cena 110 dinarjev številka 39 (843) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 2. oktobra 1986 ijudeim m občime Velenje za 8. oktober! Skupščina občine Velenje Ilzvršni svet skupščine občine (Občinska konferenca SZDL CObčinski komite ZKS Občinski svet ZSS Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZSMS CObčinska konferenca ZRVS CObčinski štab TO Velenje Ob mesecu požarne varnosti Čeprav gasilska društva v občini Velenje še posebno skrb namenjajo preventivnemu delu, pa število požarov vendarle iz leta v leto občutno narašča. Še vedno smo glavni povzročitelj požarov ljudje sami in to predvsem zaradi svojega premalo vestnega delovanja. Tega pa se zavedajo tudi gasilci, ki bodo prav v mesecu oktobru — mesecu požarne varnosti svoje preventivno delovanje še popestrili z raznimi akcijami. V ta namen so že imenovali poseben odbor, ki bo poskrbel zanje. Med drugim bodo sredi oktobra skupaj z uredništvom Radia Velenje pripravili okroglo mizo oziroma oddajo »v živo«, na kateri bodo požarno-varnostni stro- kovnjaki spregovorili o preventivnem delovanju ter nas opozorili na nevarnosti, s katerimi se najpogosteje srečujemo na tem področju. Vsa gasilska društva v občini bodo opravila tudi preventivne preglede požarno-varnostne opremljenosti stanovanjskih objektov in delovnih organizacij, v Šoštanju in Titovem Velenju bodo izvedli taktični vaji, pred Rdečo dvorano pa prikazali najsodobnejše orodje in opremo za reševanje in gašenje. Krajanom pa bodo predvajali tudi filme o požarni varnosti. ffi-P* MODERNO JE IZ ELKROJA JE Teden otroka Prvi teden v mesecu oktobru je teden otroka. Vsa društva in organizacije, ki imajo v svojih programih delo z otroki, namenijo v tem času našim nadobudnežem nekoliko več pozornosti. V krajevnih skupnostih, kjer delujejo društva prijateljev mladine, otrokom prihodnji teden prav gotovo ne bo dolgčas. Povsod pripravljajo bogate in zanimive delovne programe. Svetovni dan otroka, 6. oktober, bodo osnovnošolci in srednješolci naše občine proslavili z mitingi miru. Občinska zveza pa je na temo MIR razpisala natečaj za literarna in likovna dela. Razstavili jih bodo v avli občinske skupščine in sicer si bo razstavo mogoče ogledati ves teden otroka, od 6. do 12. oktobra. Izdali bodo tudi glasilo na temo MIR. Bogate programe pripravljajo v tednu otroka tudi v vzgojno varstvenih ustanovah, zvrstila pa se bo še vrsta kulturnih in zabavnih prireditev. Občinska zveza prijateljev mladine Velenje si prizadeva, da bi delovala društva prijateljev mladi- ne v vseh krajevnih skupnostih. V mnogih okoljih ta že zelo uspešno delujejo, žal pa v mnogih, tudi tistih, najbolj potrebnih, kjer je otrok največ, še vedno ne. Ob tednu otroka pa bomo v občini Velenje vendarle bogatejši za novo društvo prijateljev mladine. Ustanovili ga bodo v Paki. Občinska zveza prijateljev mladine Velenje bo pripravila 6. oktobra tudi slavnostno sejo svoje organizacije. Na njej bodo med drugim podelili priznanja za izredne prispevke k družbeni vzgoji otrok. Pred letom dni je bil v Titovem Velenju posvet na temo Zdrava mladina — naše največje bogastvo in priprava na vstop otrok v šolo. Sprejetih je bila vrsta obvezujočih sklepov. Ob letošnjem tednu otroka, bodo pregledali tudi, kako jih uresničujemo. Prihodnji teden, ob tednu otroka, bomo namenili naši mladi generaciji torej veliko pozornosti. Vsekakor pa je tudi prav, če vsi, ki imamo otroke, vsi, ki delamo z njimi, razmislimo, kakšno življenje jim dajemo. Jim nudimo res vse, kar je v naših močeh? Ali pa morda zatajimo pri najosnovnejšem, pri ljubezni, ki so j? najbolj potrebni. (mz) 8 — praznik občine Velenje PRIREDITVE NEDELJA, 5. oktobra ob 8.00 Občinsko tekmovanje rezervnih vojaških starešin ob 10.00 Otvoritev krajevnih cest v Topolšici ob 14.00 Mednarodna motocross prireditev na Trebelniškem TOREK, 7. oktobra ob 16.00 Svečana seja skupščine in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Šoštanj ob 17. uri Komemoracija ob spomeniku talcev v Šoštanju ČETRTEK, 9. oktobra ob 16.00 Turnir ekip DO in KS občine Velenje v OŠ Karel Destovnik-Kajuh Občinsko pionirsko prvenstvo v »katah« PETEK, 10. oktobra ob 11.00 Otvoritev prenovljenih prostorov posestva Turn ob 19.00 Tekmovanje v karate-ju za pokal Titovega Velenja v OŠ Gustav Šilih SOBOTA, 11. oktobra ob 8.30 Slavnostno zasedanje skupščine občine in vodstev družbenopolitičnih organizacij v Kulturnem domu ob 11.00 Zborovanje delovnih ljudi in občanov v Belih vodah ob 15.00 Medklubsko tekmovanje v smučarskih skokih v Titovem Velenju ob 16.00 Dvoboj v dviganju uteži med ekipo Feldkirchna in TAK Velenje v telovadnici Centra srednjih šol ob 17.00 Promenadni koncert godbe »zarja« v Šoštanju od 8.00 dalje Zaključek brigadirske sezone v športnem parku v Šmartnem ob Paki NEDELJA, 12. oktobra ob 10.00 Posaditev 88 dreves okoli Doma krajanov v KS Bev-če . oktober SOBOTA, 4. oktobra ob 8.30 Srečanje športnikov in telesnokulturnih delavcev v Rdeči dvorani ob 16.00 Finale občinskega tekmovanja v nogometu za pokal Našega časa na igrišču OS Gustav Šilih ob 8.00 Srečanje invalidov-ša-histov iz Titovih mest v hotelu Paka OSTALE PRIREDITVE od 6. do 12. oktobra Teden otroka od 10. do 12. oktobra Občinsko prvenstvo v tenisu na igrišču ob jezeru od 15. septembra do 15. oktobra Kulturne prireditve v DO Vegrad 2. stran * PRAZNIK OBČINE VELENJE titovo velenje * 2. oktobra 1986 Priznanja in nagrade ob občinskem prazniku Na slovesni seji Skupščine občine Velenje ob prazniku 8. oktobru bodo v soboto, 11. oktobra, podelili tudi priznanja in nagrade občine Velenje. SREBRNI GRB OBČINE VELENJE, ki ga podeljujemo za izredno sodelovanje pri razvoju naše občine ter za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na kulturnem športnem in drugih področjih, bosta prejela Dekliški pevski zbor Centra srednjih šol in Zveza združenj borcev NOV občine Velenje. NAGRADO 8. OKTOBER — podeljujemo jo