GEODETSKI VESTNIK Glasilo Zveze geodetov Slovenije UDK 528=863 ISSN 0351-0271 Letnik 45, št. 4, str. 540 - 639, Ljubljana, januar 2002 Izhaja: 4 številke letno, naklada te številke 1200 izvodov Internet: http://www.geodetski-vestnik.com Uredništvo: Zveza geodetov Slovenije, Opekarska 11, 1000 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: Joc Triglav Tel: 02 5351 565 Tehnični urednik: Matjaž Grilc Tel: 01 2839 208 542 Elektronska pošta: joc.triglav@gov.si Programski svet: predsednik Zveze geodetskih društev Uredniški odbor: Marjan Jenko (Ljubljana) Prof.dr. Branko Rojc (Ljubljana) Joc Triglav (Murska Sobota) Prof.dr. Andrew U. Frank (Dunaj, Avstrija) Koos van der Lei (Emmeloord, Nizozemska) Elektronska pošta: matjaz@digidata.si Slovenije in predsedniki območnih Mag. Dalibor Radovan (Ljubljana) Doc.dr. Radoš Šumrada (Ljubljana) Matjaž Grilc (Ljubljana) Prof.dr. Menno-Jan Kraak (Enschede, Nizozemska) Prof.dr. Erik Stubkjaer (Aalborg, Danska) Prevodi v angleščino: Zoran Zakič Lektoriranje: Joža Lakovič Oblikovanje: Studio Maya, Ljubljana Tisk: Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana Izdajanje Geodetskega vestnika sofinancira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Copyright © 2002 Geodetski vestnik, Zveza geodetov Slovenije Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 GEODETSKI VESTNIK Journal of the Association of Surveyors of Slovenia UDC 528=863 ISSN 0351-0271 Vol. 45, No. 4, pp. 540 - 639, Ljubljana, Slovenia, January 2002 Published: 4 issues yearly, printing 1200 copies Internet: http://www.geodetski-vestnik.com Subscriptions and Editorial Address: Zveza geodetov Slovenije, Opekarska 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Editor-in-Chief: Technical Editor: Joc Triglav Matjaž Grilc Tel: +386 2 5351 565 Tel: +386 1 2839 208 E-mail: joc.triglav@gov.si E-mail: matjaz@digidata.si Programme Board: Chairman of the Association of Surveyors of Slovenia and - Chairmen of the Regional Surveying Societies 543 Editorial Board: Marjan Jenko (Ljubljana, Slovenia) Mag. Dalibor Radovan (Ljubljana, Slovenia) Prof.dr. Branko Rojc Doc.dr. Radoš Šumrada (Ljubljana, Slovenia) (Ljubljana, Slovenia) Joc Triglav (Murska Sobota, Slovenia) Matjaž Grilc (Ljubljana, Slovenia) Prof.dr. Andrew U. Frank Prof.dr. Menno-Jan Kraak (Dunaj, Austria) (Enschede,The Netherlands) Koos van der Lei Prof.dr. Erik Stubkjaer (Emmeloord, The Netherlands) (Aalborg, Denmark) English translations: Zoran Zakič Proof-reading: Joža Lakovič Designed by: Studio Maya Printed by: Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana Geodetski vestnik is partly financed by the national Ministry of Education, Science and Sport Copyright © 2002 Geodetski vestnik, Association of Surveyors of Slovenia Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 VSEBINA UVODNIK 544 BESEDA PREDSEDNIKA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IZ ZNANOSTI IN STROKE 546 549 551 Marjan Jenko - O ekstremnih točkah našega planeta 553 Radoš Šumrada - Prehod od osrednje k porazdeljeni uporabi tehnologije GIS-ov 560 MNENJA IN PREDLOGI_ 573 • Božo Demšar - Podatki o vrsti rabe zemljišč v zemljiškem katastru 575 • Božo Demšar - Odmevi na članka iz Geodetskega vestnika 1 / 2 (letnik 45/2001) 578 STRANI GEODETSKE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE - 58 I • Tomaž Petek - Uvodnik na strani Geodetske uprave 583 • Aleš Seliškar - Državna geodetska služba - včeraj, danes in jutri 584 • Geodetska uprava Republike Slovenije v letu 2001 588 • Marija Brnot - Digitalni model reliefa Slovenije - obisk prof. dr. Karla Krausa na Geodetski upravi RS 597 • Tomaž Petek - Zasedanje slovensko-romunske ekonomske komisije 598 • Tomaž Petek - Obisk delegacij s Kosova in Hrvaške na Geodetski upravi RS 599 • Tomaž Petek - Delavnica o Corine Land Cover-ju v Gozdu Martuljku 600 • Tomaž Petek - konferenca GIS 2001 601 • Bojana Kelbel - Prenova spletnih strani 603 Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 • Tomaž Petek, Bojana Kelbel - programska rešitev za dostop do podatkov Geodetske uprave RS za potrebe izvajalcev geodetskih storitev - PREGIZ 605 • Irena Ažman - Izdelava modela izdajanja geodetskih podatkov in načrta implementacije modela na Geodetski upravi RS 607 • Marjana Duhovnik - Prvo srečanje centralno-evropske regije za EuroGlobalMap (EGM) 609 • Jurij Mlinar - Konferenca o zemljepisnih imenih 611 • Marina Korošec - Dileme in rešitve 613 KNJIŽNE NOVICE_ • Joc Triglav - Prebivalstvo Slovenije 1999 • Joc Triglav - Statistični letopis Slovenije 2001 IN MEMORIAM • Anton Prosen - Prof. dr. Tone Klemenčič (1913 - 2001) KOLEDAR STROKOVNIH SIMPOZIJEV IN KONFERENC • Joc Triglav - Koledar strokovnih simpozijev v obdobju november 2001 - oktober 2002 615 617 620 623 623 _ 545 626 626 VRSTICE ZA (NA)SMEH_ 632 • Milan Naprudnik - Geodetske anekdote 632 • Joc Triglav - Čudež tehnike 634 NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV - 635 Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 UVODNIK Joc Triglav Leto je spet naokoli in pred vami je končno tudi zadnja številka Geodetskega vestnika za letnik 2001, čeprav bomo vsi skupaj v času izida te številke že krepko zakoračili v leto 2002. Vzroke za rahlo zamudo lahko pripišemo objektivnim okoliščinam, ki jih poskušamo v uredništvu sicer vztrajno na različne načine prelisičiti, a nas čas pri tem včasih vseeno prehiti. Zadnja številka je tudi malo tanjša od tistih v zadnjem času, ker mora Vestnik pač ostati znotraj svojih letnih finančnih okvirov. Poleg običajnih vsebin se v skladu z našimi napovedmi iz prve letošnje številke Geodetska uprava RS tokrat prvič predstavlja s svojimi stranmi, na katerih boste našli njihove novice in zapise o aktualnih dogodkih s področja geodetske službe. Strani Geodetske uprave RS vsebinsko v celoti ureja Tomaž Petek s sodelavci. Že za naslednjo številko in tudi v prihodnje pripravljamo razširitev tega sodelovanja z novimi vsebinami, a o tem kaj več naslednjič. Posebej opozarjam tudi na pobudo predstavnika starejše generacije geodetov za zbiranje anekdot in zabavnih zgodb iz življenja generacij slovenskih geodetov, ki jih bomo objavljali na naših straneh za nasmeh. Za 546 pokušino in vzpodbudo v tej številki objavljamo prve take anekdote. A zgodbe se ne bodo zapisale same, zapisali in v objavo jih boste poslali vi, drage geodetke in spoštovani geodeti vseh generacij, od "sivih panterjev" do "mlečnozobcev" obeh spolov. Zagotovo vsakdo med vami pozna kakšno zgodbo, pošljite nam jo in nasmejali se ji bomo skupaj z vami. Zadnja številka letnika 2001 je tudi priložnost za nekaj hitrih prebliskov o geodetski službi. Najbolj korenite spremembe na strokovnem področju je praktično vsem geodetom prinesel Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in nepremičnin. A občutek imam, da Zakona v vseh strokovnih okoljih, tako v upravi kot med geodetskimi podjetji, ne jemljemo dovolj zares. Jemljemo si čas, ki ga nimamo, in iščemo izgovore, ki jih ne bi smelo biti. Gong za nov začetek je že zdavnaj udaril in do zdaj bi ga res moral slišati že vsak slovenski geodet. Druga tema, ki je v letu 2001 razgrevala predvsem "upravni" del geodetske stroke, je napovedana reorganizacija državne uprave. Ko boste prebirali to številko, bodo verjetno v parlament že vloženi vladni predlogi zakona o novi organizaciji državne uprave, zakona o pokrajinah in še kaj podobnega o tej temi se bo našlo. Nič novega, boste rekli; vsaj vsakih sedem let je pač treba malo premešati figure na šahovnici državne uprave. Sicer pa nismo edini, tudi v drugih evropskih državah od silnih načrtovanj reorganizacij in uvajanja postopkov "e-government" njihove državne uprave kar pokajo po šivih, kar seveda velja tudi za njihove geodetske službe. Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 Vlade evropskih držav namreč pospešeno spreminjajo svoje državne geodetske službe v različne oblike javnih podjetij. Osnovni ekonomski razlog za te procese liberalizacije in deregulacije je povečanje tržne konkurenčnosti in učinkovitosti. Celo pomembnejši so morda vladni politični razlogi za ekonomske odločitve, npr. zaradi zmanjšanja vladnih izdatkov, državnega aparata, javnega dolga, ipd. popularnih usmeritev. Ekonomska, politična in finančna vprašanja so med zelo pomembnimi vidiki Pogodbe Evropske unije o stabilnosti in rasti, hkrati pa pomemben razlog za že potekajoča ali planirana preoblikovanja državnih geodetskih služb držav Evropske unije v javne agencije ali podjetja v lasti države. Kam piha veter v slovenski državni upravi in še posebej v državni geodetski službi? Neodvisno od tega, kakšen je odgovor na to vprašanje, moramo kot geodetska služba v celoti in kot posamezniki imeti željo, voljo in znanje, narediti odločne korake za večjo uveljavitev naše stroke v družbi, v svojih ožjih okoljih in državi kot celoti. Racionalizirajmo svoje postopke, preskočimo administrativne ovire, zaslužimo si svoj tolar s kakovostnim strokovnim delom, znanjem in bogastvom podatkov! Uvedimo nove vrste storitev na področju zagotavljanja in izdajanja podatkov, kajti naša naloga ni le golo ustvarjanje, zbiranje in vzdrževanje geodetskih podatkov. Pri naših podatkih moramo bistveno večjo pozornost in konkretne ukrepe nameniti temu, da bodo vsi uporabniki geodetskih podatkov pri uporabi spoštovali določila o varovanju avtorskih pravic. To področje se mnogim zdi nevredno kakršnekoli pozornosti, a predstavlja enega bistvenih pogojev za našo komercialno _ uspešnost. In še nekaj: več bo kakovostnih vrst podatkov, ki jih bomo 547 ustvarjali, pridobivali in upravljali v svojih bazah, eksponencialno več bo možnosti za kombiniranje teh podatkov in s tem tudi naše veljave in zaslužka. Če se tega še niste zavedli, je skrajni čas, da se zbudite! Vsa družba nas izredno potrebuje prav zdaj, v prihodnjem obdobju nas bo potrebovala še bolj. In to potrebo družbe moramo kot dobro uigrana stroka unovčiti, danes v tolarjih, že jutri