Šentjur do 0 ŠENTJURSKE 1996 352(497 4 Šentjur) um Hlinili ir 0093031,33 i COBISS o 824 Sen +• j rn u n K V&rf r...... seritjur 63230 cena,: J 50 ST? ZLATARSTVO MILAN GAJŠEK 63230 Šentjur Kvedrova 6a in Drofenikova 16 (tržnica) tel.: 063/741-072, 744-149 ODSLEJ SAMO V TRŽNO-PRODA/NEM CENTRU V ŠENTJURJU Drofenikova 16 prodaja zbitega nabita predeCava starega zCata (pose6en popust) popraviCa vseh vrst nabita izredno veCUČg izbira ročnih ur in BudiCf^ birmanska, krstna darila brezplačno graviranje zlata in ur brezplačno prediranje ušes antlalergični uhani VSA DARILA TUDI BREZPLAČNO ARANŽIRAMO! it spet po starem Kao dum »»J našim okoljem Rafko Vodeb: država bi rada potisnila Cerkev v zakristije Liberalci in klerikalci Za šentjurske študente ni telovadnice Lucija pred volitvami (HMM: TRGOV/MA STORITVE Ljubljanska 26, 63230 ŠENTJUR Tel./fax: 063/743-151. tel.: 741-151 VAM NUDI: Izvajanje plinskih napeljav Izvajanje oljnih napeljav izvajanje elektrolnštaladj In ostale toplovodne opreme Za vse montaže vam izdelamo neobvezni predračun! V trgovini ELBA pA IaJiUo nabAvitc: plinske gorilce od 79.860,00 SIT oljne gorilce od 45.449,90 SIT bojler 801 el. 14.999,00 SIT bojler kombinirani 801 16.999,00 SIT peči olje, plin AR60 od 52.688,97 SIT zidne peči FBR od 119.350,00 SIT bakrene cevi 15 359,00 SIT digitalni termostati 9.490,00 SIT fitingi za Cu cevi od 43,76 SIT PP/R vodnik 3x1.5 56,76 SIT stikala p.o. 259,05 SIT žarnice od 40 do 100W 48,90 SIT VSE CENE SO S PROMETNIM DAVKOM! Trgovina Jošt & Malgaj Cesta Kozjanskega odreda 43, 63230 Šentjur, mobitel: 0609 633 612, tel./fax: 063 36 807 odprto: ^ j | |v u ki i ra Ponedeljek - sobota: od 7‘‘ - 21h Psi edel.j ii i n prazniki: od 7" - 20" Zelo ugoden ^ Ci'£XO|/ nakup Tekstila’.— ^ ATM| -»4y ■■TL*. 5 g I POSLOVNA STRAN '■ ■■ v ■■ ' ■ - ■' ■' - v :■ v ■■ 7 •' -■ ' : ■ ^ ■ ■: ■ ' . ■ ' - ■ ■.............................................................: , ■■ ■ ' ' ■■■■ ' ■ ■ :: ■: TRGOVINA ROSANA Metka Zidar s.p. Ljubljanska 1, Šentjur, tel.063/743-472 7 času od 1. do 15. februarja smo v trgovini Rosana pripravili za vas 20 % SEZONSKO ZNIŽANJE V0V*, l ..:... pMoSTNRISIj \IK0LI M MOikRMO! -•v ».. 3% P«.?«'; d.o.o. 63230 ŠENTJUR - Reinlca S Tel.ZFa*: 063/ 771-41 I Int. 664 11 liti i »TTl 11»i »J \[ j I»J dnevno čiščenje poslovnih prostorov generalna čiščenja in zaščita vseh vrst talnih oblog pranje perila in delovnih zaščitnih sredstev pranje vseh vrst pregrinjal in o dej pranje zaves teU 783-113 J immZM 20% POLOG, odplaiilo v 1,2, 3 letih 10,8-odstotna fiksna obrestna mera ... Ali nam pišite: trg. UŽMAH, o icite 63225 Planina, da vas poiščemo 7 0Z I I -L 1 /o7' \ \ 7 m vampomagamo pri odločitvi. Šentjurske NOVICE AKTUALNO — Za študente ni telovadnice Težavam šentjurskega Študentskega košarkarskega kluba ni videti konca. Kot da so študentje Šentjurju in celo Košarkarskemu klubu Kemoplast, ki naj bi skrbel za šentjursko košarko, prej v napoto kot kaj drugega! Da bo ironija še večja: za Kemoplast B, ekipo starejših rekreativcev in bivših košarkarjev, ki igra prav tako v Šmarski ligi in torej vodi v Šentjur iste "razbijaške" ekipe, ni v šentjurskih telovadnicah nobenih težav. Tudi za "tujega" košarkarja, ki je morda res zaradi V lanski sezoni se je študentska košarka ves čas ubadala s finančnimi težavami. Največja sponzorja, Alpos in Kemoplast, sta na dogovorjene obveznosti enostavno pozabila in večji del gmotnega bremena kluba so študentje prevzeli kar na svoja pleča. Ob razumevanju ZTKO Šentjur in g. Rataja so lansko sezono vseeno zaključili z zadovoljivim športnim in organizacijskim uspehom. Letos so želeli iz nekoliko pregrobe Šmarske medobčinske lige presedlati v slovensko D ligo, pa je ta načrt ob izdatnem nerazumevanju KK Kemoplast splaval po vodi. Ostali so v Šmarski ligi, kjer jim je v tekmovalnem smislu do nedavnega šlo bolj ali manj vse po načrtih. Do "incidenta", ki jih je spravil pod vodo, je prišlo na zadnji tekmi v lanskem letu: igralec gostujočega moštva je pri zabijanju sesul tablo. Tisti hip ni bilo le konec tekme, temveč, kot vse kaže, tudi študentske košarke. Ravnatelj šole g. Gradišnik je namreč sklenil, da ŠKK v "njegovi" telovadnici ne bo več igral. Čeprav se kaj takega v tej telovadnici ni zgodilo prvič, telovadnica je menda celo zavarovana za podobne nesreče in so študentje bili pripravljeni - menda prvi do sedaj - zbrati denar za novo tablo, je obveljala ravnateljeva: telovadnice zanje ni bilo več. Za študente je ostala nedosegljiva tudi športna dvorana v Hruševcu. Ne toliko zaradi visoke najemnine, temveč predvsem zaradi načelnega stališča g. ravnatelja Gajška, da ne more dovoliti, "da bi tudi njemu razbili dvorano". Študentje so ogorčeni. V šmarski ligi veljajo za eno najbolj fer ekip, doslej še niso povzročili niti enega samega incidenta, šentjurska ravnatelja, ki sicer najdeta dovolj razumevanja za šport ter tudi za razne neformalne skupine, ki uporabljajo telovadnice menda tudi brez najemnine, pa jih brez utemeljenega razloga mečeta na cesto kot najhujše razgrajače._______________________________________ "Ptički brez gnezda" mladostne objestnosti sesul tablo na tisti nesrečni tekmi, v šentjurski telovadnici ni prepovedi. Prepoved očitno velja le za tiste, ki niso pomembni in pogodu obema ravnateljema? Študentje razumejo, da ravnatelja skrbno bdita nad uporabo telovadnic, ne vidijo pa nobenega razloga, da to svojo zaskrbljenost odmerjata s tako različnimi vatli. Pravijo, da bodo svojo pravico iskali tudi na občini. Njihova delegacija seje že napovedala pri županu. In še za piko na i: vse kaže, da bodo šentjurski študentje svoje težave vsaj začasno uspešno rešili s pomočjo šmarske ZTKO, ki jim bo kljub prostorski stiski poskušala zagotoviti prostor v šmarski telovadnici. Pa razumi, človek, če moreš, to šentjursko dušo! D.A. Tudi Alpos kmalu olastninjen Po besedah poslovnega sekretarja g. Artnaka gre lastninjenje v AIposu h kraju. Na začetku je sicer kazalo, da bo šlo hitreje, pa se je postopek zaradi objektivnih težav zavlekel. Vsebinsko so lastninski postopki dorečeni, čakajo le še na nekatera soglasja Agencije za