posameznikom in organizacijam za izredne uspehe in dosežke pri razvoju gospodarstva in utrjevanju družbenoekonomskih odnosov v občini Velenje — bo prejela delovna organizacija Gorenje-Servis. Nagrado KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA za izredne dosežke na vseh drugih področjih ustvarjalnosti, razen na področju gospodarstva, pa bodo letos prejeli : Marija Ko-lar, Polde Rober, Franc Žgank, Radioklub »Hinko Košir« in Pavle Šifer. Nagrajencem tudi naše čestitke. V____ Srebrni grb občine Velenje Dekliški pevski zbor Dekliški pevski zbor Centra srednjih šol Titovo Velenje letos praznuje zbor 20-le-tnico obstoja. Delovati je začel kot zbor nekdanje gimnazije. Odkar so velenjske srednje šole združene, pojo v njem pevke iz vseh usmeritev. Odkar je zbor presegel šolske okvire, se je hitro prebil v sam jugoslovanski vrh, kjer je še danes močno prisoten. Na celjskem mladinskem pevskem festivalu je v zveznem razredu leta 1973 in 1975 prejel srebrno, leta 1977, 1979 in 1983 pa zlato odličje. V mednarodnem ra- zredu je bil leta 1983 srebrn, dve leti kasneje pa je prejel celo zlato odličje z najvišjo oceno med vsemi jugoslovanskimi zbori ne glede na kategorijo. Zbor pa je dosegel najvišjo kakovost na letošnjem evropskem festivalu v Belgiji, kjer je v močni konkurenci osvojil prvo nagrado. Zbor, vodita ga Ivan Marin in Danica Pirečnik, je mnogo gostoval ob najrazličnejših priložnostih doma in na tujem. S svojim kulturnim poslanstvom je veliko prispeval k ugledu domačega kraja, ožje in širše domovine. Zveza združenj borcev NOV dogodkom in osebnostim iz revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v občini. Knjiga pomeni veliko pridobitev za ohranjanje revolucionarnih izročil, zlasti za vzgojo in izobraževanje mladih. Od leta 1982 naprej, ko se je občinska organizacija ZZB preselila v prostore bivšega doma SLO, je opravila zelo veliko dela pri prenovi tega doma. S popravilom ostrešja in izvedeno toplotno izolacijo zgornje etaže je pridobila potrebne prostore, v katerih je uredila Titovo spominsko sobo in manjšo sejno sobo, kjer je shranjeno zgodovinsko gradivo NOB. V pritličju doma je iz dveh manjših prostorov uredila Kardeljevo spominsko sobo. V tem času je občinska organizacija intenzivno nadaljevala tudi z zbiranjem in urejanjem dokumentarnega in filmskega gradiva in z izdelavo multivi-zijskih programov s tematiko narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije. Z ureditvijo Doma borcev in mladine ni več nevarnosti, da bi propadlo izjemno bogato in dragoceno gradivo iz obdobja NOB. Najpomembnejše pa je to, da dom čedalje bolj postaja tudi dom mladih, kamor rada prihaja predšolska in osnovnošolska mladina in se na sodoben način seznanja z revolucionarnimi izročili; Prav zato si občinska organizacija prizadeva, da bo Dom borcev in mladine kot celoto prenesla pod spominsko varstvo. Oočinska organizacija ZZB NOV Velenje je v zadnjih letih vložila ogromno dela in truda v dopolnjevanje in obnavljanje spominskih obeležij NOB. Tako ji je- ne glede na nerešen sistem financiranja spomeniškega varstva- predvsem pa na osnovi velikega razumevanja nekaterih OZD v dolini in izven nje — uspelo postaviti nekatera nova spominska obeležja, kot so spomeniki padlim partizanom v Belih vodah, spomenik padlim borcem VDV brigade v Skalah, spomenik, posvečen padlim borcem Šercerjeve brigade ob obrambi osvobojene Zgornje Savinjske doline, spomenik posvečen bojem italijanskih in jugoslovanskih partizanov proti fašizmu v centru Titovega Velenja, spominsko sobo in doprsne kipe udeležencem podpisa kapitulacije v Topolšici in naprednim duhovnikom Jožetu Lampretu in Francu Šmonu ter še nekatere spominske plošče. V lanskem letu je bil v sodelovanju s krajevno skupnostjo in borčevsko organizacijo Šoštanj temeljito obnovljen centralni spomenik v Šoštanju, v letošnjem letu pa je postavila nov spomenik v Osreških pečeh v Ravnah nad Šoštanjem. Ob letošnjem dnevu borca je organizacija izdala in založila knjigo Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Velenje, v kateri so v besedi in sliki predstavljena vsa spominska obeležja, posvečena Nagrada »8. oktober« Gorenje-Servis Delovna organizacija Gorenje — Servis je enovita delovna organizacija skupne izvedbe v sestavljeni organiza- ciji Gorenje. Dejavnost servisiranja in montaž je sestavni del vseh integralnih strateških sistemov in posameznih programskih celot Gorenja. Posebna značilnost in kakovost v poslovanju Gorenje — Servis je delovanje in izvajanje enotne poslovne politike na enotnem jugoslovanskem področju. Svojo dejavnost opravlja delovna organizacija v šestih servisnih mrežah, v katere je povezanih 78 servisnih enot, ki so razprostranjene v vseh republikah in pokrajinah. Prav zaradi tega je izrednega pomena, da je delovna organizacija Gorenje — Servis v svojem dolgoletnem obstoju, v različnih organizacijskih oblikah, uspela ohraniti enotno politiko na vseh področjih, tako pri ustvarjanju in delitvi dohodka, delitvi osebnih dohodkov, osebnem in družbenem standardu ter na samoupravnem področju. Vsak delovni dan skoraj 900 serviserjev obišče ali pa opravi storitve več kot pet tisočim občanom. Tako je Gorenje s svojimi izdelki vsak dan, skozi vsa leta obstoja Servisa, prisotna skoraj na vsakem domu v Jugoslaviji, kar neposredno vpliva na pospeševanje prodaje izdelkov vseh članic sestavljene organizacije. S svojo dejavnostjo in 1450 zaposlenimi je delovna organizacija tudi v evropskem merilu med največjimi servisnimi organizacijami. Gorenje — Servis pa se neposredno vključuje tudi v izvoz, saj z rezervnimi deli oskrbuje vsa področja, kamor izvažajo izdelke delovne organizacije v sestavljeni organizaciji Gorenje. Na teh področjih pa tudi skrbi za izobraževanje serviserjev in jih oskrbuje z ustrezno Tehnično — servisno dokumentacijo. V delovni organizaciji nenehno in s posebnim poudarkom skrbijo za funkcionalno