o-dlomki več Totojevih filmov. V nocojšnji že 22. zapored ni oddaji s Totojem bodo predvajali odlomke iz naslednjih filmov: «Toto truffa 62». «Toto contro Maciste*, «11 monaco di Monza*, »Lo smemorato di Collegno* in «1 due colonnelli*. Do konca serije manjkajo torej le še tri oddaje. 23.10 TV dnevnik - Zadnje vesti Tretji kanal 10.35 Goldonijeva komedija 18.25 Glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Deželni program 20.05 šola in vzgoja 20.30 TV dnevnik 21.30 Torkov koncert «Posvečeno Mariji Malibran* je oddaja, ki bo prav gotovo Drevi ob 19.30 bo na tretji mreži RAI druga izmed oddaj o slovenskem filmu, ki sta jih za deželni sedež italijanske radiotelevizijske ustanove pripravila Darko Bratina in Sandro Scandola-ra. Oddaja z naslovom «Preokre-ti in protislovja v razvoju socializma* prikazuje, kako je vprašanje gradnje socializma v Sloveniji obravnaval slovenski film. Program je, ob nekaterih veznih posegih avtorjev in kritikov, grajen skoraj izključno na originalnih posnetkih iz obravnavanih filmov. Polurna oddaja dovolj nazorno in izčrpno prikazuje, kako so režiserji obravnavali navedeno tematiko in kako so, ob kritiki, dosegli tudi zelo visoko umetniško in tehnično raven. marsikoga navdušila. Maria Malibran je bila namreč čudovita pevka iz konca 18-in začetka 19. stoletja. Bila je to sopranistka, ki je tako zaslovela, da je dala celo ime zadevnemu beneškemu gledališču. Sedaj bodo v njen spomin priredili več koncertov, na katerih bo nastopala prav gotovo ena največjih sodobnih pevk, prav tako čudovita sopra; nistka Joan Sutherland, ki bo izvajala tisti program, ki je bil najbolj pogodu Mariji Malibran, torej skladbe mojstrov kot so Mozart. Rossini, Bellini in Donizetti. 22.10 TV dnevnik 22.45 «Aliče ... strada facendo* JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.05 - 10.35 TV v šoli 16.25 Šolska TV 17.30 Poročila 17.35 Zverinice iz Rezije 17.55 Od vsakega jutra raste dan 18.25 Notranjski obzornik 18.40 Pomorščakova žena - film 18.55 Knjiga 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.10 Vreme 20.15 Mladost Karla Marxa 21.05 Kdo so Deboltovi - 2. del 21.55 Poročila Koper 13.30 - 16.30 Odprta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugim še naslednje vesti: TRST — Predor za tržaško indn-strijsko cono ŠPETER — Benečanski kulturni dnevi TRST — Razstava Kržišnik RONKE — Razstava o ženskah za 8. 'marec TRST — Premiera Slovenskega stalnega gledališča v Trstu 17.00 Z nami pred kamero 17.05 TV D novice 17.10 TV šola 18.00 Mladi policaji TV film 19.00 Obzorja 19.30 TV - Stičišče 20.15 Bežnost - celovečerni film 21.45 Turistični vodič 22.00 TV D - Danes 22.15 Serijski film Zagreb 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Osijek 18.45 Telestart '82 19.30 TV dnevnik 20.00 Skupno, zunanjepolitična oddaja 20.50 Sitina poroka, indijski fih11 TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Integracija prizadetih otrok v normalni šoli; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 14.00 Poldnev niški razgledi; 12.00 Od Milj do Devina; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih »Nož in jabolko*; 14.30 »Ropotuljica*; 15.30 Jazzovski koncert; 16.00 Al manah: Slovenci v Združenih dr žavah Amerike; 16.45 Postni govor; 17.10 Mi in glasba; 18.00 »Gora, imenovana sin*. KOPER (Slovensk1 program) 6.00. 6.30, 13.00, 14.00 Poročila; 16.00 Primorski dnevnik; 6.10 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Val 202; 13.00 Glasbena zavesa in objave; 14.10 - 15.00 Objave in glasbene želje poslušalcev; 14.30 Iz zborovskega arhiva; 15.00 Slovenski radijski program: Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.15 Ak tualna tema; 16.55 Zaključek s pregledom novic; 17.00 Slovenski radijski program: Sotočje. KOPER (Italijanski urogram) 6.30, 7.30, 8.30, 9,30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila;; 6.00 Glas ba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 8.32 Pesem tedna; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Besede in glasba; 10.10 šola, otroštvo, vzgoja; 10.20 Glasbeni odmor; 10.32 Glasbeni prostor; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti: 11.00 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z . . .; 14 33 Glasbena oddaja; 15.00 Tris asov; 15.32 Crash; 16.00 Glasovi našega časa; 16.45 Poje zbor Tullio Pinat; 16.55 Koledarček; 17.00 Jugoslovanska pop scena; 17.32 Po- je skupina The Blues Band; 17-45 Radijski zastor; 18.15 Rock party- RADIO 1 7.00, 8.00. 9.00, 10.00. 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00. 17.00, 19.00 Po ročila; 6.00 Glasbena kombinacija. 9.02 Radio tudi jaz 1983; 10.30 Pesmi v času: 11.10 Top and rol*. 11.34 Življenje genija: Leonardo Da Vinci; 12.03 Glasbena oddaja: 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 15.03 Tedenska oddaja o ekono miji in delu; 16.00 II Paginone; 17.30 Master under 18; l°(lu Check up per un VIP: 18.38 Prp" grami pristopanja; 19.25 Radi® jazz 83; 20.00 Francosko gleda lišče; 20.40 Pozabljene strani italijanske glasbe; 21.03 Wonder-land; 21.30 Franco Mannino; 21.52 Lepa resnica; 22.27 Magic m°' ments; 23.10 Telefonski klic. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00- 11.00, 12.00, 14.00. 19.00, 21.00- 22.00, 23.00 , 24 00 Poročila: 6.10. 6.45 in 7,35 Prometne informacije. 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro Ju tro. otroci; 7.45 Iz naših sporedov. 8.05 Radijska šola za srednjo stop njo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9-*® Glasbena matineja; 10 05 Rezervirano za . .; 11.05 Ali poznate . • • • 11.35 Naše pesmi in plesi: *2 " Danes smo izbrali; 12 30 Kmetij ski nasveti; 12.40 Po domače. 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Od melodije do melodi-e; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 čez tri gore-čez trj dole; 15.00 Dogodki in od mevi; 15.50 Radio danes. radi° jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17 00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glas bena medigra; 19.25 Obvestila >n zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Radijska igra; 22.15 Informativna oddaja; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce; 23.05 Literarm nokturno; 23.15 Moziaik lahke glasbe. Z NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA KMEČKE ZVEZE V GLEDALIŠČU «F. PREŠEREN* V BOLJUNCU Za razvoj kmetijstva, za obrambo naše zemlje in narodnih korenin POROČILO PREDSEDNIKA ALFONZA GUŠTINA NA NEDELJSKEM OBČNEM ZBORU Kmečka zveza je velik del svojih sil namenila obrambi našega teritorija Alfonz Guštin »Mislim. da kmetje vemo bolje kot drugi, kaj je dobra in kaj je slaba letina,* je ob začetku svojega poročila na nedeljskem občnem zboru dejal predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin. Takoj nato je poudaril, da je bila, če naj ocenimo razmere v svetu, v naši državi in v našem ožjem prostoru, zadnja letina prej slaba kot dobra. Guštin je nato z zaskrbljenimi besedami spregovoril o dogajanjih v svetu in v državi ter v nadaljevanju dejal: Naša narodnostna skupnost se iz dneva v dan bori za obstoj in uveljavitev na vseh področjih. Naš osnovni cilj —• globalni zaščitni zakon, se nam je zdel v lanskem letu bliže, ko je stekla razprava o zakonskih osnutkih v senatni komisiji. Vse je kazalo, da se bo postopek po tolikih letih odlašanja končno pospešil, a je znova vse utihnilo, kot da se z novim predsednikom vlade svet začenja znova. Tudi nedavni obisk zunanjega ministra SFRJ Mojsova v Rimu nam ni prinesel novega upanja. Italijanski zunanji minister Colombo je namreč na zavzetost Mojsova za rešitev naših odprtih vprašanj odgovoril z novimi izgovori, češ da je to političen problem, kar daje misliti, da bo bitka za globalni za ščitni zakon še dolga in naporna. Razveseljivo je sicer dejstvo, da so prijateljski odnosi med Italijo in Jugoslavijo zabeležili nov korak naprej s podpisom sporazumov o priznanju diplom, o ribolovu v Tržaškem zalivu in o reševanju nepre mičnin beguncev iz bivše cone B. Vendar, sprašujemo se, zakaj se mora zatakniti vedno ob našem vprašanju. Dobro se zavedamo, da nam je zaščitni zakon življenjsko potreben, zato da se kot skupnost ohranimo in razvijamo, ne da bi pri tem kogarkoli ogrožali, kakor še vedno absurdno trdijo tisti, ki nam nočejo priznati pravic. Zato tudi s tega mesta odločno poudarjamo pomen splošnega prizadeva nja celotne naše skupnosti in demokratičnih sil večinskega naroda, zato da se bitka za globalni zakon nadaljuje in pospeši, kajti vsako odlašanje pomeni za našo skupnost vsak dan novo neprecenljivo škodo. V oktobru lanskega leta so nas Presenetili gospodarski ukrepi jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta. Bilo je sicer pričakovati, da bo zvezna vlada spričo težkega gospodarskega položaja, morala sprejeti odločne sklepe, ki so se pokazali '-ot potrebni in neizbežni, želimo jasno povedati, da nam je močno pri srcu bodočnost matične domovine, zato smo na ukrepe reagirali s popolnim razumevanjem. Nismo pa pričakovali tako ostrih odločitev glede prehajanja meje. Dolga leta po vojni smo si prizadevali, da bi bila meja med Italijo in Jugoslaviio vedno bolj odprta m to je v resnici tudi postala. Naš človek je po minulih letih hladne vojne zaživel v zavesti, da je obmejni prostor obeh držav vsak dan bolj življenjsko povezan. Odprta meja. kakšne smo se v zadnjih lejih navadili, je bila ogromna po htična pridobitev ne samo za obe državi, ampak je zadobila celo evropski in svetovni pomen: zgled, kako lahko napredujejo dobri od-nosi med dvema sosednima državama, če obstaja volja in prizadevanje v tej smeri. V zadnjih mesecih je bilo že mnogo povedanega o tem. kakšne poledice so povzročili ukrepi za naš obmejni prostor, zato ne bi vsega Jojraj ponavljali. Želimo poudariti *e to, da ni mogoče računati na gospodarski in družbeni razvoj obmejnega pasu obeh držav, če bo vakšna zapora še dolgo trajala. Tl-eba je najti hitre in učinkovite tešit ve, zato da se ne v kratkem v®su izbriše vse to. kar je bilo zgrajenega v tolikih letih z velikimi napori. Kot organizacija kme-“?v smo tudi neposredno zaintere-s'rani za vse možne oblike sodelovanja na našem področju. Naše kmetijstvo nima velikih zmogljivo-*ti in ima zato neko pozitivno perspektivo tudi v povezovanju preko kar potrjujejo tudi nekatere pobude, do katerih je prišlo v zadnjih letih. Trdno upamo, da bodo naša stališča, kakor tudi stališča vseh, ki se zavedajo globokega pomena odprte meje, naletela pri zvezni jugoslovanski vladi na razumevanje. Preteklo leto ni prineslo velikih rešitev za vsa mnoga odprta vprašanja, ki jih vsi dobro poznamo, saj jih kmetje občutimo vsak dan na lastni koži. Kljub temu pa je pomembno, da zabeležimo nekatere novosti in pozitivne premike, ki nam dokazujejo, da so naše delo in prizadevanja uspešna. Predvsem vprašanje razlastitev, oziroma obrambe našega narodnostnega teritorija. Kmečka zveza je velik del svojih energij namenila ravno temu vprašanju. Razlastitve postajajo iz dneva v dan vedno bolj žgoč problem za vso našo skupnost. Kot Slovenci se jasno zavedamo, kakšno vrednost ima za naš obstoj vsak meter naše zemlje. kot kmetovalci smo pa še posebej na to občutljivi. Znano je, da so prva žrtev razlastitev za najrazličnejše namene ravno površine, ki