;"V; ■ ;; glasilo kolektiva gip pionir mmKtnesto POTRDILO o podelitvi in pravici uporabe znaka SQ -MADE IN SLOVENIA POREKLO - CERTIFICATE OF ORIG1N podeljenem na sejemski strokovno specializirani prireditvi SLOVENSKI PROIZVOD - SLOVENSKA KAKOVOST v Kranju, ■ ~~ 41. 1 ^2- nas°v f ionu- [\oJo U\esto _______________ Pionir ftlKO dl»cC>______________ naziv _ (( -Meta O n parni sistf/n " Pionir - Alu - storitve | -------------------------- □ _____________________________ □ _____________________________ - tehnologije - ostalo številka zapisnika komisije za ocenjevanje registrska številka nalepke uporaba znaka velja do I o I 3 | 4 j 0 I o I 8 j čl irenjski sejer Direktor 83 SLOVENIAN QUALITY SLOVENSKA KAKOVOST lisija za ocenjevanje Predsednik 30 ŠA°> Opažni sistem »Pionir — Ali/«^^/^^ dobitnik znaka SQ — Made in Slovenia V času od 8. do 11. septembra, je bil v Kranju organiziran strokovno specializirani sejem z naslovom SLOVENSKI PROIZVOD — SLOVENSKA KAKOVOST. Sejem je bil namenjen kompletiranju slovenske ponudbe za tuja in domača tržišča. Organizatorji sejma so s pomočjo Gospodarske zbornice Slovenije, animirali preko 3 000 potencialnih kupcev po vsem svetu. Na sejmu so bili podeljeni znaki »SQ made in Slovenia — slovensko poreklo«, za katerega so se potegovali izdelki iz redne proizvodnje, ki vsebujejo vsaj polovico slovenskega vložka in so narejeni v okviru obstoječih predpisov oz. standardov. Do konca letošnjega leta bo izdelan katalog vseh slovenskih izdelkov in storitev, ki nosijo znak »SQ«. Na Pionirjevem sejemskem prostoru, so se za znak »SQ« potegovali različni modeli keramičnih peči s celotnim programom zavidanja vrednih pečnic, harmonika in preklopna vrata, mobilna filtrima naprava MBU, ter opažni sistem »Pionir — Alu«. Ta sistem je sestavljen iz aluminijastih opiat različnih dimenzij. Prednost pred klasičnim opažem je izredno malo teže, kar omogoča ročni prenos in izredno hitro postavitev. Obenem pa opaž dopušča izredno visoke pritiske. Vsled vsega tega je tudi kot že rečeno dobitnik znaka »SQ«. Čestitamo. Stane Galič Sanatorij 1. maj »PIONIR« Gradbena operativa Krško je že dalj časa prisotna na gradbiščih v Rusiji. Obsežnost del smo poznali samo po pripovedovanju tistih, ki so v Rusiji že delali in so se vračali domov. V mesecu aprilu pa sem se lahko sam prepričal o razsežnosti gradbišča in spoznal način dela na tako oddaljenem gradbišču. Po treh mesecih bivanja in dela na gradbišču sem se odločil, da napišem par vrstic o tem, verjetno največjem PIONIRJEVEM objektu — SANATORIJU NEBUG. Ledino je na gradbišču orala Gradbena operativa Ljubljana, ki je za SMELT - INTAG Ljubljana izvajala pripravljalna dela. Pri tem je bila narejena dostopna cesta od regionalne ceste Tuapse — Novorosijsk do gradbišča. Pred pričetkom del na samem Sanatoriju je bilo potrebno zgraditi tudi vodno zajetje v Agoju in vodovod do 12 km oddaljenega gradbišča. Ta dela pa je že opravila Gradbena operativa Krško s podizvajalci MKI - SI in ME - NG. Dela so bila končana in predana v uporabo v juliju 1991. V času izgradnje vodovoda je bila s Smeltom sklenjena pogodba za izvedbo gradbenih del na sanatorijskem kompleksu — za 500 ležišč — v naselju Nebug v Tuapsinskem rejonu Krasnojarske pokrajine. Gradbišče je locirano na vzpetini 45 m nad obalo Črnega morja. Teren ni bil najprimernejši za gradnjo, zato smo morali najprej zabetonirati 3550 m1 pilotov. Z zemeljskimi deli smo na objektu pričeli 15. 02. 1991 in jih za hotelski del končali 02. 03. 1991. Preostali del izkopov pa smo izvajali vse do avgusta 1991 zaradi težav, ki jih je imel investitor s preselitvijo prebivalcev zaselka. Kljub zagotovljenim, za naše pojme neprimerno boljšim pogojem bivanja v novih, montažnih hišicah v Agoju, je prese- ljevanje potekalo počasi. Poleg tega je temeljenje objektov oviralo vsakodnevno pomanjkanje agregata, cementa in armature. Tudi vreme nam v tem času ni bilo naklonjeno, zato je bila zamuda velika. V razmerah, kakršne vladajo tukaj, je tako zamudo nemogoče nadoknaditi. Nepremostljive težave so nastopile v obdobju od 14. 11. 1991 do 28. 12. 1991 zaradi vsakodnevne redukcije električne energije. Redukcije so bile v jutranjih in večernih urah, ko smo imeli predvidene betonaže. Stroškov takih zastojev se praktično ne da ovrednotiti. Vendar, zamudo je bilo potrebno sanirati, zato smo povečali število delavcev. V aprilu 1992 je bilo na gradbišču že 325 Pionirjevih delavcev. Z najetimi kooperanti nismo imeli sreče, saj niso vajeni Pionirjevega tempa izgradnje. Prihajali so iz področij, kjer še vedno zelo »samoupravno« gledajo na delo. Vodstvo gradbišča se mora tako skoraj več ukvarjati s problemi take »samouprave« kot s proizvodnjo. Draga šola! Vsem težavam navkljub pa smo do konca meseca junija zgradili ogromen turistično-zdravstveni kompleks, ki obsega: — 24.374.13 m" zaprtih netto površin — 1305 m2 nadkritih površin — 4013 m2 odprtih površin V delo se že vključujejo obrtniki (keramičarji, inštalaterji, fasaderji). Naj večji tempo je trenutno na izgradnji zunanjega bazena in na zunanji ureditvi. Zunanja ureditev je bila dokončno pogojena šele konec meseca marca 1992. Na gradbišču imamo še tri žerjave, ki jih bomo lahko demontirali po končanih hidroizolacijah streh in zelenih streh. Za lažjo predstavo veličine objekta sem iz gradbene knjige Opaž krovne plošče bazena, ki je najzahtevnejša konstrukcija celotnega objekta. izvlekel nekaj količin osnovnih postavk in sicer: — izkopa je bilo 85.000 m3 — tampona 14.600 m3 — betona 31.200 m3 — armature 2.024.000 kg — zidanje sten 9.700 m2 — ometov 12.000 m2 — estrihov 35.800 m2 — ravnih streh 12.100 m2 — izolacije fasad 12.650 m2 — opažev 129.300 m2 — premični in fasadni odri 30.700 m2 Vsem tem številkam moram dodati še to, da je od skupno 442 delovnih dni, 129 dni delo oviral dež. Pionirjeva ekipa je na gradbišču dosegla pomemben uspeh, istočasno pa se je ta ekipa »kalila«, saj so gradbišče vodili v večini mladi fantje, ki jim je to bila prva težka preizkušnja na zelo zahtevnem objektu. Menim, da je PIONIR svojo nalogo pošteno opravil. Na potezi je naročnik! Franc Slemenšek Vse bolj znano ime Pionirja v tujini Danes, ko je pomanjkanje domačih investicij vse več kot očitno, se naše podjetje uveljavlja s trdim in težko pridobljenim delom v tujini. Glede na številnost dosežkov, ki jih je Pionir dosegel v sedemdesetih letih, mu zaupanja v deželah razvoja ne manjka. Izkušnje, discipliniranost dela in kakovost, predvsem pa prilagodljivost investitorju po vse hitrejši izgradnji, so glavni adut za trenutno 70 milijonov DEM pogojenih del v tujini. Od tega, naj bi bila predvidena realizacija za letošnje leto 48 milijonov DEM, kar pomeni tretjina celotnega