izobraževanje, tako novos-prejetih delavcev, kot že zaposlenih. Samo deset odstotkov delavcev je nekvalificiranih, kljub temu pa so v zadnjem času izredno povečali napore za izboljšanje kadrovske strukture s štipendiranjem in zaposlovanjem visoko strokovnega kadra in strokovnjakov za posamezna področja. Nesporni so izredni gospodarski dosežki Gorenje — Servis v preteklosti, ki se kljub splošnim neugodnim gospodarskim razmeram nenehno plemenitijo in neposredno prispevajo v vseh družbenopolitičnih skupnostih, kjer so sedeži servisnih enot, predvsem pa k utrjevanju le — teh v občini Velenje. Temeljni cilji Gorenje — Servis v srednjeročnem obdobju so nadaljnji vsestran- ski razvoj, posodobitev zmogljivosti in doseganje novih kvalitet pri opravljanju de- javnosti, skladno s sprejetimi družbenimi plani, rastjo proizvodnje pri članicah in nji- hovimi potrebami ter potrebami neposrednih uporabnikov. Kajuhovi nagrajenci Marija Kolar Marija Kolar seje rodila 1. marca 1933. Že mlada se je zaposlila v rudniku, kjer je pričela kot delavka v klasir-nici. Vseskozi je bila aktivna in je sodelovala v samoupravnih organih kot podpredsednica delavskega sveta, predsednica komisije za delovna razmerja, v sindikatu in je bila tudi članica vrste komisij vse do upokojitve. Gledališču se je Marija Kolar zapisala že pri petnajstih letih. Od leta 1951 je igrala v DPD Svoboda Pesje, po otvoritvi Doma kulture v Titovem Velenju pa je svoje delo nadaljevala v DPD Svoboda Velenje. Spominjamo se je v vlogi Kastelike v istoimenskem delu, Barbare v Celjskih grofih, Afre v Dogodku iz mesta Gogi in Ministrice iz Sekire. Je odlična igralka karakternih vlog. Skupaj se nem je predstavila v petiintridesetih predstavah. V amaterskem gledališču Velenje dela in igra od njegove ustanovitve. Vseskozi je bila gonilna sila gledališke dejavnosti. Vedela je, da brez izobraževanja ni napredka v gledališču. Svoje znanje je prenašala tudi na druge kot režiserka. Režirala je več kot 15 predstav v amaterskem gledališču in po krajevnih skupnostih. Vrsto let je članica izvršnega odbora Zveze kulturnih organizacij, kot predsednica gledališkega odbora in kot blagajničarka. Sedaj, ko je že upokojena, ves prosti čas daje gledališču in kulturi. Marija Kolar sodi med tiste kulturne delavce katerih zasluga je, da je gledališka dejavnost dosegla nivo, ki ga ima danes. Polde Rober Rodil se je leta 1950 v Polj-čanah in letos mineva 21 let, kar ga je pot zanesla v Titovo Velenje. Vseh teh 21 let pa ga srečujemo kot aktivista na vseh področjih družbenega življenja. V delovni organizaciji je član samoupravnih organov, član organov družbenopolitičnih organizacij, posebno mesto pri njegovem delu pa prav gotovo zavzema delo na kulturnem področju. Polde Rober ni samo kipar, je tudi aktivist, predsednik šaleških likovnih ustvarjalcev, ki so pod njegovim vodstvom dosegli v zadnjem obdobju velike uspehe v slovenskem in jugoslovanskem-merilu. Bil je med prvimi v občini Velenje, ki je šel po poti zbliževanja pobratenih in Titovih mest na kulturnem področju. Tako so se šaleški likovniki pred leti že predstavili s svojo likovno dejavnostjo po Jugoslaviji. S svojim delom je zmeraj strmel za tem, da ni vse. denar, da je potrebno tudi likovna dela darovati za humane ustanove oziroma namene. Njemu gre vsa zasluga, da so likovniki pridobili v Šoštanju svoje razstavne prostore, ki služijo tudi za kulturne prireditve in izobraževanje vseh zainteresiranih, ki se želijo poskusiti na likovnem področju. Zavzema se, da se razstave postavljajo v združenem delu, da se kultura približa slehernemu delavcu. Je duhovni vodja rudarske kolonije, ki je letos delovala že šestič zapored. Za svoje delo in delo na kulturnem področju je prejemal priznanja in pohvale, njegove likovne stvaritve pa so postavljene na mnogih javnih mestih. Franc Zgank Že vrsto let se vključuje v delo športnih in drugih organizacij in društev v občini Velenje. V letih 1958 do 1960 je bil predsednik nogometnega kluba Rudar Velenje, od leta 1961 do 1962 pa predsednik Atletskega kluba Velenje. Več mandatnih dob je bil tudi funkcionar v organih enega ali drugega kluba. Bil je tudi vodja organizacijskega odbora za prenovo stadiona v Titovem Velenju. Dve mandatni dobi, to je od leta 1974 do 1982, je bil predsednik komisije za prošnje in pritožbe pri Skupščini občine Velenje. S svojo izkušenostjo in toplim odnosom do sočloveka je izredno uspešno vodil delo te komisije. Leta 1969 se je upokojil in postal zelo aktiven v Društvu upokojencev Titovo Velenje. Ves čas je član izvršilnega odbora, dve mandatni dobi je bil član nadzornega odbora Zveze društev upokojencev Slovenije, že več kot deset let pa je predsednik društva. Izredno si je prizadeval, da so pri Društvu upokojencev organizirali več sekcij, na njegovo pobudo pa so začeli izdajati glasilo »Bilten«. Zadnji dve leti je poleg športa odgovoren še za oba društvena pevska zbora. Aktivno se vključuje v delo komisije za kopališko — klimatsko zdravljenje pri dispanzerju za borce NOV in vojaške vojne invalide občine Velenje. Zavzema se za povezavo društev upokojencev v občini Velenje in je od ustanovitve Zveze društev upokojencev občine Velenje član izvršilnega odbora. Kot predsednik društva upokojencev Titovo Velenje vseskozi daje dober zgled in s svojimi izkušnjami in priljubljenostjo zelo uspešno vodi društvo. Pavle Šifer Pavle Šifer se je rodil leta 1942 v Celju. Kmalu po uspešno zaključenem študiju se je kot mlad arhitekt, leta 1968, zaposlil v Velenju. Aktivno se je vključil v snovanje in izgradnjo mladega mesta, ki se je po nekajletnem zastoju zaradi premogovne krize, začelo ponovno razvijati. Pavle Šifer je, verjetno nevede, izkoristil ponujeno priložnost, da se poistoveti z eno najpomembnejših razvojnih faz našega mladega mesta. V arhitekturo, ki jo je oblikoval, je praviloma vlagal nekaj več, kot od arhitekta in projektanta običajno