privatizacijo. G. Artnakje prepričan, da bo Alpos do pričetka pomladi že registriran kor delniška družba. Vrednost Alposa iz otvoritvene bilance je na dan 1. januarja 1993 znašala 1,087 milijarde tolarjev, od tega je 898,4 milijona družbenega kapitala. Za interno razdelitev bo šlo 178 milijonov SIT, nekaj čez 180 milijonov (24%) bodo olastninili z notranjim odkupom. Ti dve postavki imajo v celoti pokriti z rezerviranimi certifikatnimi sredstvi ter s sredstvi premalo izplačanih plač (64 milijonov SIT). V javno prodajo bodo ponudili le 16 % družbenega kapitala, t. j. 140 milijonov SIT. Tudi za to vsoto imajo že dovolj rezervacij, tako je videti, da ima Alpos že svoje lastnike. Kakšna bo letošnja dividenda seveda g. Artnak ni hotel niti ugibati. Če pa bi sodili po podatkih iz prospekta za javno prodajo delnic, naj bi nekaj le kanilo v žepe delničarjev. Za letos predvidevajo, da bodo ustvarili 220 milijonov čistega dobička. Z Montparisom tudi letos na smučanje Smučarski kombi gostišča Montparis tudi letos vozi planinske šolarje na smučanje na Roglo. Dogovorjeno je, da Montparis prispeva stoške vožnje, spremstvo zagotavlja šola, za smučarske karte pa morajo poskrbeti starši. Vsak dan tako na Rogli uživa okrog 10 učencev. Predvidevajo, da bodo letos skupno prepeljali na Roglo preko 100 mladih ljubiteljev snežnih poljan. Za razgledni stolp na Resevni! Šentjurski planinci mislijo resno! Doslej so v izgradnjo razglednega stolpa na Resevni vložili že okrog 2 milijona tolarjev, do vrhnje ploščadi pa jim manjka še 5 milijonov. Vse, ki cenijo spominski, družabni, rekreativni in športni pomen Resevne, pozivajo, da se jim pridružijo pri zbiranju denarja! Le skupna akcija za skupni cilj bo rodila uspeh! Vsak prispevek bo ovekovečen na posebni plošči na stolpu. Prispevek za stopnico znaša 100 DEM, za podest 500 DEM in za ploščad 1000 DEM. Vplačila lahko opravite v pisarni PD vsak četrtek od 14. do 15. ure, v domu na Resevni vsako nedeljo od 8. do 20. ure ali pa na račun PD Šentjur 50770 - 678 - 55258, "za stolp". Hvala za sodelovanje! Predsednik PD: Ivan Straže Šentjurske NOVICE PREDSTAVLJAMO VAM . Rafko Vodeb: država bi rada potisnila Cerkev v zakristije Dirka s časom ali za časom je očitno tudi usoda ljudi, od katerih bi pričakovali, da živijo v brezčasju. Ko sem g. Vodeba pred leti prosil, da bi v Šentjurskih novicah vodil t.i. duhovni kotiček, je bil takoj za - ampak šele takrat, ko bo imel čas. "Prej ko v jeseni ne pride v poštev", je bil prepričljiv. Vsaj dve jeseni sta že mimo od takrat, pravega časa pa še ni bilo. "Poglejte, za novo leto sem bil tri dni na Bledu, prej tri dni v Razkrižju, ravnokar sem prišel iz Maribora, jutri zjutraj grem v Ljubljano. Včeraj sem prevzel urejanje revije Prenova. Čas, čas! Res nimam dosti časa!" Kljub temu je pristal na razgovor za Šentjurske novice. "Pridite jutri! Med peto uro zjutraj in šesto zvečer ni z menoj nič, potem, po šesti uri pa se lahko dobiva." Ob 18. uri sem bil pred njegovo hišico v Turnem. Po gladki sneženi cesti sem se spustil v sotesko Ločice, kjer si je v 200 let starem kamnitem mlinu uredil prijetno bivališče. "Kupil sem tole podrtijo pred 18 leti od Ločičkega, ko sem bil tajnik Mohorjeve družbe v Celju. Ta grapa in te kamnite stene, ki sem jih sam obdelal, so mi prirasle k srcu! Tu nekje, morda prav v tem mlinu, pa se je za mlinarja izučil tudi moj stari oče. Bilje rojen leta 1844 v Novi vasi, tam, kjer so zdaj Kačičniki. Jaz pa sem bil rojen v Dolenji vasi pri Krškem. Tu v bližini imam le daljne sorodnike. No, pa kar preidiva k stvari, kar vprašajte, kaj vas zanima! Zanimalo meje seveda marsikaj, toda kako in kaj vprašati človeka, ki je poznan v širšem slovenskem prostoru kot mislec, ustvarjalec in teolog. Morda bi povedali za uvod nekaj osnovnih podatkov o svojem življnenju in svojem delu? "Tule imate list iz Slovenskega bibliografskega leksikona, kjer vse piše. Ne kaže s tem izgubljati preveč časa. Vzemite, si doma preberite in napišite. Vse je tu zapisano," meje pri prvem vprašanju odpravil po hitrem postopku. Vzel sem list ter z njega na kratko povzel življensko pot in ustvarjalnost g. Vodeba. Rafko Vodeb seje rodil leta 1922, maturiral je v Mariboru, leta 1941 je pobegnil v Ljubljano, se tam najprej vpisal na slavistiko, a sije kmalu premisli in presedlal na teologijo. Se istega leta je zaradi vojne ves njegov letnik prešel v Rim. Tam je študiral fdozofijo in teologijo na Pontificia universita Urbaniana. Leta 1962 je diplomiral tudi iz umetnostne zgodovine na Universite catholique v Louvainu v Belgiji. Bilje podravnatelj ter predavatelj sakralne in misijonske umetnosti v Ponti-ficio collegio Urbano, sodelavec pri slovenskih oddajah vatikanskega radia ter Radia Trst. Leta 1971 seje vrnil v domovino, bil predavatelj na teološki fakulteti v Mariboru ter od leta 1976 do upokojitve leta 1984 tajnik Mohorjeve družbe v Celju. Izdal je tri pesniške zbirke ter napisal več esejev, kritik, pogovorov in člankov o verskih, literarnih, umetnostnih in drugih vprašanjih, ki so bili objavljeni največ v zdomskem tisku oziroma v rimskih teoloških poblikacijah. Mnogo je tudi prevajal v slovenščino in italijanščino. G. Vodeb, vera je gotovo gonilo vašega življenjskega poslanstva. Zanima me, kdaj ste se zavestno odločili za to vašo pot. Izhajam pač iz predpostavke, da otrok sprejema Boga brez razmisleka in da se človek šele kasneje, v zrelejših letih, z zavestjo in srcem v resnici odloča zanj. "Glede tega se ne ujemam z Vami. Vsak človek nosi klico vere v srcu in le od okolja in njega samega je odvisno, če bo sledil naravni razvoj, ki mu je dan. Takorekoč že od rojstva se čutim zavezanega Bogu in nikdar nisem prišel glede tega v resnejše dvome. Pri tem sem seveda imel tudi močno oporo v družini, ki je bila globoko verna, pa tudi v 20 let starejšem bratu duhovniku, ki mi je bil že od ranega otroštva velik vzornik. Spominjam se, kako je nekoč kot bogoslovec, v črnem oblačilu in belem kolarju, prišel domov in kako sem se kot petletni deček z zamaknjenjem zastrmel vanj. Moj sklep, da bom tudi jaz "gospod", je od takrat naprej moja stalnica, ki sem jo seveda