Pionirjevega zaslužka, ki je načrtovan za letošnje leto. Trenutno gradimo na štirih tujih tržiščih in sicer v Rusiji, Latviji, na Poljskem in na Madžarskem. Z namenom pridobitve novih poslov, je začelo v letošnjem maju z delom predstavništvo v Moskvi. Na Poljskem uspešno sodelujemo z Imos Inženiringom iz Ljubljane, ki nastopa kot nosilec poslov za sklenjene pogodbe na tem tržišču in mešano firmo Wawel—IMOS iz Krakovva, ki nastopa kot investitor. Trenutno največje in najzahtevnejše gradbišče v Rusiji je nedvomno izgradnja Sanatorija v mestu Nebug na obali Črnega morja. Sanatorij bo namenjen zdravljenju obolelih ob černobilski katastrofi. Dela, ki so v zaključni fazi, smo pogodili s Smeltom v vrednosti 14,5 milijonov USD. V bližini Nebuga se bo spomladi začel graditi še en sanatorij, katerega gradnjo glede na dosedanje dosežke na tem področju realno pričakuje tudi naše podjetje. Krasnojarsk je milijonsko mesto v osrednji Sibiriji, z oddaljenostjo 4.000 km od Moskve, kjer prek Metalke — Inžiniringa obnavljamo 19.000 m2 velik industrijski objekt zlatarske industrije in gradimo 15-nad-stropni stanovanjski blok s 122 stanovanji. Vrednost del, ki naj bi se končala sredi prihodnega leta, je 9,5 milijonov USD. Za celjsko Kovinotehno projektiramo projekt bolnišnice v Pitjahu, mestu v Zahodni Sibiriji, kjer pozimi temperature okoli —50°C niso nobena redkost. Vrednost investicije je ocenjena na 28 milijonov USD, kar vzbuja upanje tudi k izvedbi. V . letošnjem letu bomo v Časkinu v Rusiji postavil nov zdravstveni dom s 550 m2 in sicer po sistemu Pionirjeve Bio hiše. S tem se odpira spodbuden prodor tega sistema v tujini, za katerega so zanimanje pokazali že nemški in hrvaški partnerji. Po v maju podpisani pogodbi z Metalko — Commerce, smo začeli z rekonstrukcijo hotela Vilnis v Ventspilu, v mladi državi Latviji. Objekt, ki bo vseboval tudi prizidek dveh etaž z 54 sobami, je projektno rešil naš Projektivni biro v Ljubljani. Vrednost del, ki naj bi bila končana v februarju prihodnega leta znaša 1,35 milijonov USD. V tem mesecu začenjamo z gradnjo že drugega privatnega hotela na Poljskem. Zasebnik Jerzy Szczap je objekt, ki je bolj podoben motelu lociral v predelu Dybowo, južno ob cesti, ki pelje od mesta Torun proti Baltiku. Objekt treh zvezdic, 4000 m2, s 144 posteljami in vrednost 9 milijonov DEM je pridobil IMOS Inženiring iz Ljubljane, Pionir pa ga bo izgradil v desetih mesecih. Omeniti je še potrebno obnovo dogovorov za nadaljevanje gradnje blagovnice v Lodzu, za mešano poljsko-italijansko firmo Rexpol, zgrajene do tretje faze. Dela v vrednosti 4,5 milijonov USD, naj bi se ob uspešnem dogovoru končala do pomladi prihodnjega leta. Poleg navedenih pogodb, je bilo potrebno začasno ustaviti gradnjo hotela Kristaly v Šar-varju na Madžarskem, katerega vzrok je bilo neplačilo, ki poznavalce vzhodnoevropskih trgov niti ne preseneča. Z intenzivno obdelavo ruskega in poljskega tržišča, kjer so nam odprte realne možnosti stalnega nastopa, smo v Pionirju po lanskoletnih spremembah političnih in gospodarskih sistemov, začeli z obdelavo tudi češkega in madžarskega tržišča. Možnost vidimo predvsem v novih investicijah, podprtih s kapitalom iz zahodnoevropskih držav. Za izpeljavo slednjih usmeritev, nam bo poleg v tujini že potrjenih referenc kakovosti in izgradnje na rok, potreben tudi trd in ustrezno motiviran delavnik vsakega pionirjevca. Stane Galič Zadnji zgrajen hotel na Poljskem, je investiral zasebnik Marian Demel, pravnik iz Krakowa. V Hotelu s 160 ležišči in površino 3.400 m2, je zaposlenih 35 ljudi, kar potrjuje status privat hotela, saj bi sicer v takšnem hotelu v družbeni lasti delalo kar 150 ljudi. Hotel je bil odprt 15. maja letos. V 850 km oddaljenem mestu Zakopani, smo po podpisu 29. marca 1973 izgradili prvi hotel na Poljskem s 590 ležišči in površino 26.000 m2. Hotel z imenom Kasprowy (med samo gradnjo so ga dvakrat preimenovali) je bil investitorju predan 31. maja 1974. Poslovno stanovanjski objekt B5 v Krškem V Krškem gradimo poslovno stanovanjski objekt ob Bohoričevi ulici z projektantsko oznako B5. Objekt je v celoti odkupila Občina Krško za svoje potrebe. Ob Bohoričevi ulici poteka še niz stanovanjskih objektov, B1-B4, ki smo jih zgradili do leta 1990. V nadaljevanju gradnje, sta po zazidalnem načrtu predvidena še dva samostojna objekta B5 in B5’, ki predstavljata postopen prehod ulične zazidave v parkovne površine ob Kapucinskem samostanu. V vseh že zgrajenih objektih, so izključno stanovanja s pomožnimi prostori ter garažami B1-B4 razen v objektu BI, kjer je v pritlični etaži bife z prodajalno živil. Lociran je ob križišču CKŽ z Bohoričevo ulico in skupno z obstoječim objektom CKŽ 53, tvori vhod v staro mestno jedro, oblikovno pa se • navezuje na objekte B2-B4. Objekta B5 sta zasnovana kot »VILA-BLOK« in oblikovno odstopata od ostalih objektov v nizu. Objekt Bohoričeva B5, je zasnovan v štirih etažah (K + P 4- 2) s tlorisom kvadratne oblike, centralno postavljenim stopniščem in diagonalnim vhodom v objekt. V objektu je predvideno 8 stanovanj. V pritličju je 5 lokalov, ki imajo svoj vhod postavljen po stopnicah in podestu direktno od zunaj. Vse štiri fasade bodo oblikovane identično s strmo spuščenimi streši-nami, ki vključujejo 2. nadstropje objekta. Izkop je oteževal cca 2,5 m sloj mivke, zaradi katere je bilo potrebno poglobiti gradbeno jamo in do kote temeljev nasuti in utrditi gramozni tampon. Konstrukcija objekta bo izvedena v armiranem betonu, streho v obliki dvokapnice bo pokrivala bitumenska skodla. Instalacije vodovoda so položene tako, da ima vsako stanovanje in lokal svoje merilno mesto. Skupna kotlarna na Bohoričevi ulici je z objektom povezana preko kinete in pod-postaje v objektu. Kineta je že narejena pri gradnji prejšnjih objektov, za B5 pa se izdela samo priključna kineta dolžine 11 m. Pričetek gradnje objekta B5 je bil avgust 1992, dokončanje in prodaja objekta pa je predvidena v juniju 1993. Zvone Vidmar Izgrajeni objekt B4, na Bohoričevi ulici v Krškem. Meta Majdič Projekt rastoča hiša razvijamo naprej V okviru razvojno raziskovalne naloge Pionireka, smo v letošnjem januarju predstavili nov Pionirjev izdelek rastočo bio hišo. Razstavni eksponat na Regr-ških košenicah je bil za ogled na voljo potencialnim kupcem, ki so se odzvali v velikem številu. Žal gospodarska situacija ni naklonjena večini interesentov rastoče hiše. Tako ugotavljamo, da so neugodne kreditne razmere glavni vzrok za dosedanjo majhno realizacijo. Obiskovalci rastoče hiše so nam dali pohvalo in priznanje za kakovostni izdelek, mi pa smo prisluhnili tudi posameznim kritičnim pripombam. Tako smo se lotili nadaljevanja našega razvojnega projekta, in sicer v dveh