pričakujemo in zahtevamo. Njegovi pomembnejši izdelki so: upravna zgradba Gorenja, Tržnica, kulturni dom v Pesjem, izven občine pa tovarna hladilnikov v Bihaču. Svoj pečat je dal tudi k oblikovanju individualnih stanovanjskih hiš, pri čemer se je zlasti na podeželju trudil, da bi ohranil elemente originalnega videza slovenske kmečke hiše. Ena njegovih specialnosti so številne adaptacije, ki se jih arhitekti praviloma ne lotevajo prav radi. Omenimo prizidek s telovadnico k osnovni šoli v Šmartnem ob Paki, obnovo velenjskega gradu, Dom borcev in mladine ter Delavski klub, ki prav v tem obdobju dobiva svojo novo podobo. Vrhunec v dosedanjem delu pa je Pavle Šifer dosegel z glasbeno šolo, ki je v estetskem, posebej pa še v funkcionalnem smislu dosežek mednarodne vrednosti. To so nam brez izjeme dali vedeti številni domači in tuji glasbeni strokovnjaki, ki so v prvem letu delovanja kot umetniki, glasbeni pedagogi ali kot gledalci uživali v tem enkratnem objektu. Radioklub Hinko Košir S skromnimi začetki izdelave primopredaje kratkovalovne postaje in z vzpostavljanjem radijskih zvez je pričela leta 1950 delati skupina mladih pod vodstvom Hinka Koširja, ki pa je zaradi bolezni prekmalu zapustil njihove vrste. V spomin in zahvalo za njegovo pionirsko delo je klub prevzel njegovo ime. Osnovna dejavnost kluba je vzpostavljanje radioamaterskih zvez na KV in UKV področju, izobraževanje novih članov za delo na radijski postaji in vzgoji mladih na osnovnih šolah za radijsko goniometriranje. Klub sodeluje na vseh akcijah drugih organizacij, ki njihovo pomoč potrebujejo. Več članov aktivno dela v občinskem in pokrajinskem centru zvez TO. V klub je trenutno vključenih 50 oseb in 15 klubskih operaterjev v štirih primopredajnih sekcijah. Aktivnost kluba je usmerjena predvsem: — v tekmovanja na kratkovalovnem področju in ultrakratko-valovnem področju; na tekmovanjih so osvojili mnoge vidne rezultate v zveznem in mednarodnem merilu; — v delo z mladimi, za katere vodijo tečaje po osnovnih šolah in prirejajo radijske kvize; — v izobraževanje za samostojno delo na radijskih postajah; — v sodelovanju na akcijah, ki jih prirejajo druge organizacije, zlasti pri pohodih po poteh XIV. divizije, kurirčkovi pošti in štafeti ob dnevu mladosti. Predsedstvo Ok ZSMS Velenje predlaga, da se Radioklubu Hinko Košir zaradi dolgoletne izredne ustvarjalnosti, velikih uspehov pri delu in vzgoji mlade generacije ter nesebični pomoä pri izvedbi prireditev in manifestacij v občini podeli nagrado Karla Destovnika-Kajuha. »NAŠ CAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega uredni- ka), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Ples-nik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 110 dinarjev. Mesečna naročnina 410 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je 4.920 dinarjev, za tujino 9.100 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. tr \ \ V V » * 2. oktobra 1986 it titovo velenje PRAZNIČNI POGOVOR * stran 3 r. Pogovor s predsednikom skupščine občine Velenje magistrom Dragom Šulekom Obrnimo se drug k drugemu držimo skupaj n Pred nami je spet občinski praznik. To pà' je tudi priložnost za oceno 'doga- Rast osebnih dohodkov naj bi bila usklajena z rastjo dohodka, vse oblike ■ F L janj v našem okolju. In čeprav ponavadi ob takšnih dogodkih spregovorimo le o prijetnih stvareh našega vsakdanjika, nam to sedanji trenutek ne dopušča. Gospodarska gibanja ob ukrepih. gospodarske politike kažejo še vse preslabotne znake oživljanja, da bi nas to lahko navdajalo z zadostno mero optimizma. Vse preveč je še različnih dilem, prepočasi odpravljamo ugotovljene pomanjkljivosti. Tako, žal, tudi občinski praznik ne more mimo težav, s katerimi se otepamo, seveda pa je prav in verjetno še toliko bolj pomembno, da se poudarijo tudi uspehi, ki so bili v tem za-pleteinem kriznem obdobju doseženi. Prav o teh obeh straneh našega življenja, v našetm občinskem okolju, pa je v intervjuju, ki smo ga pripravili za to praznično števillko, spregovoril pred-sedniik skupščine občine Velemje magister Drago Šu-lek. V iprvo leto novega srednjeročnega obdobja smo z našiimi predvidevanji stopili dokajj previdno, pa vendar ne uiresničujemo niti tega, kar SBmo si zastavili. Poglejmo majprej, kakšni so bili načrtii, ki naj bi jih uresničili letcos. Drrago Šulek: »Načrtovali smao povečanje industrijske pjroizvodnje za najmanj 2,9 oodstotka, rast zaposlenosti i za odstotek in produ-ktivnaosti za 1,8 odstotka. Posefcben poudarek smo dali izvozeu, ki naj bi porasel za 9,3 oodstotka, od tega na kli-rinškco področje le za 3 od-stotkee. To naj bi nam zago-toviloo pokritost uvoza z iz-vozonm z indeksom 114. Načrtovali smo tudi, da bo amortrtizacija rastla hitreje od ddohodka in da bomo v gospoodarske naložbe vložili po cecenah iz leta 1985 kar 23,2 ti milijardi dinarjev. skupne in splošne porabe pa naj bi ohranile realno raven iz prejšnjega leta. Torej naj bi sledile le inflaciji. Teh ciljev pa ne uresničujemo povsem uspešno. Drago Šulek: »Industrijska proizvodnja je v občini precej pod lanskoletno in to skoraj v vseh dejavnostih. V osmih mesecih je ta kar za 12 ostotkov nižja, kot v enakem obdobju lani. V mesecu avgustu smo sicer dosegli rahlo rast v primerjavi s proizvodnjo v juliju, vendar pa je ta v primerjavi z lanskim avgustom še vse prenizka. Čeprav se torej proizvodnja povečuje in bo po napovedih višja tudi zadnje mesece, pa resolucij-sko načrtovanje, kljub mnogim sprejetim dodatnim naporom, ne bomo mogli več nadomestiti. Kje so glavni razlogi za njeno nedoseganje? Drago Šulek: »Največji razlog je v premajhni proizvodnji električne energije, ker je bilo hidrološko stanje slovenskih rek tako ugodno, da Termoelektrarne Šoštanj niso delovale s predvideno zmogljivostjo. Drugi razlogi se verjetno skrivajo v izrazito neugodnih gospodarskih razmerah, zlasti za izvoznike, kar je za velenjsko