tako ali drugače služijo kmetijstvu. Zato branimo z zemljo hkrati svojo narodnost in svojo pravico do dela. Branimo tudi splošen interes tukajšnjega prebivalstva, slovenskega in italijanskega, zato da se z brezobzirnimi posegi na teritorij ne uniči vse to, kar je še ostalo od obdelovalnih in zelenih površin. V minulem letu smo se odločno KZ predsednikoma vlade in senata Članstvo KZ je z občnega zbora naslovilo predsedniku vlade Fanfaniju in predsedniku senata Morlinu naslednjo brzojavko: Člani Kmečke zveze, zdaleč najbolj predstavniške strokovne organizacije kmetov v tržaški pokrajini, ki so v veliki večini pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, zbrani dne 6. marca 1983 na občnem zboru v Boljuncu pri Trstu, smo predvsem izrazili odločen protest proti nadaljevanju brezobzirnih razlastitev lastnega teritorija, potem ko se te ponavljajo že vsa povojna leta. Zato zahtevamo nujno uzakonitev pravične globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki naj zagotovi potrebna jamstva za odpravo brezbrižnega in neupravičenega spodkopavanja gospodarskih temeljev naše narodnostne skupnosti. Še posebej poudarjamo nesprejemljivost ločevanja In razHkovpnla p^ov« • Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini po ozemljih, na katerih živijo, In zahtevamo tak zakon, ki naj zares celovito zaščhi Slovence na vseh področjih njihovega udejstvovanja. spopadli z načrtovano avtocesto. Že ob primeru Kolonkovca smo pou darili, da ne bomo več sprejemali novih posegov na naše ozemlje brez točnih garancij in pravičnih odškodnin skupnosti in posameznikom. Bili smo obtoženi, da smo proti razvoju, ker kot Slovenci edini še zaviramo gradnjo avtoceste. Danes lahko ugotovimo, kako je bilo pravilno, da je celotna naša narodnostna skupnost trdno vztrajala na postavljenih zahtevah. Detela je morala pristati na večino izmed njih in podpisati sporazum, ki v praksi ra z’as ti te v za javne potrebe v naših krajih predstavlja pozitivno novost. Pri tem moramo poudariti velik pomen odločnega in enotnega nastopa okoliških občinskih uprav, Kraške gorske skupnosti in konzorcija razlaščencev Na ša zemlja, ki so skupno s Kmečko zvezo in SKGZ opravili pomembno delo za obrambo našega teritorija. Vendar, lahko rečemo, da smo zmagali trdo bitko, a ne vojne. Predvsem bo treba skrbeti zato. da se podpisani dogovor natančno u-resničuje, da se izpolnijo vse obveze, od odškodnine skupnosti in posameznikom, do obljubljene konference o teritoriju, za katero naj bo pobudnik deželna uprava. Nadalje nam mora biti jasno, da nam praktično na vsakem koraku pretijo nevarnosti novih razlastitev, če samo pomislimo na nekatere pobude, ki so v teku: gre za načrt območja za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah, načrt za ljudske gradnje v tržaški občini in železniško postajo pri Proseku. To so samo trije primeri, a glede na izkušnje lahko pričakujemo vrsto drugih. Zlasti v zvezi z načrtom za ljudske gradnje dobivamo v zadnjem času alarmantne vesti o pritiskih na naše člane, da bi zadruge začele z gradnjami na Opičinah. Opozarjamo, da bomo z vso odločnostjo onemogočili začetek del, dokler ne bo tržaška občina izpolnila dane obljube in revidirala načrt za ljudske gradnje v predmestjih, za kar so se obvezale stranke v občinskem svetu. Pri sporazumu, ki je bil dosežen z deželno upravo glede hitrih cest, je posebnega pomena dejstvo, da je prišlo do dogovora o tako imenovanih protivrednostih za razlaščeno zemljo. Radi bi poudarili naše stališče glede uporabe tega denarja: zdi se nam prav, da bi bil v največji meri dodeljen pobudam za ohranjanje in razvoj našega teritorija, kajti to je ena izmed strateških točk, na katerih je celotna naša skupnost najbolj izpostavljena. Na področju urbanističnega načrtovanja smo zabeležili nov korak nazaj s sprejetjem deželnega zakona o naravnih parkih (oz. kraških rezervatih). Od vsega začetka smo zagovarjali stališče, da mora biti zaščita Krasa aktivna, v smislu izkoriščanja ozemlja v produktivne, kmetijske namene. Zakon sicer res predvideva tudi možnosti razvoja produktivnih dejavnosti, a nimamo nobenega jamstva, da bo njegovo izvajanje dosledno in v skladu z resničnimi potrebami ozemlja in skupnosti, ki na njem prebiva. Zlasti nas skrbi ozemlje, ki spada pod tržaško občino in kot vemo, je to velik del vzhodnega in zapadnega Krasa. Mnogokrat smo že ponovili, da so podobni vinkulativni posegi glavna ovira za kmetijski razvoj. Zato tudi vztrajamo že toliko časa na zahtevi po conskem in sekto-rialnem načrtu, ki bi edino lahko zaščitil kmetijske površine pred nenadnimi razlastitvami ali uporabo v druge namene. Naravno je, da smo zaradi tolikšne važnosti teritorija pozorni tudi na regulacijske načrte naših občin, ki naj bodo izraz potreb prebivalstva in dejavniki razvoja ter utrjevanja naše skupnosti. A tu smo zopet pri bolečem vprašanju naših najbolj izpostavljenih delov teritorija. ki spadajo pod tržaško občino. Pri izdelavi podrobnih načrtov za vasi vzhodnega in zapadnega Krasa prihaja do izraza dejstvo, da se zgodovinski centri naših vasi praznijo že vrsto let. in da mnogo mladih odhaja v mesto, ker^ jim vinkulativne norme ne dopuščajo možnosti naselitve v domačih krajih. Nahajamo se pred zelo težkim vprašanjem, ki se neposredno tiče bodočnosti naše skupnosti na tem območju. Obenem pa tudi vidimo, kam lahko pripelje stalno zavračanje zahteve, da bi bili Slovenci prisotni v organih, kjer se sprejemajo ključne odločitve o ozemlju, na katerem prebivamo. Ravno v teh dneh mineva leto dni. odkar je predsednik deželne vlade Comelli sprejel delegacijo Kmečke zveze in SKGZ. Postavili smo vrsto zahtev, na katere do da nes še ni bilo pozitivnega odgovora, nasprotno — starim nerešenim problemom so se pridružili novi. Mislimo tu na zahteve po prisotnosti Slovencev v strokovnih službah, na odločnejšo podporo našim zadrugam in na ustanovitev sezna ma kmetijskih podjetnikov v tržaški pokrajini. Ne samo, da seznam ni bil ustanovljen, ampak je dežela celo izglasovala poseben zakon za tržaško pokrajino, po katerem je imenovan za »komisarja* načelnik pokrajinskega kmetijskega nad-zomištva. Takšno ravnanje smatramo za žaljivo do kmetovalcev in naše skupnosti sploh. Predsednik dežele Comelli in odbornik za kmetijstvo Mizzau naj se zato spomnita svojih obvez do kmetijstva na Tržaškem, ki ostaja spričo sprejetih ukrepov še vedno skrajno zanemarjeno zlasti s strani dežele, ki bi morala v prvi vrsti zagotoviti tri osnovne pogoje za možnost uspešnega razvoja: načrtovanje, finančna sredstva in strokovno pomoč. Mislim, da je primerno in nujno, da tudi na današnjem občnem zboru znova poudarimo nekatere glavne značilnosti naše organizacije. Kmečka zveza je organizacija slovenskih kmetov in vključuje veliko večino kmetov na našem ozemlju, ne glede na njihovo idejno pripadnost. Naša moč je v enotnosti, ki smo jo dolga leta gradili in jo skrbno čuvamo. Nikoli si nismo delali poceni propagande, ampak si je zveza pridobila zaupanje ljudi z doslednimi stališči in vestnim delom, tako da je danes priznana kot resnična predstavnica interesov našega kmeta. Kljub temu pa še vedno obstajajo v nekaterih krogih dvojne opredelitve. Mislimo na Slovensko skupnost, ki mora enkrat za vselej povedati ali je organizacija slovenskih kmetov Kmečka zveza ali pa Coltivatori diretti! Preveč smo se borili za enotnost sloven- skih kmetov, da bi dopuščali dvojne opredelitve. Akcija Kmečke zveze bo tembolj učinkovita, kolikor jo bo podpirala celotna naša narodnostna skupnost Na koncu lahko torej ugotovimo, da kljub velikim negativnim pritiskom beležimo tudi pozitivne in spodbudne rezultate, ki nas navdihujejo k še večjemu prizadevanju, da dosežemo cilje, ki so življenjske važnosti za celotno našo skupnost. Pri tem računamo na podpo ro demokratičnih sil, posebno še vsedržavne organizacije Confcolti-vatori, ki je od vsega začetka razumela naš položaj in sprejela naša stališča. V naši akciji smo in bomo tudi vnaprej trdno povezani s krovno organizacijo Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, v katero smo včlanjeni in s katero nas vežejo skupna stališča. Prav tako moramo nadalje razvijati dragoceno sodelovanje z matično domovino, zlasti z Zadružno zvezo Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije. Bližamo se novim deželnim volitvam in smo torej v času. ko stranke sestavljajo in predstavljajo svoje volilne programe. Naj gre zato tudi z našega občnega zbora odločen poziv vsem političnim silam, naj dosledno upoštevajo dane obveze do kmetijstva. Od strank, ki so na oblasti, zahtevamo konkretnih dejstev, in ne samo predvolilne propagande, kot se vse predolgo dogaja. SKLEPNA RESOLUCIJA Člani Kmečke zveze, ki združuje veliko večino obdelovalcev zemlje in živinorejcev na Tržaškem, zbrani na občnem zboru v Boljuncu dne S. marca 1983, POTRJUJEJO nestrankarski, demokratični, avtonomni strokovno - sindikalni značaj organizacije, UGOTAVLJAJO da še vedno in kljub ponovnim svečanim obvezam pristojnih oblasti prevladuje, zlasti pri deželni in tržaški občinski upravi, brezbrižnost za probleme krajevnega kmetijstva. Tak zgrešen odnos je v preteklosti povzročil že ogromno škodo domačim kmetom, kmetijstvu tn krajevnemu gospodarstvu v celoti, z žrtvovanjem najrodovit-nejših površin in z gospodarsko - družbenim podrejanjem obdelovalcev zemlje. Domači kmetje so proti takemu odnosu odločno nastopili pri odgovornih oblasteh in jih pozvali, naj sprejmejo in uresničijo vse zahteve, zbrane v resolucijah, ki sta izšli iz skupnega zasedanja Slovenske kulturno - gospodarske zveze in Kmečke zveze 30. marca 1981, posvečenega stanju kmetijstva na Tržaškem, in iz širše razprave o uresničtvi znan stvenoraziskovalnega centra in hitrih cest v tržaški pokrajini z dne 18. februarja 1982. Čeprav je dežela v cDeklaraciji o realizaciji cestnih povezav v tržaški pokrajini» poudarila nujnost državnih in deželnih posegov, da se zagotovi primeren družbeni in gospodarski razvoj kraškega področja, je ta v nasprotju s sprejetimi obvezami izglasovala zakon o naravnih parkih in zaščitenih področjih, ki predpostavlja interesom družbenega in gospodarskega razvoja in terese zaščite narave. Prav tako člani Kmečke zveze opažajo zaskrbljujoče pritiske tržaške občine, da bi ponovno posegla po kmetijskih površinah v korist ljudskih gradenj, ne da bi spoštovala obveze glede revizije urbanističnih načrtov. ZATO ODLOČNO ZAHTEVAJO a) revizijo deželnega urbanističnega načrta, regulacijskega načrta in načrta za ljudske gradnje tržaške občine na kmetijskih področjih in vaseh, ki jim pripadajo — ti načrti naj upoštevajo potrebe produktivnih kmetijskih dejavnosti ljudi, ki se jim posvečajo; b) izdelavo in izvajanje področnega načrta za razvoj kmetijstva, ki naj kmetu zagotovi obstoj in perspektive dela ter ga zavaruje pred ne- varnostjo ponavljajočih se razlastitev, domačemu kmetijstvu pa naj se z ustreznimi infrastrukturami in ustreznimi naložbami ustvario možnosti utrjevanja in razvijanja, tako tudi v okviru izgledov za nove in višje oblike sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo; c) ustrezno delovanje pristojnih javnih uradov in služb, dežele in krajevnih uprav, ki morajo odgovarjati dejanskim potrebam kmetov in mora zato njihovo osebje obvladati