v evrih. Naš odgovorje torej lahko le: razumemo svojo vlogo v družbi, znamo jo uveljaviti in zmoremo jo uresničiti! Prav zato se bodo namesto tradicionalnega geodeta v prihodnje razvijali t. i. geopoklici, s pomočjo katerih bo geodetska služba lažje zagotavljala izvajanje širokega spektra naših storitev. Kateri so ti specializirani poklici, lahko spoznate že iz naslednjih nekaj primerov. Prav gotovo je vsaj eden med njimi pisan prav na vašo kožo: • specialist za geovizualizacijo - pozna teorijo, tehnologijo in aplikacije vizualizacije, vključno s podatkovnim raziskovanjem, predstavitvami rezultatov v 2D, 3D in 4D ter razumevanjem zakonitosti percepcije, • tehnolog za geonatančnost - specializiran za razumevanje prenosa natančnosti podatkov od terena do vizualizacije, pozna mednarodne standarde metapodatkov in transformacije prostorskih podatkov, • specialist za geoprevajanje - specializiran za prevajanje med jeziki prostorskih podatkov, Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 • specialist za geomodeliranje - dela na združitvi GlS-a in modeliranja, zna povezati podatkovne nize in izdelati modele iz prostorskih podatkov (npr. hidrologija, gozdarstvo, promet ...), • specialist za geoanimacijo - uporablja vizualizirane podatke, izdeluje fotorealistične scenarije, uporablja načrtovalni in animacijski program in obvlada strojno opremo, • tehnolog terenskega dela - obvlada teorijo in tehnologijo pridobivanja podatkov in terenskih merjenj z različnimi vrstami opreme, od elektronskih totalnih postaj, GpS-a, LIDAR-ja, fotogrametrije, laserskih meritev ipd., • podatkovni geomenedžer - specialist za podatkovne baze, obvlada strojno in programsko opremo za obdelavo in transformacije prostorskih podatkov itd., • geomenedžer - specialist za integrirane rešitve v teoriji in praksi z dobrimi komunikacijskimi sposobnostmi za razvoj strategije konstantnega izobraževanja zaposlenih z geopoklici ipd. To so le nekateri od potrebnih novih geopoklicev, ki se bodo sproti pojavljali kot nujni za naše uspešno delo. Tehnologija korenito spreminja načine obdelave in izmenjave geopodatkov in hkrati ustvarja pogoje za nove modele --izobraževanja geoinformacijskih strokovnjakov za nove čase novih aplikacij, 548 pristopov in nalog. Poleg ustaljenih formalnih izobraževalnih programov, ki počasi sledijo spremembam, potrebnim za polni izkoristek geotehnologije, se bodo vse bolj uveljavljali programi kakovostnega ciljnega izobraževanja znotraj geodetske službe. Eden od osnovnih ciljev takega izobraževanja bo, da bo geodetom odprl oči tudi v smer predstavitve, analiz in trženja geopodatkov, ko bomo končno lahko začeli v vedno večji meri živeti od množice lastnih in "posvojenih" podatkov. Tudi v Vestniku pričakujemo v naslednjih številkah več vaših konkretnih prispevkov o zgoraj navedenih temah, saj želimo pripomoči, da začnete kot stroka in posamezniki vsaj prebujati vaše speče zmožnosti. Uvodnik je že bistveno predolg, v naslednji številki bom krajši, obljubim. A vseeno za konec še enkrat ponavljam popotnico uredniške ekipe Geodetskega vestnika slovenskim geodetom in geodetkam za leto 2002: razumemo, znamo in zmoremo! Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 BESEDE PREDSEDNIKA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE .IN POTEM.. mag. mag. Bojan Stanonik V prvi številki letošnjega koledarskega leta je vsekakor prav, da v glasilu Zveze geodetov Slovenije napovemo načrtovane aktivnosti. Slediti morajo Programu prenove Zveze geodetov Slovenije ter trenutnim razmeram v geodetski dejavnosti in stanju v okolici, ki večinoma opredeljujejo vsebino in obseg dela. Ponavljam poziv, ki so ga vsi člani Zveze geodetov Slovenije lahko prebrali že v prejšnji številki Geodetskega vestnika in tudi na geodetskem dnevu oziroma prireditvi g-Slovenija v e-Evropi: »Ne sprašujte, kaj Zveza lahko stori za vas, ampak se raje vprašajte, kaj vi lahko storite za Zvezo!« Ta poziv še vedno velja, saj se v letošnjem letu obetajo pomembne vsebinske, organizacijske in normativne spremembe, ki lahko močno spremenijo razmerja v geodetski dejavnosti. Da so spremembe še toliko bolj odločajoče, je razvidno iz njihove medsebojne odvisnosti, za katere lahko upamo, da bodo konsistentno pripomogle k razvoju geodetske stroke. Tako velja omeniti Zakon o urejanju prostora in Zakon o graditvi objektov ter celoten paket normativnih aktov, ki na novo urejajo razmerja v državni upravi, odražajo proces reforme javne uprave in uvajajo različne možnosti izvajanja upravnih storitev: Zakon o splošnem upravnem postopku (novela), Zakon o javnih skladih, Zakon o vladi (dopolnitev), Zakon o državni upravi, Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o javnih agencijah, Zakon o inšpekcijah, Zakon o javnih zavodih ter spremembe na področju plač v javnem sektorju. Normativne spremembe urejajo razmerja tako na vsebinskem kot organizacijskem področju, zato je oblikovanje enotnega stališča vseh subjektov geodetske dejavnosti izrednega pomena. Ravno zadnje smo si v okviru Zveze geodetov Slovenije določili za nujen cilj svojega delovanja. Doseči kar najvišjo raven soglasja pri oblikovanju skupnih stališč, odločitev in akcij, je v tem prihajajočem obdobju ključnega pomena. Zatorej je predvsem lastna spodbuda vseh posameznikov več kot potrebna. Ne moremo namreč pričakovati, da bomo medsebojna razmerja urejali po »službeni« dolžnosti, ampak po osebnem interesu, ki je veliko bolj konstruktiven. Poziv za aktivno sodelovanje v posameznih sekcijah Zveze geodetov Slovenije ali izkoriščanje različnih možnosti v drugih subjektih geodetske dejavnosti velja še vedno in še toliko bolj. V okviru Zveze geodetov Slovenije smo zato za posamezna strokovna področja določili odgovorne osebe in vodje posameznih sekcij. Zadnji tovrstni odziv je ustanovitev Sekcije za urejanje prostora, izredno pomembne pobude v času sprejemanja in uveljavitve Zakona o urejanju prostora. K sodelovanju vabim tudi študente geodetske smeri in mlajšo generacijo že zaposlenih v javnem ali zasebnem sektorju, ki so v posameznih pobudah vse premalo vključeni. Torej »mladina«, na vprašanje, »kaj se dogaja«, je odgovor, »ful se dogaja«. Druga naloga, ki je v letošnjem letu vredna pozornosti v okviru delovanja Zveze geodetov Slovenije, je priprava strateških izhodišč geodetske dejavnosti do leta 2010. Oblikovana je delovna skupina, ki bo po posameznih 549 Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 550 strokovnih področjih pripravila omenjena izhodišča in jih predala v presojo širši (ne)geodetski javnosti. Naj se ponovno vrnem k prireditvi g-Slovenija v e-Evropi, ki je bila v mnogih primerih prelomna, in zapišem ključne besede, uporabljene v pomenu prihodnjih usmeritev geodetske dejavnosti: informacijska družba, nepremičnine, interdisciplinarnost, elektronsko poslovanje, mednarodno sodelovanje in podjetništvo. Že takrat, še bolj pa seveda s pripravo strateških izhodišč, je bil naš namen, »dotakniti se prihodnosti«. Tovrstna izhodišča so istočasno pogoj in posledica težnje po uresničitvi čim višjega soglasja pri oblikovanju pomembnih odločitev geodetske dejavnosti že danes za jutri. Izbor ključnih besed, njihov vrstni red, seveda ne opredeljuje nastanka dokumenta, lahko pa nakaže možne usmeritve. Ne glede na končni rezultat pa je že zdaj nekaj jasno. Geodetska stroka se bo bistveno spremenila in taka, kot je zdaj, ne bo več obstajala. Posamezna področja bodo izginila, pojavila se bodo nova, predvsem tista, ki bodo uspela združevati različne stroke v interdisciplinarne enovite storitve za različne uporabnike. Pri tem bo najpomembnejše ustrezno, v prihodnost usmerjeno izobraževanje in stalno usposabljanje že delovno aktivnih. Za začetek pa moramo v osnovi spremeniti način mišljenja, ki se tradicionalno nanaša zgolj na upravno ter administrativno pristojnost za »uporabo in prodajo naših podatkov«. Nujen je torej prehod od načela lastništva podatkov do načela razvoja enovitih storitev. Upravno in administrativno lastništvo podatkov in njihovo »trženje« ne bo vprašljivo samo zaradi predvidenih sprememb v vsebinskem in normativnem delovanju javne uprave, ampak tudi zaradi razvoja tehnoloških možnosti njihovega pridobivanja in vzdrževanja, globalizacije in konkurence tudi »negeodetskih« subjektov. Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 IZ ZNANOSTI IN STROKE O EKSTREMNIH TOČKAH NAŠEGA PLANETA Marjan Jenko ' Izvleček Prispevek obravnava ekstremne točke naše Zemlje. S pomočjo geografskih podatkov iz različne literature je bila izdelana raziskava o točkah, ki so najbolj oddaljene od središča Zemlje, in točkah, ki so najbližje središču Zemlje. Vesolju sta najbližja vrhova dveh znamenitih gora - Chimboraza v Ekvadorju in Huascarana v Peruju. Človeku dosegljiva točka zemeljske kopnine, ki je najbližja središču Zemlje, pa je po vsej verjetnosti najsevernejši rt Grenlandije. KLJUČNE BESEDE: geoid, točke z najmanjšo razdaljo od središča Zemlje, točke z največjo ra. središča Zemlje 1. UVOD Ko začnemo razmišljati o ekstremnih točkah naše Zemlje, nam verjetno najprej prideta na misel njena tečaja: to sta skrajni geografski točki s širino 90° N in 90° S. Vemo, da je severni tečaj sredi arktičnega oceana, ki je tam globok čez 4.000 m, južni pa na sredi Antarktike na nadmorski višini 2.800 m, od katere pa pretežna višina odpade na celinski ledni pokrov. _ 553 Najvišjo točko zemeljske topografske ploskve radi imenujejo tretji tečaj, čeprav ni tam nobene osi; gre za točko, ki je od privzete ničelne nivojske ploskve našega planeta (ki ji pravimo geoid) najbolj oddaljena v pozitivnem smislu: to je vrh M. Everesta (Qomolangme, Sagarmathe) v Himalaji z višino 8.848 m; najnovejše meritve so dale rezultat 8.850 m (Anon., 2000). Nasprotje te točke je najgloblja točka na dnu oceanov. Po podatkih novejših atlasov je v Marianskem jarku v Tihem oceanu (9 = 11° N, X = 142° E). Tam je morje globoko 11.020 m. Sledita jarek Tonga (10.882 