stvareh: 1. Pridobitev novih projektnih rešitev Rastoče hiše, kjer bi upoštevali pripombe obiskovalcev ter sodobne trende: — V poletnem času je bil izpeljan interni natečaj s katerim smo pridobili idejne osnutke za nove tipe hiš. Na natečaj so bili vabljeni vsi Pionirjevi arhitekti. Prispelo je 6 projektov, ki jih je ocenila strokovna komisija ter podelila dve drugi nagradi, Kupec Jelici in Majdič Meti ter tretjo nagrado Skrt Bojanu. Nagrajeni projekti bodo osnova za izdelavo izvedbenih projektov novih tipov Rastoče hiše. 2. Razvoj in uporaba novih in sodobnih materialov, ki bodo zagotavljali visoko bivalno kulturo objekta: — Dogovorili smo se za sodelovanje z Gradbenim centrom Slovenije v okviru razvojnega projekta »Okolju prijazen dom«. — V Tehnični službi še naprej razvijamo naš novi material OPEKON za katerega so v teku preiskave s katerimi bomo izboljšali toplotno izolacijske karakteristike in fizikalne lastnosti. Vse omenjene aktivnosti bomo združili v postavitvi novega tipa RASTOČE HIŠE TIP 100 + M na Regerških košenicah, za katerega računamo, da bo zadovoljil tudi najbolj zahtevne kupce. Tomljanovič Torkar Miran Nagradna igra Avtohiše Pionir Res, da je že nekaj časa za nami, toda za nekoga morda nikoli pozabljena nagradna igra Avtohiše, je v poletnih mesecih prinesla precejšen odziv ljudi, po ponudbah in storitvah servisno prodajnega centra. V sklopu prizadevanj, po čim uspešnejšem poslovanju, je bil to tudi glavni namen delavcev Avtohiše, ki so akcijo pripravili skupaj v sodelovanju z zavarovalnico Tilia. Vsi tisti, ki so od 24. aprila do 26. junija v Avtohiši kupili nov ali rabljen avto ali rezervne dele in v servisu opravili servisiranje ter popravilo avta v vrednosti nad pet tisoč tolarjev, so se lahko potegovali za zavidljivosti vredno nagrado »katrco« oziroma nov R4. Na kuponu, ki ga je iz skrinjice potegnila manekenka novomeškega Reklam studia, je bilo napisano ime Alojza Finka iz Novega mesta, kateremu je pripadala nagrada, avtomobil večno privlačne tradicije. Povsem naključno se je srečni dobitnik znašel tudi na žrebanju, in v pogovoru je pove- dal, da je solastnik zasebnega podjetja, ki odkupuje in skrbi za popravilo starih in poškodovanih avtomobilov, ter pri tem precej sodeluje z Avtohišo, kije, kot je rekel, najboljša. V skrinjici je bilo najmanj šest njegovih kuponov. Podeljene so bile še tri tolažile nagrade, storitve servisa v vrednosti 10.000,00 SIT. Izžrebani so bili: Kazimir Rupnik iz Novega mesta, Jože Žugelj iz Dol. Dobravice pri Gradcu in Ivan Hribernik iz Slovenskih Konjic. Avtohiša je bila v letošnjem letu ocenjena kot tretji najboljši Renault servis v Sloveniji, ter v prvi polovici leta najuspešnejši prodajalec v celi Revozovi mreži. Devetdeset članski kolektiv namerava po besedah direktorja Slavka Severja, še naprej dosegati takšne rezultate in biti tisti, ki bo v vse večji konkurenci preživel. Ime in tržno privlačnost, pa si bo krepil s podobnimi akcijami, katere pripravljajo tudi za v bodoče. Stane Galič Podpis pogodbe in prevzem vozila srečnega dobitnika, je bil tako kot pri žrebanju v sestavi tričlanske komisije direktorja Avtohiše Slavka Severja, zunanjega člana Marka Klinca in predstavnika zavarovalnice Tilije gospoda Kastelica. V pričakovanju žrebanja, se je v množici željnih nagrade R4, znašel tudi bodoči nagrajenec. Porušena domačija v predmestju Vinkovcev, zgovorno priča o nečloveškem nasilju in prepotrebnem novem domu otrpelih ljudi. Pionir tudi v porušenih Vinkovcih V letošnjem poletju si je vodstvo našega podjetja, na pobudo predstavnikov občine Vinkovci, ogledalo v vojni poškodovane objekte na tamkajšnjem področju. V kasnejšem razgovoru je bilo dogovorjeno, da Pionir pripravi predlog za projektiranje obnove bolnišnice, katere vrednost je ocenjena na 28 milijonov DEM. Ob tej priliki so se pogovarjali tudi o obnovi do tal porušenih slavonskih vasi, kjer naj bi se vsled želje po čim hitrejši izgradnji, postavljale Pionirjeve Bio Hiše. Kot zanimivost pri tem je potrebno omeniti, da so Hrvatom ta naš način gradnje svetovali v Nemčiji. Stane Galič Predstavniki našega podjetja pod vodstvom generalnega direktorja Jožeta Peterlina, so si porušene in poškodovane objekte ogledali na kraju samem. V ozadju poškodovana blagovnica v Vinkovcih. KOMPLEKS NOVI TRG DO Faza temeljev in zaklonišče za objekt blagovnice, sodita po izkopu gradbene jame in položenem S-kanalu, v sam začetek gradnje Novega trga. Betonske stene predstavljajo klet na objektu prizidka pošte, katere lastništvo si delita PTT in zavarovalnica Triglav. Klet sestavljata dve etaži, ki sta v zemlji in skozi spodnjo je izpeljana garaža. Z leve strani prizidek pošte in z desne blagovnica, zaključujeta površino garažne hiše v sredini, kjer vidimo polaganje armature na prvi plošči. Minilo je že skoraj leto, odkar smo v našem internem glasilu'2 obsežnejšim člankom predstavili problematiko projekta Novi trg. Lanskega oktobra še nismo slutili, da bodo naše želje po dograditvi tega kompleksa tako blizu uresničitvi. Kljub vsem naporom vodstva projekta in marketinga in seveda vodstva podjetja, še ni bilo sklenjenih kupnih pogodb, ki bi zagotavljale tudi tekoče financiranje gradnje, zato je bil pogled na poslovno leto 1992 negotov, odprtih pa veliko vprašanj. Danes je situacija drugačna. V decembru 1991 smo s PTT podjetjem sklenili pogodbo za izgradnjo prizidka vel. 1700 m2 namenjenega za usposobitev novega telekomunikacijskega centra. V njem bo montirana sodobna telefonska centrala z dodatnimi 3.600 priključki. Prostori za montažo opreme so že zagotovljeni in pričakujemo jo še v tem mesecu. Gradnja prizidka bo zaključena v tem letu, če se le ne bo zgodilo kaj nepredvidljivega. Spomladi - točno v aprilu smo se uspeli dogovoriti z Zavarovalnico Triglav Ljubljana za odkup poslovnih prostorov površine 1.300 m2. Prostori se gradijo s tehnološkim zamikom v povezavi s prostori PTT na jugozahodnem delu zazidave kompleksa. Pred nekaj dnevi je bil s kupcem dosežen dogovor po odkupu dodatnih poslovnih površin — cca 200 m2. S tem pa smo takorekoč že pričeli s prodajo in dokončanjem blagovnice, saj so poslovni prostori locirani v zadnji etaži blagovnice, ki je bila v sedanjem stanju (III. faza) zgrajena že jeseni 1991 in je čakala kot iziv najboljšim podjetnikom tudi izven Slovenije. Pričakujemo, da bo Triglavu z odkupom pritlične etaže blagovnice sledila Dolenjka Novo mesto in Dolenjske pekarne s katerimi projektno in tehnološko sodelujemo cel čas izvajanja projekta. Osnovni programski koncept blagovnice je nujno doživel spremembe, saj ugotavljamo, da kljub vsestranskem angažiranju nismo uspeli pridobiti kupca, ki bi bil pripravljen odkupiti celoten objekt. Zato bosta srednji