gospodarstvo, ki je močno izvozno naravnano, še toliko bolj problematično. Vendar pa izvozno uvozna gibanja niso tako slaba, saj se izvoz giblje po predvidevanjih, medtem ko je pokritje uvoza z izvozom doseglo indeks 118, kar je celo višje kot smo načrtovali. Gospodarstvo pa tudi ob poletju spremljajo zelo visoki negativni finančni rezultati, in sicer v premogovništvu in v energetiki. Tu je še vedno za 10 milijard dinarjev izgube. Na srečo vse ostale organizacije združenega dela v občini poslujejo pozitivno. Tako so finančni načr- ti poslovanja boljši od količinskih rezultatov. Kljub manjši industrijski proizvodnji, je realni dohodek porasel za 6 odstotkov. Vzrok temu je poleg povečanja povpraševanja po blagu za široko potrošnjo in s tem zmanjšanja zalog tudi v prikazovanju dela dohodka, ki ga lani nismo prikazovali. Vse oblike porabe — splošna, skupna in osebna, ki so že ob polletju izkazovale precej hitrejšo rast od rasti dohodka, pa se še vedno niso ujele v predvidena delitvena razmerja. Tudi zaposlovanje ne dosega načrtovane eno odstotne rasti. Na novo smo odprli 130 delovnih mest, kar predstavlja odstotka večjo zaposlenost. Seveda pa je pi^v, da omenimo, da smo v tem času vendarle zaposlili več kot 1600 delavcev, kar pa kaže na zelo veliko fluktuacijo. Žal, je med novo zaposlenimi delavci še vedno kar 47 odstotkov nekvalificiranih.« Ob obravnavi poslovnih rezultatov zadnje čase veliko govorimo o osebnih dohodkih, za katere v marsikaterem delovnem okolju namenjamo več kot bi smeli. Drago Sulek: »Osebni dohodki so tudi pri nas, tako kot povsod po Sloveniji, močno prehitevali rast dohodka. Naravnavali smo jih predvsem na rast življenjskih stroškov. Ob ukrepih, ki so bili napovedani in delno uresničeni, so se v juliju, ti zares negativni trendi, seveda s stališča celotnega gospodarstva, začeli umirjati. Takšno umirjanja se bo, pričakujemo, nadaljevalo še vse do konca leta. Osebne dohodke bo namreč možno dvigati le tam, kjer to opravičujejo rezultati dela in poslovanja. Tako bomo do konca leta zagotovili uskladitev delitvenih razmerij z doseženim dohodkom in torej s tem, kar smo načrtovali. Občinski izvršni svet je na osnovi temeljite analize uresničevanja družbeno sprejetih usmeritev razporejanja dohodka v letošnjem prvem polletju in na osnovi širše presoje, v katero je vključil tudi mnenje sindikata, poslovodnih delavcev ... sklenil, da v naši občini ne bomo zahtevali poračunov preveč izplačanih sredstev za osebne dohodke v nobeni organizaciji združenega dela, ki je izkazovala prekoračitev v prvem polletju. To pa bomo dosledno zahtevali že ob devetmesečnem periodičnem obračunu, najkasneje pa do konca leta.« Prej ste omenili izgube v elektrogospodarstvu. Kakšne posledice pa imajo za našo občino? Drago Šulek: »Izgube so ogromne. Njihova prva posledica pa je gotovo demo-raliziranje delavcev v energetiki, se pravi v Rudniku lignita in šoštanjskih termoelektrarnah. Druge širše posledice pa se kažejo v likvidnostnih težavah, ki pestijo našo temeljno banko, a jih na srečo zaenkrat uspešno rešuje. Izguba v elektrogospodarstvu je še lani negativno vplivala na skupno porabo, torej na družbene dejavnosti, v letošnjem letu pa ni več tako, saj se dovoljena skupna poraba ravna po poprečju slovenskega gospodarstva in ni več odvisna od doseganja občinskega dohodka.« Kaj kaže torej celovita presoja doseženih rezultatov? Drago Šulek: »Predvsem nas opozarja, da odstopamo od začrtanih ciljev pri fizičnem obsegu proizvodnje in namesto rasti dosegamo krepek padec produktivnosti. Vendar izkušnje iz preteklih let in trdna odločenost delovnih kolektivov dajejo stvarno osnovo za oceno, da bomo sedanje rezultate do konca leta bistveno izboljšali. Zato menim, da prevelika zaskrbljenost v zvezi s tem pravzaprav ni na mestu. Pravi alarm pa je po mojem potreben drugje. Predvsem ob še vedno neugodnih kazalcih, ki kažejo na naše razvojne možnosti. Naši glavni razvojni problemi namreč ostajajo bolj ali manj nerešeni. Tako nam ne uspeva zaustaviti neugodnih tokov zaposlovanja in zagotoviti aktivno obvladovano kadrovsko politiko. Nemočni smo tudi ob pravi eksploziji prebivalstva, ko nam število otrok raste po kar nepojmljivi stopnji 5 do 6 odstotkov na leto. To pa pomeni v obdobju petih let med drugim tudi 34 novih šolskih oddelkov za skoraj tisoč otrok, kar pa je več kot bomo pridobili z novo osnovno šolo, ki jo bomo gradili v Šaleku. Nimamo tudi objektivnih tehnoloških pogojev, vsaj trenutno ne, da bi povečali produktivnost in fizično produktivnost našega dela, poleg tega pa nimamo realnih možnosti za učinkovito sanacijo našega nadvse ogroženega okolja, ugrez-nin, voda in zraka. Očitno nam na teh področjih zmanjkuje volje, morebiti pa tudi znanja.« Doslej smo vtkali v pogovor bolj malo optimizma. Pa vendar so storjene nekatere dobre poteze, oblikovane rešitve, ki nakazujejo svetlejši jutri. Drago Šulek: »Z usklajeno akcijo se da doseči marsikaj. Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo z velikim prizadevanjem vodstva, samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij sozda REK in delovnih organizacij RLV in TEŠ ter ob podpori vseh občinskih dejavnikov, uspeli v republiški skupščini, uveljaviti, spoznanje, da je energetska politika najtesneje povezana z ekološko politiko in da lahko oboje učinkovito razrešujemo (kljub odporom) samo z realno ekonomsko ceno energije. Upam, da sedaj stopamo po tej poti in da ti dve delovni organizaciji iz naše občine čez kakšno leto ne bosta več zgubaša.« Seveda pa to ni edini uspešen korak, ki smo ga v zadnjem obdobju naredili v občini. * Drago Šulek: »Eden velikih, za zdaj le miselnih uspehov, je ta, da so poslovodni delavci Rudnika lignita Velenje in Gorenja spoznali, da nadaljnjega razvoja ni več mogoče graditi na nekvalificiranih de- lavcih in na tehnologiji, ki zahteva ogromno ročnega dela, ampak na znanju, avtomatizaciji ...