slovenski jezik, ki je jezik ogromne večine tržaških kmetov; č) nujno financiranje razvojnega načrta za kmetijstvo Kraške gorske skupnosti in predlogov Kmečke zveze za uporabo sredstev v smislu deželnega zakona št. 13/83; d) nujno izglasovanje deželnega zakona o a-griturizmu, ki naj predvideva tudi možnosti neposredne prodaje in gostinstva z lastnimi pridelki na kmetijah — ta zakon pa naj bo čim večji izraz demokratične decentralizacije, zato vaj bodo za njegovo izvajanje pooblaščene pokrajine in gorske skupnosti; e) izročitev cvetličarskega centra na Proseku v upravo domačim cvetličarjem; f) nujno ustanovitev pokrajinskega seznama kmetijskih podjetnikov v naši pokrajini, da se preneha nesramna diskriminacija, za katero je kriva predvsem dežela; g) zagotovitev primernega predstavništva krajevnih kmetov v vseh stalnih in posebnih organih, ki odločajo o izbirah družbenega in gospodarskega razvoja ter prostorskega načrtovanja in uporabe zemlje; h) dejansko prizadevanje in finančne podpore za ohranitev in ovrednotenje naše kulture in naših zgodovinskih spomenikov — nujen je hiter poseg oblasti za restavriranje repentabrske cerkve in srenjske hiše poleg nje; i) pravičen zakon o socialnem skrbstvu, ki naj ne diskriminira kmeta nasproti delavcu. Glede na narodnostnoobrambno vlogo, ki jo Kmečki zvezi narekuje sestava članstva IZRAŽA OBČNI ZBOR ODLOČNO ZAHTEVO po nujni uzakonitvi globalne zaščite za slovensko narodnostno skupnost v Italiji, kot narekuje republiška ustava in ki mora celotni narodnostni skupnosti, ki živi v Furlaniji - Julijski krajini, zagotoviti enako zaščitno raven na vsem teritoriju, kjer prebivamo Slovenci ter da nas zaščiti globalno, jezikovno, v šolstvu, kulturno, gospodarsko in da nam zajamči ohranitev našega narodnostnega teritorija. TAJNIŠKO POROČILO EDIJA BUKAVCA TUDI STVARI, KI SMO JIH LAHKO ENOSTAVNO REŠEVALI POSTAJAJO V ZADNJEM ČASU ZAPLETENE IN TEŽAVNE Tudi tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec je, kot že predsednik Alfonz Guštin, začel svoje poročilo z zaskrbljenostjo nad sedanjim stanjem. Spregovoril je o težavah, ki so jih povzročili pri nas zadnji jugoslovanski ukrepi in poudaril pomen odprte meje za razvoj obmejnih območij. Nato je prešel k vprašanju kmetijstva in ugotovil, da se kljub številnim obljubam in obvezam stanje kmetijstva na Tržaškem ni izboljšalo. Obsodil je, da oblasti načrtno diskriminirajo prav Kmečko zvezo in izključujejo njene predstavnike iz organov, ki odločajo o družbenem in o gospodarskem razvoju ter o uporabi zemlje. Tudi Bukavec je negativno ocenil dejstvo, da so deželne oblasti sprejele zadnji zakon o naravnih parkih in zaščitenih področjih ne da bi se prej posvetovale s prebivalci, nato pa je prešel k pregledu obveznosti, kj jih je ali bd jih morala sprejeti dežela in dejal: Glede dela dežele želimo podčrtati, da si od nje pričakujemo predvsem spoštovanje obvez, ki jdh je sprejela tudi v Izjavi o realizaciji avtocestnih povezav v naši pokrajini, torej obveze, da se zagotovi primeren družbeni in gospodarski razvoj kraškega področja in s tem na najboljši način ohrani in polno ovrednoti njegove naravne, znanstvene, etnične in kulturne značilnosti. Se posebej zahtevamo spoštovanje obveze, da se izpeljejo primerni po šegi v korist kmetijskih, živinorejskih in gozdno - pašniških dejavnosti na našem ozemlju na o-snovi potreb, ki smo jih nakazali. Zato je neodložljiva akcija dežele, ki naj na temelju sklepnega dokumenta Prve pokrajinske konference o kmetijstvu na Tržaškem revidira urbanistične norme, ki zadevajo kmetijske površine in na njih ležeča stanovanjska naselja, pri čemer naj upošteva proizvodne dejavnosti in v polni meri izrazi novo kmetijsko politiko, ki naj temelji na decentralizaciji in na sistemu pooblastil krajevnim ustanovam. Zlasti opozarjamo na naslednje probleme: NOVI GLAVNI SVET KMEČKE ZVEZE Alfonz Guštin (Col), Srečko 0-rel (Devinščina), Alojz Debeliš (Trst), Lucijan Volk (Trst), Josip Sancin (Dolina), Edi Glavlna (Lonjer), Ivan Antonič (Cerov-lje), Drago Starc (Prosek), Marjo Švab (Križ), Oskar Grgič (Pa-driče), Jože Radetič (Medja vas), Jože Perčič (Salež), Remigio Tul (Milje), Giuseppe Scherianl (Milje), Adrljan Kalc (Padriče), Anton Bole (Piščanci), Valentin Korošec (Boljunec), Lucijan Malalan (Trebče), Pietro Crevatin (Milje). Ivan Racman (Gročana), E-mil Purlč (Repen), Miloš Kralj (Slivno), Josip Pernarčič (Vižov-Ije), Marij Kosmač (Zabrežec), Boris Škrk (Praprot), Anton Pe-taros (Gročana), Romano Kobec (Trst), Karel Valentinčič (Trst), Miroslav Žigon (Zgonik), Karel Grahonja (Gročana), Ljubo Peta-ros (Boršt), Danilo Lupine (Praprot), Alojz Krlžmančič (Bazovica), Aleksander Kalc (Gropada), Zoran Parovel (Mačkolje), Radovan Šemec (Prečnik), Mario Milič (Repnič), Marcello Debeliš (Trst), Josip Milič (Zagradec), Josip Berdon (Dom jo), Emllio Mattiettf (Ricmanje), Rudi Košuta (Križ). Nadzorni odbor Mirko Križmančtč (Bazovica), Albin Grgič (Bazovica), Josip Sto-per (Trst). Namestnika: Josip Bolčič (Boljunec), Just Barič (Trst). Razsodišče Alojz Markovič (Sesljan), dr. Ivan Baša (Trsti, dr. Mario Gregorič (Trst), Slavoljub Štoka (Kon-tovei), inž. Andrej Čok (Trst). Edi Bukavec — Zaščita in ovrednotenja produktivnih področij. — Zagotovitev ponovnega teritorialnega uravnovešenja in polne izrabe naravnih bogastev glede na potrebe ohranjanja in ovrednoteni biološkega in splošnega krajevnega ravnovesja. — Zagotovitev primerne finančne podpore za realizacijo potrebnih kmetijskih infrastruktur in za širši razvoj posameznih sektorjev, še posebej živinoreje m žlahtnih kultur, ter za razvoj zadružništva. — Dežela mora v tem smislu pokazati konkretno in primerno zavzetost, s tem da finansira izvajanje načrta za družbeni in gospodarski razvoj v kmetijskem sektorju 1982-84. ki ga je izdelala Kraška gorska skupnost, in naših predlogov za u-perabo finančnih sredstev, ki jih predvideva deželni zakon 13/83. Predlagali smo vrsto konkretnih posegov med katerimi naj omenimo uresničenje namakalnih sistemov, ki bi kmetijstvu zagotavljali zadostno količino vode po primerno nizki ceni. — Primerno delovanje pristojnih javnih uradov in služb pri deželi in drugih ustanovah, ki morajo ustrezati potrebam kmetov, ki se jih poslužujejo in zaradi katerih so bili postavljeni. V tem smislu je neob-hodno potrebno, da osebje, ki je za te službe zadolženo popolnoma pozna jezik ogromne večine tržaških kmetov. Da se ta problem reši. si želimo razumevanja in sodelovanja delavskih sindikatov, ki naj v korist splošnega razvoja kmetijskega sektorja podrejo našo zahtevo, da se pri nastavljanju tehničnega in upravnega osebja teh uradov na .jezikovno mešanih področjih da prednost primernemu številu tehnikov z znanjem slovenskega jezika. Poleg tega pa bo pri reorganizaciji teh uradov potrebno stremeti k taki strukturi, ki naj kmetu zagotovi večjo strokovnost, boljše poznavanje tržišča, možnosti za finansiranje, zakonodaje in tehnoloških inovacij. — Cvetličarski center na Proseku naj se izroči v upravljanje tržaškim cvetličarjem. — Nujna je hitra uvedba pokrajinskega seznama kmetijskih podjetnikov, da se tako pre neha s sramotno diskriminacijo, ki se vleče na škodo naših kmetov, naše organizacije in celotne naše skupnosti. — Uvesti je treba tako prakso, da bo zagotovila krajevnim kmetom predstavništvo v vseh stalnih in izrednih organih, ki odločajo o družbenem in gospodarskem razvoju, o načrtova nju in o izrabi teritorija. Tudi v tem smislu je potreben kva litetni skok; preprosta zakon ska priporočila, kot je n.pr. tisti »upoštevajoč posebne gospodarske. družbene in etnične razmere*, ki nam ga je u-spelo v nekaterih zakonih doseči z odločujočo pomočjo političnih sil, v katerih se Slo venci prepoznavamo, ne morejo nadomestiti naše pravice do neposrednega predstavništva. Glede delovanja krajevnih ustanov pa pričakujemo, da se bo no va kmetijska politika pokazala predvsem v povečanih možnostih in kompetencah na področju kme tijstva, za kar bi morale krajevne ustanove dobiti pooblastila od države in dežele. Krajevne ustanove — pokrajina, gorske skupnosti in občine — bj morale pridobiti odločujočo težo v področnem načrtovanju in prevzeti specifične kompetence glede izvajanja teh programov, še posebej na področju realizacije infrastruktur (vodovodov, cest ipd.), na področju agriturizma in ovrednotenja kmetijskih površin, njih posebnosti in njih proizvodov. Podčrtati je treba hvalevredne napore, ki so jih v tem smislu že avtonomno storile gorska skupnost, pokrajina in nekatere manjše občine, posebno z že tradicionalnimi prazniki v korist kmetijstva, pa tudi s tehtnejšimi pobudami, kot je dan kmetijstva, ki ga prireja dolinska občina. V tem sklopu smo še vedno zaskrbljeni zaradi stalnega nezanimanja, kj ga našemu sektorju izkazuje tržaška občina: ta še vedno ni uresničila prevzete obveze glede ustanovitve vsaj urada za kmetijstvo in tudi sicer vztraja pri tem, da se ne spoprime z vprašanji kmetijstva in kmetijskega teritorija. Naj kot primer Jutri bomo objavili v Izvlečku vseh dvaindvajset posegov predstavnikov političnih strank, raznih organizacij ln ustanov, ki so občnemu zboru Kmečke zveze dali še prav poseben pečat. navedemo le njen regulacijski načrt in načrt za ljudske in cenene gradnje, ki orizadevata najboljše kmetijske površine. Tako tržaški občinski odbor kot vse politične sile ki so zastopane v ob činskem svetu, želimo tu opozoriti. naj spoštujejo sprejete obveze in revidirajo načrt za ljudske grad-nie na predmestnem področju Mislimo. da se vsi zavedajo, da ne bomo mogli več pristajati na u-stalieno prakso, po kateri se najboljše kmetijske površine krivično žrtvujejo nujnosti, da se hitro izrabijo obstoječe finančne možnosti. ali zadosti stanovanjskim problemom, k; pritiskajo na upravi telje. Žal moramo tu spregovoriti tud’ o velikih gradbenih špeku ladjah, katerih ž.rtev so posred- PROTESTNA RESOLUCIJA O SOCIALNEM SKRRSTVU Kmečki zavarovanci in kmečki upokojenci, zbrani na občnem zboru Kmečke zveze dne 6. marca 1983 v Boljuncu pri Trstu, po razpravi o zelo hudih diskriminacijah na področju socialnega varstva in skrbstva, protestirajo zoper ponovno krivico, ki jo uvaja člen 5 zakonskega dekreta štev. 17 z dne 29. januarja 1983, fct ne priznava pravice do dodatka kmečke doklade otrokom kmečkih zavarovancev; zahtevajo popravek te diskriminatorske norme, da bi lahko tudi njihovi otroci uživali enake ugodnosti, ki so priznane večini delavcev, v skladu z načelom enakopravnosti in človeškega dostojanstva, kot to predvideva republiška ustava; ugotavljajo da tak nezaslišan podrejeni položaj na socialnem področju odvrača mladino, da bi se zaposlila v kmečkem sektorju in tako je vse mani mladih kmetovalcev, kar ima kvarne posledice na gospodarstvo in na družbo samo. no žal tudi naši kmetje in ki se večkrat lepo usklajujejo z določenimi političnimi igrami. V zvezi s problemi rabe teritorija je potrebno podčrtati nujnost, da se dežela in gorska skupnost resno zavzameta za rešitev problema jusarskih zemljišč s ciljem, da se ta zemljišča dodelijo skupnostim katerim pripadajo m se vključijo v kmetijsko-živinorej-ske in kmetijsko-gozdne komplekse. Statutarni organi Kmečke zveze so se v preteklem poslovnem obdobju sestajali in razpravljali ter odločali