etaži (B in C) pa tudi etaža »D« prepro-jektirane v manjše lokale vel. 30-100 m2. S tem bomo gradnjo poslovnih površin približali možnostim večjemu številu interesentov in novoporajajočih trgovcev in podjetnikov. V našem projektivnem biroju vlagajo velike napore, da bi upoštevajoč dejstva, da je blagovnica konstrukcijsko že zgra- Povezava obstoječe in nove pošte je v dveh nivojih. Spodnji ostaja v prvotni funkciji prehoda ljudi proti križišču novega mostu. V ospredju vidimo pripravo armature pred betoniranjem druge plošče garažne hiše. »OBIVA KONČNO PODOBO jena, kar najbolje izkoristili dane možnosti v povezavi z ostalimi objekti Novega trga. Takojšnje projektne spremembe bodo vplivale na osnovno arhitekturo, ki kljub vsemu ne sme bistveno odstopati od osnovne natečajne zamisli. Pričakovanja po odkupu so realnejša, zato upamo, da bo objekt finalno dokončan v sredini leta 1993. Specifične usode načrtovanja in tudi gradnje, ki se odraža v nenadnem prilagajanju potrebam trga, doživlja poslovno trgovski objekt, ki je lociran med blagovnico in hotelom Metropol vzdolž Kettejevega drevoreda. Od osnovnega koncepta, ki je predvideval oddajo poslovnih površin v pritlični in nadstropni etaži le dvem ali trem solastnikom, so velika odstopanja. Zaklonišče v kleti smo preuredili v zabaviščni lokal velikosti 300 m2 s posebnim dostopom. V etaži »A«, ki je dostopna iz Kettejevega drevoreda bodo trgovine, gostinski lokal in vhod v parkirno hišo s prostorom za vodjo le-te. Pritlična in nadstropna etaža, ki bosta dostopni neposredno iz trga sta takorekoč že razprodani individualnim kupcem in Zavarovalnici Adriatic iz Kopra. Zaradi potrebe po večjem številu manjših lokalov je bilo potrebno pristopiti k preprojektiranju celotne etaže »C«, prednosten pa je dostop z zunanjimi stopnicami kar delno spreminja arhitekturo objekta oz. kompleksa. Objekt je trenutno dograjen do III. gradb. faze. Intenzivni dogovori z izvajalci zaključnih del nam vlivajo upanje, da bomo do zaključka tega poslovnega leta izvedli še ključavničarska, steklarska in kamnoseška dela. Tako bi bil objekt usposobljen za predajo kupcem, ki so poravnali kupnino in lokal kupili brez finalnih del - torej do IV. gradbene faze. Na koncu moramo izraziti še optimizem za izgradnjo parkirne hiše. Gradnja v jesenskem času dobro napreduje, zato menimo, da bo do strehe — to pa je istočasno tudi nivo Novega trga, konstrukcija dograjena do konca leta. Vodstvo projekta z vsemi sodelavci v marketingu, finančni službi in gradbeno operativo dobro sodeluje, zato pričakujemo, da bodo zastavljeni cilji na zadovoljstvo vseh sodelujočih in podjetja kot celote, tudi realizirani. Miha Kastelec Pogled nosilne konstrukcije blagovnice iz Ceste komandanta Staneta. S fasado tega objekta v jeseni 1993, naj bi se tudi zaključila celotna podoba Novega trga, ki se je pričela in se bo silam prilik gradnje tudi končala z objektom blagovnice. S tem posnetkom vidimo sistem fazne gradnje parkirne hiše, ki se z gradnjo približuje k B objektu. Podhod skozi objekt blagovnice, funkcionalno povezuje križišče Ljubljanske banke in zavarovalnice Tilija s kompleksom Novega trga. Skeletna konstrukcija poslovno-trgovskega objekta ali takoimenova-nega B objekta, kateri je bil kupno najzanimivejši. Zavarovalnica »Adriatic« v Novem mestu Prva slovenska zavarovalniška delniška družba s sedežem v Kopru je pred kratkim odprla novo poslovno enoto v Novem mestu. Začasno, to je do dokončanja poslovnih prostorov na Novem trgu, posluje v pritličju upravne stavbe GIP PIONIR v Bršljinu, Kettejev drevored 37. Zavarovalnica ADRIATIC je mlada zavarovalna družba, ki še ni dopolnila drugega leta svojega obstoja. Vendar je v tem času krepko presegla meje svoje matične regije s sedežem v Kopru, saj so zavarovanci skoraj vsaka dva meseca dobili novo poslovno enoto — najprej v Pulju, nato pa v Ljubljani, Celju, Kranju, Postojni in Novi Gorici in od sedaj naprej tudi v Novem mestu. Kaj pomeni nova poslovna enota ADRIATICA? Tu ne gre le za' eno poslovalnico več, temveč gre za vzpostavitev celovite mreže zavarovalnih zastopnikov tudi na Dolenjskem. Zavarovalna družba Adriatic deluje preko sistema pooblaščenih agencij in zastopnikov. Podatek, da je zavarovalnica Adriatic v prvem letu svojega obstoja sklenila kar 12 tisoč novih zavarovanj, vrednost njenih delnic, nominiranih v markah pa je poskočila za 11 odstotkov, pove dovolj o uspešnosti te mlade zavarovalne družbe. Kaj opravlja zavarovalnica ADRIATIC? Adriatic opravlja vse vrste zavarovanj premoženja, premoženjskih interesov avtomobilov in osebnih zavarovanj, ekonomsko finančno poslovanje in zastopanje pri zavarovanju, snemanju rizikov - zavarovalnih nevarnosti in cenitev škod. Skratka, pri zavarovalnici Adriatic je mogoče urediti vse, kar je povezano z zavarovanjem. Nove vrste zavarovanj Nova zavarovalna hiša na Dolenjskem ne širi le zastopniške mreže, temveč tudi ponudbo zavarovanj. Med drugimi kot popolno novost prinaša rentno zavarovanje in kot prva na slovenskem trgu ponuja prostovoljno zdravstveno zavarovanje. • Rentno zavarovanje je zavarovanje, ki pomeni naložbo v prihodnost, saj zavarovanci določen čas varčujejo in vlagajo v rentno zavarovanje, nato pa doživljenjsko prejemajo mesečno rento. Ta je prenosljiva in jo v primeru smrti zavarovanca prejema njegov naslednik, bodisi zakonec ali otrok in sicer vse do namišljenega 78-leta zavarovanca. Če bo za rentno zavarovanje v prihodnjih letih kljub vsem ugodnostim morda odločilo relativno skromno število zavarovancev, pa bo prostovoljno zdravstveno zavarovanje prav gotovo zajelo okrog milijon tristo tisoč državljanov. O zavarovalnih dobah in številnih popustih, ki so jih deležni Adriaticovi zavarovanci, posebno pa tudi o kolektivnem prostovoljnim zavarovanju, boste vsi, ki vas to zanima izvedeli več na poslovnih enotah in agencijah. Odslej naprej torej v Adriaticu, v poslovni stavbi GIP PIONIR, kmalu pa tudi drugod po Dolenjskem. Honorar za objavljene članke Na uredniškem odboru glasila Pionir smo sprejeli sklep, da bomo vse objavljene članke v glasilu Pionir honorirali. Pišite nam o vašem delu, zanimivostih z vašega področja, skratka o tistem, kar bi želeli predstaviti širšemu krogu sodelavcev. Z vašimi prispevki bo glasilo aktualnejše in bolj vaše! Uredništvo »Le poglejte, da vam je zdravje postalo matematika« Zavarujte se pred stroški zdravljenja Mnogo telefonskih klicev in vprašanj je bilo te dni v našem uredništvu vezano na doplačilo zdravstvenih storitev v prihodnjem letu. Obljubili smo, da vam bomo informacijo posredovali v glasilu in obljubo danes izpolnjujemo. Oglasili smo se v pritličju naše upravne stavbe, v Zavarovalnici Adriatic in iz razgovora povzemamo