m) in Filipinski jarek (10.830 m), prav tako v zahodnem Pacifiku. Najnižja točka suhozemnega površja našega planeta je obala Mrtvega morja (Jordanija, Izrael) z višino -395 m, najgloblja kriptodepresija pa je na dnu Bajkalskega jezera (-1.165 m). Vprašamo pa se lahko tudi, katera točka zemeljske topografske ploskve je najbolj oddaljena od središča Zemlje, ali drugače povedano, štrli najbolj daleč v vesolje oziroma (bolj pesniško) je najbližja zvezdam. Vrh M. Everesta (8.850) ni, saj je površje zemeljskega elipsoida na geografski širini Everesta *Ljubljana, Ilirska 36, Slovenija Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 (27°59') kar 4.677 m bližje središču Zemlje kot na ekvatorju. Če zanemarimo razlike med površjem geoida in matematično ploskvijo elipsoida, je torej ob ekvatorju vrh vsake gore visoke nad 4.200 m bolj oddaljen od središča Zemlje kot vrh Everesta. Takih gora pa ob ekvatorju ne manjka; najdemo jih na Novi Gvineji (M. Carstensz /Jaya i.dr.), v Afriki (Ruwenzori, M. Kenya, Kilimandžaro), najvišje pa so na južnoameriški celini, kjer številne presegajo 6.000 metrov nadmorske višine. Da bi izdelali kratek, a zanesljiv seznam od središča Zemlje najbolj (ali pa najmanj) oddaljenih točk zemeljskega površja, potrebujemo za vsako obravnavano točko naslednje podatke: geografski koordinati 9 in X, nadmorsko višino H ter lokalno višino N geoida nad (pod) elipsoidom. Vsota N + H = h (slika 1) je elipsoidna višina točke V. Slika 1: Elipsoidna višina točke V 554 Za izračun razdalje od V do središča Zemlje potrebujemo še geocentrični polmer projekcije točke V na elipsoid (slika 2). Za ta polmer ali radij-vektor r obstaja več formul; vsaka vsebuje dve konstanti zemeljskega elipsoida in širino 9. Na primer: r= V(a4cos2

XKn Sthpri Yfluca'agsriSchfhfli3DnM£(i(Kfln HEmELErtplCrtf Eti.h*l|:M ( Utilise THE fifty Blhfl JMJ da rt«d -i Hi!: ',TKf- i ■ "fcv ■ - ■- p- ij .p-i» t-iE- p- -p- f- ' ■ — URL:http://www. sigov. si:81 ■:_■1-1_!_:_:_:_:_u_li URL:http://sigov2.sigov. si/gu/ Slika 1: Spletna stran MOP/Geoinformacijske ga centra 603 Sliki 2 in 3: Spletna stran MOP/Geodetske uprave RS * Geodetska uprava Republike Slovenije Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 Slika3: Prostorski portal Geodetske uprave 604 Prostorski portal je usklajen s strategijo e-poslovanja in bo pripravljen na vključevanje storitev e-poslovanja Geodetske uprave. Uporabniku zagotavlja enotno vstopno točko, ki ponuja vrsto storitev in virov informacij. Poleg povezav z drugimi stranmi vsebuje iskalnik, aktualne dinamične vsebine, posreduje tudi informacije o novostih v podatkih, novosti v celotnem sistemu (nove funkcionalnosti) ter povezavo vseh obstoječih servisov in storitev za uporabnike podatkov v prostorskem portalu, ki danes obstajajo na spletnih straneh Geodetske uprave in Geoinformacijskega centra. Za uporabnike bo ključnega pomena internetni pregledovalnik (WEB mapping). Pregledovalnik je uporaben kot samostojna aplikacija za pregled prostorskih podatkov na internetu. Je prilagodljiv in omogoča dinamično nalaganje projektov, tematik in slojev med samim delovanjem. Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 DOGODKI IN NOVICE PROGRAMSKA REŠITEV ZA DOSTOP DO PODATKOV GEODETSKE UPRAVE RS ZA POTREBE IZVAJALCEV GEODETSKIH STORITEV-PREGIZ Tomaž Petek*, Bojana Kelbel* S sprejetjem Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/2000) je bila pred Geodetsko upravo RS postavljena nova zahteva in obveznost. V 82. členu tega Zakona je namreč zapisano, da imajo notarji in geodetska podjetja z dovoljenjem za opravljanje geodetskih storitev pravico, da računalniško pridobivajo podatke iz podatkovnih baz Geodetske uprave RS, ko bodo zato vzpostavljene tehnične možnosti. Da bi zagotovili omenjene tehnične možnosti, smo na Geodetski upravi RS v letu 2001 izvedli projekt vzpostavitve sistema za elektronski dostop do podatkov Geodetske uprave. V sklopu tega projekta je bila izvedena tudi naloga, ki naj geodetskim podjetjem omogoči dostop do podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije. Nalogo je vodil Geoinformacijski center Geodetske uprave, ki je nova organizacijska oblika, 605 nastala na osnovi smiselne vsebinske združitve Geoinformacijskega centra Ministrstva za okolje in prostor (MOP/GIC) ter Geodetskega dokumentacijskega centra Geodetske uprave Republike Slovenije (GDC). Za zagotovitev elektronskega dostopa do podatkovnih baz geodetske uprave RS je bilo treba iz obstoječih programskih rešitev v internetnem okolju izdelati aplikativno programsko opremo, ki zadošča zahtevam zunanjih izvajalcev, in omogočiti kontroliran in varen dostop do podatkov v okviru državnega omrežja. Obstoječe aplikacije je bilo treba nadgraditi z manjkajočimi bazami podatkov, vpogledi vanje in z možnostjo evidentiranega izvoza (eksporta) podatkov. Rezultat te naloge je programska rešitev, ki smo jo imenovali PREGIZ (programsko orodje za geodetske izvajalce). Prva faza izgradnje sistema je bila formalno zaključena 15. 11. 2001 in od takrat dalje poteka tudi testiranje omenjene aplikacije. V nadaljevanju so predstavljene nekatere osnovne lastnosti programske rešitve PREGIZ-a, ki sta jo skupaj izdelali podjetji IGEA, d.o.o., in ASTER, d.o.o. Pri oblikovanju programske rešitve smo upoštevali potrebe po informacijski podpori, ki jo potrebujejo izvajalci geodetskih storitev pri nalogah, kot so: * Geodetska uprava Republike Slovenije Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 sprejem zahtevka za izdelavo geodetske storitve; pridobitev podatkov za izvedbo geodetske storitve iz Geodetske uprave RS; naknadna pridobitev manjkajočih ali spremenjenih podatkov; posredovanje izdelanega digitalnega elaborata posamezne izpostave OGU-ju; kontrola digitalnega elaborata z novim stanjem v bazi in podobno. Zunanji izvajalci bodo pri svojem delu potrebovali zemljiški kataster, geodetske točke, stavbe, RPE, zemljepisna imena (vpogled), topografske baze, DOF, skanograme TTN-5 in vektorje topografskih baz. V osnovi omogoča programska rešitev: • iskanje in prikaz grafike in opisov, • nabor in izvoze podatkov, • povezavo s postopki na IOGU-ju in pri zunanjem izvajalcu. Celoten sistem je zasnovan kot internetna rešitev z večnivojsko arhitekturo (podatkovni strežnik, aplikacijski strežnik, spletni strežnik, odjemalec pri uporabniku). Uporabnik vstopa v sistem HCOM prek interneta na vstopni točki CVI. Z digitalnim certifikatom se identificira in v primeru uspešne identifikacije se vzpostavi varna komunikacija med uporabnikom in spletnim strežnikom. Zahteva uporabnika potuje prek spletnega strežnika do 606 ustreznega aplikacijskega strežnika, ki pripravi odgovor in ga posreduje spletnemu strežniku, ta pa naprej ustreznemu uporabniku. Uporabniki sistema bodo imeli vpogled tudi v nekatere osebne podatke, ki jih slovenska zakonodaja posebej ščiti. Zlorabe bodo ostro sankcionirane v skladu z razpoložljivimi zakonskimi možnostmi, kar je treba pri poskusni uporabi aplikacije dosledno upoštevati. Geodetski vestnik 1066 / 2002 - 1&2 DOGODKI IN NOVICE IZDELAVA MODELA IZDAJANJA GEODETSKIH PODATKOV IN NAČRTA IMPLEMENTACIJE MODELA NA GEODETSKI UPRAVI Irena Ažman* Poglavitni razlog za izdelavo projekta je bila potreba po sistemski ureditvi področja izdajanja podatkov geodetske državne službe. Naloge s tega področja se izvajajo na več različnih lokacijah, na različne načine, z različnimi aplikacijami in niso organizacijsko, tehnološko in vsebinsko povezane v celoto. Sistem za izdajanje podatkov s hranjenjem in posredovanjem podatkov je zelo kompleksen, saj nanj vplivajo praktično vsi procesi, od nastanka posameznega podatka do prejema plačila kupca za izdani podatek. V nalogi je bila tako zajeta celotna vsebina poslovanja, vsi podatki, ki jih geodetska služba izdaja, ter vsi subjekti, ki se ukvarjajo z izdajanjem podatkov. Novonastali Geoinformacijski center Geodetske uprave Republike Slovenije združuje naloge, ki sta jih opravljala Geodetski dokumentacijski center in Geoinformacijski center Ministrstva za okolje in prostor. Kot osnovni nosilec sistema je tesno povezan s posameznimi sektorji, ki skrbijo za proizvodnjo podatkov, v sistem pa so vključene tudi območne geodetske uprave z izpostavami. Projektna naloga se dotika tudi vloge drugih subjektov ~607 na tem področju: Geodetskega inštituta Slovenije, Centra vlade za informatiko in Ministrstva za informacijsko družbo. Glavni namen naloge je bil torej: • podrobno preučiti področje izdajanja podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije, določitev vseh nalog in funkcij s tega področja ter relacij med subjekti, ki opravljajo tovrstne naloge; • zasnovati ureditev, poenotenje in nadgradnjo obstoječega načina izdajanja digitalnih in analognih podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije; • izdelati model celovitega sistema, ki na enem mestu in enovito združuje vse informacije o prostorskih podatkih in omogoča urejeno poslovanje z njimi tako ponudnikom kot tudi uporabnikom podatkov. Nastali dokument v izhodiščih za pripravo modela podaja omejitve, ki jih predpisuje obstoječa zakonodaja, in analizira usmeritve iz različne dokumentacije s tega področja. Prikaže aktivnosti, ki jih izvaja Center vlade za informatiko znotraj državnega omrežja HKOM oziroma z uvajanjem e-poslovanja in uvedbo digitalnih certifikatov tudi za uporabnike zunaj tega omrežja. * Geodetska uprava Republike Slovenije Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 608 Natančna analiza obstoječega stanja je pod drobnogled vzela delujoče informacijske sisteme pri poslovanju s prostorskimi podatki. Podrobno so bili analizirani vsi digitalni in analogni podatki Geodetske uprave Republike Slovenije, postopki za njihovo izdajanje ter uporabniki geodetskih podatkov v zadnjih nekaj letih. Logični model predstavlja ključne faktorje modernih e-sistemov, sledi umestitev sistema posredovanja podatkov v okvir celotnega poslovanja geodetske uprave, nato pa definira ključne procese izdajanja podatkov in relacije med njimi. V fizičnem modelu so podrobno razčlenjeni posamezni procesi, podane so podlage za vzpostavitev distribucijskih baz podatkov in opisane usmeritve na področju same tehnologije za izvedbo informacijskega sistema. V zaključnih poglavjih so opredeljeni potrebni viri za implementacijo sistema. Predlagana je potrebna organizacijska in kadrovska struktura. Izdelan je operativni in terminski plan nalog skupaj z okvirno oceno potrebnih finančnih sredstev za implementacijo celotnega informacijskega sistema. Naloga je povzela doslej znana izhodišča, ki se nanašajo na izdajanje podatkov, in predstavlja skupaj z izhodišči in rezultati drugih projektov s področja urejanja prostorskih podatkov izvrstno podlago za nadaljnji razvoj področja posredovanja podatkov. Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 DOGODKI IN NOVICE x PRVO SREČANJE CENTRALNO-EVROPSKE REGIJE ZA EUROGLOBALMAP (EGM) Marjana Duhovnik * Nacionalne kartografske agencije (NMA), ki so članice EuroGeographicsa, so v letu 2001 začele vzpostavljati evropsko podatkovno bazo za merilo 1 : 1 000 000 (EuroGlobalMap). Koordinator celotnega projekta je Geodetska uprava Finske (Maanmittauslaitos), za lažje vodenje projekta pa je Evropa razdeljena na šest regij, ki jih vodijo regionalni koordinatorji. Centralno-evropsko regijo vodi nemški Zvezni urad za geodezijo in kartografijo (Bundesamt für Kartographie und Geodäsie - BKG), v regijo pa spadajo poleg Slovenije še: Avstrija, Hrvaška, Češka, Belgija in Nizozemska. Prvo srečanje centralno-evropske regije je bilo konec septembra v Frankfurtu. Srečanja smo se udeležili predstavniki kartografskih agencij vseh držav centralno-evropske regije, odsoten je bil le predstavnik iz Nizozemske, udeležil pa se ga je tudi tehnični menedžer EGM-a s Finske. 609 Slika 1: Udeleženci prvega srečanja centralno-evropske regije za EGM - z leve proti desni: Stephan Gruber (Avstrija), Robert Paj (Hrvaška), Jaroslav Uhlir (Češka), Marjana Duhovnik (Slovenija), Jürgen Brennecke (Nemčija), Nathalie Delattre (Belgija), Aaro Mikkola (Finska), Ingrid Naumann (Nemčija), Anja Hopfstock (Nemčija). * Geodetska uprava Republike Slovenije Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 Jürgen Brennecke, predsednik srečanja, nam je predstavil stanje in razvoj pomembnejših projektov, ki potekajo v okviru EuroGeographicsa. Aaro Mikkola, tehnični menedžer celotnega projekta, je razložil ozadje in zgodovino, ki sta vplivala na začetek projekta EGM. Orisal je namen projekta in njegovo organizacijsko strukturo, poročal pa je tudi o prvih srečanjih drugih evropskih regij in o sestanku tehničnega odbora projekta. Poleg tega je razložil tudi vsebino in strukturo Specifikacij podatkovne baze EGM in Tehničnega vodiča. Predstavniki držav smo vodstvo informirali o načinu in virih zajema, predvidenih za EGM. Osnovni vir za večino držav so državne topografske baze oziroma vektorske karte v merilih med 1 : 250 000 in 1:1 000 000. 610 Nacionalne kartografske agencije so dobile prvo nalogo - zajem oziroma ureditev podatkov za prva dva sloja v EGM-u: sloj administrativnih meja in sloj hidrografije. Ker je bilo odločeno, da mora biti sloj administrativnih meja v skladu s podatki projekta SABE (Seamless Administrative Boundaries of Europe), so nam strukturo teh podatkov podrobneje predstavili. Dogovorili smo se tudi za velikost testnega območja, ki ga je treba zajeti in poslati v pregled regionalnemu koordinatorju. Določili smo urnik oddaje prvih dveh slojev in v skladu s tem datum naslednjega sestanka. Izvedeli smo tudi približne datume oddaje drugih slojev (promet, poseljena območja, višine in imena). Ob zaključku srečanja smo se strinjali, da je terminski plan izdelave EGM-a zelo natrpan, vendar se bomo potrudili, da ga bomo izpolnili. Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 DOGODKI IN NOVICE KONFERENCA O ZEMLJEPISNIH IMENIH Jurij Mlinar* Geodetska uprava Republike Slovenije je organizirala v sodelovanju z vladno Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen (KSZI) in delovno skupino UNGEGN (Ekspertna skupina OZN-a za standardizacijo zemljepisnih imen) za imenike zemljepisnih imen mednarodno konferenco o zemljepisnih imenih. Konferenca je potekala 18. in 19. aprila 2001 na Geodetski upravi Republike Slovenije v Ljubljani. Udeležili so se je strokovnjaki za standardizacijo zemljepisnih imen iz 16 držav: Avstrije, Bosne in Hercegovine, Cipra, Češke, Finske, Hrvaške, Italije, Kanade, Latvije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Slovaške, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Slovenije (Slika 1). Slovenija je bila na 14. regionalni konferenci UNGEGN v Budimpešti izbrana za vodenje regionalne skupine UNGEGN v času med 7. in 8. konferenco OZN-a za standardizacijo zemljepisnih imen (od leta 1998 do 2002). Cilj rednih konferenc je izmenjava izkušenj, znanja in idej ter uvajanje postopkov standardizacije zemljepisnih imen, tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni. Glavna tema letošnje konference v Ljubljani so bile baze podatkov o zemljepisnih imenih. Posamezne države problematiko zapisa oz. evidentiranja zemljepisnih imen rešujejo na različne načine. Nekatere države so za vodenje podatkov o zemljepisnih imenih že vzpostavile digitalno bazo * Geodetska uprava Republike Slovenije Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 oz. register, za druge pa je edini vir za zemljepisna imena še vedno tiskana karta. Cilj konference je bil pregled načinov digitalnega zapisa zemljepisnih imen in poskus določitve osnovnih standardov na področju baz podatkov o zemljepisnih imenih. Zaradi tega smo k sodelovanju povabili tudi delovno skupino UNGEGN za imenike zemljepisnih imen, ki se na mednarodni ravni ukvarja z bazami podatkov o zemljepisnih imenih. Konferenco je v svojem in v imenu direktorja Geodetske uprave Republike Slovenije odprla dr. Božena Lipej, vodja regionalne skupine UNGEGN za vzhodno, srednjo in jugovzhodno Evropo, skupaj s Helen Kerfoot, podpredsednico UNGEGN-a, dr. Milanom Orožnom Adamičem, predsednikom KSZI-ja, in Randallom E. Flynnom, vodjo delovne skupine UNGEGN za imenike zemljepisnih imen. V nadaljevanju so sledili referati o bazah podatkov o zemljepisnih imenih s Finske (T. Leskinen), Madžarske (B. Pokoly), Češke (P. Bohžč), Slovaške (M. Kovžčovž), Poljske (E. Wolnicz Pawtowska), Latvije (J. Nagelis, M. Šterna, V. Strautniece), Nemčije (J. Sievers), Združenih državah Amerike (R. E. Flynn) in Slovenije (M. Duhovnik, J. Mlinar). Poseben poudarek je bil namenjen tudi različnim izmenjevalnim formatom med bazami in problematiki, ki nastaja pri zapisu zemljepisnih imen v bazo. Dr. Jörn Sievers je govoril tudi o nastajajočem zgoščenem imeniku zemljepisnih imen Antarktike in o organizaciji 8. konference OZN-a za standardizacijo zemljepisnih imen, ki bo od 27. avgusta do 5. septembra 2002 v Berlinu. Predstavljene so bile tudi različne možnosti prikaza podatkov o zemljepisnih imenih na internetu, med drugim tudi seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku, ki je dostopen na domači strani KSZI-ja: (http://www.gov.si/kszi/). Drugi dan konference sta bili ločeno organizirani 16. zasedanje regionalne skupine UNGEGN za vzhodno, srednjo in jugovzhodno Evropo in zasedanje delovne skupine UNGEGN za imenike zemljepisnih imen. Več o konferenci lahko izveste na domači strani KSZI-ja. Geodetski vestnik 46 / 1072 - 1&2 IZ PRAKSE DILEME IN REŠITVE (Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot) Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot se uporablja od 28. 12. 2000. Na podlagi tega Zakona še niso sprejeti ali pripravljeni vsi podzakonski akti, praksa pri delu pa je še kratka. Tistim, ki izvajajo postopke na področju zemljiškega katastra ali katastra stavb, to večkrat oteži delo, predvsem pa se je treba pogosto individualno ali v manjšem krogu ljudi odločiti za rešitev. Težave, ki nastajajo, se med sabo ne razlikujejo veliko, rešitve pa so včasih dokaj različne in izgubi se dodatni čas za reševanje problema, ki je nekje že rešen. Geodetski vestnik ima širok krog bralcev, zato je glasilo ustrezno mesto, da opozarjamo na posamezne vsebinske probleme skupaj z njihovimi rešitvami. Predlagan je naslednji način. 613 Ko se v določenem okolju ugotovi problem ali dilema v zvezi z izvedbo postopka, se ta reši na ravni ene ali več območnih geodetskih uprav. Rešitve bodo pregledane na Geodetski upravi Republike Slovenije in če bo ugotovljena ustreznost in skladnost s sprejeto in veljavno zakonodajo, bo taka tematika objavljena v Geodetskem vestniku. Če bo o enem problemu podanih več ustreznih predlogov rešitve, bo Geodetska uprava Republike Slovenije v vlogi koordinatorja in v dogovoru s predlagatelji izbrala najustreznejšo rešitev. Osebi za stike v vlogi koordinatorja na Geodetski upravi Republike Slovenije sta: Zemljiški kataster: Marina Korošec, Sektor za nepremičnine, oddelek za zemljiški kataster, marina.korosec@gov.si, tel.:01 4784885, faks : 01 478 4887 Kataster stavb: Ema Pogorelčnik, Sektor za nepremičnine, oddelek za kataster stavb, ema.pomeknik@m.si. tel.: 01 478 4884, faks : 01 478 4887 Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 614 Geodetski vestnik 1074 / 2002 - 1&2 KNJIŽNE NOVICE KNJIŽNE NOVICE Joc Triglav Leto 2002 je leto popisa prebivalstva v Sloveniji, zato vam tokrat predstavljamo dve izmed zadnjih publikacij Statističnega urada RS (SURS), ki sta zanimivi kot obsežen prerez Slovenije v sliki in besedi oz. številki. Obe publikaciji sta kot številne druge publikacije Statističnega urada RS napisani hkrati v slovenščini in angleščini in sta na voljo tako v klasični tiskani obliki kot v digitalni obliki na spletnih straneh: http://www.sigov.si/zrs. Spodaj navedeni ceni veljata za publikaciji v tiskani obliki, medtem ko je spletna različica publikacij na brezplačna. Naslov: Avtorji: Izdajatelj in založnik: Leto izdaje: Strani: Cena: PREBIVALSTVO SLOVENIJE 1999 Nelka Vertot, Danilo Dolenc, Milena v v ' ' Ster, Tina Žnidaršič Statistični urad RS september 2001 524 2700 SIT Ilič, Darja 617 Publikacija Prebivalstvo Slovenije 1999 je izšla septembra 2001 v redni knjižni zbirki SURS-a Rezultati raziskovanj 762/2001 in v obliki bogate zbirke statističnih podatkov in kazalnikov s področja prebivalstva predstavlja stanje za leto 1999. Poleg podatkov za leto 1999 vsebuje publikacija tudi časovne vrste podatkov za zadnjih deset let, osnovne podatke posameznih raziskovanj od leta 1954 naprej, nekateri podatki pa segajo še dlje v zgodovino. Podrobna vsebina publikacije je razvidna iz spodaj navedenih naslovov poglavij, zato povejmo le še to, da so osnovni podatki raziskovanj prikazani v posebnih sklopih tabel tudi po občinah, upravnih enotah in statističnih regijah Slovenije. Slovenski statistiki si vsekakor zaslužijo vso pohvalo za odlično obdelane in pregledno predstavljene podatke. V prihodnje zagotovo lahko pričakujemo več prikazov v Geodetski vestnik 1077 / 2002 - 1&2 obliki demografskih tematskih kart. Iz tabelaričnih prikazov in grafikonov se skozi vso publikacijo z vso ostrino vse bolj bistri slika sodobne demografske podobe Slovenije. Skratka, podatki so vredni podrobnejšega pregleda, saj boste lahko ugotovili, da so nekateri demografski podatki v skladu z vašimi pričakovanji, nekateri presenetljivi in posamezni prav šokantni, vsaj za avtorja teh vrstic. O tem, kateri od navedenih kategorij pripadajo posamezni podatki, si boste med prebiranjem publikacije ustvarili sliko sami. Čeprav statistika med šaljivci slovi kot največja laž, bi moralo nas Slovence ob rezultatih demografskih obdelav, objavljenih v tej publikaciji in tudi predhodnih, pošteno skrbeti že dolga leta. Ali ni že skrajni čas, da bi sami, predvsem pa odgovorni dejavniki naše družbe, končno vendarle dojeli alarmantno stanje v številnih kategorijah demografskih podatkov? Statistiki nam to z natančnimi obdelavami že dolgo poskušajo dopovedati in prav je, da jim prisluhnemo. VSEBINA - CONTENTS AVTORJI - AUTHORS 618 PREDGOVOR - FOREWORD STATISTIČNA ZNAMENJA IN KRAJŠAVE -STATISTICAL SIGNS AND ABBREVIATION SEZNAM SLIK - LIST OF CHARTS UVOD - INTRODUCTION METODOLOŠKA POJASNILA -METHODOLOGICAL EXPLANATIONS DEFINICIJE - DEFINITIONS DEMOGRAFSKI KAZALNIKI IN NAČINI NJIHOVEGA IZRAČUNAVANJA - DEMOGRAPHIC INDICATORS AND THE METHOD OF THEIR CALCULATION 1. PREBIVALSTVO IN GOSPODINJSTVA PO POPISIH, SLOVENIJA POPULATION AND HOUSEHOLDS BY CENSUSES, SLOVENIA 2. ŠTEVILO IN GIBANJE PREBIVALSTVA, SLOVENIJA NUMBER AND CHANGES OF POPULATION, SLOVENIA Geodetski vestnik 1078 / 2002 - 1&2 3. PREBIVALSTVO PO STAROSTI IN SPOLU, SLOVENIJA POPULATION BY AGE AND SEX, SLOVENIA 4. PREBIVALSTVO EVROPSKIH DRŽAV POPULATION BY EUROPEAN COUNTRIES 5. ROJSTVA, SLOVENIJA BIRTHS, SLOVENIA 6. PRIZNANJA IN UGOTOVITVE OČETOVSTVA, POSVOJITVE OTROK, SLOVENIJA ACKNOWLEDGEMENT AND ASCERTAINMENT OF PATERNITY, ADOPTION OF CHILDREN, SLOVENIA 7. DOVOLJENI SPLAVI, SLOVENIJA LEGAL ABORTIONS, SLOVENIA 8. SKLENITVE ZAKONSKIH ZVEZ (POROKE), SLOVENIJA MARRIAGES, SLOVENIA 9. RAZVEZE ZAKONSKIH ZVEZ (RAZVEZE), SLOVENIJA DIVORCES, SLOVENIA 10. UMRLI, SLOVENIJA DEATHS, SLOVENIA 11. SELITVE, SLOVENIJA MIGRATION, SLOVENIA 12. TUJE PREBIVALSTVO, SLOVENIJA FOREIGN POPULATION, SLOVENIA 13. PROJEKCIJE PREBIVALSTVA, SLOVENIJA POPULATION PROJECTIONS, SLOVENIA 14. DRUŽINE IN GOSPODINJSTVA PO POPISIH, SLOVENIJA FAMILIES AND HOUSEHOLDS BY CENSUSES, SLOVENIA 15. PODATKI PO STATISTIČNIH REGIJAH, SLOVENIJA DATA BY STATISTICAL REGIONS, SLOVENIA 16. PODATKI PO UPRAVNIH ENOTAH, SLOVENIJA DATA BY LOCAL GOVERNMENT UNITS, SLOVENIA 17. PODATKI PO OBČINAH, SLOVENIJA DATA BY MUNICIPALITIES, SLOVENIA 619 Geodetski vestnik 1079 / 2002 - 1&2 Naslov: Avtorji: Leto izdaje: Izdajatelj in založnik: Strani: Cena: STATISTIČNI LETOPIS SLOVENIJE 2001 Statistični urad RS november 2001 Statistični urad RS 662 8778 SIT Publikacija Statistični letopis 2001 je že štirideseta izdaja, v kateri slovenski statistiki vsako leto predstavijo nekakšno osebno izkaznico Slovenije, njenih prebivalcev ter gospodarskih in drugih dosežkov. Letopis ima 33 samostojnih in vsebinsko zaokroženih poglavij in tri zaključna pregledna poglavja, katerih naslove navajamo v nadaljevanju. Letopisu sta dodani dve karti, in sicer karta zavarovanih naravnih območij Slovenije in karta občin. Od leta 1995 je celotna vsebina letopisov za posamezno leto poleg tiskane oblike dostopna tudi na spletnih straneh SURS-a: http://www.sigov.si/zrs. Če se boste ob prebiranju vsebine odločili za naročilo knjige, jo lahko na VSEBINA - CONTENT 1. Ozemlje in podnebje Territory and climate 2. Upravna prostorska razdelitev Administrative territorial structure 3. Poslovni subjekti Business subject 4. Prebivalstvo Population 5. Volitve Elections 6. Izobraževanje Education 7. Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija Research and development, science and technology 620 istem spletnem naslovu tudi naročite. Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 8. Kultura in šport Culture and sport 9. Zdravstvo Health 10. Socialna varnost Social security 11. Kriminaliteta Crime 12. Aktivno prebivalstvo Labour force 13. Plače Earnings 14. Življenjska raven Level of living 15. Cene Prices 16. Kmetijstvo in ribištvo Agriculture and fishing 17. Gozdarstvo in lov Forestry and hunting 18. Rudarstvo in predelovalne dejavnosti Mining and manufacturing 19. Energetika Energy 20. Obrt Crafts 21. Gradbeništvo Construction 22. Transport Transport 23. Komunikacije Communications 24. Zunanja trgovina External trade 25. Trgovina Distributive trade 26. Odkup Purchase 621 Geodetski vestnik 1081 / 2002 - 1&2 27. Gostinstvo in turizem Hotels and restaurants, tourism 28. Nacionalni računi National accounts 29. Investicije v osnovna sredstva Gross fixed capital formation (gross investment) 30. Konsolidirana bilanca javnega financiranja Consolidated balance of public financing 31. Sredstva prebivalstva, potrošniški krediti in zavarovanje Means of individuals, consumer credits and insurance 32. Plačilna bilanca Balance of payments 33. Okolje Environment 34. Pregled po statističnih regijah Review by statistical regions 35. Pregled po občinah Review by municipalities __36. Mednarodni pregled 622 International review Vir: http://www. sigov. si/zrs Prispelo v objavo:2001-12-04 Geodetski vestnik 1082 / 2002 - 1&2 IN M E M O R I A M IN MEMORIAM Prof. dr. TONE KLEMENČIČ (1913-2001) 3o. 10. 2001 smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od kolega in našega dragega profesorja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, gospoda Toneta Klemenčiča. Rojen je bil 3. 5. 1913 v Zg. Pohanci pri Brežicah, leta 1933 je končal klasično gimnazijo v Mariboru, leta 1937 diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani ter leta 1966 tam tudi doktoriral. J O prof. dr. Tonetu Klemenčiču in njegovem delu pred prihodom na Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo ne vemo veliko, čeprav nam je študentom veliko pripovedoval, predvsem o delu v državno-planski komisiji in o nalogah, ki jih je bilo treba razreševati. O tem obdobju pričajo njegovi referati in raziskave, saj se je udeležil celo prvega kongresa arhitektov Jugoslavije leta 1950 v Dubrovniku z referatom o stanovanjskem gospodarstvu in ekonomičnosti graditve v Sloveniji. Njegovo sodelovanje s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo se je začelo leta 1956. Na takratnem Oddelku za geodezijo je bil poleg študija geodezije uveden tudi študij komunalne smeri, tako da se je oddelek takrat preimenoval v Geodetsko-komunalni oddelek. Gospodarska kriza, ki je nastopila konec štiridesetih in v začetku petdesetih let, je onemogočila uveljavitev geodetskih strokovnjakov na inženirskih delih, zato takratni strokovnjaki niso razmišljali o ukinitvi študija, temveč o razširitvi delovnih in s tem študijskih področij. Tako so tudi iz prakse prihajale pobude, da ozko področje študija geodezije ne zadostuje potrebam v praksi. Na pobudo slovenskih občin in takratnega Republiškega sekretariata za urbanizem, komunalne zadeve in stanovanjsko izgradnjo je bil tako učni načrt dopolnjen z nekaterimi predmeti nizkih gradenj in s predmeti urbanistične in komunalnogospodarske dejavnosti. Cilj spremenjenega študija je bil vzgojiti strokovnjake, ki bi s povezovanjem strok geodezije, gradbene in urbanistične dejavnosti ter planiranja znali le-te interdisciplinarno povezovati pri izpeljavi posameznih projektov, upravljanju prostora in gospodarjenju z njim ter vodenju komunalne politike. Študij komunale naj bi bil usmerjen predvsem na področje urejanja prostora, tako odprtega kot urbanega. Diplomirani komunalni inženir je bil popolnoma nov strokovni profil. 623 V začetku šestdesetih let se je prof. dr. Tone Klemenčič tudi redno zaposlil na takratni Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Na Oddelku za geodezijo je bila ustanovljena Katedra za komunalno gospodarstvo, leta 1968 pa še Inštitut za komunalno gospodarstvo. Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 Študij geodezije je bil za šestdeseta leta izredno revolucionaren in napreden prav po zaslugi prof. dr. Toneta Klemenčiča. Pospešena urbanizacija, tako v Evropi kot pri nas, je zahtevala povsem nove profile strokovnjakov, tako na področju prostorskega planiranja, ki se je v tem času uveljavljalo, kot na področju urbanističnega planiranja ter v urbanističnih službah v občinah. Tak strokovnjak lahko postane povezovalec med različnimi strokami pri različnih posegih v prostor in vodenju projektov. Z uveljavitvijo mestne rente, dajatve, ki bi omogočila nadaljnji razvoj urbanih sredin in vzdrževanje mest, pa naj bi ti strokovnjaki prevzemali tudi vzpostavitev in vodenje novih evidenc za potrebe javnih financ na lokalni ravni. Snovalci učnih načrtov so takrat menili, da "mesta ni mogoče izgrajevati brez kar najbolj komunalno-tehničnih, ureditvenih in zazidalnih načrtov ter geodetskih podlag in urbanističnih programov." Ta strokovnjak naj bi prevzemal organizacijo nalog urbanističnega planiranja ter izdelavo geodetskih podlag in za gradbeno projektiranje na področju nizkih zgradb (ceste, hidrotehnika). Z reorganizacijo študija geodezije v šolskem letu 1972/73 je Geodetsko-komunalni oddelek postal spet Oddelek za geodezijo, Inštitut za komunalno gospodarstvo se je pripojil Oddelku za gradbeništvo in študij komunalne smeri se je oblikoval v okviru študija gradbeništva. V tem času se je ustanavljal tudi interdisciplinarni podiplomski študij urbanističnega in prostorskega --planiranja, pri katerem je prof. dr. Tone Klemenčič aktivno sodeloval, saj je 624 menil, da je stanovanjsko-komunalno gospodarstvo pomemben del prostorskega in urbanističnega planiranja. Iz naštetega je razvidno, da delo prof. Klemenčiča odlikuje predvsem odkrivanje novih študijskih in raziskovalnih področij, nepretrgano in vztrajno raziskovalno in strokovno delo, akademska drža, vzgoja novih kadrov ter vztrajanje na začrtani poti. Prof. Klemenčič je pred dobrimi štiridesetimi leti utemeljil komunalno gospodarstvo kot samostojno znanstveno in strokovno področje. Pot za uveljavitev tega področja ni bila brez ovir, vendar jih je s svojim znanjem, razgledanostjo in povezavo s tujino z lahkoto premagoval. Revolucionarna za tiste čase je bila uveljavitev družboslovnih vsebin v študijske programe tehniških fakultet, kar je pri nekaterih profesorjih zbujalo odpor, danes pa je povsem logično in normalno, da tehniko obogatimo s družboslovnimi, ekonomskimi, organizacijskimi in podobnimi vedami. Prof. Klemenčič je bil in bo ostal v naših očeh vizionar, ki je našel zagovornike, da je lahko uveljavil novo področje komunalnega gospodarstva. Že v petdesetih letih se je prof. Klemenčič izpopolnjeval na nekaterih ekonomskih inštitutih v ZR Nemčiji, v šestdesetih letih je že sodeloval kot Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 gostujoči profesor na Dunaju, v Berlinu, Leipzigu, Budimpešti in vedno znova prinašal novitete v Slovenijo. Takratni študentje smo ga imeli za pravega svetovljana. Poleg pedagoškega dela, ki ga je nadvse vestno opravljal, smo ga srečevali tudi na pomembnih vodstvenih funkcijah na takratnem FAGG-u. Bil je predstojnik geodetsko-komunalnega oddelka, prodekan in dekan FAGG-a. Da ob vodstvenih funkcijah ni zanemarjal znanstvenega in strokovnega dela, priča njegova bibliografija, ki obsega čez 50 samostojnih del in čez 70 znanstvenih in strokovnih člankov. O njegovi izjemni energiji, volji in moči pričajo tudi naslednji podatki: po upokojitvi je napisal še štiri knjige, zadnjo celo pred štirimi leti, vodil komisijo za dolgoročni program ekonomske stabilizacije na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva pri takratnem predsedstvu SFRJ. Za svoje delo je prof. Klemenčič prejel številna priznanja in odlikovanja, naj naštejem najpomembnejša med njimi: • red zaslug za narod s srebrnimi žarki, • medaljo zaslug za narod, • red zaslug II. Stopnje, ~625~ • zlato plaketo Zveze ekonomistov Slovenije, • priznanje Zveze komunalnih skupnosti, • priznanje Avstrijske zveze za prometne znanosti ... Ko se za vedno poslavljamo od prof. Klemenčiča, se zahvaljujem za njegov prispevek k razvoju znanosti in ugledu, h kateremu je pripomogel, da se je tako gradbeni kot geodetski strokovnjak uveljavil na področjih, ki jih je razvijal in verjel, da jih vsaka sodobna družba potrebuje. Zahvala gre tudi njegovi družini, da ga je podpirala v vseh prizadevanjih na področju znanstvenega in strokovnega dela. Ne zgolj njegovo znanstveno in strokovno delo, tudi njegovi vzgojni prijemi, njegova drža, videz in urejenost, vse to je na nas, njegove učence, izredno pozitivno vplivalo, zato mu gre posebna zahvala tudi v imenu velikega števila študentov različnih usmeritev. Njegova dela nam ostajajo na knjižnih policah in na ta način tudi druženje z njim. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. Dr. Anton Prosen Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 KOLEDAR STROKOVNIH SIMPOZIJEV IN KONFERENC KOLEDAR STROKOVNIH SIMPOZIJEV V OBDOBJU NOVEMBER 2001 - OKTOBER 2002 Joc Triglav 626 27.-29. november, Wireless Positioning and Location for Next Generation Services 2001 Central London, London, UK Info: Karine-Marie Benoist Tel. +44 [0] 20 7499 0900 Ext.8155 Internet: http://www.metelecoms.com/wirelesslocation.htm Email: karineb@marcusevansuk.com 28.-30. november, International Workshop on "3D Cadastres" 2001 Delft, The Netherlands Info: Elfriede M. Fendel, Delft University of Technology Tel: +31 15 278 4548 Fax: +31 15 278 2745 E-mail: e.m.fendel@geo.tudelft.nl Internet: www.gdcm.nl/3DCadastres 29.-30. november, The Conference on eGovernment: From Policy to Practice. 2001 Brussels, Belgium. Internet: http://europa.eu.int/information society/eeurope/egovconf/call/index en .htm 12.-14. december, 2001 23.-25. januar, 2002 12.-13. februar, 2002 UDMS' 30 Years of Urban Data Management: Looking Back, Looking Forward Cortina D'Ampezzo, Italy E-mail: e.m.fendel@geo.tudelft.nl 4th International Conference "Fusion of Earth Data" Sophia Antipolis, France Info: Dr. Thierry Ranchim Tel: +33 49395 7453 Fax: +33 49395 7535 E-mail: thierry. ranchim@cenerg.cma.fr 1st Networking Events with a Difference! London, United Kingdom Info: The Digital Mapping Show Ltd Tel: +44 1883 652 661 E-mail: info@digitalmappingshow. com Internet: www.digitalmapping.com Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 6.-7. marec, 2002 10.-15. marec, 2002 19.-21. marec, 2002 8.-12. april, 2002 9.-11. april, 2002 19.-26. april, 2002 22. april, 2002 2nd Networking Events with a Difference! Harrogate, West Yorkshire, United Kingdom Info: The Digital Mapping Show Ltd Tel: +44 1883 652 661 E-mail: info@digitalmappingshow. com Internet: www.dkitalmapping.com Fifteenth IALA Conference and Exhibition Sydney, Australia. Info: Kevin Ticehurst, AMSA, 25 Constitution Avenue, GPO Box 2181, Canberra ACT 2601 Tel:+02 6279 5031, Fax: +02 6279 5002, E-mail: kevin.ticehurst@amsa.gov.au GIS Becomes Mobile Zürich, Switzerland E-mail: info@akm.ch Internet: www. akm.ch/gissit2002 29th International Symposium on Remote Sensing on Environment Buenos Aires, Argentina Info: The ISRSE Technical Committee, Paseo Calon 751, 4 piso, C1063 ACH Buenos Aires, Argentina Tel: +54 11 4394 7120 - Fax: +54 11 4394 2271 627 E-mail: 29isre-abstracts@conae.gov. ar Internet: www.symposia.org 14th European Geo Informatic Encounter Paris, France Info: Ortech, 11 rue Bergere, 75009, Paris, France E-mail: info@ortech.fr FIG 2002 - XXII International Congress Marriott Wardman Park Hotel, Washington, D.C., USA Info: FIG Office, Lindevangs Alle 4, DK-2000 Frederiksberg, Denmark Tel: +45 3886 1081 Fax: +45 3886 0252 E-mail: fig@fig.net Internet: www.fig2002.com GEO-BUSINESS INFORMATION SYSTEMS The Poznan University of Economics, Poznan, Poland Info: Krzysztof (Kris) Kolodziej E-mail: kwk@mit.edu Internet: http://bis.kie.ae.poznan.pl Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 24.-26. april, 2002 628 25.-27. april, 2002 1.-2. maj, 2002 8.-9. maj, 2002 8.-11. maj, 2002 15.-18. maj, 2002 21.-24. maj, 2002 MIS 2002 Halkidiki, Greece Info: Secretary MIS 2002, United Kingdom Tel: +44 238 029 3223 Fax: +44 238 029 2853 E-mail: gcossutta@wessex.ac.uk Internet: www.wessex.ac.uk/conferences/2002/mis02 5th AGILE Conference on GIS Palma de Mallorca, Spain Info: Michael Gould E-mail: gould@uji.es Internet: http://agile2002.uib.es 3rd Networking Events with a Difference! Edinburgh, United Kingdom Info: The Digital Mapping Show Ltd Tel: +44 1883 652 661 E-mail: info@digitalmappingshow. com Internet: www.digitalmapping.com World of Geomatics Donington, United Kingdom Info: Stephen Booth Tel: +44 1438 352 617 Fax: +44 1438 351 989 E-mail: steve@pvpubs.demon.co.uk IGGRS 2002: International Goettingen GIS and Remote Sensing Days's "GIS and Remote Sensing for Sustainable Environmental Research" Goettingen University, Germany Info: Martin Kappas or Stefan Erasmi E-mail: mkappas@gwdg.de Internet: www.geogr.uni-goettingen.de/kuf/de/index IGGRS.html GISDECO Conference 2002: Governance and the Use of GIS in Developing Countries Enschede, The Netherlands Info: International Institute for Aerospace Survey and Earth Sciences (ITC) Internet: www.geog.uu.nl/gisdeco/gisdeco.html 2nd Symposium on "Geodesy for Geotechnical and Structural Engineering" Berlin, Germany Info: Dr Guenther Retscher, Department of Applied & Engineering Geodesy, Vienne University of Technology, Gusshausstrasse 27-29 (E 128/3), A -1040 Vienna, Austria E-mail: gretsch@pop.tuwien.ac.at Internet: www.sc4-berlin2001.de.vu http://info.tuwien.ac.at/ingeo/sc4/berlin.html Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 28. maj - 1. junij, 2002 4.-6. junij, 2002 4.-7. junij, 2002 10.-12. junij, 2002 11.-13. junij, 2002 1.-3. ji 2002 International Conference I N T E R C A R T O - 8 Helsinki, Finland/Saint Petersburg, Russia Info: Dr. Olga V.Shumova, InterCarto Organizing Committee St.Petersburg University, Faculty of Geography and Geoecology 10-th Linija 33, St.Petersburg 199178 Russia Tel: +7 812 3286749 Fax: +7 812 3156312 E-mail: geo cart@rambler.ru Internet: http://www.geogr. msu.su/cet 22nd EARSeL Annual Symposium Prague, Czech Republic Info: EARSeL, 2. Av.Rapp, F-75340, Parix, Cedex 07, France Tel: +33 14556 7360 Fax: +33 14556 7361 E-mail: earsel@meteo.fr Internet: www.earsel.org All-Russian GIS Forum Moscow, Russia Info: Organizing Committee Oil and Gas Russian State University Leninsky Prosp., 65 - 107 GSP-1 Moscow 119991 Russia Tel/fax: 7 (095) 135-76-86, 137-37-87, E-mail: gisa@gubkin.ru Internet: http://www.gisa.gubkin.ru/ GeoSpatial World 2002 Atlanta, Georgia, USA Info: Intergraph, P.O. Box 6695, Huntsville, AL 35824-6695, USA Internet: www.intergraph.com/geospatialworld 3rd Int'l Symposium on RS of Urban Areas Istanbul, Turkey Info: Ass.Prof. Filiz Sunar Erbek, Istanbul Technical University, Faculty RS, Maslak, 80626, Istanbul, Turkey Tel: +90 212 285 3801 Fax: +90 212 573 7027 E-mail: fsunar@ins.itu.edu.tr Internet: www.ins.itu.edu.tr/rsurban3 Air Pollution 2002 Segovia, Spain Info: Wessex Institute of Technology, Ashurs Lodge, Ashurs, Southampton SO40 7AA, United Kingdom E-mail: Isouthcott@wessex.ac.uk Internet: www.wessex.ac.uk 629 Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 630 8.