« Enako seveda velja tudi za manjše kolektive. Drago Šulek: »Ti so že doslej, s tem, ko poslujejo pozitivno, nekako dokazali, da se dovolj uspešno prilagajajo zahtevam razvoja. Sicer pa naj omenim še nekatere pobude in poteze, ki kažejo, da naša perspektiva ni le težko delo pod zemljo in na tekočih trakovih. Tako se v teh dneh delavci Iskre Delte in Gorenja odločajo o tem, da se Delta vključi tudi v sozd Gorenje. Obeta se nam torej resnejši skupni prodor Iskre in Gorenja v jugoslovanski in svetovni prostor na področr ju vrhunske računalniške tehnologije. Druga uspela poteza, ki še ni uresničena, bo po mojem mnenju predvidena združitev vseh naših doslej razdrobljenih zmogljivosti na področju turizma in gostinstva. Izvršni svet, družbeno politične organizacije občine so koncept tega razvoja obravnavali in ga v celoti podprli. Moram pa reči, da se čisto vsi s tako trdno začrtanim konceptom zaenkrat še ne strinjajo. Upamo, da bomo ta razhajanja mišljenj uspešno uskladili. Podana je tudi pobuda in zdi se, da je že na določen način sprejeta, da se v naša velikih sistemih, zlasti v Gorenju, kaže tudi odpiranje navznoter, v občino. Vse več je potreb in posluha, da identificiramo ključne občinske probleme in jih začnemo skupno reševati, da si zastavimo ključne razvojne cilje in naloge -in jih začnemo skupno uresničevati. Obnova Gorenja, sanacija Inženiringa, Veplasa, vse te s početka zastrašujoče naloge kažejo, da se v naših delovnih kolektivih vedno najde dovolj moči, da se ob zunanji spodbudi in podpori samo postavijo na svoje noge. Vedno znova se pokaže, da z našim sistemom ni pravzaprav nič narobe, saj vse sanacije po začetni kadrovski prenovi, gradijo na učinkovitejšem samoupravljanju, na boljšem delu sindikata, mladine in komunistov znotraj prizadetih kolektivov. Prav tako se nam kaže, da sicer drobne, vendar za ljudi nadvse pomembne delovne zmage dosegajo tiste krajevne skupnosti, kjer so se ljudje uspeli mobilizirati, kjer so bili motivirani, da stopijo skupaj, če se smem izraziti po domače. Prav na tem, da so ljudje znali stopiti skupaj, pa čeprav jih je bilo včasih treba pri prvem koraku prisiliti, so bili stoti-soči ur udarniškega dela zgrajeni temelji današnjega Titovega Velenja. Tako se je začela pravzaprav tudi sanacija Gorenja. Zato ni dva velika sistema vključi Center srednjih šol, ki je svojo tesno povezavo z združenim delom v zadnjih letih počasi izgubljal. Ta poteza, ki jo, upam, lahko izpeljemo še do konca letošnjega leta, pa je dovolj velika garancija, za to, da se v našem gospodarstvu prebuja spoznanje, da so predvsem kadri osnova našega nadaljnjega razvoja.« Vaša razmišljanja ob prazniku. Drago Šulek: »Ob letošnjem občinskem prazniku se ne moremo postaviti z otvoritvijo nobenega novega objekta, kar je seveda samo posledica zaostrovanja gospodarske krize. Toda, zdi se mi, da se lahko postavimo z nečim drugim. Hkrati z odpiranjem navzven v Slovenijo, v Jugoslavijo, v svet, se v obeh naših slučaj, da bo letošnja osrednja občinska slovesnost ob navidez skromnih pridobitvah v Belih vodah. Za krajane te hribovske krajevne skupnosti nikoli ni bilo vprašanje, kako se povezati, kako se mobilizirati. To, da so držali skupaj, je bil edini način za preživetje, na sicer prelepem, a za življenje trdem in neusmiljenem hribovju. Naj bo to simbol našega letošnjega občinskega praznika. Preživeli bomo le, če se bomo vedno znova znali obrniti drug k drugemu, če bomo znali držati skupaj. S to mislijo naj vsem delavcem in vsem občanom čestitam ob letošnjem občinskem prazniku z željo, da bi se nas v soboto, 11. oktobra, čim več zbralo v Belih vodah.« Boris Zakošek Stane Vovk J 4. stran * V SREDIŠČU POZORNOSTI titovo velenje * mmammamamm 2. oktobra 19Ö6 Miha Ravnik obiskal občino Velenje Manj indeksov — več vsebine Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Miha Ravnik je skupaj s predsednikom medobčinskega sveta ZSS Celje Ivanom Kramarjem prejšnjo sredo obiskal Titovo Velenje. Že dopoldan se je sestal s predstavniki skupščine občine in družbenopolitičnih organizacija, ki so gostu predstavili občinu, njene težave in dosežke. Ob razgovorih je Miha Ravnik še posebej poudaril, da je povsod vse preveč indeksiranja. »Z indeksi smo preveč obremenjeni, namesto da bi stvarem in pojavom dali vsebino in iskali vzroke. Zato je treba z njimi nehati, z njimi se ne da reševati stvari.« Beseda je tekla tudi o razvoju, ob tem pa je Miha Ravnik dejal: »Sredstva in denar je treba usmerjati v tisto, kar je donosno, kar je razvojno in ne v saniranje in pokrivanje izgub.« Njegov obisk v Titovem Velenju je bil namenjen tudi delovnim pogovorom na Rudniku lignita Velenje in v Gorenju, kjer se je sestal s predstavniki sindikata in poslovodnimi delavci. V največjem rudniku z jamskim izkopom v Jugoslaviji, ki po količini pridobiva tretjino jamske proizvodnje premoga v državi je tekla beseda o težavah, s katerimi se spopadajo, predstavili so mu delovno organizacijo, pogovori pa bi Ipili nepopolni brez predstavitve problematike varstva okolja. Gostu so pokazali tudi nadomestne objekte Prelo-ge in ugreznine, ki nasajajo zaradi rudarjenja v dolini. V svojem komentarju po predstavitvi težav, pa je Miha Ravnik poudaril, da je treba jasno razmejiti tisto, kar je vezano na jamsko delo od tistega, kar poteka zunaj. Glede osnovnih dohodkov pa je dejal: »Brez motivacije se ne da dosegati proizvodnje. Več bo kdo naredil, bolje bo delal, večji bo moral biti njegov osebni dohodek. Ločiti je treba dobro, ustvarjalno delo od slabega. Samo stimulativno nagrajevanje dà lahko rezultate.