naslednje: S I. januarjem 1993 začnejo veljati določbe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po katerih bomo morali številne zdravstvene storitve in pripomočke (do)plačevati sami. O tem Adriatic preko medijev dnevno obvešča vse prebivalce Slovenije. Ali se kdaj vprašamo, koliko je vredno naše zdravje? Znamo odgovoriti na to vprašanje? Dokler smo zdravi in polni življenjske moči, najbrž ne. O zdravju začnemo razmišljati šele, ko zbolimo ali ko se poškodujemo. In šele takrat se zares zavemo njegove neprecenljive vrednosti. Ne, zdravje nima cene! Tudi bolezen je nima. Ocenimo lahko le stroške zdravljenja. Toda, kolikšni so ti stroški? Priznajmo si — le malokdo od nas ve, koliko stanejo pregled pri zdravniku, operacija, zdravila, prevoz z reševalnim vozilom, zdravljenje v bolnišnici, okrevanje v zdravilišču, poseg zobozdravnika... In pri našem delu, ki je nenehno izpostavljeno nevarnostim tako na gradbiščih, kot v delavnicah, nesreča nikoli ne počiva. Doslej nam za to večinoma ni bilo treba skrbeti. Naše pravice do zdravstvenega varstva so bile praktično neomejene. Od 1. januarja 1993 dalje pa ne bo nikoli več tako (lepo), kot je bilo! Kaj se bo pravzaprav zgodilo 1. januarja 1993? Kaj lahko storimo sami? Po novem zakonu je obseg pravic iz obveznega zavarovanja, različen in v 23. členu zakona je točno navedeno, kaj in koliko bo zavarovanim osebam zagotovljeno pri plačilu zdravstvenih storitev. Torej zdravstveno zavarovanje po novem je obvezno in prostovoljno, obseg obveznega zavarovanja je točno določen z zakonom. S 1. januarjem 1993, ko začne veljati nova zdravstvena zakonodaja, nas čaka bistvena sprememba pri plačilu zdravstvenih storitev, ki je zavarovanim osebam zagotovljena iz naslova obveznega zavarovanja. Po tej zakonodaji bo država oz. družba velik del stroškov zdravljenja prevalila na naša pleča. Z novim zakonom prehajamo na zavarovalniški sistem, z njim pa bo za svoje zdravje najprej odgovoren vsak sam. Zato bomo morali ob bolezni ali poškodbah nase prevzemati tudi vse večji delež denarnih bremen. Kakšne so po novem zakonu naše pravice in kolikšen je delež naših doplačil? Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so razdeljene v 6 skupin, ločijo pa se po višini stroškov, ki jih je treba pokriti, podajamo skrajšano obrazložitev: Prva skupina so zdravstvene storitve, ki jih v celoti pokrije obvezno zavarovanje, to so npr. sistematični in drugi pregledi otrok, šolske mladine in študentov; žensk v zvezi z nosečnostjo; zdravljenje in rehabilitacija otrok, učencev in študentov; zdravstveno varstvo žensk v zvezi s kontracepcijo, nosečnostjo in porodom; preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje infekcije, odkrivanje in zdravljenje infekcije HIV in nalezljivih bolezni itd. Druga skupina so zdravstvene storitve, kjer je pokrito najmanj 95 % vrednosti, storitve v zvezi s presaditvijo organov, zdravljenja v tujini, storitve v zvezi z intenzivno terapijo, dializo itd. Tretja skupina — iz obveznega zavarovanja je pokrita najmanj 85 % vrednosti za: storitve v zvezi z zmanjšano plodnostjo in umetno oploditvijo, speciali-stično-ambulantne, bolnišnice in zdraviliške storitve, nemedicinski del oskrbe v bolnišnici in zdravilišču, osnovna zdravstvena dejavnost, ki ni v prvi skupini itd. Četrta skupina iz obveznega zavarovanja je pokrita najmanj 75 % vrednosti za: speciali-stično-ambulantne, bolnišnice in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, ortopedske ortotične in druge pripomočke v zvezi z zdravljenjem poškodb izven dela, zdravila s pozitivne liste itd. Peta skupina - pokrita je najmanj do 60 % vrednosti za: prevoze z reševalnimi vozili, ki niso nujni, zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Šesta skupina so storitve, kjer je pokrito največ do 50 % vrednosti za: zdravila z vmesne liste, zoboprotetično zdravljenje odraslih, očesne pripomočke za odrasle. Kako se lahko v celoti ali delno izognemo plačilu storitev? Zavarovalnica Adriatic nam svetuje dvoje: Plinovodi iz PE cevi 1. da tvegamo in nepredvidljive stroške zdravljenja v celoti krijemo sami, ter imamo v ta namen vedno pripravljen denar (če ga bo dovolj), 2. da si zagotovimo varnost in finančno kritje ter se pred stroški po lastni želji zavarujemo v okviru prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Slednje nam zavarovalnica Adriatic ponuja v t. i. štirih različnih zavarovalniških paketih. Prvi paket je splošen in zavarovancem krije vsa doplačila drugi trije pa so specializirani in krijejo zobnoprotetične storitve, poškodbe izven dela in zdraviliško zdravljenje. Prav gotovo je pomembno, da izkoristimo zakonsko možnost ter sc prostovoljno zavarujemo. Za razliko do polne vrednosti storitev in prej naštetih skupin uvede prostovoljno zavarovanje Zavod za zdravstveno zavarovanje. To pomeni, da se zavarujemo za pokritje razlike iz obveznega zavarovanja (od 100 % do 50 % za 6 skupin storitev). Zavod lahko uvede prostovoljno zavarovanje tudi za večji obseg pravic, za višji standard storitev in za dodatne pravice, ki niso zajete v obveznem zavarovanju. Obe obliki zavarovanja lahko v skladu z zakonom uredijo tudi zavarovalnice. Trenutno je najbolj prisotno Adriaticovo prostovoljno zavarovanje, medtem, ko nam možnosti in pogoji prostovoljnega zavarovanja preko drugih zavarovalnic še niso poznani. Vsak sklenitelj prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pri Adriaticu, bo do konca leta 1992 prejel zavarovalno kartico, s katero bo v vseh zdravstvenih ustanovah in pri zdravnikih zasebne prakse, ki imajo sklenjeno pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, neovirano uporabljal vse zdravstvene storitve, brez obveznosti doplačila. Namesto vas, bo račune izvajalcem, v skladu z veljavnimi ceniki, poravnal Adriatic. Tako. S pomočjo Zavarovalnice Adriatic in našega sindikata, smo vam skušali posredovati nekaj informacij o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Vemo, da je to za vse vas nekaj povsem novega in da se vam bodo ob tem novem sistemu, verjetno porajala še mnoga vprašanja. Tudi v našem uredništvu vam bomo pomagali in vas usmerili tja, kjer boste prejeli vse potrebne informacije. Do novega leta ni več daleč. Vzemite si čas in premislite. Za vas gre! Uredništvo v sodelovanju z Zavarovalnico Adriatic Z izgradnjo primarnega plinovodnega omrežja v letu 1991 se je v letošnjem letu začela izgradnja sekundarne mreže v centru Novega mesta. Ker je tlak plina v sekundarni mreži 1 bar se celotni razvod plina izvaja iz polietilenskih (PE) cevi. Material PE cevi je polietilen visoke gostote (PE-HD). V primerjavi z jeklom ima PE vrsto prednosti: je lažji od jeklenih cevi, odporen je na udarce in korozijo, lažja