kasneje, ob posvečenju lahko kot zrel mož dokončno tudi zavestno sprejel. To poslanstvo sem čutil vse življenje kot jasno občuteno notranjo nujo, zato mi tudi zavezanost duhovniškemu poklicu, ki zlasti v današnjem času nosi s seboj mnogo odrekanj in trpljenja, ni bila nikoli v breme. V veri najdem odprtost k neskončnemu in potešitev. Mladeničem, ki se v današnjem času odločajo za duhovništvo, je seveda še neprimerno težje, kot je bilo moji generaciji. Nas je takorekoč "nosila" družba, današnji bogoslovci pa so še vedno v nekakšnem prikritem sporu z zmaličeno družbeno zavestjo kot posledico petdesetletne neposredne preteklosti. Napori, ki se postavljajo prednje presegajo človeško naravo in jih zmore le osebnost z izrazitim darom in dognanim osebnim odnosom do Boga." Ali menite, da je tudi sodobnemu človeku življenje z Bogom lažje kot brez njega? Na to vprašanje težko odgovorim, ker si življenja brez Boga sploh ne znam predstavljati. Srečen sem, da imam to trdnost in z ljubeznijo sprejemam vse trpljenje, vse preizkušnje, ki mi jih prinaša življenje. Ubogi tisti, ki nimajo Boga! Brez njega je človek povsem prepuščen slučajnostim in čustvom, ne najde smisla. To je tragedija sodobnega človeka. Seveda pa s tem ne trdim, daje človek brez vere slab. Poznam ljudi, ki so brez vere, a so polni poštenja, kakršnega tudi pri vernih ne najdeš. Zelo jih spoštujem." Tudi sam izhajam iz verne družine in lahko rečem, da sem prvi dve desetletji življenja preživel z vero, a se je zgodilo, da sem jo izgubil. Spominjam se nekaterih svojih takratnih dilem, na katere si nisem uspel zadovoljivo odgovoriti. Jih lahko postavim vam? "Seveda, toda ne vem, če bo naju to razpravljanje nocoj kam pripeljalo. Kar recite, prosim!" Najprej nekaj temeljnih "zamer" Bogu: Marni Bog,kakršnega spoznavamo, pravzaprav neskončno krivičen in maščevalen? Je vsemogočen, vse uravnava po svoji podobi, a vendar dopušča nerazumljivo trpljenje nedolžnih; daje človeku svobodno voljo, a ga nato nadvse kruto (z večnim ognjem v peklu) kaznuje, če se ne drži njegovih postav. Častihlepno zahteva čaščenje in ljubezen in spet kaznuje, če ju ne dobi. Ali pa dilema glede evolucije in ustvarjenja človeka? "Argumentov, ki bi na mah prepričali tiste, ki razmišljajo in čutijo podobno, se ne da na hitro stresti iz rokava. Gre za velike pomankljivosti v verouku v preteklosti, mnogokrat za neustrezno duhovno in didaktično raven duhovnikov, največkrat pa tudi za plitvost v razmišljanju. Prav PREDSTAVLJAMO VAM V: Kristusovo rojstvo, življnenje in smrt dokazujejo ravno nekaj povsem nasprotnega. Sicer pa je osrednje gibalo in bistvo vere svobodna človekova volja. Vedno lahko izbiramo in Bog nikogar ne kaznuje. Vedno se kaznujemo sami. Tudi evolucija za Cerkev ni nikakršen tabu. Cerkev Priznava razvoj živih bitij, ko pa je razvoj tega bitja prišel do stopnje, ko Je lahko začelo oblikovati svojo voljo, mu je Bog vdihnil dušo, svobodno voljo in z njo vest. Takrat je iz nekega živega bitja nastal človek. Ne, tu ni načelnih nesoglasij z znanostjo. _ Človeštvo pozna nešteto verstev in nešteto bogov. Kako usklajujete svojo absolutno predanost krščanstvu s tem dejstvom? 'Vsa verstva so poti k Bogu, če nosijo s seboj dobre prvine. Krščanstvo je res, da tako rečem, najkrajša pot do Boga, toda sploh ni ekskluzivna. Tudi hinduist ali sploh katerikoli človek, ki se drži določenega nauka in svoje vesti, bo našel pot k Bogu. Poglavitni kriterij za vsakogar je njegova vest. Vest je božji glas v nas in Bog nas bo sodil P° tem, kako smo spoštovali svojo vest. Resje, daje vest močno odvisna tudi od okolja, toda njeno globoko bistvo prihaja iz duše, ki je božjega izvora. Človekova dolžnost pa je, da si vest oblikuje, si razjasnjuje dileme in išče odgovore pri tistih, ki mu lahko svetujejo." Prav bi bilo, da nekaj besed rečete tudi o aktualnih dogajanjih ua Slovenskem, o relaciji med državo, Cerkvijo in družbo. Naša država je v odnosu do Cerkve krivična in izrazito pod vplivom neposredne zgodovine. Prav je, da je Cerkev ločena od države, toda Cerkev je del družbe in na tem področju se nujno tesno srečuje z državo. Cerkev ne more pristati na to, da je potisnjena v zakristije in da se ji krati pravica govoriti o splošnih interesih ljudstva. Konkretno, ta vik in krik okrog pouka o religiji v šolah je povsem odveč. Po svetuje to nekaj Povsem samoumevnega, pri nas pa celo kristjani nasedajo na očitke, da gre v tem primeru za nedopustno mešanje države in Cerkve. Ta predmet naj poučujejo kvalificirani ljudje! Zagotovo pa to niso tisti, ki so še do včeraj poučevali temelje marksizma, ali kako se je že reklo temu predmetu!" Kaj pa Cerkev in gozdovi? Kako se bo Cerkev ubranila očitkov, da se v tem primeru le nekoliko preveč žene za materialnimi dobrinami? "Tu bom kratek. Prvič, ukradeno je treba vrniti! Drugič, povezovati vračanje gozdov Cerkvi z vračanjem posesti grofom, je enostavno sprenevedanje in poskus očrniti Cerkev pred ljudmi. Tretjič, cerkev ne vztaja pri vračanju v naravi. Celo nasprotno, zadovoljna bi bila, če bi država prevzela njene gozdove in ji potem iz državnih virov financirala nekatere njene službe. Seveda tu poseben cerkveni davek ne pride v poštev." Ste še prisotni v šentjurskem javnem življenju? "Ne, nisem. Nekoliko še zasledujem kulturna dogajanja, tudi v knjižnico prihajam, sicer pa skorajda ne vem, kaj se doma dogaja. Preprosto nimam časa. K meni prihajajo ljudje z vse Slovenije na osebne posvete v duhovnih zadevah, pišem knjigo o delovanju zla, za Obzorja sem pravkar prevedel roman Francesce Durante "Hiša ob Luninem jezeru", pripravljam knjigo pogovorov z znanimi svetovnimi osebnostmi ter pišem nekatere teološke študije. Še nocoj moram kar precej postoriti za jutrišnji obisk v Ljubljani. Sicer pa je ura že osem. Mislim, da sva se kar nekaj pogovorila, če pa bo še potrebno, bova nadaljevala drugič." Hvala za pogovor. Franc Kovač Tisnikar je razstavljal v Šentjurju Občni zbor gasilcev na Kalobju Tik pred Božičem seje v Ipavčevi hiši zgodil kulturni dogodek, ki mu je veljalo Prisostvovati: pod pokroviteljstvom načelnice Upravne enote Šentjur mag. Stopar-jeve je