o neštetih problemih, kj jih naši člani in organizacij sama srečujejo ob svojem rednem delovanju. V tem sklopu so bili obravnavani problemi nedeljskih izletnikov, problemi motokrosa in podobnih dejavnosti, ki povzročajo hudo škodo kulturam pri čemer prihaja do nespoštovanja zasebne lastnine in opravljenega dela. V delovanju organov se nam zdi potrebno opozoriti tudi na prispevek, ki smo ga dali pri ustanovitvi konzorcija »Naša zemlja* in v celotni aferi v zvezi z razlastitvami za realizacijo hitrih cest na Tržaškem. Na rezultate tega boja, ki smo ga začeli zaradi spoštovanja naših pravic, lahko gledamo kot na drugo veliko dobljeno bitko, kot je že dejal naš predsednik. Nanjo lahko gledamo z velikim zadoščenjem ne samo zaradi tehničnih in materialnih dosežkov temveč predvsem zaradi enotnosti, skupne akcije in odločnosti, zaradi vrednot, k) smo jih v tem boju izrazili na ravni celotne naše skupnosti. Tem vrednotam moramo omogočiti rast in jih braniti pred vsakršnim oportunizmom in partiku-larizmom, tudi političnim. Posebno pozornost so statutarni organi ix>svetili stikom „ raznimi oblastmi, ustanovami, organizacijami, političnimi n družbenimi silami. da bi skupno poiskali primerne rešitve problemov, o katerih smo govorili, pa tudi drugih. V tem smislu smo večkrat presojali možnosti, da vzpostavimo st;ke in tudi sodelovanje z Zvezo neposrednih obdelovalcev. Toda v teh naših težnjah nismo želi u-spehov. Ža1 so stik’ med organizacijama še vedno na ravni spopada, kar gotovo ne koristj interesom kmetijstva Do spopada pa ne prihaja toliko na poklicno strokovnem področju, temveč predvsem na politični ravni. Menim«,, da tudi v bodoče ne bomo mogli imeti drugačnih stikov s to organizacijo, vsaj d«>kler ne bo tržaška Zveza neposrednih obdelovalcev odločila, da postane avtonomna v svojem delu in prereže ponkovino. ki io veže na stranko Krščanske (iemokracije, oziroma dokler ne bo ta st/anka spremenila svoje politike do našega kmetijstva in do naše skupnosti. V nadaljevanju je tajnik Bukavec navedel podatke o delovanju Kmečke zveze, o čemer bomo pisali v jutrišnji številki. ATLETIKA NA DVORANSKEM EP V BUDIMPEŠTI Bikova (SZ) preskočila 203 cm! Gr« za nov absolutni SR v skoku v višino - Odličen tudi Munkelt (NDR) - Zdravko-vicu (Jug.) zlato v teku na 3000 m - Srebro za Possamaijevo, bron za Masullovo BUDIMPEŠTA — Na 14. evropskem dvoranskem prvenstvu v a-tletiki ni bilo mnogo slovitih imen, a nekateri rezultati so bili kljub temu zelo dobri. Med vsemi izstopa absolutni svetovni rekord sovjeti-nje Bikove, ki je v skoku v višino preskočila 203 cm. Za izreden podvig je poskrbel tudi vzhodnonemški atlet Thomas Munkelt. ki je na razdalji 60 m ovire postavil v času 7”48 nov svetovni dvoranski rekord. Do zlate kolajne se je v drugem dnevu EP dokopala tudi Jugoslavija po zaslugi Dragana Zdravkovima, ki je zmagal v teku na 3000 m. Zmago si je priboril z nezadržnim finišem. Italijanki Possamai (3000 m) in Masullo (60 m) sta osvojili srebrno oziroma bronasto kolajno. IZIDI DRUGEG A DNE ŽENSKE 1500 m: 1. Kraus (ZRN) 4’16”14; 4. Dorio (It.) 4'17”42. 3000 m: 1. Sipatova (SZ) 9’04”40; 2. Possamai (It.) 9’04"41. Krogla: 1. Fibingerova (ČSSR) 20,16 m. 60 m: 1. Gohr (NDR) 7”09; 3. Masullo (It.) 7” 19. 400 m: 1. Kratohvilova (ČSSR) 49’'66. 800 m: 1. Kitova (SZ) 2’01”28. MOŠKI 5 km hoje: 1. Solomin (SZ) 19’19”93. 60 m ovire: 1. Munkelt (NDR) 7”48 (nov svetovni rekord, prejšnja znamka 7”54 Prokofjev in Čer-vanon oba SZ). Daljina: 1. Szalma (Madž.) 7'95 m. 400 m: 1. Lomtev (SZ) 46”20. 800 m: 1. Trabado (Šp.) 1'46”91. 3000 m: 1. Zdravkovim (Jug.) 7'54”43. Saronni pred Moserjem FAENZA — Na 9. krožni dirki Monti Coralli je Italijan Giuseppe Saronni v sprintu premagal rojaka Francesca Moserja. 105 km dolgo progo je prevozil v 2 urah 36’ s povprečno hitrostjo 40 km na uro. Vsi tekmovalci so na cilj prispeli v zmagovalčevem času. V 1. ITALIJANSKI LIGI Cividin - Coprcf 23:19 V 18. kolu prve rokometne lige je tržaški Cividin izbojeval rutinsko zmago v tekmi proti skromnemu Co-prefu. a z igro prav gotovo ni zadovoljil. IZIDI Follonica - Cassano 30:29; Cividin - Copref 23:19; Jomsa - Rimini 24:21; Forst - Rovereto 15:15: Gae-ta - Napoli 24:14; Scafati - Wam-pum 36:25. LESTVICA Cividin 33; Cassano, Wampum in Gaeta 23; Forst 21; Scafati 19; Rovereto 18; Rimini 17; Jomsa 16; Follonica 14; Copref 9; Napoli 0. NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI Prvenstvo zopet zanimivo Roma izgubila doma proti Juventusu - Inter praznih rok sredi Milana Nepričakovan poraz Verone proti Catanzaru - Udineseju le točka Z zmago v Rimu je Juventus spet poživil zanimanje za italijansko prvoligaško prvenstvo, za katerega je še pred nedavnim kazalo, da se bo končalo v znamenju absolutne premoči Rome. Turinčani so Rimljane premagali z dvema goloma v zadnjih minutah srečanja, potem ko je Falcao prvi povedel. Za vodilnima na lestvici zeva čedalje večja praznina. Verona je s porazom v Catanzaru dokončno «u-sahnila*. Inter pa je s ponovnim porazom na domačem igrišču dokončno spravil v predalček sanje ojjvr-stitvi pri vrhu. V ospredje se spet prebija Fiorentina. a njen zaostanek je prevelik, da bi lahko še računala na osvojitev državnega prvenstva. kar velja tudi za Torino. Kar zadeva Videmčane pa je spet vse po starem. Po zmagi z Ascoli-jem je Udinese spet podaril točko na domačem igrišču. Tokrat mu jo je iztrgala Genoa. ki je izkoristila zares slab dan videmčanov. ........................................................................................iiiiimh MEDNARODNA DIRKA V ORGANIZACIJI ŠD ADRIA KOLESARSTVO Puljčanu Brunu Buliču 7. Trofeja ZSŠBI» Na drugo mesto se je uvrstil odlični Primož Čerin - Organizacija brezhibna Na startu 95 kolesarjev iz Italije in Jugoslavije - UC Riese osvojil ekipno nagrado Bruno Bulič, član puljskega Siporex, je osvojil nedeljsko mednarodno amatersko dirko za 7. »Trofejo ZSŠDI», ki jo je odlično priredilo lonjer-sko ŠD Adria. Lonjerski športni delavci so se tako zopet izkazali kot odlični organizatorji in so bili seveda tudi deležni laskavih pohval. Dirke se je udeležilo skupno 95 kolesarjev iz Italije in Jugoslavije. Lspehu prireditve pa je pripomoglo tudi zelo lepo vreme, tako da se je na startu In na cilju zbralo le res lepo število ljubiteljev tega športa. Že od samega začetka je bilo jasno, da bo dirka dokaj napeta. Kolesarji so namreč sprožili več napadov, ki pa so se izjalovili. 25 km pred ciljem pa je silovit napad sprožil Primož Čerin, član ljubljanskega Roga. ki je v nekaj km pustil daleč za sabo skupinico kolesarjev. Dosedanji zmagovalci 1977: Atos Samarosa (SCO. Botec-chia); 1978: Pierluigi Sala (La Nuo-va Biaggio Milano); 1979: Ivica Čo-lig (Metalliacommerce Zagreb); 1980: Francesco Ganeva (GS Monti Guerciotti); 1981: Mauro Longo (Tiesse Spinazze Treviso); 1982 Mauro Longo (Tiesse Spinazze Treviso); 1983: Bruno Bulič (Siporex Pulj). Vse je tudi kazalo, da bo odličnemu Čerinu podvig uspel in da se bo sam predstavil na cilju. Le 200 m pred ciljem nad Lonjerom pa ga je dohitel Puljčan Bruno Bulič in ga po silovitem sprintu tudi premagal. Čerin je bil zares «tragični junak* te dirke. Za njegovo odlično vožnjo pa je prejel zaslužene pohvale od vseh. «Očitno sem prehitro sprožil napad. Mislil sem namreč, da do cilja manjka le kakih 15 km. Pošteno pa sem se uštel. Sicer pa nisem imel kaj oklevati. Le s silovitim napadom sem lahko upal na zmago.» je dejal po dirki Čerin. »Zadovoljen sem z zmago. Nisem pričakoval, da bi lahko osvojil to dirko. Res proga ni bila zelo naporna. pa tudi konkurenca italijanskih kolesarjev ni bila najhujša. KOŠARKA PRVENSTVO A l LICE Nastopili pa so vsi naši najboljši] talijanske amaterske reprezentance kolesarji in prvo mesto na tej dirki I Gregorija, predsednika tržaške in je zato zame lep uspeh,» je pristavil zmagovalec Bruno Bulič. Glavni organizator nedeljske prireditve Radi Pečar pa je dejal: »Mislim, da je bila dirka zelo zanimiva, borbena in tudi tehnično na dokajšnji kakovostni ravni, o čimer priča tud: visoka poprečna hitrost. Tudi z organizacijo smo zadovoljni. Gre pa tudi omeniti, da Tako na cilju Goričani uspešni V Bologni so premagali moštvo Latte Sole ■ Poraz Tržačanov doma proti favoriziranemu Sinudyneju Bic — Sinudyne 72:77 (35:45) BlC: Harper 28 (10:16), Robinson 12, Bertolotti 7 (1:3), A. Tonut 15 (5:8). Valenti 4, Fabbricatore 6. Čuk, Agostinis, Zarotti, R. To-nut. SINUDYNE: Fredrick 10 (4:7), Rolle 9 (3:5), Brunamonti 8, Vil-laUa 14. Generali 2. Bonamico 24. Fantin 10 (2:3), Goti, Govoni, Ma-setti. 72:77 91:87 91.86 75:81 93:88 91:79 IZIDI 29. KOLA Bic - Sinudvue Seavoliid - Ford Larrei a - Cidneo I afte Sole - San Bencdetto Binova - Honky Biliy - Lebole Cagiva - Bancoroma Bei Ioni • Lebole LESTVICA Bil]y Milan 44, Bamoroma Rim in Scavolini Pesaro 42, Sinudjue liokigna, Foid Canlu in Berloni Turin 40, Cagiva Varese 34. San Be-nedelto Gorica 28, Cidneo Brescia in Peroni Livorno 26, lIonky Fa-briano in Bie Trst 24, Carrera 22, Latte Sole Bologna 16. Lebole Me-stre 12. Binova Rieti 4. PRIHODNJE KOLO (13, 3.) ?innd.i»e B!Uy, Honkv - Scavolini. Bancoroma - Berloni, Ford -Binova, Lebole - Cagiva. Cidneo -latte Sole. San Benedetto - Carter a. Peroni - Bic. Jacopini 2, Dal Bian, Zatti in Tar-dini. SAN BENEDETTO GORICA: Va-lentinsig 4, La Garde 15, Ardessi 15, Pieric 7. Mayfield 27, Vazzoler 11. Sfiligoi 2. Biaggi, CeccheRi in Nobile. Goriški košarkarji so v Bologni izbojevali zmago, ld jim bo verjetno omogočila nastop v «ptay-off*. Gostje so naleteli na dobro razpoloženega nasprotnika, ki v tem srečanju res ni imel kaj izgubili, Osrednja tekma 29. kola pa je bila v Pesaru med domačim Sca-vcMnijem in Fordom iz Cantuja. Zmagali so domačini, ki sedaj dm 77:82 i iijo drugo mesto z Bancoroma, ki 77:78 j je ostal praznih rok v Varese ju. Za “■''""'največje razočaranje pa je tokrat poskrbel vodeči Billy. ki je doma izgubil s Peronijem. Dve točki u-panja je izbojevala Carrera. Bruno Bulič L Bruno Bulic (Siporex Pulj), ki je prevozil 119 km v 2.50’ s poprečno hitrostjo 42 km na uro. 2. Čerin (Rog Ljubljana) po 3” 3. Mazzoceo (UC Riese) po 5’10” 4. Zonta (E. Mainetti) 5. Zanella (UC Riese) 6. Rnjakovič (čukarički Beograd); 7. Bottan (Sandonatese); 8, Pavlovič (čukarički Beograd); 9. Valčič (Siporex Pulj): 10. Piecolo (UC Riese); tl. Borsoi (Boteechia Treviso); 12. Kridikar (Astra Lj»blja-na); 13. Vida (Ricreativa Marsa no); 14. Tarlao (Ricreativa Marsa-no) 15. Čok (Ricreativa Marsano) vsi v času Mazzocra. Prvo mesto v ekipni konkurenci je osvojil UC Riese. IZIDI 22. KOLA Avellii*) . Napoli 0:0 Catanzaro - Verona 2:1 Fiorentina - Cesena 4:0- Inter - Piša 0:1 Roma - Juventus 1:2 Sampdoria - Ascoli 1:1 Torino - Cagliari 3:2 Udinese - Genoa 1:1 LESTVICA Roma 31; Juventus 28; Verona 27: Fiorentina, Inter in Torino 25; Udinese 23; Sampdoria 22; Genoa 21; Avellino 20: Piša. Ascoli in Ca-gliari 19; Cesena 18; Napoli 17; Ca-tanzaro 13. PRIHODNJE KOLO (13. 3.) Ascoli - Inter: Cagliari - Fiorentina; Cesena - Sampdoria; Genoa -Catanzaro; Juventus - Avellino; Napoli - Torino; Piša . Roma; Verona - Udinese. 