izvedba novih priklopov in zelo gladka površina. Slabosti PE pa so: občutljivost na UV žarke, občutljivost na mehanske obremenitve ter občutljivost na temperature (velika razteznost). Zaradi prednosti PE se vse nizkotlačne mreže do 4 bar gradijo iz polietilenskih cevi. Polaganje takih plinovodov poteka izredno hitro, še posebno, če se za spajanje uporabljajo naj novejše ELGF spojke. Prav tako odpade izoliranje plinovoda. Da bi izpopolnili znanje o projektiranju in polaganju PE pli- novodov, je bil pri firmi GEORG FISCHER organiziran seminar v organizaciji generalnega zastopnika BETAPLAST. V trening ce'ntru firme GF so bile podane teoretične osnove PE materialov, prednosti in slabosti ter praktično prikazana uporaba varilnih aparatov in samo spajanje cevi. V okviru tega seminarja je bil predstavljen tudi proizvodni program iz PVC za tlačne vodovode. Seznanili smo se z najnovejšimi proizvodi firme GF, ki omogočajo hitro spajanje in polaganje PVC cevovodov. V okviru te predstavitve je pripravljen tudi komplet ventilski sklop kot razstavni eksponat, ki bo v kratkem predstavljen vsem, ki se ukvarjajo s projektiranjem, polaganjem in vzdrževanjem cevovodov. Z obiskom pri firmi GF smo dobili vrsto uporabnih nasvetov, ki bodo služili tako projektantom kot izvajalcem. Franc Klemenčič Zakaj znižana dnevnica, kilometrina Želeli ste, da vam v glasilu posredujemo informacijo o nekaterih izplačilih, ki da so v primerjavi z drugimi podjetji precej nižja. Preverili smo, kakšna so izplačila sindikalne liste in kakšna so izplačila v GIP PIONIR. Posredovane informacije so za mesec september. A) po sindikalni listi B) pri GIP »PIONIR« 1. DNEVNICE cela dnevnica polovična dnevnica znižana dnevnica 2.072.00 SIT 1.065.00 SIT 767,00 SIT 1.646,00 SIT 846.00 SIT 610.00 SIT 2. KILOMETRINA 16,60 SIT 13,30 SIT 3. LOČENO ŽIVLJENJE 21.110,00 SIT 18.200,00 SIT 4. PRENOČIŠČE se izplačuje po predloženem računu skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila v višini 740,00 SIT 588,00 SIT 5. REGRES ZA PREHRANO 4.394,00 SIT 3.300,00 SIT 6. JUBILEJNE NAGRADE za 10 let za 20 let za 30 let 14.973.00 SIT 22.459.00 SIT 29.945.00 SIT 14.973.00 SIT 22.459.00 SIT 29.945.00 SIT 7. NAGRADA OB UPOKOJITVI 89.835,00 SIT 89.835,00 SIT 8. SOLIDARNOSTNE POMOČI 29.945,00 SIT 29.945,00 SIT Kako je z izplačili v drugih podjetjih, tega nismo preverjali. Pa vendarle, obljubljamo, da bomo do prihodnjič poskušali pridobiti informacije kdaj bodo povrnjena izplačila tolikšna, kot to določa sindikalna lista. Želimo biti informirani ali ne? Interno komuniciranje — komuniciranje navzven Pri našem notranjem, t. i. internem komuniciranju, se iz dneva v dan iz meseca v mesec... srečujemo z različnimi organizacijskimi težavami. Med prvimi gre za hierarhijo komuniciranja, kako sporočila komunicirati od vrha — vodstva podjetja navzdol in kako posamezne odločitve doletijo najnižje ravni organizacije. Dogaja se, da kljub večkratni urgenci uredništva, namenjeni vodilni in vodstveni strukturi podjetja, pretok informacij ne deluje, v primerjavi s preteklimi leti, pa celo očitno nazaduje. Vsled tega ugotavljamo, da moramo nujno ustvariti ozračje medsebojnega sodelovanja in obojestranskega komuniciranja. Že nekajkrat se je izkazalo, da je problem komuniciranja znotraj organizacije zelo pomemben. Zakaj? Zato, ker zaradi slabo izpostavljenih komunikacijskih kanalov prihaja do nesporazumov, dezinformacij, napak ali celo česa hujšega. Nalijmo si čistega vina in poglejmo resnici v oči! Želimo biti informirani ali ne? Smo konec koncev dolžni posredovati informacije tako našim delavcem in uslužbencem, kot tudi širši javnosti? Če je odgovor pozitiven, potem storimo nekaj tudi v tej smeri! Naše interno glasilo, pa čeprav izhaja samo štirikrat letno, je vendarle pomembno. Način obveščanja preko glasila je pomemben vsaj iz naslednjih vzrokov: — vodstvo naj bi vse zaposlene seznanjalo s svojimi zamislimi in važnejšimi poslovnimi odločitvami — zaposleni naj bi v glasilu izražali svoje mnenje in ne nazadnje, — naše glasilo je istočasno tudi komuniciranje Pionir-ja navzven. Za dobro, boljše glasilo je potrebno tudi boljše sodelovanje. Pogrešamo organizirane pogovore z vodstvom in šefi gradbišč, vodji projektov... Dogaja se, in na to zelo pogosto pozabljamo, da delavci mnogo bolje vedo, kaj se dogaja v podjetju — organizaciji, kot njihovi neposredni nadrejeni. Pri takem informiranju ima velik vpliv tudi poseben psihološki učinek. Poznavanje oz. seznanjevanje z tekočimi poslovnimi in proizvodnimi dogodki daje delavcu občutek, da je sredi dogajanja aktiven tudi on sam. Če namreč zve o raznih dogodkih z veliko zamudo, napačno »po ovinkih« se čuti pri upravljanju prikrajšanega in odrinjenega In prav za tako, učinkovito obliko informiranja kolektiva preko internega glasila, imamo pri nas premalo sodelavcev. Ugotavljamo, žal, da so ovire dobrega informiranja v podjetju, zlasti na strani vodilnih krogov samih. Ne dovolimo, da bi bile nepopolne in pomanjkljive informacije povod za nastanek neformalnih govoric, ki se po psihološki zakonitosti »javnega mnenja« razvijajo v silo z raz-družljivimi in nezaupnimi težnjami. Zato ne pozabimo na politiko nekdanjih »odprtih vrat«, kajti le-ta je ne samo pomembna in učinkovita, temveč tudi nujno potrebna, če želimo obnoviti ne samo interno, temveč tudi kvalitetno eksterno informiranje. Informacija ima moč! Bodite močni tudi vi — posredujte nam vaše informacije. Potrudili se bomo, da jih bomo znali ustrezno pojasniti in objaviti! Uredništvo — Si ti še vedno na čakanju doma? — Seveda! — Taklo kot jaz! — Čakaj, saj ti si že upokojen! — Saj ravno zato! Še nasvet o zdravju Kaj nam pomeni zdravje, sc zavemo šele takrat, ko zbolimo. Ali se vprašate kdaj, kaj storiti, da bi si ohranili zdravje, ki ga ogroža sodoben način življenja. Če na eno stran postavimo negativne dejavnike (onesnaženo okolje, nepravilna prehrana, psihični stresi, kajenje, uživanje alkohola...), moramo o drugi strani, kot protiuteži kar krepko razmisliti. Koliko časa dnevno ali tedensko posvetimo sebi, sprostitvi in organizirani dejavnosti za krepitev telesa? Kolesa so zamenjali avtomobili, plavanju se posvetimo le na letnem oddihu, pa še tega je iz leta v leto vse manj. Zdi se, da je sodoben človek postal robot, ki zjutraj vstane, hiti v službo in še z večjo naglico domov, kajti Slovenci, kot je znano, imamo dve službi, eno dopoldne, drugo popoldne. Pri tem pa je v zadnjih letih vse več obolenj srčno-žilnega sistema, bolezni čutil in živčnega sistema, obolenj mišično-kostnega sistema,... Zato moramo v prvi vrsti poskrbeti za pravilno prehrano (zmanjšanje maščob, obogatitev prehrane z vitamini in minerali — zlasti v zimskem