-12. julij, 2002 8.-12. julij, 2002 22nd Annual ESRI International User Conference San Diego Convention Centre, San Diego, CA, USA Tel: +1 909 793 2853 ext. 1-1363 E-mail: uc2002@esri.com Internet: www.esri.com/events/uc Joint International Symposium on Geospatial Theory, Processing and Applications - ISPRS Commission IV Symposium - 10th Spatial Data Handling - 95th CIG Conference Ottawa, Canada Internet: www.geomatics2002.org www.geomatics2002.org/submissions/index e.asp ISPRS Commission IV Symposium 2002; Spatial Data Handling 2002; 95th Annual CIG Conference 2002 Ottawa, Canada Internet: www.geomatics2002.org Geographical Renaissance at the Dawn of the Millennium Durban, South Africa Info: International Geographic Union (IGU) Internet: www.turners.co.za/igu ISPRS 2002 Corfu, Greece Info: Prof. Petros Patias, The Aristotle University of Thessaloniki, Dept. of Cadastre, Photogrammetry & Cartography, Univ. Box 473, GR-54006, Thessaloniki, Greece Tel: +30 31 996116 Fax: +31 31 996128 E-mail: patias@topo.auth.gr Internet: www.isprs.org 2.-11. september, World Summit on Sustainable Development 2002 Johannesburg, South Africa Info: Johannesburg Summit Secretariat E-mail: 2002participation@un.org Internet: www.johannesburgsummit.org 9.-13. september, PCV'02 "Photogrammetric Computer Vision", ISPRS 2002 Commission III Symposium 2002 Graz, Austria Info: Prof. Franz Leberl, Inst. for Computer Graphics and vision, TU Graz, A-8010 Graz, Inffeldgasse 16 Tel: +43 316 873 5011 E-mail: leberl@icg.tu-graz.ac.at Internet: www.icg.tu-graz.ac.at/pcv02 9.-12. julij, 2002 4.-7. avgust, 2002 2.-6. September, 2002 Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 12.-15. September, EUGISES 2002 Third European GIS Education Seminar 2002 Girona, Spain Info: Fred Toppen Tel: +31 30 2533887 Fax: +31 30 2540604 E-mail: f.toppen@geog.uu.nl Internet: http://agile-online.org 16.-19. September, "From global to local" - Global Spatial Data Infrastructure 2002 (GSDI) conference Budapest, Hungary Info: Karen Levoleger (EUROGI) Tel: +31 55 528 5746 Fax: +31 55 528 7362 E-mail: eurogi@euronet.nl 25.-26. September, GIS Conference 2002 2002 Rotterdam, The Netherlands E-mail: gisconferentie@esrinl.com Internet: www.gisconferentie.nl 14.-18. oktober, Ninth World Congress on Intelligent Transportation Systems 2002 Chicago, Illinois Info: National Trade Productions, 313 S. Patrick Street, Alexandria, VA 22314 USA, (703) 683-8500, fax (703) 836-4486 E-mail : ntpinfo@ntpshow.com Internet: www.itsa.org/worldcongress.html 16.-18. oktober, INTERGEO 2002 2002 Frankfurt am Main, Germany E-mail: intergeo2002@stadt-frankfurt.de Internet: www.intergeo2002.de 26.-28. oktober, 3rd International Symposium on Sustainable Agro- 2002 environmental Systems: New Technologies and Applications Cairo, Egypt Info: Prof. Sami Abdel-Rahman, National Authority for Remote Sensing and Space Sciences (NARSS), 23 Joseph Brows Tito St., Elnozha Elgedida, Cairo, Egpyt Tel: (202) 2964386 - 2975688 Fax: (202) 2964387 - 2964385 E-mail: sirahman@intouch.com 631 Sporočila s podatki o slovenskih in tujih simpozijih s področja geoinformacijskih znanosti pošiljajte po elektronski pošti na naslov: joc.triglav@gov.si. Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 VRSTICE ZA NASMEH GEODETSKE ANEKDOTE Milan Naprudnik* S svojim prispevkom za Geodetski vestnik se obračam na vas, spoštovani geodeti in geodetke, s povabilom, da si prikličete v spomin zabavne dogodke iz svojega geodetskega življenja, jih na kratko opišete in pošljete v objavo Geodetskemu vestniku. Takih dogodkov imate zagotovo vsaj nekaj pri roki, saj si jih za dobro voljo intenzivno izmenjujemo ob različnih geodetskih družabnih srečanjih. Le zapisati jih je še treba, da se jim bodo lahko od srca nasmejali tudi vsi drugi. Anekdote bi lahko bi razvrstili v obdobja, kot na primer: • kraljevinsko-banovinsko: Matija Klarič, še vedno čil 90-letnik, pozna vrsto geodetskih anekdot iz tega obdobja, • socialistično-samoupravno: tu imam v mislih predvsem anekdote iz _ življenja generacije geodetskih upokojencev v zrelih letih, 632 • računalništvo - moderna geodezija: anekdote v stilu slogana, "kdor ne skače, ni geodet", iz življenja mlajše generacije geodetov in geodetk. Anekdote so imenitna priložnost za pisanje novejše zgodovine razvoja geodezije na Slovenskem. Branko Korošec je začel z obdobjem med 1600-1400 pred n. št. in končal med obema vojnama v obdobju 1918-1941. Zadosten izziv? In zakaj anekdote? Zato, ker kažejo življenju zrcalo, tudi prek njih se »riše« zgodovina. Mene so pritegnile, ko sem pred mnogimi leti prebiral knjigo A. Roothaerta: Dr. Vlimmen, ki na edinstven način opisuje svojo veterinarsko podeželsko prakso med obema svetovnima vojnama. Ena od njegovih prigod: Kmet pride k živinozdravniku in nujno prosi za obisk, ker krava nikakor ni mogla spraviti na svet svojega telička. Živinozdravnik pride, hoče v hlev, kmet pa ga pelje v hišo k ženi, ki je imela težave pri porodu. Živinozdravnik pove, da bi moral poklicati zdravnika, kmet pa odvrne: »Saj ni dosti razlike, vaša tarifa pa je še enkrat nižja od zdravnikove.« Za začetno vzpodbudo k pisanju vam ponujam dve lastni geodetski anekdoti. Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 * Ljubljana, Soška 17 b, Slovenija Terenska Triangulacija leta 1957, ki jo je izvajal GZ Celje, kjer sem bil takrat zaposlen. Ljubljančani so se takrat že vozili s terenskim vozilom, mi Štajerci pa smo še pešačili in si s figuranti delili tovore. Ko smo se vzpenjali na Paški Kozjak, je znoj kar tekel po naših telesih. Nasproti pride domačin, me gleda in blekne: »Gospod, vam se pa kondenz nabira!« Iz študentskih let Prof. Novak predava nižjo geodezijo, razlaga o razvoju merskih sistemov in pove, da je svoje dni veljal korak kot dolžinska mera: »Kdor je velik, ima dolgega, kdor je majhen, ima kratkega, GEODETSKI JE PA 75 cm,« z dodatkom, ki ga je pogosto uporabljal, »če me razumete.« 633 Pripis uredništva: Pobuda g. Naprudnika nas je zelo razveselila, saj smiselno dopolnjuje povabilo urednika bralcem Geodetskega vestnika iz začetka leta 2000. Enako kot pobudnik vas torej tudi uredniška ekipa Geodetskega vestnika vabi k sodelovanju. Z anekdotami lahko spletemo trdne vezi med različnimi generacijami slovenskih geodetov in geodetk ter potrdimo svojo strokovno identiteto tudi z zabavne plati. Kot veste, smeha in dobre volje ni nikoli preveč, zato v naslednjih številkah Geodetskega vestnika vsekakor pričakujemo vaše anekdote. Pošljite jih po klasični ali elektronski pošti na naslov urednika, ki je objavljen na koncu vsakega Geodetskega vestnika. Prispelo v objavo: 2001-12-11 Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 ČUDEŽ TEHNIKE 634 Joc Triglav Nova tipkovnica XP 2002, ki jo prikazuje spodnja slika, je pravi čudež tehnike. Prava rešitev za vse, ki jim tipkanje in delo z računalnikom povzročata preglavice. S samo tremi tipkami lahko zdaj različne ravni kadrov v vaši službi postanejo resnični gospodarji svojega računalnika. Tipka Ctrl je namenjena šefom, ki so še vedno prepričani, da računalnik tako ali tako opravlja vse delo sam od sebe. Tipka Alt je nepogrešljiva za alternativce, ki jim delo nekako ni najvišja vrednota v življenju in zdaj zgolj s pritiskom na tipko Alt dosežejo, da računalnik bistveno bolje opravi vse delo, ki so ga v službi doslej sicer opravljali sami. Tipka Del(ajte) pa je za vse ostale zaposlene, ki so si vedno želeli in pričakovali, da bo računalnik sam opravil vse namesto njih. S to tipko se jim dolgoletne želje končno uresničujejo. Velikost posameznih tipk na tej čudežni tipkovnici je ergonomsko dizajnirana tako, da ustreza razmerju svetovnega povprečja števila zaposlenih v posameznih ravneh kadrov v razvitih državah. Na ta vrhunski dosežek ergonomije so snovalci še posebej ponosni. Znanje računalništva za uporabo tipkovnice ni potrebno, kar tipkovnici zagotavlja nepredstavljiv prodajni uspeh na svetovnih tržiščih. Posebej razveseljivo za vse bodoče uporabnike te tipkovnice je, da bo cela vrsta priznanih slovenskih računalniških svetovalnih firm ponujala celovito svetovanje in številne izobraževalne tečaje za kar najboljšo izrabo vseh možnosti te čudežne tipkovnice. Na našem tržišču bodo te tipkovnice naprodaj že od 1. aprila 2002 dalje. Cena? Malenkost! A to še ni vse! Iz razvojnih laboratorijev je namreč nedavno pricurljala novica, da že razvijajo naslednjo generacijo tipkovnic YP 2003 - z eno samo specializirano tipko za posamezne ravni kadrov. Po napovedih bodo na voljo naslednji enotipkovni modeli: Ctrl, Alt in Del(ajte). Tipkovnice se bodo odlikovale po vrhunski ergonomiji in po novi brezžični komunikacijski tehnologiji Blacktooth, vendar ostajajo podrobnosti zaenkrat še skrivnost. Tipkovnice bodo na trgu že 1. aprila 2003. Cena? Malce višja kot za model XP 2002, a še vedno pravi drobiž. Prispelo v objavo: 2001-12-15 Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 Navodila za pripravo prispevkov 1. Prispevki za Geodetski vestnik 1.1 Geodetski vestnik objavlja prispevke znanstvenega, strokovnega in poljudnega značaja. Avtorji predlagajo tip svojega prispevka, vendar si uredništvo pridržuje pravico, da ga dokončno razvrsti na podlagi recenzije. Prispevke razvrščamo v: • Izvirno znanstveno delo: izvirno znanstveno delo prinaša opis novih rezultatov znanstvenih raziskav. Tekst spada v to kategorijo, če vsebuje