bila pripravljena slikarska razstava znanega slikarja Jožeta Tisnikarja. Večer se je pričel s polurno zamudo, ki jo je zakrivila Jerca Mrzel. Vendar pa se je prisotnim za ta spodrsljaj kaj hitro oddolžila s svojim navdušujočim nastopom. Zlasti njene vinske in pivske pesmi so požele obilen aplavz. Bile so poživilo in pravo nasprotje turobnega mrtvaškega vzdušja, ki gaje v razstavni prostor vdihnila Tisnikarjeva umetnost. Nastop "Ipavcev" je bil zgrešen. Tehnični eksperiment, peli so v avli, glasbena tehnika pa jih je prenašala v prireditveni prostor, je dodobra pokvaril visoko vzdušje. V soboto zvečer, 13. januarja, je bil v kalobškem gasilskem domu občni zbor gasilcev. V precej zbirokratiziranem uradnem delu nismo izvedeli, razen tega, da so bili naši gasilci v preteklem letu delavni in skrbni ter da taki nameravajo tudi ostati, nič novega. Zadali so si resno nalogo nabave novega avtomobila in glede na zavzetost predsednika Ferdinanda Pušnika in ostalih članov bomo ta avto kmalu videli. Gospodoma Arzenšku in Hriberniku sta bili tudi podeljeni priznanji 1. stopnje. Tisnikarjevo slikarstvo je nekaj posebnega. V dobi vseh mogočih modernističnih poskusov se je pojavil s svojo nenavadno in izjemno močno izpovednostjo ter zavzel vidno mesto v slovenskem slikarstvu. Temne in zelene barve, 'spraznjena in opustošena pokrajina nekje v ozadju, otrpli obrazi, pošastna osamljenost, zmagoslavje krokarjev, človeške prikazni, za katere si človek pravzaprav ne more misliti, da sploh kaj čutijo, do konca obvladujejo slikarjev svet, ki nezadržno prodira s platen v gledalca. Tisnikar se ne da opisati, potrebno je priti na razstavo, se zazreti v njegovo dušo na platnih in se odločiti. Jaz sem se odločil: njegove slike, ki ji nikakor ne oporekam velike izrazne moči, ne bi nikoli obesil v dnevno sobo. Je preveč grozna. Prisoten je bil tudi g. Tisnikar. Od strani sem pazljivo spremljal njegovo mimiko •n njegovo komuniciranje s prisotnimi, ki so se tako ali drugače, največkrat Priliznjeno, priklanjali njegovi veličini; zdelo se mi je, da so njegove slike veren odraz njega samega. Prisluhnil sem in slišal, da so tudi drugi prisotni Tisnikarja doživljali izključujoče in obvezno angažirano. V tem je menda tudi njegova vrednost. Kot po navadi smo večer zaključili z Urbajsovim vinom in sendviči. Le razposajenosti Jerce Mrzel gre zahvala, da jih je bilo mogoče kolikor toliko s slastjo Použiti. Svoje zadovoljstvo in dobro voljo so gasilci potrdili oziroma potrjevali še pozno v noč ob zvokih kvinteta Dori. Škoda, če ste manjkali - fantje so upravičili svoj sloves! Gasilci so to priložnost porabili tudi zato, da so gospe Bojani Stopinšek izročili spominsko darilo. Gospa Bojana je kar 15 let poučevala na OŠ Kalobje in mnoge generacije se je bomo spominjale po nasmejanem obrazu, ki nas je zjutraj pričakal pred šolskimi vrati in nas popoldne pospremil domov. Bila je duša mnogih prireditev. Pod njenim vodstvom so učenci vedno znova navduševali s točkami, kijih nismo zlepa pozabili, mladi gasilci pa so dosegali iz leta v leto boljše rezultate. Za vse seji krajani Kalobja iskreno zahvaljujemo in upamo, da nas tudi po odhodu na novo delovno mesto ne bo pozabila. Saša Teržan Šentjurske NOVICE ZGODILO SE it Kaj delati? Mar res ni več pravih političnih debat? Niti tistih, ki jih spočne in požlahtni vinska kapljica? Prav fletno je bilo včasih, ko je bilo vedno hvaležno se zaganjati v "večne" partijske resnice ter šimfati Partijo in njene eksponente. V vsaki malce vinsko navdahnjeni družbi jih je bilo vsaj nekaj saj prizadetih, če že ne ravno pravovernih, ki so se bili pripravljeni spopasti s kritizerji in nasprotniku dati občutek, da ogroža večni družbeni red. Danes pa tudi z lučjo pri belem dnevu ne najdeš nikogar, ki bi bil pripravljen zastaviti svojo čast in moško besedo v bran te naše ljube demokracije. Ko pa vsi trobijo tja v en rog, vse skupaj je en sam dolgčas. Da pa vendarle človek še pride do kakšne žolčne politične razprave, pa čeprav le gostilniške, sem se prepričal na svoji koži. Bilo je tam pred Novim letom v Resevninem bifeju, beseda je dala besedo, šank je bil tudi v bližini, in kmalu sem se znašel v navzkrižnem ognju prave besedne bitke. Toliko pavšalnih in obupno kritičnih misli na račun naše občinske in državne oblasti sem slišal, da se je moja siceršnja kritizerska duša pokazala kot prav mila ovčja varianta. Še več, kar mimogrede sem bil postavljen za dežurnega političnega nasprotnika - sokrivca, zagovornika rdečih, in črnih, in vseh drugih sort barab. Ne verjamem, da sem uspel kaj vplivati na sogovorce, zagotovo pa vem, da mi je potem, ko je bilo že vse mimo, v ušesih še dolgo odmevala prenekatera v ognju navržena pronicljiva misel. Najprej o občinski oblasti. "Vsi so isti. Malovrh je požrešen; kaj mu je treba kar dveh funkcij, ko še za eno ni sposoben. Tisočkrat mi je žal, da sem ga volil! Boljši bi bil Grdina. Stranke držijo sami mrhovinarji in normalen človek ne pride do besede niti toliko kot v času Partije. Na volitve več ne grem, ker so podobno dirigirane od posameznih strank, kot so bile prej od ene. Grem samo še na volitve, ko bom lahko izbiral med dvema imenoma, strankarski interesi naj se gredo solit! Požrli so nam Štore in tisoče delovnih mest..." Kako naj se zoperstavim kanonadi obtožb, s katerimi se v nekoliko milejši obliki celo strinjam? "Kako veš, da je Malovrh požrešen in nesposoben? Kaj pa če enostavno nimamo boljšega? Ne govori mi o Grdini; zakompleksana avtoritarnost in samovolja dolgoročno še nikdar nista bili v redu, v demokraciji pa še najmanj! Njegove zafurane investicije še sedaj plačujemo. Da, strinjam se, volilni sistem imamo obupno "zaštekan" in tudi sam ne vem, kako bi lahko izvolili parlament, ki bo v stanju uzakoniti večinski volilni sitem. Proporcionalni sistem v kombinaciji z nacionalnimi strankarskimi listami je pisan na kožo vladavini partitokracije in mafijstva. Kdo je požrl Štore? Vi, tam zaposleni ste vsaj posredno, če že ne neposredno v prvi vrsti zapravili svoja delovna mesta!" "Poslanci so sami bedaki! Glej jih na televiziji, kakšne kozle streljajo. Sami so si