času) omejiti uživanje kave, cigaret in alkohola na minimum ter poskrbeti za »aktivno sprostitev«, in kaj lahko naredimo v službi? Razen že omenjenega, redno prezračimo pisarne, nekje na polovici delovnega časa, če seveda razmere dopuščajo, razmigajmo roke in noge ter vratna vretenca ter intenzivno dihajmo (globoki vdihi in izdihi), za kar potrebujemo le 3 do 5 minut. Prav tako moramo poskrbeti za pravilno postavljeno in pripravljeno delovno mesto (višina stola, mize), da ne obremenjujemo hrbtenice. Za ilustracijo poglejmo, kako je pravilno pripravljeno delovno mesto pri računalniku: Poskusimo, boljše počutje gotovo ne bo izostalo. S. G. GLAVA: vzravnava nad rameni, ne da bi jo naprezali naprej ali nazaj, za dolžino rok oddaljena od zaslona. VRAT: vzravnan In sproščen. RAMENA: sproščena, z izboCenimi prsmi. HRBET: vzravnan ali rahlo nagnjen naprej od bokov. Spodnji del hrbtenice naj bo rahlo naravno ukrivljen. KOMOLCI: sproščeni in v pravilnem kotu. ZAPESTJA: sproščena, v nevtralni legi, ne da bi jih upogibali navzgor ali navzdol. KOLENA: malo niže od bokov. STOL: nagnjen rahlo naprej, da olajša pravilno sedenje. ZASLON: v višini oči ali malce niže. PRSTI: rahlo upognjeni. TIPKOVNICA: najbolje, da leži plosko in omogoča pravilno lego zapestij, leži v višini komolcev ali malce niže. Računalniške tipke, ki so oddaljene, naj bi dosegli s premikom cele roke od ramen, ne pa z zvijanjem zapestij ali napenjanjem prstov. Večkrat si odpočijte med delom. NOGE: trdno na tleh. Majhni ljudje naj jih postavijo na oporo. DRUGI O NAS Odbojkarji Pionirja močni kot še nikoli Objavljeno v lokalnem časopisu 18. 8. 1992 v Latviji PRISPELI SO STROKOVNJAKI IZ SLOVENIJE V torek so v Ventspils prispeli predstavniki slovenskih firm »Metalka« in »Pionir«, ki bosta izvajali rekonstrukcijo hotela »Volna« (val: op. pov.), po kateri bo ta hotel dobil status hotela s tremi zvezdicami. To bo prvi hotel v našem mestu tako visoke kategorije in prva stavba v celi Latviji s toplotno izolacijo fasade. Pogodbo za izvajanje rekonstrukcije hotela je Ventspilsko trgovsko pristanišče podpisalo z avstrijsko firmo »Carimpex«, ki je podružnica slovenske firme »Metalka« (v Ventspilsu jo predstavlja Marko Škerl) Mitar Vicentič pa predstavlja v Ventspilsu soizvajalsko gradbeno firmo »Pionir«. Hotel v Ventspilsu — ni prvi in ne edini objekt »Metalke« v državah bivše SZ. Trenutno ta firma gradi dva objekta v Krasnojarsku in izvaja remont hotela »Kosmos« v Moskvi. Prebivalci Rige pa poznajo Metalko po hotelu »Karavella«, kjer je izvajala finalna dela. Po 20. avgustu bo v Ventspils prispela skupina gradbenikov iz Slovenije in začela se bo rekonstrukcija hotela. E. Naruševič Objavljeno v DL, 10. 9. 1992 KRIŽIŠČE NARED, KAJ PA CESTE? - Tri dni pred rokom je GIP Pionir uredil novomeško križišče pri Ljubljanski banki in Tilii do te mere, da je bila prvi dan novega šolskega leta otrokom zagotovljena kar se da varna pot v šolo. Nadaljuje tudi s postavljanjem semaforjev in druge signalizacije, zatem naj bi uredil še trg med LB in Tilio itd. Kako hitro se bo vse manjkajoče odvijalo, je še vprašanje, saj je od pogodbenih 72 milijonov tolarjev za ta dela izvajalec dobil zaenkrat le 8 milijonov. Rekonstrukcija Ceste herojev mimo šol do križišča s Koštialovo pa sc je že odmaknila najmanj v naslednje poletje. Tudi obupno luknjasti makadam na Cesti komandanta Staneta mimo gradbišča blagovnice bo po napovedih vsaj še nekaj mesecev jezil voznike. Zasilno asfaltiranje bi bilo predrago, za ta pravo pa vseh zadev še nimajo urejenih. Novomeški odbojkarji, so začeli nastopati pod imenom našega Pionirja že leta 1978. Takratni trener prof. Vladimir Jankovič, je s strokovnim in načrtovanim delom ter stopnjevanjem števila treningov, popeljal odbojkarje k rezultatom perspektivnih vrednosti. Pravo prelomnico v novomeškem športu, so dosegli leta 1989 s prehodom v I. zvezno ligo tedanje Jugoslavije. Danes nosi naš klub poleg mariborske Vilcde vodilno vlogo v slovenskem državnem prvenstvu. Okrepitve Pionirja v tej sezoni, so imena svetovnega kalibra: Ukajinski trener Viktor Petrovič-Fedjušin, Anatolij Dolija iz kijevske Lokomotive, visok 204 cm, Viktor Kaliberda iz Azsota iz Čerkija, visok 193 cm in Matjaž Urnaut, visok 191 cm, ki je prejšnjo sezono igral pri zagrebški Mladosti, katerih ambicije v letošnji sezoni so prav gotovo Evropa. Poleg naštetih zvenečih imen, so v Pionirju pomemben poudarek posvetili tudi številnim mladim, perspektivnim igralcem. Trener Fejdu-šin ima trenerskih izkušenj z mladimi veliko, predvsem pa je optimizma vreden njegov 18-letni trenerski staž Ukrajinskih reprezentanc. Opazovalci menijo, da so treningi ekipe na visokem nivoju. Trdo delo s polno koncentracijo in individualno disciplino, to mnenje potrjuje. Viktor Kaliberda in Antolij Dolja, bosta prav gotovo nosilca igre. Njuni vrednosti lahko osvetlimo z dej- stvom, da sta oba končala znano ukrajinsko odbojkarsko šolo, na kateri sta se kalila tudi svetovno znana odbojkarja Fomin in Kuz-nječov. Poleg državnega prvenstva, razmišlja naš OK Pionir predvsem o pokalu evropske odbojkarske zveze. Tako je za njim že tudi prva ovira. V predtekmovanju je izločil ekipo Milano Trade iz Žiline, v prvem kolu pa ga čaka Bayer iz VVuppertala. Pokal združuje 53 ekip iz 30 evropskih držav. »Pionir je ekipa, ki danes lahko igra z vsako evropsko ekipo. Rekel sem igra, ne zmaga, vendar tudi to je veliko, saj se pot v Evropo šele začenja«, je pred začetkom sezone izjavil trener novomeškega Pionirja Viktor Pctrovič--Fcjdušin. Odbojkarji so obljubili, da bodo z dobro in kvalitetno igro ne samo osvajali naslove, temveč tudi ponesli ime Pionir iz Novega mesta v svet. Tako naj bi na svojevrsten način doprinesli svoj kamenček k mozaiku graditve dobrega imena našega podjetja, ki ga v tem izredno težkem času, še kako potrebuje. Naj na koncu dodam, da tudi mi držimo pesti. Obiskovali bomo tekme in vas bodrili z aplavzom. Ponesite naše ime častno v svet, nosite naše drese s ponosom, tako kot ste jih doslej. Verjemite, ni nas malo, ki se prav tako kot vi, veselimo vaših in s tem tudi naših uspehov. Stane Galič Objavljeno v DL, 2. 7. 1992 SVET SPOZNAVA BIO HIŠO NOVO MESTO - Od 21. do 23. junija je bila na Bledu mednarodna poslovna konferenca »Slovenija — vaš partner«, na kateri je sodelovalo prek 200 poslovnežev iz vsega sveta. Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je kot glavni govornik na konferenci poudaril nujnost gospodarske povezanosti Slovenije z drugimi državami, predstavnik Gospodarske zbornice pa je udeležencem govoril o razvojnih vidikih Slovenije. V okviru konference je bila organizirana tudi razstava najpomembnejših razvojnih dosežkov slovenskega gospodarstva. V tej elitni družbi se je predstavila in zabeležila pomembno mednarodno uveljavitev rastoča bio hiša novomeškega GIP Pionirja. Objavljeno v DL, 6. 