pomemben prispevek k znanstveni problematiki ali njeni razlagi in je napisan tako, da lahko vsak kvalificiran znanstvenik na osnovi teh informacij poskus ponovi in dobi opisanim enake rezultate oziroma rezultate v mejah eksperimentalne napake, ki jo navede avtor, ali pa ponovi avtorjeva opazovanja in pride do enakega mnenja o njegovih izsledkih. • Začasna objava ali preliminarno poročilo: tekst spada v to kategorijo, če vsebuje enega ali več podatkov iz znanstvenih informacij, brez zadostnih podrobnosti, ki bi omogočile bralcu, da preveri informacije na način, kot je opisan v prejšnjem odstavku. Druga vrsta začasne objave (kratek zapis), običajno v obliki pisma, vsebuje kratek komentar o že objavljenem delu. • Pregled (objave o nekem problemu, študija): pregledni članek je poročilo o nekem posebnem problemu, o katerem že obstajajo objavljena dela, a ta še niso zbrana, primerjana, analizirana in komentirana. Obseg dela je odvisen od značaja publikacije, kjer bo delo objavljeno. Dolžnost avtorja pregleda je, da poroča o vseh objavljenih delih, ki so omogočila razvoj tistega vprašanja ali bi ga lahko omogočila, če jih ne bi prezrli. • Strokovno delo: strokovno delo je prispevek, ki ne opisuje izvirnih del, temveč raziskave, v katerih je uporabljeno že obstoječe znanje in druga strokovna dela, ki omogočajo širjenje novih znanj in njihovo uvajanje v gospodarsko dejavnost. Med strokovna dela bi lahko uvrstili poročila o opravljenih geodetskih delih, ekspertize, predpise, navodila ipd., ki ustrezajo zahtevam mednarodnega standarda ISO 215. • Beležka: beležka je kratek informativni zapis, ki ne ustreza kriterijem za uvrstitev v eno izmed zvrsti znanstvenih del. • Poljudnoznanstveno delo: poljudnoznanstveno delo podaja neko znanstveno ali strokovno vsebino tako, da jo lahko razume tudi širša nestrokovna javnost. • Ostalo: vsi prispevki, ki jih ni mogoče uvrstiti v enega izmed zgoraj opisanih razredov. 1.2 Pri oblikovanju znanstvenih in strokovnih prispevkov je treba upoštevati slovenske standarde za dokumentacijo in informatiko. 635 Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 1.3 Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Uredništvo ne prevzema nobene odgovornosti za izražena mnenja ali navedbe avtorjev v objavljenih prispevkih. Za vsebino objavljenih reklam v Geodetskem vestniku v celoti odgovarjajo naročniki posamezne reklame. Objava reklame ne pomeni, da uredništvo ali uredniški odbor zagotavljata vrednost ali kvaliteto proizvoda ali storitve, ki je predmet objavljene reklame. 2. Identifikacijski podatki 2.1 Ime in priimek pisca se pri znanstvenih in strokovnih člankih navedeta na začetku z opisom znanstvene strokovne stopnje, delovnim sedežem in naslovom elektronske pošte. Pri ostalih prispevkih se navedejo ime in priimek, delovni sedež ter naslov elektronske pošte na koncu članka. Pri kolektivnih avtorjih mora biti navedeno polno uradno ime in naslov; če avtorji ne delajo kolektivno, morajo biti vsi imenovani. Če ima članek več avtorjev, je treba navesti natančen naslov ( s telefonsko številko in naslovom elektronske pošte ) tistega avtorja, s katerim bo uredništvo vzpostavilo stik pri pripravi besedila za objavo. 2.2 Članki, ki so bili prvotno predloženi za drugačno uporabo (npr. referati na strokovnih srečanjih, tehnična poročila ipd.), morajo biti jasno označeni. ^^^ V opombi je treba predstaviti namen, za katerega je bil prispevek pripravljen, navajajoč: ime in naslov organizacije, ki je prevzela pokroviteljstvo nad delom ali sestankom, o katerem poročamo; kraj, kjer je bilo besedilo prvič predstavljeno, popolni datum v numerični obliki. Primer: Referat, 25. Geodetski dan, Zveza geodetov Slovenije, Rogaška Slatina, 199210-23 2.3 Prispevek mora imeti kratek, razumljiv in pomemben naslov, ki označuje njegovo vsebino. 2.4 Vsak znanstveni ali strokovni prispevek mora spremljati (indikativni) izvleček v jeziku izvirnika, v obsegu do 50 besed, ki je opisni vodnik do tipa dokumenta, glavnih obravnavanih tem in načina obravnave dejstev. Dodanih naj mu bo do 8 ključnih besed. Obvezen je še prevod naslova, izvlečka in ključnih besed v angleščino, nemščino, francoščino ali italijanščino. 2.5 Za vsak pregledni ali splošni prispevek je obvezen prevod naslova prispevka v angleški jezik. 3. Glavno besedilo prispevka 3.1 Napisano naj bo v skladu z logičnim načrtom. Navesti je treba povod za pisanje prispevka, njegov glavni problem in namen, opisati odnos do predhodnih podobnih raziskav, izhodiščno hipotezo (ki se preverja v znanstveni Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 ali strokovni raziskavi, pri drugih strokovnih delih pa ni obvezna), uporabljene metode in tehnike, podatke opazovanj, izide, razpravo o izidih in sklepe. Metode in tehnike morajo biti opisane tako, da jih lahko bralec ponovi. 3.2 Navedki virov v besedilu naj se sklicujejo na avtorja in letnico objave kot npr.: (Kovač, 1991), (Novak et al., 1976). 3.3 Delitve in poddelitve prispevka naj bodo oštevilčene enako kot v tem navodilu (npr.: 5 Glavno besedilo, 5.1 Navedki, 5.2 Delitve itd.). 3.4 Merske enote naj bodo v skladu z veljavnim sistemom SI. Numerično izraženi datumi in čas naj bodo v skladu z ustreznim standardom (glej primer v razdelku 2.2). 3.5 Kratice naj se uporabljajo le izjemoma. 3.6 Delo, ki ga je opravila oseba, ki ni avtor, ji mora biti jasno pripisano (zahvala/priznanje). 3.7 V zvezi z navedki v glavnem besedilu naj bo na koncu prispevka seznam vseh virov . Vpisi naj bodo vnešeni po abecednem vrstnem redu in naj bodo oblikovani v skladu s temi primeri: a) za knjige: 637 Novak, J. et al., Izbor lokacije. Ljubljana, Inštitut Geodetskega zavoda Slovenije, 1976, str. 2-6 b ) za poglavje v knjigi: Mihajlov, A.I., Giljarevskij, R.S., Uvodni tečaj o informatiki/dokumentaciji. Razširjena izdaja. Ljubljana, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, 1975. Pogl. 2, Znanstvena literatura - vir in sredstvo širjenja znanja. Prevedel Spanring, J., str. 16-39 c) za diplomske naloge, magistrske naloge in doktorske disertacije: Prosen, A., Sonaravno urejanje podeželskega prostora. Doktorska disertacija. Ljubljana, FAGG OGG, 1993 č) za objave, kjer je avtor pravna oseba (kolektivni avtor): Geodetska uprava Republike Slovenije, Razpisna dokumentacija za Projekt Register prostorskih enot. Ljubljana, Geodetska uprava Republike Slovenije, 1996 d) za članek iz zbornika referatov, z dodanimi podatki v oglatem oklepaju: Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 Bregant, B., Grafika, semiotika. V: Kartografija. Peto jugoslavensko savetovanje o kartografiji. Zbornik radova. Novi Sad [Savez geodetskih inženjera i geometara Jugoslavije], 1986. Knjiga I, str. 9-19 e ) za članek iz strokovne revije: Kovač, F., Kataster. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1991, letnik 5, št. 2, str. 13-16 f) za anonimni članek v strokovni reviji: Anonym, Epidemiology for primary health care. Int. J. Epidemiology, 1976, št. 5, str. 224-225 g) za delo, ki mu ni mogoče določiti avtorja: Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. Uradni list RS, 2. dec. 1994, št. 75, str. 4255 V pregled virov in literature se lahko uvrstijo le tisti viri in literatura, ki so citirani v tekstu. 4. Ponazoritve (ilustracije) in tabele __Slike, risbe, diagrami, karte in tabele naj bodo v prispevku le, če se avtor 638 sklicuje nanje v besedilu in morajo biti zato oštevilčene. Izvor ponazoritve ali tabele, privzete iz drugega dela, mora biti naveden kot sestavni del njenega pojasnjevalnega opisa (ob ilustraciji ali tabeli). 5. Sodelovanje avtorjev z uredništvom 5.1 Prispevki morajo biti oddani uredništvu v treh izvodih. Obseg znanstvenih in strokovnih prispevkov s prilogami je lahko največ 7 strani, vseh drugih pa 2 oziroma izjemoma več strani (za 1 stran se šteje 30 vrstic s 60 znaki). Obvezen je zapis prispevka v digitalni obliki v formatu zapisa Word ali ASCII. Prispevek v digitalni obliki je treba shraniti na disketo in poslati uredništvu skupaj s tremi natisnjenimi izvodi prispevka. Dodatno lahko avtor pošlje prispevek tudi po elektronski pošti na spodaj navedeni naslov urednika. 5.2 Ilustrativne priloge k prispevkom, če so le-te v analogni obliki, je treba oddati v enem izvodu v originalu za tisk (prozoren material, zrcalni odtis). Slabe reprodukcije ne bodo objavljene. Ilustrativne priloge v digitalni obliki morajo biti primerne velikosti, ločljivosti 300 dpi in shranjene kot 8-bitne slike (t.j. v 256 barvah oz. sivinskih tonih) v formatu TIFF, JPG ali GIF. Ilustrativne priloge v digitalni obliki morajo biti poslane uredništvu na enak način kot prispevek v digitalni obliki. Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 5.3 Znanstveni in strokovni prispevki bodo recenzirani. Recenzirani prispevek se avtorju po potrebi vrne, da ga dopolni. Dopolnjen prispevek je pogoj za objavo. Avtor dobi v korekturo poskusni odtis prispevka, ki je lektoriran, v katerem sme popraviti le tiskovne in morebitne smiselne napake. Če korekture ne vrne v predvidenem roku, oziroma največ v treh dneh, se razume, kot da popravkov ni in se prispevek v takšni obliki tiska. 5.4 Uredništvo bo vračalo v dopolnitev prispevke, ki ne bodo pripravljeni v skladu s temi navodili. 5.5 Prispevek, ki je bil oddan za objavo v Geodetskem vestniku, ne sme biti objavljen v drugi reviji brez dovoljenja uredništva in še takrat le z navedbo podatka, da je bil prvič objavljen v Geodetskem vestniku. 6. Oddaja prispevkov Prispevke pošljite na naslov: Joc Triglav Območna geodetska uprava Murska Sobota Izpostava Murska Sobota Slomškova 19 9000 Murska Sobota _ Tel: 02 5351 565 639 joc.triglav@gov.si Predloga za lažjo pripravo člankov za Geodetski vestnik se nahaja na spletnih straneh Geodetskega vestnika (www.geodetski-vestnik.com). Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko Geodetskega vestnika je: 15. marec 2002. Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4