2. italijanska liga Lazio in Milan sta se z gostovanj vrnila z dvema dragocenima točkama, s čimer sta najbrž dokončno u-trdila položaj na vrhu lestvice. V boju za tretje mesto se Catania, Cavese in Como niso izkazali, saj so na domačem igrišču igrali neodločno, Cremonese pa je celo izgubil. IZIDI 22. KOLA Arezzo - Varese 0:0, Bari - Milan 1:4, Bologna - Perugia 3:1, Canipo-basso - Foggia 1:0, Catania - Ata-lanta 0:0, Cavese - Pistoiese 0:0, Como - Reggiana 1:1, Cremonese -Lazio 0:1, Monza . Palermo 5:1, Sambenedettese - Lecee 0:0. LESTVICA Milan in Lazio 32; Cavese 29; Catania. Como in Cremonese 28; Arezzo 26; Lecce 24; Varese, Palermo in Campobasso 23; Sambenedettese, Atalanta in Bologna 22; Perugia 21; Monza 20; Pistoiese, Reggiana, Foggia in Bari 19. KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO Kontovel - Don Bosco 82:95 (42:44) KONTOVEL: Ban 13, Štoka 10, Kneipp 3, čuk 32, Lisjak 14, Buka-vec, Daneu, Starc 10. SODNIKA: Rovis in Ugrin. PON: Lisjak (27), Štoka (56). Kontovelci so v tem srečanju zelo dobro začeli in v 12. min. povedli s 24:12. Žal, pa sodnik* nista bila ravno najbolj naklonjena našim in vodstvo je kaj kmalu splahnelo. V nadaljevanju pa so si gostje, predvsem zaradi višinske prednosti, priigrali zanesljivo prednost, in, tudi zmagali. ... ■pri Kontovelu je zlasti dobro i-gral Čuk, odlično pa je opravil svo- jo nalogo tudi Renato Kneipp. (H.L.) IZIDI 16. KOLA Kontovel - Don Bosco 82:95 SGT - Bor Radenska 95:70 Polet - Ferroviario v četrtek GMT - Časa del Frigo 75:100 Saba - CUS Trst 83:64 Radiograf - Stella Azzurra 69:78 Scoglietto - Libertas 66:67 LESTVICA Don Bosco 26; Ginnastica Triesti-na 24; Časa del Frigo 22; Scoglietto in Grandi Motori 20: Bor Radenska, Ferroviario in Stella Azzurra 18; Radiograf in Libertas 16: Polet 14; Kontovel 6; Saba in CUS 2. Polet in Ferroviario imata tekmo manj. (M.R.) PRIHODNJE KOLO BOR RADENSKA - Časa del Frigo (12. 3. ob 20.30), Ferroviario -KONTOVEL (13. 3. ob 11.00); Scoglietto - POLET (13. 3. ob 11.00); CUS - SGT; Stella Azzurra - GMT; Radiograf - Saba; Libertas - Don Bosco. V 3. ITALIJANSKI LIGI TRIESTINI TOČKA Osvojila jo je na gostovanju v Trentu Trento - Triestina 0:0 TRENTO: Pease, Dall'Oglio, Lu-gnan. Dal Dosso, Vio, Moro, Villa-nova (87. min. Fruet), Tclch, Gori (58. min. Sartori), Lutterotti, D’A-gostino. TRIESTINA: Nieri, Costanzi, Tre-visan, Leonarduzzi, Mascheroni, Pa-sciullo. De Falco, Tolfo (75. min. Zanini), Mariani, Ruffini, Ascagni. Trisetina je z veliko lahkoto o-svojila točko v Trentu. To pa je tudi Se kar pričakovano, saj je Trento dokaj skromna ekipa, predvsem v obrambi. Nedvomno je točka, ki so jo osvojili Tržačani, pomembna, toda menimo, da bi lahko tržaška ekipa v Trentu tudi osvojila obe točki. Vsekakor pa moramo reči. da če je Triestina nekoliko v krizi (bližnja pomlad?) tudi ekipe, ki jo zasledujejo. doživljajo podobne trenutke. V nedeljo so vse ekipe namreč remizirale, tako da se položaj na vrhu lestvice ni spremenil. Ako lahko prištevamo med logične in pre-vidljive izide neodločene rezultate med Pro Patrio m Padovo ter med Riminijem in Spalom (deželni derbi!), tega gotovo ne moremo trditi za domače delne spodrsljaje Carra-reseja (0:0 z dokaj skromno Piacenzo) in Vicenze (spektakularni 3:3 s šibkim Fanom). Edina tekma, ki se ni končala z neodločenim izidom, je bila v Brescii, kjer je nekoliko nepričakovano zmagala Sanremese. S tem porazom je Brescia v zelo nevarnih vodah. IZIDI 23. KOLA Brescia - Sanremese 2:3 Carrarese - Piancenza 0:0 Forli - Rondinella 0:0 Vicenza - Fano 3:3 Parma - Mestre 0:0 Pro Patria - Padova 1:1 Rimini - Spal 1:1 Trento - Triestina 0:0 Treviso - Modena 1:1 LESTVICA Triestina 32; Carrarese 30; Padova 29: Rimini 28; Vicenza 27; Parma 24; Mestre 23: Sanremese, Spal 22; Pro Patria, Piacenza, Treviso, Trento 21; Modena 20; Ron-dinella, Brescia 19; Fano 18; For-li 17. niiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitnfiiiii«nniiiiiiiiiiiiminiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiin« ili :Jil.. Nadaljevanje ne obeta nič dobrega Povratni del prve jugoslovanske nogometne lige se ni začel naj-_ bolje, Nasprotno! Kar zaslirblju-I; joča je nogometna predstava ju-1 goslovanskih prvoligašev v prvem kolu. Vodilna moštva (Partizan. Dinamo in Radnički) so namreč ostali praznih rok (to pa tudi ni najbolj «tragično»), zaskrbijo pa slaba igra skoraj vseh moštev. »s Pa tudi strelci se niso proslavili: skupno je padlo le 16 zadetkov. Že sobotna «generalkaz po TV ni obetala nič dobrega. V Novem Sadu sta namreč domača Vojvodina in ljubljanska Olimpija igrali tako slabo. da slabše nista mogli. «Tragični junak* srečanja pa je bil Olimpijin nogometaš Martino-vič, ki je zgrešil stoodstotno priložnost za zadetek. Sedaj pa s presenečenji kola. Vodilni Partizan je gostoval v Osijeku. Stalno je imel pobudo v svojih rokah, ostal pa je praznih rok. saj so domačini dosegli zelo dep zadetek s Kaliničem. Zagrebški Dinamo je kot gost v Skopju okusil grenkobo poraza. In praznih rok je ostal tudi niški Radnički v Tuzli. Beograjska Crveiia zvezda pa se zadovoljna vrača s težkega gostovanja v Sarajevu in dokaj zadovoljni so s točlco tudi hajdukovci (v Mostarju je vedno dokaj težko. . .) Edino moštvo, ki je zmagalo v gosteh, je sarajevski Željezničar, ki si je «privoščil» zadnje-uvrščeno Galeniko. Glede spodnjega dela lestvice pa gre omeniti izredno pomembno zmago Beograda doma proti Dinamu iz Viukovcev. IZIDI 18. KOLA Vardar - Dinamo (Z) 2:1 Osijek - Partizan 1:0 Velež - Hajduk 0:0 Sarajevo - C. zvezda 1:1 Rijeka - Budučnost 2:0 Galenika - Željezničar 1:2 Slobcda - Radnički 2:0 Vojvodina - Olimpija 0:0 Beograd - Dinamo (V) 2:0 goriške kolesarske zveze Cotturja, oz. Feriga ter ostale. (B. Lakovič) PRVENSTVO C-2 LIGE Mira — Gorizia 3:1 (1:0) GORIZIA: Colavetta, Grazzolo, Marassi, Lazzara, Grillo, Comisso, Modestini, Antoniazzi (Zanetti), Ber-toia, Codarin, Colombo (Macri). Goričani so tudi v Miri potrdili, da preživljajo krizno obdobje, ki je verjetno povezano tudi s položajem vodstva ekipe, ki je precej razočarano nad odzivom publike. To je tudi botrovalo, da so e pri vodstvu ekipe odločili, da bodo ob koncu prvenstva, po vsej verjetnosti, prodali vse igralce ter ekipa naj bi prešla v nižjo ligo, med amaterje. Glede nedeljskega srečanja je treba povedati, da so gostje igrali precej slabo in to še posebno v o-brambi. kar so dobro izkoristili domačini in trikrat zatresli Cola-vettovo:! mrežo. LESTVICA Partizan 25; Dinamo Zagreb 24; Radnički 22, Sarajevo, Željezničar. Hajduk in Crvena zvezda 20; Vardar in Budučnost 18; Slobcda in Osijek 17: Rijeka. Velež. Dinamo Vinkovci in Vojvodina 16; Olimpija 15: Beograd 13; Galenika 11. PRIHODNJE KOLO (13. 3.) Partizan - Sarajevo; Dinamo (V) . Radnički; Velež - Sloboda; Hajduk - Osijek; C. zvezda -Rijeka; Budučnost - Vardar; Dinamo (Z) . Vojvodina; Olimpija - Galenika; Željezničar - Beograd. KOŠARKA PO 22. KOLU PRVENSTVA C-l LIGE Jadran zaostaja le dve točki za vodilnim nam je bilo vreme še kako naklonjeno.* Po dirki je sledilo bogato nagrajevanje, kateremu so prisostvovali tudi številni gosti, med katerimi naj omenimo konzula SFRJ v Trstu Nikoliča, delegata BSJ Petroviča. predsednika deželne kolesarske zveze Polesa, predsednika ZS ŠDl Kalana, zveznega kapetana i- Dvaindvajseto kolo prvenstva C-l lige je zahtevalo dve ugledni žrtvi. Vodilni Caveja je v Pistoii gladlco izgubil v tekmi z Maltintijem. Vi-cunza pa je kar pred domačimi gledalci prepustila točki Pacheri, sobotnemu nasprotniku Jadrana. Prav moštvo iz San Bonifacia je torej poskrbelo za največje presenečenje kola in dokazalo, da zna biti zelo nevarno. Imtos je Pachera igrala zelo spremenljivo, saj je v 22 tekmah izbojevala samo osem zmag. Nedeljski podvig pa priča o tem, da gre za potencialno zelo solidno moštvo, katerega položaj na lestvici ne odraža prave moči. S sobotno zmago je Jadran potisnil Canello na sedmo mesto prvenstvene lestvice, še pomembnejši pa je podatek, da so jadranovci vzpostavili sebi v korist razmerje v koših s tem nasprotnikom, s čimer so g bržkone izločili iz boja za «play-offs». Nasploh so. kar se tega tiče, naši igralci v zelo ugod nem položaju. Na sedmem mestu je obtičal tudi videmski Eurocar, ki je izgubil v furlanskem derbiju s pordenonskim Cisom. Gostje so bili za Videmčane premočen nasprotnik, saj ni bila njihova zmaga praktično nikoli v dvomu. Prihodnje kolo spet obeta vrsto zanimivih razpletov, saj dosedanji izidi kažejo, da ni več nobeno gostovanje lahko. Poleg srečanja v San-Bonifaciu je za nas zanimiv še dvoboj med Cavejo in Castelfran-eom. Če se bo vse izteklo kot upamo. bodo jadranovci že v prihodnjem kolu ostali v družbi le treh nasprotnikov, morda pa še manj. Prvič po dolgem času obstaja torej možnost, da sežejo «plavi» po enem izmed prvih štirih mest brez nezaželenih sopotnikov. IZIDI 22. KOLA Pnriorecanetl - Sjsdata 92:93 Maltinti - Caveja 97:82 Stcfanel - Pino 72:83 Vieenza - San Bonifacio 66:71 JADRAN - Canella 91:74 Eurocar . Cis 76:88 Castelfranco - Teramo 86:72 Castiglione - Bodrio 92:94 LESTVICA Caveja 22 16 6 1869:1723 32 Cis 22 15 7 1820:1671 30 JADRAN 22 15 7 1877:1731 30 Vicenza 22 15 7 1817:1745 30 Castelfranco 22 13 7 1663:1594 20 Eurocar 22 14 8 1874:1806 28 Canella 22 14 8 1733:1691 28 Teramo 22 11 11 1811:1800 22 Maltinti 22 11 11 1732:1666 22 Stefane) 22 10 12 1712:1729 20 Pino 22 9 13 1620:1822 18 San Bonifacio 22 8 14 1755:1829 16 Budrin 22 8 14 1701:1794 16 Castiglione 22 5 17 1663:1858 10 Portorecanaii 22 5 17 1635:1953 10 Sjsdata 22 5 17 1767:1842 10 PRIHODNJE KOLO (12. 3.) San Bonifacio - JADRAN (V San Bonifaciu ob 20.30); Caveja - Castelfranco; Sysdafa . Maltinti; Por-toreeanatl - Vicenza: P'no . Canella; Castiglione - Sfefanel; Teramo -Eurocar; Cis - Budrlo. FINALE KORAČEVEGA POKALA Danes v Berlinu Šibcnka-Limoges Danes se bosta v Berlinu v finalu košarkarskega Koraeevega (Mikala spoprijela Šibenka in francosko moštvo Limogesa. Ponavlja se tako finale prejšnjega leta, ko sta v Padovi igrali isll ekipi. Tedaj pa so zmagali Francozi. ODBOJKA Pokal Sovjetinjam REGGIO E5HLIA - Medin iz Odese (SZ) ,je zmagovalec evropskega pokala pokalnih prvakinj. Na drugo mesto so se uvrstile praške igralke Rdeče zvezde, tretje pa so Lile odbojkarice italijanskega Nel sena. TENIS V DAVISOVEM POKALU Italija - Irska 3:2 Argentina - ZDA 3:2 REGGIO CALABR1A - S tesno zmago v dvoboju z Irsko je italijanska teniška reprezentanca napredovala v drugo kolo Davisovega pokala. Kljub zmagi pa je dvolroj jasno pokazal, da so za Italijo minili zlati časi lahkih uspehov in prestižnih zmag. Razen Barazzultija ni v Italiji več nobenega vrhunskega igralca, čedalje slabša pa je povrhu še dvojica Bertolucci - Panat-ta. M'adi Claudio Panatta pa očitno še ni sposoben večjih podvigov. Izida zadnjega dne; Dovle - C. Panatta 3:1 (1:6, 6:3, 6:4, 6:4) Barazzutti - Sorenson 3:0 (6:0, 6:3, 6:3) Med ostalimi izidi prvega kola velja prtdvsem omeniti zmago Argentine nad ZDA. V odločilnem srečanju je namreč Vilas piemagal MeEnroeja s 6:‘4, 6:0, 6:1. Argentina jc lako premagala ZDA s 3:2 in se bo v prihodnjem kolu spojvadla prav z Kalijo. mmmm j« .. .......................................................... ........................................ V zadnji tekmi pred domačim občinstvom je Bie doživel predviden poraz proti Sinudjncju, ki sedi v ožji krog favoritov za državni naslov. Bolonjčani so dokazali, cia so zelo homogena ekipa, ki razpolaga s sedmimi enakovrednimi igralci. T, žašanom pa se je poznalo, da so že neko iko »sproščeni*. Kljub temu. da so bili domačini nekoliko odsotni, Boonjčani pa so že m.slili na «piay off», je bila tekma dokaj prijetna. Pri Sinudyne-ju sta se izkazala predvsem Vii-ialta in Bonamico, ki sta točno zadevala od daleč, pri Biču pa je Harper odigral eno svojih boljših tekem in navdušil občinstvo z nekaterimi blokadami v obrambi ter efektnimi potezami v napadu. Odpovedal pa je Bertolotti, ki nosi sicer lep del zaslug, da se je ekipa rešila izpada (Marko) Latte Sole — San Benedetto 75:81 (38:36) LATTE SOLE BOLOGNA: Gualco 12, Bergonzoni 12. Bradshavv 18, Boberts 15, Borgbese 10, Mina 6, Slovenske odbojkarske ekipe v rarnih prvenstvih . Slovenske odbojkarske ekip. v raznih prvenstvih . Me odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih HH Z nastopom naših ekip v prvi soboti marca meseca smo lahko izredno zadovoljni. Vso pohvalo zaslužijo odbojkarice Sokola Mebla, Bora Intereurope in Sloge. Nabre-žinke so po prvem delu zaključile prvenstvo s 6 točkami na prvem mestu lestvice in so na več kot dobri poti za obstanek med drugo-ligasi. Vse večje izglede ima, da se reši pred najhujšim tudi Bor Interen' o;.a, ki je pospravil drugi zaporedni par točk. Po štirih zaporednih spodrsljajih je Sloga v derbiju premagala CUS in se je tako znebila zadnjega mesta na lestvici. Po dveh kolih imajo odbojkarji 01ympie Terpin in odbojkarice Brega lepe možnosti za kakovostni skok, oziroma napredovanje v C-l ligo. Drugič zaporedoma je bila uspešna Juventina Belca in tudi videmski Volley Bali je moral pre dati točki samo po treh nizih igre. »Točki upanja* so tokrat (Mspra-vile zastopnice Kontovela Electronic sliop. Tako za moško kot tudi žensko šesterko Bora postaja vse bolj problematičen obstanek v C-2 ligi. Potem ko so bile Jemlje v prvem kolu proste, niso najbolje pričele odločilnega dela prvenstva plesa za obstanek v D ligi. V isti ženski ligi pa igra Sloga v skupini boljših, a je izgubila tudi drugo prvenstveno tekmo. V edinem slo venskem derbiju je goriška 01ym- pia Bertolini premagala sredi Nabrežine domači Sokol. To je bil prvi uspeh Goričank in drugi zaporedni spodrsljaj Nabrežink. Skupno so odigrali 12 tekem v višjih ligah. Naše šesterke so izbojevale 18 od 24 možnih točk. Ob vsem tem je potrebno upoštevati derbi, kjer je morala ena slovenska ekipa obvezno zmagati. Končni izkupiček je 66.6 odst., kar je mnogo več kot pred tednom. ŽENSKA B LIGA IZIDI 5. KOLA Skupina za napredovanje Spinea Nervesa 3:0, CUS Padova II Pellicano 3:2, Albatros - Mogliano Vcneto 3:0. LESTVICA Pallavolo Spinea 10, CUS Padova 8, Pellavolo Nervesa. II Pellicano Fratte in Albatros Treviso, Mogliano Veneto 0. PRIHODNJE KOLO (12. 3.): Albatros - Spinea, CUS Padova - Ner-vesa, Mogliano Veneto - H Pellicano Skupina za obstanek IZIDA 4. KOLA Viaggi Leonardi Sokol Meblo 2:3: Bor Intereuropa - Volley Co negliano 3:1. LESTVICA Sokol Meblo 6, Itas Fiume Veneto. Voliey Conegliano Veneto in Bor Intereuropa 4, Viaggi Leonardi Padova 2. mmm PRIHODNJE KOLO (12. 3.): Bor Intereuropa - Sokol Meblo. Itas Fiume Veneto - Conegliano Veneto. ŽENSKA C-1 LIGA IZIDI 5. KOLA Skupina na napredovanje OMA Olympic - Olimpia Teodora 3:1, Sloga - CUS Trst 3:2, Virtus - International 3:0. LESTVICA OMA 01ympic Trst 10, Olimpia Teodora Ravenna 8, Virtus Taglio di Po 6, International Monselice 4, Sloga 2 CUS Trst 0. PRIHODNJE KOLO (12. 3.): Vir-tus - OMA Ol.vmpic, Sloga - International - CUS Trst. MOŠKA C-2 LIGA IZIDI 2. KOLA Skupina na napredovanje Matallurgica - 01ympda Terpin 1:3; Asso Calzature Maniago -Vecchia Pallavolo Trst 3:0, Hiter 1904 Trst - Vrni 3:1. LESTVICA Asso Calzature Maniago in O lympia Terpin Gorica 4, Hiter 1904 Trst in Metallurgica Povolctto 2, Vecchia Pallavolo Ti st in Vivil Terzo d’Aquileia 0. . PRIHODNJE KOI.O (12. 3.); O-lympia Terpin - Asso Calzature, Vecchia Pallavolo Trst - Vivil, Metallurgica - Inter 1904. Skupina za obstanek Ginnastica Spilimbergo - Rangers 1:3, Juventina Belca - Volley Bali Videm 3:0, Rozzol - Bor JIK Banka 3:2. LESTVICA Juventina Belca Štandrež in Ran-gers Videm 4, Volley Bali Videm I : /ILPINE CAR AUDIO HI-FI CAR Vam na uslugo za PRODAJO - NAMESTITEV - POPRAVILA AVTORADIA IN PROTITATVINSKIH NAPRAV TRŽIČ, Ul. Fontano: } - (el: 0481/45382 Bfea*. /ILPINE VlT CAR AUDIO STSTEMS in Rozzol Trst 2. Ginnastica Spilimbergo in Bor JIK Banka 0. PRIHODNJE KOLO (12. 3.): Ran gers - Juventina Belca, Vol)ey Bali Videm - Bor JIK Banka, Ginnasti-ra Spilimbergo - Rozzol. ŽENSKA C-2 LIGA IZIDI 2. KOLA Colloredo Celinia 1:3, Breg Sangiorgina 3:0, Kennedy - Donatello 3:2. LESTVICA Breg in Celinia Maniago 4, Ken-nedy Videm in Sangiorgina S. Gior-gio di Nogaro 2, Donatello Videm In Colloredo Pasiau di Pralo 0. PRIHODNJE KOLO 02. 3.): Ce linia - Breg, Sangiorgina . Dona tello Kennedy. Skupina za obstanek Kontovel Electronic Sliop - Agi Gorica 3:0, Libertas Martignacco - Julia 2:3, Fontanafredda Bor 3:0 LESTVICA Julia Trst 4. Fontanafredda. Kontovel Electronic Sliop, Agi Gorica in Libertas Martignacco 2, Bor 0. PRIHODNJE KOLO (12. 3.): Agi Gorica - Libertas Martignacco, Ju lia - Bor, Kontovel Electronic Sliop - Fontanafredda. MOŠKA D LIGA Skupina za obstanek IZIDI 1. in 2. KOLA Pallavolo Grade/. - Libertas Tur jak 3:1, Volley 80 Duke - Nitma Pallavolo Trst 3:0. Nuova Pallavo-lo Trst - Pallavolo Giadež 1(3, Jatnlje - Volley 80 Duke 1:3. LESTVICA Volley 80 Duke Trst in Vo)ley Gradež 4. Libertas Turjak. Ja111' Ije in Nuova Pallavoio Trst 0. PRIHODNJE KOLO (12. 3): Pallavolo Gradež Vollev 80 Duke, Libertas Turjak Janilje. ŽENSKA D LIGA IZrDI 2 KOLA Skupina za napredovanje Solaris Ilalcaiilieii Goi ian 3:L Sloga Inter 1904 1:3, Lucinico * Pieiis 2:3, LESTVICA Pieris in Hiter 1904 Trst 4. Sola-ris in Italcantierj Gorian Tržič 2-Lucinico in Sloga 0. PRIHODNJE KOLO (12. 3.): Ita1' eantieri Gorian ■ Sloga, Inter 1904 - Pieris, Solaris - Lucinico. Skupina na obstanek Killjoy • Le Volpi 3:0, Vollev Club Tržič Volley Club Trst 3:0, So- kol - 01ympia Bertolini 1:3. LESTVICA Killjoy Trst in Volley Club Tržič 4, Le Volpi in Oljnipia Bertoli' tli 2, Sok il in Volley Club Trst 0. PRIHODNJE KOLO (12. 3.): Le Volpi Volle.y Club Tržič, Vottef Club Trst - 01ympia Bertolini, KiH-joy . Sckol. SMUČANJE SMUK ZA SP VASPNU Brooker prvi, Mair drugi Italijanski smučar je z vratolomno vožnjo osvojil častno mesto za Kanadčanom ASPEN — Kanadčan Todd Broo-aer te slavil v Aspnu že svojo drugo letošnjo zmago v smukih za svetovni pokal, prva letošnja smučarska preizkušnja na ameriških tleh pa je bila zelo uspešna tudi ta italijanske barve Michael Mair, 21-letni smučar iz Gornjega Poadiž-Ja, zmagovalec enega od treh su-Per veleslalomov, je po vratolomni vožnji osvojil odlično 2. mesto. Vrstni red smuka *■ Todd Brooker (Kan.) 1’47”87 2. Mair (It.) 1'48”24 3- Hoflehner (Av.) 1’48”54 ’• Weirather (Av.) 1’48”68 5-Resch (Av.) 1’48”76, 6. Muller (Svi.) 1'48”82. 7. Raber (Švi.) 148”87, 8. Cathomen (Švi.) 1’48"97. *• Ph. Mahre (ZDA) 1'49”08, 10. Pfaffenbichler (Av.) 1”49"17. Lestvica SP 1. Phil Mahre (ZDA) 225 točk, 2. Stenmark (šve.) 197, 3. Wenzel (Liecht.) 164, 4. Zurbriggen (Švi.) iol. 5. Liischer (Švi.) 160, 6. Gi-rardelli (Luks.) 148, 7. Muller (Švi.) 123. 8. Križaj (Jug.) 108, 9. Strand (Sve.) 105, 10. Weirather (Av.) 102. Philu Mahreu veleslalom ASPEN — Na včerajšnjem veleslalomu v Aspnu v ZDA, veljavnem *a svetovni pokal, je zmagal do-®ačin Phil Mahre pred Luksemburžanom Girardellijem in Švedom Stenmarkom. Švicar Julen je bil če-“Ji. Jugoslovan Jure Franko pa od-Ucen peti. Na žalost do zaključka redakcije podrobnejših vesti nismo Prejeli. Presenetljiva zmaga Anne- Flore Rey (Fr.) Mont tremblant (Kanada) ~~ Francozinja Anne - Flore Rev te Presenetljivo zmagala v nedelj 1.-1. 2. L — 1. Paperoga 2. Zirbel 3. — 1. Artegna 2. Entonse L — 1. Dalsole 2. Marcovaldo *■ — L Rutone 2. Halcade — 1. Seisatana 2. Blu Jean's kvote 1« (129 dobitnikov) — 4.300.000 lir nev. nev. 1 X 1 2 1 X 1 "2 1 skem veleslalomu za svetovni pokal. 21-letna smučarka, ki je v letošnji sezoni osvojila pred tem le eno sedmo in eno deseto mesto, je premagala vso svetovno elito z odličnim drugim tekom, medtem ko je bila po polovici preizkušnje druga za Mario Epple. Erika Iiess se je uvrstila na končno tretje mesto. vse druge favoritinje pa so odstopile že po prvem teku (Irene Epple, McKinneyeva in Wenzlo-va). VRSTNI RED VELESLALOMA 1. Anne - Flore Rey (Fr.) 2’22''48 2. M. Epple (ZRN) 2'22"57 3. Hess (Švi.) 2’23”71 4. Kronbichler (Avstrija) 2’23”72 5. P. Wenzel (Liech.) 2 24”04. 6. Harvatova (ČSSR) 2”24”27. 7. Wal-liser (Švi.) 2'24”32, 8. Fernandez (šp.) 2'24”40, 9. Kirchler (Avstrija) 2’24”41, 10. Riedl (Avstrija) 2’24”55, 15. Stevenin (It.) 2'25”64. TENIS KAIRO — Šved Sundestrom je v finalnem srečanju turnirja v Kairu premagal Španca Avendana s 6:7, 6:2, 6:0. NA VELESLALOMU NA ZONCOLANU V PRIREDBI SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA IZ TRSTA Devinčani najboljši tudi na 17. ZŠI Druga je bila Mladina, tretji pa Breg - Med ženskami je bila najhitrejša Elena Paulina, med moškimi pa Andrej Pangos Zagrizenosti tudi med najmanjšimi na nedeljskem veleslalomu na Zon-colanu ni manjkalo, kot vidimo na startu krajše proge, kjer so se pomerili v kategoriji «baby sprint* (Foto Šik) Tudi na 17. zimskih športnih igrah, drugem veleslalomu letošnjega zamejskega smučarskega prvenstva, ki ga je v nedeljo na Zoncolanu priredilo Slovensko planinsko društvo iz Trsta, je bil med sedmimi društvi najboljši SK Devin. Vrstni red pa je bil sicer povsem enak kot na tekmovanju za 5. pokal Skdanc 20. februarja v Forni di Sopra, z edino razliko, da zmaga Devina tokrat ni bila tako izrazita, saj je tedaj zbral 341 točk več od drugouvrščene Mladine, tokrat pa »le* 125 točk več. Lahko rečemo, da je tekmovanje nasploh zelo uspelo. Snega je bilo dovolj, čeprav je bil precej moker, vendar je bila podlaga še kar solidna in je zdržala do kraja. Le na dveh krajih se je pokazala trava, kar pa ni motilo tekmovalcev. Progi sta bili dve, krajša za kategorijo «baby sprint* in daljša za vse ostale. Slednja je bila precej dolga (merila je kar kilometer z višinsko razliko 180 m in 28 vrati) in je bila zelo zahtevna, saj je prisilila k odstopu kar osemdeset tekmovalcev. Velika past je naše smu- čarje čakala približno na tretjini proge (pri vratih 9, 10 in 11), kjer je položnemu nenadoma sledil zelo strm del, tako da so vrata zagledali zadnji trenutek: na tem delu so našteli okrog 40 odstopov. Tekmovanje je potekalo brez zastojev, tako da je bil trud organizatorjev res poplačan, razveseljivo pa je tudi, da se nihče ni poškodoval. Na daljši progi so bili uradni časomerilci FISI, na krajši pa je za merjenje časa poskrbelo društvo samo. Rezultate so sproti nosili v Ravascletto, kjer so prav tako sproti sestavljali lestvice, ob cilju pa so tekmovalcem in drugim postregli s toplim čajem, ki se je res prilegel, čeprav je bilo vreme toplo in sončno. Nagrajevanje je bilo v Ravasclet-tu. kjer je bilo prvotno predvideno tudi tekmovanje, kar pa slabe snežne razmere niso dopuščale. Nagrajevanje se je sicer nekoliko zavleklo. vendar ne po krivdi organizatorja, ampak zaradi nekaterih prizivov in protiprizivov, kar pa je le dokaz