8. 1992 BLAGOVNICA ŠE BREZ LASTNIKA NOVO MESTO - Velika gradbena jama sredi Novega mesta na Novem trgu, ki že dolgo jezi Novomeščane, počasi le dobiva končne obrise. GIP Pionir tam zida blagovnico, poslovno stavbo, parkirno hišo, v kateri bo 300 parkirišč, ter poštni objekt. Gradnja blagovnice je trenutno sicer spet prekinjena, saj še vedno ni znano, čigava bo. Resni razgovori potekajo z Dolensko, Dolenjskimi pekarnami in tujim partnerjem, vendar dokončnega podpisa pogodbe in s tem denarja še ni. Zadeve naj bi predvidoma dorekli v avgustu. V tako imenovanem B objektu je neprodana le še zadnja etaža, tako da naj bi ga do konca leta dokončali do tretje gradbene faze. OK PIONIR Uspešni v predkolu pokala CEVA. Stojijo: Mestnik, Kaliberda, Petkovič, Dolija, Černač, Brulc, zdravnik, trener Viktor Petrovič-Fedjušin. Čepijo: Smrke, Urnaut, Goleš, Travižan. Pionirjevi planinci smo bili na Triglavu Že v začetku planinske sezone smo si zastavili cilj, željo vsakega planinca, da osvoji naš najvišji vrh. V nedeljo, 23. avgusta zjutraj, smo se zbrali pred Pionirjem. Udeležba je bila polnoštevilna, tako, da je bil naš avtobus zapolnjen do zadnjega kotička. Prizadevni vodja odprave Marko Rems je podelil še zadnje napotke in nove planinske majice Planinske sekcije PIONIR, ki so dajale celotni skupini planincev posebno odliko. Krenili smo v smeri proti Gorenjski in dalje na Pokljuko (Rudno polje), kjer je bil predviden start pohoda na Triglav. Jutranje meglice in visoka oblačnost ter nič kaj vzpodbudna vremenska napoved niso pokvarili odličnega razpoloženja udeležencev. Brez posebnih težav smo prispeli na Rudno polje, kjer smo po krajših pripravah krenili po planinski poti proti Vodnikovi koči na Velem polju. Vsi pomisleki glede slabega vremena so se razblinili ob pogledu na vrh Triglava, Kredarico in Planiko, ki so se risali v opoldanskem soncu in nas vabili na nadaljevanje poti. Po petih urah hoje smo prispeli do Triglavskega doma na Kredarici. Prijetno utrujeni smo uživali ob dobrotah iz nahrbtnika, počivali pred domom ob toplem popoldanskem soncu in usmerjali pogled proti Triglavu, ki je bil naš cilj naslednjega dne. Nočno grmenje in nevihta nam nista vzela poguma in optimizma. Jutro nas je pričakalo sveže, nebo milo, le vrh Triglava je bil zavit v oblake. Počasi in previdno smo se vzpenjali po mokri stezi, ki pa je bila dobro zavarovana proti vrhu. Bolj ko smo se vzpenjali in bližali Triglavu, bolj so se dvigali tudi oblaki in po uri in pol vzpona smo v prekrasnem sončnem dopoldnevu osvojili Aljažev stolp na višini 2864 m. Večina članov odprave je bila prvič na vrhu Triglava, zato so si zaslužili planinski krst. Krajši počitek, ogled okoliških vrhov, skupinska fotografija in potrebno se je bilo posloviti, kajti prihajali so že novi planinci. Sestopili smo po zavarovani plezalni poti v smeri Doliča, kjer smo si privoščili krajši počitek. Zaradi lepega vremena in dobre časovne rezerve smo si za nadaljevanje poti proti Sedmerim Triglavskim jezerom izbrali pot preko zahtevnega vzpona čez Kanjavec (2568 m). Zeleno jezero v verigi ledeniških Triglavskih jezer je bilo prijetno postajališče, kjer smo se pošteno odpočili, osvežili že kar utrujene noge od dolge in naporne poti, kar nam je vlilo novih moči za zadnji del poti tega dne. Pozno popoldne smo ob pogledih na Ledvično jezero, Zelnarico, Lepo Špičje in Tičarico prispeli v Dom pri Sedmerih Triglavskih jezerih. Zadovoljni in razpoloženi po osvojenem cilju smo si pozno v noč pripovedovali vtise s poti. Naslednje jutro nas je čakala še pot do Črnega jezera, nato pa spust preko znane bohinjske Komarče do Doma pri Savici. Tu nas je čakal avtobus in nas odpeljal do kopališča pri cerkvi Sv. Janeza v Ribčevem lazu. Vodič Marko nas je presenetil s pobudo, da si preostali, vroči del popoldneva zapolnimo s sončenjem in kopanjem v čudovitem Bohinjskem jezeru. Z najboljšimi vtisi na uspel planinski pohod smo ob krajšem postanku že snovali plan za jesenski pohod po Pohorju. Na koncu bi se radi zahvalili vodstvu podjetja za podarjene majice Planinske sekcije Pionir, ki bodo ponesle ime Pionirja še na mnoge planinske vrhove. Miha Kastelec Marko Rems Številčnost naše odprave je bila dokumentirana pri Aljaževem stolpu. NAGRADNI ]>"?!© Za izdelavo elaborata asortimana p val in uspešno tržil tehnološko dol stroke, RAZPISUJE »PIONIR« program lesnih izdelkov A Splošni pogoji: 1. Elaborat naj v pismeni obliki prikaže asortiman proizvodov lesne stroke, ki bi bil primeren za proizvodnjo in prodajo. Zaželjene so skice proizvodov. 2. Rok za oddajo natečajnih elaboratov je 30. november 1992. 3. Avtorji naj natečajne elaborate naslovijo na »PIONIR«, program lesnih izdelkov, Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto. Elaborati naj bodo v zaprti kuverti z označeno šifro. V manjši zaprti kuverti naj bo njihovo ime, priimek in naslov. 4. Ocenjevanje elaboratov bo opravila strokovna komisija v roku desetih dni po zaključku natečaja. 5. Rezultati natečaja bodo pismeno posredovani vsem sodelujočim. B Nagrade: 1. Tri najboljše elaborate bo strokovna komisija nagradila: 1. nagrada 100.000 SIT 2. nagrada 75.000 SIT 3. nagrada 50.000 SIT 2. Razpisovalec si pridržuje pravico nadaljne realizacije in prodaje proizvodov iz nagrajenih elaboratov. Novo mesto, 12. 10. 1992 Stanje zaposlenih v GIP »PIONIR« Novo mesto na dan 30. 9. 1992 Tujina Tujina Vsi TEG, SLUŽBA, D.D. Doma Rusija Poljska Latvija skupaj skupaj Vodstvo podjetja 11 n Tehnična služba 37 1 1 38 Inženiring 12 12 TEG Projektivni biro 62 62 TEG GO Novo mesto 367 10 7 17 384 TEG GO Ljubljana 169 94 9 103 272 TEG GO Krško 340 147 147 487 TEG ME-NG 173 24 24 197 Inženiringza opremo 5 5 Finalizacija Metlika 34 8 8 42 Marketing služba 63 2 2 65 Kadr. pravna služba Fin. računov, služba 40 40 82 82 Sl. za org. in razv. p. 18 9 302 18 Podjetje skupaj: 1413 286 7 1715 Pionir-Avtohiša, d.d. 88 88 Pionir-Tours,d.d. 5 5 Pionir-MKO.d.d. ■ 149 8 8 157 Pionir-MKI, d.d. 247 1 1 248 Pionir-Keramika, d. d. 57 57 Pionir-PLI, d.d. 84 84 Pionir-Pimex, d.d. 15 15 Pionir-Standard, d.d. 75 75 Pionir-Zagreb, d.d. 131 3 3 134 Delniške družbe skupaj: 851 12 12 863 Podatke pripravila: Anica Bučinel Glasilo Pionir izdaja Gradbeno industrijsko podjetje Pionir. Izhaja 4-krat letno v nakladi 3200 izvodov. Naslov uredništva: Novo mesto, Kettejev drevored 37, tel.: (068) 21-826, 25-702 — Glavni urednik: mag. Jani Gabrijelčič — Odgovorna urednica: Irena Vide — Realizacija in tehnična ureditev: Stane Galič - Grafična priprava in tisk: Tiskarna Novo mesto 1 __________________