nabasali rit, narod pa naj špara! Prasci so." "No, zagotovo so s svojimi plačami napravili veliko napako, še zdaleč pa niso bedaki! Dobro sem poznal prejšnje poslance iz Demosovih časov in vem, da naša Demosova skupščina, ki je ustvarila in izpeljala dva neponovljiva zgodovinska slovenska projekta, verjetno ni imela intelektualne ravni današnjega Državnega zbora. Le njen moralni naboj je bil neprimerno večji od sedanjega državnozborskega. Naši poslanci so enostavno primeren produkt slabega volilnega sistema, ki ga pa moramo pod nujno spremeniti. Morda tudi tako, da gremo vsi na volitve in poskušamo pametno voliti, čeprav po trapastem volilnem sistemu. Vsaj za začetek je potrebno poskusiti brez revolucije." "Vsi kradejo, vse fabrike so pokradli! Komunisti so spet tako na oblasti, kot so bili, in dokler bo tako, ne bo nič boljše! Kaj ste vi naredili s tistimi šentjurskimi kombinatskimi by passi? Nič! Zdaj pa kličete nazaj še grofe in veleposestniško cerkev?" "Nisem pravi naslov za te očitke! Niti za prve in še manj za slednje. Bivši komunisti so res spet na oblasti, toda tokrat po volji ljudstva. Očitno nam spremembe njihovih imen in idej vlivajo dovolj zaupanja. Zaboga, vsi pa zagotovo ne kradejo, ne krademo! Prepričan sem, daje kljub strahoviti moralni eroziji vsaj 51 % Slovencev še vedno dovolj poštenih, da lahko sčasoma ustvarimo družbo, ki bo temeljila na vrednotah. To je za začetek dovolj. Trenutno smo pač tudi v nekakšnem pravno šibkem prehodu, ki je krasno gojišče za ljudi brez moralnih zadržkov. Prišel bo novi Demos, ali pa bo to morda celo nestrankarsko civilno gibanje, ki bo povrnilo zaupanje in vsaj nekaj pokradenega. Slej ko prej se bo to zgodilo, če bodo poslanci v Državnem zboru še naprej mencali in mislili le nase." "Evropa in Kučan ter Drnovšek nas še lahko morda rešijo! Čim prej v Evropo!" "Z budalami pa res ne bom več razpravljal! Evropa nas bo kolonizirala in izcedila, Kučan in Drnovšek pa sta prva odgovorna za džumbus, ki ga tako vneto kritiziramo. Idite k vragu! No, pa srečno Novo leto!" "Zdaj pa vidim, da si res butelj!" Na približno takšni ravni smo končali svoje modrovanje. Saj ni bilo prvič, da sem bil butelj, pa zato ni bilo tako hudo. Končno jim pa tudi nič dolžan nisem ostal! Če poskušam takole v miru razmisliti, je to bila sploh edina in zato gotovo tudi najboljša politična debata v preteklih dveh letih. Pravzaprav smo se kar lepo pogovorili in če nam bo sreča mila ter se bomo pred lokalnimi volitvami še enkrat ali dvakrat našli, lahko tudi za istim šankom, bomo zadevo dorekli. Morda se bomo celo sporazumeli, ustanovili nestrankarsko stranko "Za napredek moje KS" ter pričeli pohod na oblast, ki pravzaprav to ni in se zanjo, čeprav takorekoč tik pred volitvami, še niče ne žene. Je pač tako, nekje je treba začeti. F.K. VAŠA STRAN - ■■ ' ■ : ' Bre* zaupanja v pravno državo Knvica je nekaj zelo bolečega, gospodu Hasanu se je zgodila, pa je zatajila pravna država. V omenjenem članku ne drži trditev, da se njegova zadeva ne premakne zato, ker Je on prišlek iz Bosne. Pritiskati na nacionalističen gumb je nekaj nesramnega. Tega gumba so se prišleki vedno radi posluževali, kadar so hoteli kaj izsiliti (npr. stanovanje). Kot da se krivica državljanom Slovencem ne dogaja! Meni npr. šentjursko sodišče ne more rešiti izterjave dolga 2000 CHF od lenuha Doberšek Marjana iz Doropolja, čeprav je sodba šla v moj prid. Pred leti so mi vlomili v hišo, nekoga so sicer prijeli, vrnili so mi nekaj brezvrednih predmetov, soočenja s tatom pa nisem imel, čeprav sem to zahteval. Še zdaj ne vem, kje so ostali moji vrednejši predmeti. Pa primer Grubelič, ki bo 30 milijonov DEM težko goljufijo odslužil v štirih letih. Čudovit zaslužek, mar ne? Tudi v tem primeru se je zgodila skoraj pet tisočem ljudem pravna država, kot da država ščiti lopove. Kaj je pravna država, smo videli pred tedni, ko je bil znani bančnik v Singapurju obsojen že en teden po tistem, ko ga je Nemčija vrnila nazaj. Socialdemokrati in teste Marjan Manček, Celje Zakaj nič o Hmezadovi banki? Spoštovani S.A.! Kot redni bralec Šentjurskih novic se z uečem v predzadnji številki nisem strinjal. V članku "Socialdemokati in ceste" sem opazil, da socialdemokrati pozabljajo na cesto Gračnica - Lesično, ki je prav tako kot druge uaštete ceste republiška cesta in je enako Potrebna asfaltiranja. Ker vem, da nobena od uaših cest ni prišla v državne načrte, prosim g. Poslance, da se po njej peljejo vsaj nekajkrat na loto in vidijo, kako je, če ti prah zastira Pogled. Verjamem, da bi se tudi ti problemi veliko lažje in hitreje reševali, če bi Planina imela svojo občino. Sem le mislil, da ste pri Šentjurskih novicah vsaj toliko objektivni, da pišete o vseh dogodkih v občini, pa sem se zmotil. Na primer o otvoritvi poslovalnice Hmezad banke v Šentjurju nisem prebral v prejšnji številki niti besedice. Ali je otvoritev nove bančne hiše v Šentjurju res tako nepomemben dogodek, ali pa so se uredniku tako hudo zamerile vse banke, ker se je nekoč opekel ob Štajerski banki? Me res zanima, kaj mi lahko poveste v odgovor. S.A.,Šentjur Čeprav se niste podpisali s polnim imenom - za božjo voljo, mene se res nimate zakaj bati - vam prav rad odgorvorim. Kakšnih 14 dni pred otvoritvijo Hmezadove bančne poslovalnice v Šentjurju sem prosil za stike z javnostjo zadolženo gospo Frelihovo naj tudi za Šentjurske novice kaj pove o vsej zadevi, pa je rekla, da še nima kaj povedati in da tudi še ne ve, kdaj bo otvoritev. To bi bilo vse!! Bog ne daj, niti Štajerska banka in še manj druge se mi niso zamerile. Da so pa vse po vrsti še vedno malo čudne in nič bolj poslovne, bo pa tudi držalo. J. V., Planinski vrh Praznični december na OŠ Hniševec Ob koncertu na Ponikvi Urednik Želja, da bi bila naša mlada šola čim bolj prijazna otrokom in njihovim staršem, je prisotna v našem kolektivu že od prvega dne. Tako se je v začetku septembra rodila ideja, da bi Pripravili prireditev in razstavo v mesecu decembru. To idejo so podprli učitelji in učenci. Začelo se je resno delo. Najprej so se rojevale ideje, potem pa seje pričela realizacija ciljev. To ni bilo