« Obiskal in pogovarjal se je tudi s predstavniki sindikata in poslovodnimi delavci Gorenja o poteku sanacijskih aktivnosti in nadaljnih programskih usmeritvah tega giganta. Poseben poudarek so namenili povezovanju Iskre Delte tudi v sozd Gorenje ter nekaterim drugim razvojnim možnostim Gorenja. Predstavni- ki tega kolektiva pa so opozorili tudi na zapleten gospodarski položaj s katerim se spopadajo izvozniki na konvertibilne trge, ki zaradi te svoje usmeritve ne ustvarjajo takšnih prihodkov kot bi jih na domačem trgu. Popoldan so gosta sprejeli še na razširjeni seji predsedstva Ob- činskega sveta zveze sindikatov, kjer so ga seznanili s svojim delom. Miha Ravnik pa je občinski sindikalni aktiv seznanil z nekaterimi aktualnimi družbeno — ekonomskimi problemi v republiki in državi. (mkp. B. Z.) Podelili Šilihova priznanja »Ni ga, ki bi mu bili tolikokrat in tako hitro krivični« V petek so v veliki dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju na izredni seji skupščine Izobraževalne skupnosti podelili Šilihovo plaketo, značke in priznanja Občinske izobraževalne skupnosti. Prejeli so jih pedagoški delavci in mentorji ter nélcatere organizacije in društva oziroma zveze, ki so bili posebno prizadevni in uspešni pri delu in sodelovanju na področju vzgoje in izobraževanja tako v naši občini kot tudi širše. Slavnostni govornik je bil dr. Matjaž Kmecl, ki je v besedi obudil spomin na Gustava Šiliha našega rojaka, po katerem nosijo svoje ime najvišja priznanja učiteljskemu delu v občini. Letos poteka tudi četrt stolfetja od smrti Gustava Šiliha in pol stoletja od njegovih prvih velikih pedagoških dejanj. Vendar pa je z enako hvaležnostjo namenil nekaj besed tudi vsem vztrajnim in dragocenim nadaljevalcem Šilihovega dela. Takole je rekel: »Ni ga najbrž delavca v naši družbi, ki bi opravil toliko dela o ničelni tarifi, kot je učitelj, pa naj kdo to delo vidi ali pa ga ne vidi. Ni ga, ki bi mu bili tolikokrat in tako hitro krivični; ki bi mu za njegovo delo dali tako malo priznanja, ki bi mu nalagali in odlagali vse po vrsti, in ki bi vendar — vsaj zvečine — kljub temu svoje delo opravljal s privrženostjo.« V kulturnem programu, po podelitvi priznanj, se je predstavil Dare Ulaga, posebej za to priložnost, v dveh vlogah — kòt Trubar in kot Krjavelj. A že smo pri nagrajencih. Šilihovo plaketo, najvišje priznanje, za dolgoletno posebno uspešno in življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja je letos prejel Miroslav Vrečko, upokojeni ravnatelj OŠ Biba Röck iz Šoštanja, ki je bil s svojim obsežnim pedagoškim znanjem, izrednim humanim občutkom za človeka, med pionirji našega povojnega šolstva. Z veliko vnemo in vztrajnostjo je vodil boj proti nepismenosti odraslih, vzgajal je nove generacije šolnikov, znal je prisluhniti vsaki novi ideji, jo krepiti, dopolnjevati in ji utirati pot v pedagoško prakso. Z njim je šola kot ustanova prodirala v kraj. ŠILIHOVO ZNAČKO za večletno posebno uspešno delo na področju vzgoje in izobraževanja pa so prejeli: Ivan Marin ravnatelj Glasbene šole Irana Koruna-Ko-željskega, ki že vrsto let nadvse uspešno vodi in razvija glasbeno šolstvo v občini. Njegova zasluga je, da je zborovsko petje v občini doseglo visoko raven. Kot zborovodja oziroma dirigent pa je dosegel mnoga, tudi najvidnejša mednarodna priznanja; Lija Modrijan — učiteljica z OŠ bratov Letonje v Šmartnem ob Paki. Vodila je otroški in mladinski pevski zbor na šoli, še posebej pa je bila uspešna pri delu z mladimi zgodovinarji, ki so prejeli vrsto republiških priznanj. Lani so jo učenci izbrali za najbolj priljubljeno učiteljico na šoli ; Matjaž Natek, ravnatelj OŠ Biba Röck. Kot dober učitelj telesne vzgoje je znal pritegniti mlade v vrsto športnih dejavnosti, postavil temelje košarkarskemu klubu Elektra, preko TVD Partizan pa je pomagal širiti mrežo te-lesno-vzgojnih dejavnosti. Z njegovo pomočjo so na šoli Biba Röck pred desetimi leti prvi v občini pričeli s celodnevno organizacijo pouka; Fanika Smonkar, pedagoški vodja enote Vrtiljak v WZ Velenje. Sodelovala je pri ustanavljanju družinskega varstva v občini in nekaj let tudi zelo uspešno vodila pedagoško delo v teh oddelkih. Njen prisrčen odnos do otrok, staršev in sodelavcev ji zagotavlja vidne uspehe pri delu; Drago Šulek — do nedavnega direktor Centra srednjih šol. Trudil se je za izboljšanje materialnega položaja vzgoje in izobraževanja. S svojo vztrajnostjo je pomagal, da so na Centru srednjih šol pridobili sodobno učno tehnologijo in nove vzgojnoizobraževalne programe. Bil je tudi idejni vodja akcije Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje; Ciril Vertačnik se z vzgojno-glasbeno dejavnostjo ukvarja že več kot dve desetletji. Vseskozi je bil mentor mlajšim kolegom v Glastieni šoli in v osnovnih šolah. Bil je glavni organizator občinskih pev- skih revij in osnovnošolskih koncertov, ki jih pripravlja Glasbena mladina Slovenije, že deset let pa uspešno vodi mešani pevski zbor Gorenje. ŠILIHOVA PRIZNANJA za posebne uspehe pri vzgoj-noizobraževalnem delu v letu 1986 pa so prejeli: Marija Al Sayegh iz Centra Srednjih šol, Vera Balažič z OŠ Veljka Vlahoviča, Joža Emeršič, z OŠ Mihe Pintarja-Toleda, Cvetka Jaklič iz Vzgojno varstvenega zavoda Šoštanj, Andrej Kuzman iz Centra srednjih šol, Štefka Lojen iz Glasbene šole Frana Koruna-Ko-željskega, Milan Meža iz Centra srednjih šol, Jožica Miklavžin z OŠ Bibe Röcka, Franc Mokina iz Centra srednjih šol, Antonija Sever-Budič upokojenka OS XIV. divizije, Olga Stvarnik - OŠ Bibe Röcka, Nuša Trebše — OŠ Karla Destovnika-Kajuha, Ciril Zdovc — Center srednjih šol, Milena Zdovc — OŠ Antona Aškerca, Marija Zupane — upokojenka OS Gustava Šiliha, Pavla Žgajner — Center srednjih šol Terezija Žinko-Kovše — OS Antona Aškerca, in Olga Žuža z osnovne šole Karla Destovni-ka-Kajuha v Šoštanju. Za posebne uspehe pri razvijanju vzgojnoizobraževalne dejavnosti in za uspešno sodelovanje pri izvajanju celovitega procesa vzgoje in izobraževanja na različnih področjih pa so podelili tudi PRIZNANJA Občinske izobraževalne skupnosti Velenje. Prejeli so jih : Jože Gluk, upokojenec Zavoda SRS za šolstvo — organizacijska enota Celje, Vida Robida iz Izobraževalnega centra Gorenje, Marko Vižintin iz Gorenja