več, kako sta našim ljudem to tekmovanje in morebitna uvrstitev pri srcu. Vsem društvom so podelili pokale, kot so jih prejeli tudi prvi trije v moški in ženski konkurenci, ki so dosegli najboljše čase. V vseh kategorijah pa so prvim trem podelili lične plakete, v kategoriji «baby sprint* pa so z značkami nagradili vse nastopajoče. (db) IZIDI KRAJŠA PROGA «Baby sprinta MOŠKI 1. M. Šuber (M) 27”3; 2. D. Pun-tel (SPDT) 29”8; 3. M. Rolič (D) 30'’; 4. A. Purič (D) 37”; 5. I. Rolič (D) 44’”6. ŽENSKE 1. F. Rapotec (B) 30”2; 2. E. Grilanc (M) 30"4; 3. S. Sosič (M) 32”; 4. V. Šuber (M) 33”2; 5. T. Dolhar (S) 34”4; 6. N. Martelanc (P) 34”6. DALJŠA PROGA Miške 1. J. Rudež (SPDT) 51”72; 2. Ker-mec (SPDT) 1’03”97; 3. V. Fachin (SPDT) 1’06”44: 4. K. Vitez (SPDT) 1’11"62; 5. G. Pieri (D) 1’12”05; 6. NOGOMET V PRVENSTVU 1. AMATERSKE LIGE Vesna, le tako naprej! Na domačem igrišču je premagala Sangiorgino z 1:0 Vesna — Sangiorgina 1:0 (1:0) VESNA: Bubnich, Zucca, Acqua-vita, Somma, Pribac, Candotti, Bruno, Pipan, Ludwig, Jerman, Pic-chieri. SANGIORGINA: Fomasiero, Varani, Sangion, Cosso, Tomba, Mo-rettin, Biglia, Sabot, Pegolo, Dreos-si, Anzolin. STRELEC: v 35. min. Pipan iz 11-metrovke. V lepi in hitri tekmi je Vesna na domačem igrišču spravila na kolena solidno ekipo Sangiorgina. Zmaga je nedvomno zaslužena, saj tako odločne in požrtvovalne igre «plavi» (v nedeljo v oranžnih dresih) letos še niso pokazali. Vesna je takoj v začetku pritisnila. Že v drugi minuti ji je uspelo spraviti usnjo v nasprotnikovo mre-žo^'Pipanom.''ki je izkoristil kratko odbito žogo vratarja, sodnik pa je gol zaradi off sida Bruna upravičeno razveljavil. Po tčfri dogodku so skušali gostje nekoliko urediti svoje vrste, toda nikoli jim ni uspelo ustvariti konkretnih priložnosti, predvsem po zaslugi'kriške obrambe, ki je tokrat res onemogočila vsak nasprotnikov prodor. Na drugi strani sta bila zlasti nevarna Ludvvig in Bruno, toda njuna strela z glavo sta za las zgrešila cilj. Prav Bruno nosi veliko zasluge za gol, ki ga je Vesna dosegla: po lepi osebni akciji ga je namreč branilec zrušil v samem kazenskem prostoru in Pipan ni zgrešil pravično dosojene 11-metrovke. Drugi polčas je potekal v znamenju terenske premoči gostov, ki pa niso našli vrzeli v obrambi Vesne. Kriški vezni igralci in branilci so zaustavili vsako nasprotnikovo pobudo in takoj zalagali napad z uporabnimi žogami. Tako se je znašel Bruno kar trikrat sam pred vratarjem, enkrat se je to dogodilo tudi Ludwigu, toda vrata Fomasie-ra so bila v tem drugem polčasu očitno czaearana*' in rezultat se Ttr več spremenil. (Fabio) IZIDI 22. KOLA Vesna - Sangiorgina 1:0 Ron,chi - Palmanova 1:2 Pieris - Percoto 2:0 Fortitudo - C Adviser 2:0 Costalunga - S. Canzian 2:0 Torviscosa - Stock 2:1 Portuale - Pro Fiumicello 1:1 S. Giovanni - Como 2:0 LESTVICA Portuale 32 točk, Pro Fiumicello 30, Percoto 29, Costalun-ga 27, Pieris 26, Torviscosa 25, Sangiorgina in S. Giovanni 23, Ronchi 21, Fortitudo 19, S. Canzian 18, Vesna 17, Como 16, Cima Adviser 14, Stock 10. PRIHODNJE KOLO (13. 3.) Vesna . Corno, S. Giovanni -Palmanova, Portuale - Percoto, Plerfs- - Cima Adviser. For-titndp - S. Canzian, Torviscosa - Sangiorgina, Ronchi - Pro Fiumicello, Costalunga - Stock. ■Hlinil,,,...................................................................... nogomet V NEDELJSKEM 22. KOLU 2. AMATERSKE LIGE Kras nepričakovano zmagal, Zarja iztržila točko Po izenačenem prvem polčasu Primorje klonilo v nadaljevanju - Gaja igrala že v soboto l^ras — O. Supercaffe 2:0 (0:0) FR AS: Coronica, Šugan, Gnesda, Funtar, Škabar, Milič, Spadaro, !>'un. Corbatti (v 73. min. Škerk), Blažina, Sergio Olivo. OPICINA SUPERCAFFE’: Altin, Volturno, Bilardo, Palermo, Podda, “'-amperle, Dagri, Balos (v 22. min. "tez.zalira), Pase, Giovannini. Rizzo. STRELCA: v 75. min. Klun, v min. Sergio Olivo. ,y nedeljo ja Kras pripravil svo-“lm zvestim navijačem prijetno prepečen je. Po vrsti neuspešnih na-*t°Pov je tokrat pred lastnim ob-•nstvom dokaj nepričakovano, a jpsem zasluženo zmagal proti 0-pic|ni Supercaffč in se ji oddolžil za IZIDI 22. KOLA J" as - Supercaffe 2:0 '-arja . Libertas 0:0 Opicina . Primorje 2:0 "Jnggesana - Gaja 3:2 “omio - Giarizzole 1:2 ”■ Marcn - Čampi Elisi 2:2 caiv’ saj sta ekipi predvajali bre J medlo in nepovezano igro, WZi-jasnih Idej. Kraševci so zanj 8,1 na trenutke duhovito in hitro, nPa nikdar spravili v težave jmotnega vratarja. d.p. so se rdeče beli odločno v napad in popolnoma na-kfali nasprotnika. S hitrimi, pa-Hj 'mi in kombiniranimi akcija-s° večkrat spravili v težave O-P,c>"o Supercaffč. jr 30- min. je Klun z rnba kazen prostora s točnim neubran- ljivim strelom prvič premagal presenečenega Altina. Osem minut kasneje je Olivo neustavljivo prodrl po levi strani in iz precejšnje razdalje s krasnim, močnim strelom zapečatil končni izid in tako preprečil gostom vsako upanje za izena čenje. (Z. S.) Zarja — Libertas 0:0 ZARJA: Racman, Grgič (v «4. min. Beneich), Tognetti, Franco, Sossi, Križmančič, Gatta (v 87. min Lupidj). Udovieich, Damjan Ražem in Egon Fonda. LIBERTAS: Ulcigrai. Petronio, Sorrentino, Francolla. Mottica, Jannuzzi, Rakar, Rus-.ignan. Mu-sich, Mauro (v 81. min. Corsi), Felluga. Sončno vreme .je v nedeljo pri vabilo v Bazovico lepo število navijačev, ki so bolj uživali ob toplih žarkih koc ob igri svojih ljubljencev. Takoj pa moramo povedati. da so gost .je s svojo običajno razdiralno igro povsem onemogočili razpoložene bazovske napadalce, ki so tako le malokrat resneje zaposlili tržaškega vratarja. Tekma se je začela ob rahli premoči Zarje, ki je izvedla nekaj lepih napadov, toda že po nekaj minutah so Bazovci zaspali in igra se je od tega trenutka dalje odvijala predvsem na sredini V edinem resnejšem protinapadu pa so zarjani zadeli tudi vratnico. V drugem polčasu se igra ni bistveno spremenila, saj sta ekipi zaigrali še oprezneje tako da je bilo zelo težko priti do kazenskega prostora. V 61. min. je Gatta lepo streljal in premagal vratarja gostov. toda žoga je le za las zgrešila vrata. Ob koncu tekme pa moramo omeniti še edini strel Li-bertasa proti bazovskim vrat "in. ki pa ga je Racman z mojstrskim posegom odbil v kot. (Big) Opicina — Primorje 2:0 (0:0) OPICINA: Detela, Bassanese, Gherzil, Tulliani. Borroni, Doz, Vo-lo, Manzon, Botteri, Ridolfo (v 71. min. Primavera), I^narduzzi. PRIMORJE: Adamič, Štoka. S. Husu (v 73. min. V. Husu). Bezin, Angileii, Samese. Di Benedetto. Antoni, Pertot (v 85. min. Bortolotti), Vidali Caharija. STRELCA: v 54. in 84. min. Botteri. Proseško Primorje je v nedeljo v zelo važnem srečanju klonilo Opi-cini v gosteh s klasičnim izidom 2:0, medtem ko se je prvi del igre končal brez zadetkov. Po uvodni taktični razporeditvi je bilo takoj razvidno, da so rdeče-rumeni ubrali bolj obrambno igro z namenom, da presenetijo domačine s hitrimi in nevarnimi ororinapadi. Openci so torej že od vsega začetka srečanja rahlo prevladovali na sredini, čeprav ni imel vratar Adamič v prvem delu veliko dela. Tudi Proseča ni v prvem polčasu niso nikoli resneje ogrozili vrata domačinov. V nadaljevanju so bili domačini spet v rahli premoči in tudi v začetku polčasa povedli po zaslugi napadalca Botteri ja, ki se je (po predložku s prostega strela izven kazenskega prostora) spretno dotaknil žoge in neubranljivo premagal Adamiča. Sele po zadetku se je igra nekoliko razživela, saj so Prosečani takoj reagirali in spravili Opence na njihovo polovico igrišča. Toda stal- ni napadi in številne akcije niso dalj zaželenih sadov. Domačini so prišli v protinapadu še do drugega gola in obdržali osvojeno prednost do krain srečanja (H. V.) ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sovodnje — Mossa 0:3 (12:15, 7:15, 2:15) SOVODNJE: Antognetta in Adri-jana Petean, Danila Petejan. Ma-nuela Černič, Catrin Lovisutti, Ingrid in Cinzia Cotič, Nada Devetak, Vida Cian. Zapisnikarka: Marta Koren «UNDER 15» Dom — Fiat Libertas 0:2 (6:15, 7:15) Inter 1904 — Sloga B 0:2 (7:15, 5:15) NOGOMET V 3. AL NA TRŽAŠKEM Aurisina - Primorec brez zadetkov Breg z neodločenim rezultatom razočaral navijače Aurisina — Primorec 0:0 PRIMOREC; Leone. Marko Kralj, Franko Kralj, Lugnan. Finessi, Edvin Kralj, Dettori, Ritossa, Paolo Kralj (od 38. min. Valter Milkovič), Igor Milkovič. Tekma med Aurisino in Primorcem je odločala o prvem mestu v tretji amaterski ligi na Tržaškem. Obe ekipi sta občutili pomen srečanja, zato sta dobro pazili na nasprotnikov napad, kar je tudi botrovalo neodločenemu izidu. Čeprav je imela Aurisina nekaj pobude v prvem polčasu, je bil Primorec povsem enakovreden nasprotniku. Vsekakor lep in zanimiv prvi polčas je minil brez velikih priložnosti za gol. V drugem polčasu sta postali obe ekipi dokaj živčni, kar se je tudi poznalo pri kvaliteti igre. Sodnik .je moral izključiti ..dva. igralca in pokazati nekaj rumenih« kartonov. Le proti koncu tekme se je Primorec zavedel, da bi 4ahko 'kaj več pridobil in .je potisnil nasprotnike v obrambo, a brez uspeha. Ekipi sta se tako morali zadovoljiti z remijem. (Kralj) Breg — Union 0:0 BREG: Paniconi, I. Tul, Jež, Kofol. Pavletič, Dazzara, Grizonič, Kraljič, Mondo. M. Tul, Azzolin, Strnad OPOMINA: Mondo in I. Tul. Brežani so v nedel o na tekmi proti Unionu razočarali svoje navijače. Po zmagi nad Olimpio so bili vsi prepričani, da bodo prišli igralci Brega zlahka do novih točk. Res je sicer, da so nastopili z zelo IZIDI ZAOSTALIH SREČANJ Aurisina - Primorec 0:0 Breg - Union 0:0 Roiancse . Rabuiese 2:2 S. Andrea - Barbarians 2:0 SL For You GMT 2:1 LESTVICA Aurisina 31 točk, Primorec 28, S. Sergio 25, Rrianese 24 Breg 23, SL For You 20, S Vito 19, S. Andrea 18, Olim pia 17, Rabuiese 16 GMT 13 Union 12, Chiarbola 9, S. An na 7, Barbarians —1. PRIHODN E KOLO (13. 3.) SL For You . S. Sergio, O-limpla - S. Andrea, Barbarians - GMT, Chiarbola - Breg, U-nion - Roiancse, Rabuiese - Aurisina, Primorec - S. Anna. okrnjeno postavo (v prvi ekipi je prvič nastopil mladi Miloš Tul), kljub temu pa je bilo pričakovati kaj več od njihove igre. »Plavi* so imeli tekmo vseskozi v svojih rokah, niso pa resneje ogrozili nasprotnikovih vrat. Omenimo, da bodo Brežani v nedeljo spet z izredno okrnjeno postavo: poleg izključenih Peroše in Alberti-nija bosta za eno kolo diskvalificirana tudi Igor Tul in Mondo (v nedeljo ju je sodnik opomnil), odsotni pa bodo tudi poškodovani Ro-della, Jež, Pinzin in Zonta. (I. T.) Državno mladinsko prvenstvo Jadranovci tesno zgubili v Vidmu Basket Tim* w J*4frl#!