lahko, kajti pouk je moral nemoteno potekati dalje. A zaradi ^eije, da bi uresničili čimveč zastavljenih ciljev, je bilo potrebno marsikdaj izvajati kakšno aktivnost po Pouku. Pridni učenci in učitelji so to z veseljem storili. Nobenemu ni bilo Žal, saj je bil ves trud bogato poplačan Pfav 15. decembra. Na ta dan je bila namreč sklepna Prireditev, ki jo je obiskalo veliko učencev, staršev in drugih obiskoval-Cev' Vsi so bili navdušeni in presenečeni nad tako številnim obiskom. Verjetno je bil obisk zato tako polnoštevilen, ker ni bilo na šoli učenca, ki pri tem delu ne bi sode- loval. V velikem številu so pri nastajanju prireditve sodelovali tudi njihovi starši. Prav oni so tisti, ki tudi želijo, da bi se njihovi otroci dobro počutili v šoli in bi v šolo radi prihajali. Ravnatelj se je na prireditvi zahvalil vsem, ki so pomagali pri uresničitvi zastavljenih ciljev. Prav pa je, da se še danes ponovno zahvalim vsem otrokom za strpno in skrbno sodelovanje, nekaterim kmečkim mamam za pogostitev, mamici Majdi za pomoč pri aranžiranju in vsem drugim, ki ste nam pomagali, da smo skupaj preživeli lep popoldan. Ker so Šentjurske novice časopis tudi našega kraja Hruševca, je prav, da ljudje zvejo, da je bilo potrebno za takšno predstavitev ogromno truda in prostovoljnega dela. Želeli smo dokazati, da kljub temu, da nam v šoli še marsikaj manjka, lahko napravimo otrokom in staršem šolo prijazno. Tako se bomo trudili še dalje. Marija Voga Ravno na praznik Dneva samostojnosti je MKZ s Ponikve priredil v kulturnem domu koncert in s tem predstavil tudi svoje delo. Prijetne pesmi v prvem delu so bile prazniku primerno izbrane in tudi dmgi del koncerta z starimi božičnimi pesmimi je bil času primeren. Ne bi ocenjeval kvaliteto koncerta, ker za to nisem kvalificiran, sodeč pa aplavzu, je bilo občinstvo zelo zadovoljno. Ne morem pa spregledati, da nihče ni spregovoril nekaj besed v pozdrav prazniku. Ali res v vodstvu KS ne poznajo ne praznika ne kulture prireditve? Zamerim tudi kulturnemu društvu, če seveda sploh obstaja, da se ni nastopajočim in spretni povezovalki programa ob koncu koncerta zahvalilo s skromnim šopkom ali vsaj spodbudno besedo. Še dobro, da je to gesto opravil moški del zbora. S tako aroganco mečejo tisti, ki se imajo za vodilne osebnosti kraja, slabo luč na kulturo vse Ponikve. Krajan Spoštovani g. urednik! Pričakovali in čakali smo...! Sedaj je za nami. Življenje se je vrnilo v normalni ritem. Kar prav je tako! V novem letu Vam želim veliko uspeha pri izdajanju "našega časopisa" in veliko strpnosti do različnosti vseh ljudi! In veliko informativnosti. Presenečena sem ob Vaši pozornosti in hvala za voščilnico! Ivanka Uduč, Planina OBVESTILA ln memoriam Ciril Žmahar, dipl. kmet. ing. V letošnjem letu nas je presenetila vest, da je preminul naš dober in prizadeven kmetijski strokovnjak in ugleden občan Ciril Žmahar, dipl. kmet. ing. Bil je neizprosen boj s težko boleznijo in ji podlegel. Ciril Žmahar seje rodil leta 1931 v Novi vasi. Bilje kmečkih staršev. Kmetija je bila majhna, zato seje oče zaposlil, daje lahko poskrbel za potreben dodatni kos kruha. Ciril je obiskoval osnovno šolo v Šentjurju, se vpisal na Gimnazijo v Celju in tam maturiral leta 1952. Leta 1959 je diplomiral na Agronomski fakulteti v Ljubljani in si pridobil akademski naslov diplomirani kmetijski inženir. Še isto leto se je zaposli pri KZ Kalobje iz Šentjurja. Od leta 1962 do 1971, ko so ga kolegi zvabili nazaj v Šentjur, je delal pri Kmetijskem gospodarstvu Gornja Radgona. Tam je tudi spoznal svojo družico, ženo Pavlo. V Šentjurju je prevzel mesto direktorja Kmetijskega kombinata. Ing. Žmahar je veljal za preudarnega in umirjenega sogovornika, dobrega in sposobnega vodjo, ki si je ves čas vneto prizadeval za razvoj podjetja. V njegovem času je podjetje opazno napredovalo, pa tudi odnosi v kolektivu so bili urejeni. Čeprav sta v letih 1973 in 1975 prizadela njegovo zdravje dva srčna infarkta, ni želel prenehati z delom, temveč je vztrajal ter je s trdno voljo in na njemu lasten način mnogo prispeval k napredku podjetja. Aktiven je bil tudi na drugih področjih družbenega življenja in je v znak priznanja za to prizadevno udejstvovanje dobil več priznanj in odlikovanj. Med drugimi tudi Priznanje za izredne uspehe za napredek občine Šentjur leta 1979 in Red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Upokojil seje leta 1994, ko gaje težka bolezen že neusmiljeno prizadela in tik pred Novim letom tudi premagala. Dipl. ing. Cirila Žmaharja bomo pogrešali vsi, ki smo ga poznali. Posebej nam bosta ostala kot vzor njegova delovna vnema in neomajna vztrajnost. Naj mu bo lahka šentjurska zemlja, ki ji je posvetil pretežni del svojega življenja. Ing. Jože Bučer S policijske postaje Promet V preteklem obdobju so policisti obravnavali 19 prometnih nezgod, poleg tega pa so napravili še 41 različnih uradnih prometnih zaznamkov. Zgodile so se tri težje prometne nesreče. 20. decembra je prišlo do hujšega trčenja na obvoznici. Darko Skale je s svojim golfom izsiljeval prednost na križišču pri avtobusni postaji. Iz smeri Grobelnega seje v tistem trnutku pripeljal Andrej Skale ter močno trčil v Darka. Pri tem je bil Darko težje poškodovan, Andrej pa lažje. Materialne škode je bilo za 550 000 SIT, Darka pa še čaka račun pri sodniku za prekrške. 27. decembra je prišlo do nesreče in do pobega s kraja nesreče v Hruševcu. 28 letni Ivan K. iz Vodruža je na Ulici 2. bataljona V Hruševcu vozil po levi strani ceste ter zbil 22 letno peško Suzano H., ki je nezavestna obležala v obcestnem jarku. Ivanje meni nič tebi nič odpeljal naprej in žrtev prepustil njeni usodi. Po približno 20 minutni nezavesti je Suzana sama uspela priti do doma. Ivana so kmalu izsledili ter ga zaradi znakov alkoholiziranosti napotili na odvzem krvi. Zaradi kaznivega dejanja pobega s kraja nesreče in opustitve pomoči poškodovancu ter vožnje brez vozniškega dovoljenja se bo zagovarjal pred sodiščem. Šentjurju. Na ravnem odseku ceste je Ivan Debelak iz H ruševca ustavil svojo lado na levi polovici ceste s prižganimi dolgimi lučmi ter brez znanega razloga izstopil iz avtomobila. Iz nasprotne strani je pripeljal 25 letni Leopold Š. iz Šentruperta, poblinkal z lučmi ter zapeljal mimo stoječega avtomobila. Zadnji hip je zagledal odprta vrata lade in nesrečnega Debelaka, ki gaje zbil ter nato še 27 metrov peljal na pokrovu motorja svojega avtomobila. Debelak je bil na licu mesta mrtev. V Leopoldovi krvi so policisti namerili preveliko stopnjo alkohola. Javni red in mir Božično - novoletni prazniki so bili razmeroma zelo mirni. Akcija "Petarde, brez vasje lepše", je očitno uspela. 41 občanov je na policijsko postajo prineslo 673 različnih petard in je zanje prejela darilca, ki so jih darovali Resevna, Lipa, Kea, Modea in Hu-manitar. Božični večer v "Mirnem kotičku" na Proseniškem je temu večeru in imenu lokala na zelo neprimeren način obeležil 30 letni Roman L. s Proseniškega. Tako dolgo je izzival Franja F. in Angelo H., daje lastnik lokala Leljak vse tri postavil pred vrata. Tam je Roman vrgel Angelo, ki je igrala "modre čelade" med njim in možem, najprej ob zid, nato pa še na tla. Ko je prišla Angeli na pomoč policija, ni bilo na prizorišču nikogar več. predstavo je poskrbel 18 letni Boštjan J. iz Kranjčiče. Zelo učinkovito se je "na roke" pogovarjal z Marjanom T. iz Zlateč. Na licu mesta so posredovali prisotni gostje, sodnik za prekrške pa še čaka nanj. 26. decembra ob enih zjutraj je bilo živahno tudi pred blokom na Ulici D. Kvedra v Šentjurju. 18 letna Janez V. in Bogdan P. ter 16 letni Klemen B., vsi iz Šentjurja, so iz čistega redoljubja "šlihtali" svoje vrstnike iz tega bloka, ki brez pravega vzroka še niso bili v posteljah. Kot vse kaže, njihovih prizadevanj sodnik za prekrške ne bo sprejel s potrebnim razumevanjem. Kazniva dejanja Zgodilo se jih je kar 31, ali 7 več kot prejšnji mesec. V večini primerov gre za tatvine in goljufije. Kar dve tatvini sta se zgodili pri črpalki OMV Istra. Iz kamiona Jožeta Zalokarja s Kamenega si je neznanec sposodil za nedoločen čas CB postajo in ogrevalno elektroniko, dober teden kasneje pa je med tem, ko je lastnik Martin Z. z Rifnika vedril v bifeju, izginil iz njegovega golfa kasetofon. Še najslabše jo je odnesel Damjan Romih iz Šentjurja, ki mu je 6. januarja izpred hiše v Seliškarjevi ulici brez sledu izginil 25.000 DEM vreden VW Corrado, Ce-F9 543. 10. januarja, nekaj po 22. uri, je prišlo do V gostilni Salobir v Jakobu je bilo kavbo-smrtne nesreče na cesti iz Jakoba proti jsko veselo 9. januarja ob enih zjutraj. Za Šefctjur^ UUBEZENSKA ZGODBA NOVICE Najino jutro Zimsko sonce meče svoje žarke na naju, ko se s šolskima torbama sprehajava po parku. Tvoje šale mi izvabljajo smeh in tvoje oči mi obljubljajo ljubezen. Ne vem več, kam so izginili tisti težki trenutki, ko sem verjela, da te izgubljam. Z Ano sva šli v slaščičarno na torto, in tistega petka sem spoznala, da sem zaljubljena vate. Bil je tu še en fant, eno leto sem zaman vzdihovala za njim. Jokala sem prelepe večere zanj *n to je bilo odločilno, da si zate nisem dopustila niti drobtinice upanja. Spomladi, ko so se parčki tesno objemali po vseh kotih ua šoli, sem se samozavestna podila za soncem, ki je bilo takrat še moja največja ljubezen. Srečna sama s sabo. Zadovoljna, da lahko končno pozabim na tistega fanta. Takrat sem si prisegla, da bom vedno ostala zvesta sebi. "Obožujem torte. Bi ti tud še eno?", me je vprašala Ana. Premišljevala sem, ali bi jagodno ali višnjevo in se spomnila nate. Med smehom sem odgovorila:"Imam posebno željo, res mega, a žal neuresničljivo." Ko sem ji povedala, da si želim tebe z jagodnim prelivom, je osupnila, nato pa sva se noro smejali. Tako so minevali dnevi, za katere sem še pred kratkim mislila, da so nepomembni, ker tvoj svet zame še takrat ni obstajal. Danes Pa vem, da so bili zadnji, ko sem ostajala zvesta sebi, ko sem ljubila le svoj svet. Očitno je postajalo, da sem tudi jaz tebi všeč, vendar sem zavračala opazke svojih prijateljic in se še naprej oklepala Prepričanja, kako je vse to šala, ki nikakor ne sme biti spet na moj račun. Bil si zdravilo za mojo izgubljeno ljubezen, od katerega uisem hotela postati odvisna. Pa vendar so me tvoji pogledi vse b°lj vznemirjali. Vse na tebi mi je bilo neznansko všeč. Spraševala sem se, kako to, da že prej nisem opazila tvojih lepih °či in vsega in slišala tvojih besed, ki so se ujemale z mojimi neizrečenimi. Maja smo se odpravljali na šolski izlet. Z Ano in Majo smo Prespale pri Saši. Bila je sama doma in vsem nam je bilo jasno, da bo noč dolga. Počele smo nore stvari, o katerih pričajo fotografije. Posebej nepozabna je naša velika skrivnost, pravzaprav edina skrivnost, ki jo imam pred tabo. Jutro je bilo sveže. Z Ano sva šli v pekarno, kjer sva te srečali z mamo. Spomnim se tega jutra kot bi bilo včeraj. Tvojega pogleda in mojega pogleda in tiste gotovosti, da se najini poti ne bosta nikoli srečali. Ob tem se vedno spomnim tudi nekega tvojega Pisma, v katerem si napisal:" ... tistega maja, ko si bila še prosta k°t ptička na veji... ". Vožnja z avtobusom je bila prijetna, tako kot vse, ki sem jih preživela z razredom. Hecno, kako čas beži. Takrat sem bila Prepričana, da je to le začetek dolge poti, začetek skupne Prihodnosti našega razreda. Vendar je bila zmota. S sošolci sem samo prečkala eno izmed najlepših cest svojega življenja. Spravljeno je v posebnem kotičku spomina, kot so fotografije nalepljene v posebnem albumu. In se iz nedelje v nedeljo starajo. Razdelili smo se v tri skupine, dve skupini fantov in ena deklet, ter dodelili različne športne aktivnosti. Dekleta smo imele najprej yožnjo s kajaki po Bohinjskem jezeru. Imele smo vojne s špricanjem, dokler se en čoln ni prevrnil. Takrat smo vse Poskakale v vodo in si tako prisvojile status največjih fac. Bil je nori čas. Premočene in utrujene od veslanja smo se vrnile na kraj, kjer smo se vse skupine zbrale. Čakali smo zamudnike, ki se še niso vrnili s kolesarjenja. Posedli smo okrog tebe, ko si igral na kitaro. Vse v zvezi s tabo se me je sicer dotaknilo, vendar tako od daleč, kot sonce pošlje žarek in kaplje vode izginejo iz kože, pa ne veš, ali jih posrka tvoja lastna toplota ali sonce. Če si me pogledal, je