$|4:’li (46:38) s JADRAN:lC^wT^rtot. Vre' mec 12, Gulič 24, Vassallo 8, Hro- vatin. Pupis 4, Rauber 29. PON: Vremec (35) Z zadnjem kolu državnega mladinskega prvenstva so jadranov-ci v nepomembni tekmi (saj so bili že izločeni iz boja za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje) tesno izgubili proti videmski peterki Basket Time. Dcmačini so bili vsekakor v vodstvu do 15. min. drugega polčasa, ko je Jadran izenačil pri rezultatu 66:66. nato še 73:73 in 75:75. vendar mu je na koncu zmaga za las ušla. Jadranovci bi tokrat lahko z lahkoto zmagali, zadostovalo bi nekaj tiste zagrizenosti, ki so jo pokazali skozi vse prvenstvo. (Niko) E. Žerjal (SPDT) 1’16 ”96; 7. Erika Paulina (D) 1’17”44; 8. C. Kodermac (SPDT) 1’32"22. Miški 1. E. Vodopivec (B) 58”76; 2. Mitja Kororovec (P) 1’00"91; 3. A. Vol-pi (SPDT) 1’03”56; 4. C. Zaina (SP DT) 1’09”59; 5. C. Malalan (M) 1’11"04: 6. A. Prelec (P) 111’ 49; 7. D. Kralj (B) 1’27”43; 8. P. Rudež (SPDT) 1’32’ 93: 9. T. Milič (P) 1’38”25; 10. B. Stopar (D) 1’44”19. Medvedke 1. M. Gherlani (SPDT) 58”63; 2. I. Sedmak (M) 1’55”14. Medvedki 1. S. Škerk (D) 1’02”87; 2. D. Sosič (M) 1’13”97; 3. M. Vodopivec (B) 1’43”76. Cicibanke 1. V. Purič (D) 53”15; 2. S Bensi (D) 1’01”03; 3. M. Stoka (D) 1’04”77; 4. O. Bresciano (M) 1’06”93; 5. V. Pangos (M) 108”77; 6. V. Kerme* (SPDT) 1’11”44; 7. K. Volpi (SPDT) 1’17”73; 8. N. Vesnaver (M) 1’18”10. Cicibani 1. K. Zidarič (D) 52”25; 2. Mojmir Kokorovec (P) 52 "33; 3. M. Franza (D) 54”82; 4. S. Kokorovec ll ■ lllt VII ■ Vt 1189 88 Vt ■ VI ■ f ■ ■ Vl>l t f • t III | tlf f ff V V ,1 BtlBVnfnBnt !V tf Wflff t • t (lt t |l( I, I ■ tCSV V,,,l ,>■■■■ ■••! •*••*•> I ■llfll,leši krivico, kdor muči, kdor ugrablja in načenja pravico do življenja, je zagrešil zločin in hudo žalil Boga.» Ob teh besedah se je stolisočglava množica s ploskanjem in vz.kliki oddolžila papežu za jasne misli. Še večje je bilo navdušenje, ko je papež spomnil, da lahko «brat umira postopoma, dan za dnem. če mu kdo prepreči svoboden pristop do dobrin, ki jih je Bog ded vsem in ne samo redk'm». V državi, kjer je samo v osmih mesecih Montovega «predsedova- nja* izgubilo življenje preko 12 tisoč ljudi, kjer mednarodne organizacije vključno s cerkvenimi obtožujejo režim genocida do Indijancev, se je papež sestal s potomci Majev. Za njih in za vse Indijance Latinske Amerike je zahteval konec trpljenja in izkoriščanja ter take življenjske pogoje, da jim omogočijo razvoj. Papež Janez Pavel II. se je zasebno sestal tudi z generalom Montom a o vsebini pogovorov se ni izvedelo ničesar. Samomor Maria leboleja AREZZO — V Castiglion Fibocchi-ju je včeraj naredil samomor 59-letni industrialec Mario Letele, solastnik tekstilne industrije «GIO-LE», v kateri je bil zaposlen pred časom tudi vodja prostozidarske lože P2 Li-cio Geli. Mario Lebole si je vzel življenje očitno zaradi težav, v katere je zašlo njegovo podjetje. V Neaplju bolničar ustrelil zdravnika NEAPELJ — V neapeljski otroški bolnici «Santobono» je včeraj bolničar Aniello Ferraioli smrtno ranil 45-letnega zdravnika Luciana Bussi-ja. Takoj potem, ko je streljal na zdravnika pa se je predal policiji- Vzrok tragičnega dogodka gre i; skati v dejstvu, da je Ferraioli prijavil neapeljskemu državnemu pravdništvu zdravnike oddelka za o-življanje «Santobona», češ da niso nudili pravočasne oskrbe njegovemu petletnemu sinčku Salvatoreju. Preiskava se je takoj začela in je še v teku: 34-letni Ferraioli pa 81 je hotel sam «priboriti» pravico. lisi dEKICČk, W IV 9^9 V * IIIX «NA BENEČANSKIH KULTURNIH DNEVIH* V ŠPETRU SLOVENOV Razviti gospodarstvo tudi v vsej Benečiji Govor je bil o posledicah in vplivu gospodarske krize na nerazvita področja (kot je tudi Beneška Slovenija) bnost ŠPETER - Rdeča nit letošnjega ciklusa Benečanskih kulturnih dne-vov je gospodarska kriza, ki je zajela ves svet in močno pogojuje življenje in obstoj nerazvitih oziroma gospodarsko obrobnih območij, kot je Beneška Slovenija. Da bi vsestransko obravnavali gospodarska vprašanja m obsnem skupaj iskali izhod iz težkega ekonomskega položaja, so organizatorji letošnjih kulturnih dnevov povabili več strokovnjakov z različnih področij. Na zadnjem srečanju BKD, ki je bilo prejšnji petek v Špetru Slove-nov, so na temo «Meje in možnosti delovanja podjetnikov in zadrug* spregovorili predstavniki organizmov. ki zastopajo male industrije, zadružnike ter zunanjetrgovinske operaterje. Zasedanje je odprl predsednik deželnega združenja malih industrij Mario Burba. ki je " v svo- Hilli Hill HIHIIIVIIIIII llllllll lUllIlllHllllllllllllllHIIHlUIIIHIIIMlHIIIinillillll Hill ll HMMIIHlMHIIIIIIMIIIIIIIIIIIMHllMMIlIHMIIMlMMI II ItltlfllM.I llllllll MIH IPIHIIMIIUII Počasna normalizacija v Bejrutu Redna libanonska vojska je včeraj prevzela oblast tudi na zadnjem pomolu v bejrutskem pristanišču, ki jc bil doslej v rokah reakcionarne «milice». Čeprav počasi, prihaja torej tudi v Bejrutu do normalizacije «»IMMmi»l*»tllMM»»tMMMMM»IIMIHIMIMMMMUHIII»»i V Beogradu se je včeraj začela tridnevna poslovna konferenca o sodelovanju med Jugoslavijo in EGS Prvi korak pri konkretizaciji sporazuma BEOGRAD — Stalnega trgovinskega primanjkljaja Jugoslavije v gospodarskem sodelovanju z EGS ni mogoče odplaviti s klasičnimi oblikami blagovne menjave kljub temu, da sporazum o sodelovanju z EGS omogoča tudi ugodnejši pristop jugoslovanskih izdelkov na tem tržišču. V razmerah neenake stopnje gospo darskega razvoja je ključno področje, kjer moramo najti rešitev, poglobitev višjih o blik gospodarskega sodelovanja. To je na včerajšnjem začetku poslovne konference gospodarstvenikov Jugoslavije in EGS v •Beogradu dejal član ZIS Janko Smole. Otvoritve konference v beograjskem centru Sava se je udeležilo več kot 300 gospodarstvenikov iz Jugoslavije in EGS. ki se bodo pet dni pogovarjali o 190 skupno predlaganih poslovnih pobudah. ...................................................„„„„„„>..„..>„1.iii.i.i,,,...........................................................,»"»•»•....................iiiuii.... Florjančič sprejel direktorja mednarodne banke BEOGRAD - Zvezni sekretar za finance Jože Florjančič ,.e je pogovarjal z izvršnim direktorjem v mednarodni banki za obnovo in razvoj Ferdinandom Van Damom. Slednji se tokrat prvič uradno mudi v Jugoslaviji, odkar so ga lani imenovali za izvršnega direktorja v svetovni banki za skupino držav, med katerimi je tudi Jugoslavija. Poleg splošnih vprašanj v zvezi s stabilizacijo jugoslovanskega gospodarstva, položajem in vlogo svetovne banke v finansiranju držav v razvoju, sta v pogovoru posebno pozornost namenila dvostranskemu sodelovanju med Jugoslavijo in omenjeno banko. Oba sta ocenila, da je sodelovanje zelo uspešno. Janko Smole je to srečanje ocenil kot pi vi korak v praktični konkretizaciji sik, razuma SFRJ - EGS. ki bo začel veljati 1. aprila in dejal, da je ta način medse bojnega sodelovanja nova metoda otega titve odnosov z več usmerjanja in skup nega programiranja, da bi premagali stihijske tokove, ki so jih najpogosteje vodili kratkoročni interesi. Zaradi takšnega stanja je delež gospodarstev držav EGS v skupnem jugoslovanskem uvozu približno 35. v nekaterih industrijskih sektorjih pa tudi več kot 50 odstotkov. Hkrati EGS v jugoslovanskem izvozu nazaduje s 26 odstotkov leta 1980 na približno 20 odstotkov v lanskem letu. Ko je opozoril, da so posledice takšnih gibanj škodljive za obe strani, je Janko Smole poudaril, da je za partnerstvo med jugoslovanskim gospodarstvom in EGS zelo pomembno zagotavljanje nadaljnjega prenosa tehnologije. s čimer se bodo zmanjšale razlike v stopnji gospodarskega razvoja in |xivečale možnosti za dolgoroč no sodelovanje na širokih temeljih. Za interesirani smo za proučitev možnosti, da bi skupna vlaganja dobila pomembnejše mesto v izvozno usmerjenih vejah. V predlogih obeh strani za ta c poslovni teden* je nadaljeval Smole, «je opaziti interes tudi za sodelovanje na tretjih tržiščih in vzpostavljanje dolgoročne proizvodne kooperacije. Vendar pa morajo bi ti takšne oblike poslovnih zvez usmerjene na resnično delitev proizvodnih p>ogra Podpredsednik komisije EGS VVilhelm mov. tržišča in poslovnega rlzika,* Haferkamp je poudaril, da je geslo teh poslovnih pogovorov, ki jih EGS prvič organizira v Evropi, industrijsko sodelo vanje, za katero obstajajo vsi potrebni pogoji. Ko je dejal, da je v času največje recesije v EGS jugoslovansko gospodarstvo uspelo povečati izvoz v te države, je izrekel priznanje v prizadevanju k uspe bom. ki jih v Jugoslaviji dosegajo pri zmanjševanju plačilnega primanjkljaja. Kar zadeva predlagane projekte o katerih se bodo gospodarstveniki pogovarjali te dni, jc opozoril, da rezultatov povsod ni treba pričakovati takoj, da pa je to dober začetek vzpostavljanja trajnega po slovnega sodelovanja. «Lelos pa sc pojavljajo znamenja izboljšanja gospodarskih gibanj v svetu: lahko rečemo, da to srečanje poteka v dobrih okoliščinah,* je ob koncu dejal Haferkamp. (dd) jem posegu poudaril pomenit) zaščite in razvoja gorskih predeli naše dežele, torej tudi Benečije, kjer gospodarski razvoj pomeni tudi hranjevanje zgodovinskih, kulturni* in jezikovnih značilnosti. Značiln® za taka področja, je dejal Burba Je> da nimajo industrijske tradicije. Za* to je treba v vsakem razvojnem na' Črtu, ki mora upoštevati razvoj malih industrij z razvojem obrtništva' male trgovine in turizma, upoštevati naravna bogastva in človeške zmogljivosti ter izkoriščati sredstva-kot sta deželni zakon 35 in zak°* 828, ki bi morala zagotovo0 gospodarski razvoj hribovitih Pj'e" delov naše dežele. Dotaknil se je rodi /prašanja osimskih sporazumov* še zlasti v tistem delu, kjer gov°j rijo o prosti coni na Krasu, ki 1)1 jo po njegovem mnenju morali raZ" širiti na ves obmejni pas. Z njim pa se ni strinjal predsed-nik videmske trgovinske zbornice va predsednik furlanske delegacije P'} italijansko - jugoslovanski trgovin8*'1 zbornici Gianni Bravo. V svoje® |xisegu se je Gianni Bravo osredotočil na vprašanje mednarodnega gospodarskega sodelovanja in zlas-i sodelovanja z Jugoslavijo. Februarja lani je Jugoslavija ratificiraj pogodbo, podpisano z EGS. ki nun možnosti za višje oblike sodelovanj* med dvema državama na podroc.1* industrije, tehnologije, energetski” virov, kmetijstva, trgovine, turizma in prevozov, še vedno pa ni rešeno vpraša-.je proste cone na Krasu, ki ;e srečala celo vrsto nasprotovanj in težav. Danes, je poudaj. Gianni Bravo, je treba uresničit 9. in 10. član osimskih sporazumu tudi v luči pogodbe med EGS in J*" goslavijo. za kar videmska trgovinska zbornica predlaga, da se ®-nredeli širša cona, ki naj bi zajej široko območje F JK, Slovenije v Hrvsske. Otenem bi morala mešana gospodarska komisija priprave seznam proizvodov, ki bi lahko bre carinskih omejitev prešli iz Itabl v Jugoslavijo in nasnro*no, naj * bili pa proizvodi industrij z mešan* kapitalom. Seveda, je zaključil Bravo. vsako (xllašanje je nevarno* torni je treba čimprej ustrezno ' so”lasno rešiti vprašanje sodelovanja. Predsednik deželnega združeni® zadrug. Roterto Moros, je P**'" vsem poudaril vprašanje gospodarskega uravnove.šenja in načrtovanja. ki morata sloneti na popolne; izkoriščanju naravnega bogastva 1 človeških zmogljivostih, na oste . sredstev, ki zakoni. Izrazil „___________ . deželnega združenja zadrug za 8 delovanje z organizacijami, ki del ^ iejo na gospodarskem področju Benečiji pri pripravah razvojneB načrta. Sklenil je srečanje Aljoša Mi'**': odgovorni pri gospodarski zborm SR Slovenije za obmejno sodelo'. nje. Pozitivno je ocenil sodelovanj med državama, kljub pomanjkanj, skupnega vlaganja na Jugoslovan8 strani. Predlagal je ustanovitev ni Sane komisije, kjer naj bi pr°llC možnosti za višje oblike gospod* skega sodelovanja. Težiti je t' e. ’ jc dejal, ne le k trgovinski izmenJ^ vi. temveč tudi k proizvodnemu mogljivostm, na os>“”\ jih zagotavljajo dežel* zil ju tudi pripravljeno^ delovanju. Izrednega pomena Pa £ pri tem vloga, ki jo morajo une gospodarski subjekti slovenske n rodnosti pri razvijanju višjih sodelovanja.