bila to le sreča, kije zame odtrgala dnevni odmerek blaženosti. Povsem slučajno. Več si nisem dopustila. Srečna, kot ptica na veji. Brez svoje vednosti sem se pripravljala na vzlet. Punce smo šle na prosto plezanje. Mislim, da sem na tej steni, ki seje skoraj pravokotno dvigala iz tal, prvič okusila tisti pravi strah. Seveda, bile smo varno privezane. Toda jaz sem na to pozabila. Kot pajek sem se oprijemala spolzke stene in si ob kamnu brusila nohte. Od spodaj so me spodbujali, naj se prebijem do police pet metrov nad mano, jaz pa sem se le še bolj in bolj tresla. Resnično strah meje bilo. Skoraj se ne spominjam, kako sem prišla dol. Smejala sem se, bila pretresena še kakšne pol ure, in se na koncu hotela povzpeti še enkrat. Zadnji podvig je bil kolesarjenje. Za vsakim ovinkom nov vzpon. Pot nam je kapljal z nosu na vroč asfalt. In končno. Dolgo pričakovan oddih. Z Ano sva posedeli še malo dlje in se zadnji spustili po hribu navzdol. Nikjer nikogar, samo zelena drevesa ob cesti in veter na najinih obrazih. Vozili sva vzporedno in se pogovarjali. Samo pogled je bil dovolj in lahko sva se smejali, sebi, druga drugi, življenju. Ana je vedela, da si mi všeč. Bila je prepričana o tem še pred mano. "Veš, on seje zaljubil vate.". Zasmejala sem se. Pred dvema ali tremi meseci bi bila srečna teh besed, oprijela bi se jih kot rešilne biljke. Toda tokrat ne. Nisem verjela vanje, zabavale so me. Ana pa je vztrajala. Le kdo bi ji verjel, da bova na končnem izletu skupaj, najsrečnejši par, kar jih je videl svet. Ko sva prispeli, so že vsi sedeli pri kosilu. Le eno mesto je bilo prosto. Vstal si in mi odstopil svoje. Ana mi je zmagoslavno pomežiknila. Pomislila sem, kako je otročja in vendar se je led, ki sem se ovila vanj, začel topiti. Čutila sem nekaj med tabo in mano, kar je kasneje zraslo tako mogočno in čudovito, da je preseglo samo sebe. Zvečer, na Vršiču, smo se na hladnem gorskem zraku igrali Ali je kaj trden most. Pihalo je in ti si mi posodil kapo. Kasneje smo našemu slovesu primerno zasvinjali kočo z razmetavanjem čipsa, perja iz žimnic in z drugimi ukrepi današnje generacije. Nekateri so noreli do jutra, drugi smo se pometali na skupna ležišča in uživali ob glasbi tvoje kitare. Takrat sem si priznala. Prepoznal si moje skrivno znamenje in v tem trenutku sem postala tvoja. Minilo je še nekaj ur, sanjala sem, kako tečem po gozdu, ko me je resnični sončni žarek prebudil v novo jutro, v tvoje jutro. S tistim preprostim poljubom svežega jutra na lice si mi dal vse. Postal si moje sonce in si še danes. Zdaj, ko se z roko v roki sprehajava po parku in se jaz smejim tvojim šalam in se ti smejiš mojemu otroškemu smehu, vem, da te ljubim in da tudi ti čutiš tako. Vendar spet obožujem sonce, ki meče žarke na najina obraza, vedoč, da bo nekoč ugasnilo, ker vse mine. Rožica Cvetko Šentjurske NOVICE POTOPIS s poti no Indoneziii in metrov)> postopale po različnih četrteh, tržni-4 ^ cah, kjer ženske dvakrat dnevno nabavljajo •^VStrallJl svežo zelenjavo in sadje (posebej zakosilo in (L nadaljevanje) posebej za večerjo) Preiskusile smo tudi dve ali tri od dvcstotisoč restavracij m bile kar site Velik kontrast visokim stolpnicam so tunke, in zadovoljne, sicer bolj od kuhane zelenjave, naselje ribiških čolnov, v katerih ribiči živijo saj se surovih rib in rakov nismo dotaknile, in delajo. Na teh čolnih se odvija vse Ponoči je mesto veliko lepše, ko čudovite življenje; na čolnih imajo pralne stroje, barve s svetlobnimi efekti zabrišejo sivino priprave za čiščenje in konzerviranje ali ozkih in visokih stavb, razvešenega perila, sušenje rib, rakov in školjk, televizorje, mo- debelih cevi in tisoč zarjavelih škatel hladil-bitele in seveda tudi stranišča. Država tem nih naprav. Kljub prostorski stiski pa so us-ljudem ponuja stanovanja (da bi zmanjšala peli ohraniti veliko parkov, kjer onesnaženje), pa jih nočejo. Tudi bankam ne bujno cvetijo kot grmi ali cela dre-zaupajo, zato skrivajo svoj denar, ki ga na- vesa vse rože, ki jih imamo pri nas jvečkrat pretopijo v zlato, pod odejami, v lončkih: ciperusi, krotoni, Zanimivo je, da ima večina teh ribičev vse božične zvezde, fikusi in filoden-zobe zlate. Mlajša generacija ribičev je na droni, vijolične bugenvileje in kopnem napravila eno najcenejših, a kvalitet- oranžne poincijane. nih tržnic v Hong Kongu - Stanley market, ki Zanimjv se nam je zde, način po„ ga sami imenujejo crazy shopping centre - diranja starih stavb in gradnja noro nakupovalno središče. novih. Podirati prjčnejo spodaj Hong Kong je res meka za najrazličnejše Na poseben način podprejo zgom-nakupe, je stičišče poti iz Evrope v Azijo, ja nadstropja, porušijo spodnji del Pravijo mu tudi biser Orienta. in dogradijo novo spodnjo etažo. Najcenejše prevozno sredstvo je tramvaj, Poleg nakupov (kamere, fotoapa-imajo tudi metro v dveh nadstropjih, na otoke rati, pomladanska garderoba, vozijo trajekti. Do največjega otoka Hong spominki) smo se v Hong Kongu Kong island pa so speljali tunel pod morjem, tudi kulturno izobraževale. Ogle- | dale smo si plesni festival sve- rumena moč, modra mir, bela in čma pa nesrečo. Hong Kong zapuščamo ponovno z boeing 747, ki pa je tokrat na pol prazen, tako, da šestumo vožnjo do Jakarte udobno prespimo, od tam pa z notranjo linijo poletimo v Den-pasar, glavno mesto Balija. (se nadaljuje) Draga Kovač - Škoberne H llPillSi :,; • IS® tovno znane taivvanske plesne skupine. Z izrazito počasnimi in prefinjenimi gibi so plesalci izvajali 5000 let star ritualni ples, ki je ponazarjal njihov prihod v viharju na Taiwan. Svetlobni in zvočni efekti so bili res nekaj posebnega....?? Ob občasno izraz- ito akrobatskem plesu v počasnem snemanju paje ves čas prisoten kot kip miren mož s sklenjenimi rokami, ki mu vso predstavo v osvetljenem curku pada riž na roki in dela vedno večji kup ob nogah. V Hong Kongu imajo dvojni sistem koledarja, internacionalni solarni koledar, po katerem praznujejo Božič, Novo leto in Veliko noč, najpomembnejši praznik paje kitajsko Novo leto, ki Poslovni center - China bank se ravna po lunarnem koledarju ki ima 4 pasove in je 2 km dolg. Z različnimi (za