Procesne tehnike, Janez Zore, ki je uspešno vodil skupščino Občinske izobraževalne skupnosti Velenje dve mandatni obdobji, Občinska gasilska zveza Velenje in Občinska zveza tabornikov Velenje. (mkp, B. Z.) ■■v % m '^jnl Miroslav Vrečko upokojeni ravnatelj OŠ Bibe Röcka iz Šoštanja je prejel Šilihovo plaketo za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja. Zasedanje zborov skupščine občine Velenje Povsod delegatska vprašanja___ V četrtek so v Titovem Velenju zasedali vsi trije zbori velenjske občinske skupščine. Sprejeli so predlog družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV, obravnavali poročilo o delu občinskih upravnih organov v lanskem letu in program dela za letos, ki pa ga je treba do naslednje seje skupščine dopolniti in problemsko dodelati ter pripraviti usmeritve in program ukrepov že za naslednje leto. Sprejeli so tudi poročilo o izvajanju davčne politike, potrdili predlog za podelitev priznanj in nagrad občine Velenje za letošnje leto (o nagrajencih pišemo posebej), zbor združenega dela in družbenopolitični zbor sta se seznanila tudi z informacijo o delitvi sredstev za osebne dohodke v občini Velenje, vsi trije zbori so imeli priložnost poslušati kako potekajo priprave na gradnjo VII. osnovne šole v občini Velenje. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta sprejela odlok o zazidalnem načrtu Po-hrastnik — cona E, odlok o ugotovitvi skladnosti zazidalnih načrtov in odlok o urbanističnem redu s sprejetim družbenim planom občine Velenje za to srednjeročno obdobje, odlok o plačevanju prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost, vsi trije zbori so obravnavali tudi program dela zborov do konca letošnjega leta. O nekaterih točkah dnevnega reda pa pišemo posebej. PRETRDI OREHI? Skupščina je v novem delegatskem mandatu uveljavila novost: delegatska vprašanja na začetku zasedanj zborov, da bi lahko pristojne službe do konca zasedanja že pripravile odgovore na postavljena vprašanja ali pa da bi se do takrat ugotovil organ, ki bo moral dati na postavljeno vprašanje popolnejši odgovor. Kot kaže pa so bila delegatska vprašanja na zasedanju zbora združenega dela tako trd oreh, da ga ni bilo ogoče »streti« v treh urah, kolikor je četrkovo zasedanje trajalo. Najprej je postavila delegatsko vprašanje delegacija obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Drugič isto. Od prvič je preteklo že veliko časa. Zakaj Kristina Golčar, ki ima kiosk ob nekdanji pošti, ne dobi dovoljenja za točenje piva. Mnenje te delegacije je bilo, da je to nerazumljivo, ker so dani vsi pogoji, ker ima obratovalnico odprto tudi ob nedeljah in praznikih, ker sproti plačuje tudi družbene obveznosti in ker se zaradi njenega točenja piva ne bo bistveno zmanjšal promet drugje. Zakaj je bilo poudarjeno slednje, ne vemo. Verjetno pa ne brez razloga. Naslednje vprašanje — postavila ga je delegacija za zbor združenega dela Rudnika lignita Velenje — se nanaša na uvrstitev zvezne statistike v podskupino dejavnosti pridobivanja premoga treh tozdov tega kolektiva — Jamske mehaniza ije, Zunanje dejavnosti in Jam=ke gradnje. Ista delegacija j : postavila tudi naslednje delegatsko vprašanje: kdaj bodo nadaljevali gradnjo ceste Za gradom in kje so ovire, da se gradnja te ceste ne dokonča. Odgovore bodo delegati zbora združenega dela dobili na prihodnjem zasedanju je bilo rečeno. Na zboru krajevnih skupnosti je bilo postavljenih šest delegatskih vprašanj, na tri so delegati dobili odgovore na koncu zasedanja te skupščine, na druge pa še čakajo. Nekatera vprašanja so bila namreč takšna, da zahtevajo celovit in popoln odgovor, ki ga do konca zasedanja ni bilo mogoče pripraviti. Vprašanja delegatov zbora krajevnih skupnosti so se nanašala na telefonijo v Šmartnem ob Paki, na krajevni urad v tem kra- ju, na saniranje ceste med krajevnimi skupnostima Gorica in Bev-če in še na kaj. Delegatsko vprašanje je bilo postavljeno tudi na družbenopolitičnem zboru, pravzaprav bi lahko rekli, da je šlo bolj za zahtevo. Ta zbor namreč zahteva, da se na prihodnjem zasedanju skupščine vsem trem zborom poda celovita informacija o vseh postopkih pridobivanja soglasij za širitev diskoteke Fleck. Odgovoriti je treba na vprašanje o upravičenosti širjenja proti otroškemu igrišču in v podhod. Odgovor zahtevajo zaradi aktualnosti in zaradi vse pogostejših vprašanj ljudi. Zasedanje zborov skupščine občine Velenje DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Predlog družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV je obravnaval in sprejel tudi družbenopolitični zbor, ob tem pa menil, da mora Komite za družbene dejavnosti oziroma komisija dosledno spremljati izvajanje tega dogovora in posebno pozornost posvetiti zlasti obravnavi primerov, 1 j gre za udeležence NOV pred dopolnjenim petnajstim letom starosti. Tako kot druga dva zbora pa je tudi družbenopolitični zbor ob poročilu o delu upravnih organov menil, da je treba to dopolniti s problematiko in ukrepi za izboljšanje stanja. f lede "ivčne politike je zbor me. I, daje prisoten določen napredek, vsebinsko pa bodo to problematiko obravnavali še enkrat ob obravnavi dela in ukrepov občinskih upravnih organov. Družbenopolitični zbor se je seznanil tudi s celovito problematiko gospodarjenja v občini Velenje v prvih osmih mesecih letos in z razlogi, ki so vodili izvršni svet Skupščine občine Velenje, da ob polletju ni zahteval vračanje osebnih dohodkov pre-koračiteljev, seveda pa bo drugače po devetmesečju, v primerih, ko osebne dohodke ni opravičila rast dohodka. O SIPAKU PRIHODNJIČ Konec junija so v delovni organizaciji SIPAK izvedli referendum za sprejem Samoupravnega sporazuma o združitvi dveh temeljnih organizacij — Plastični izdelki ter Kovinski izdelki in Galanterija — v enovito delovno organizacijo. Delegati zbora združenega dela bi morali dati soglasje k statusni spremembi te delovne organizacije, ker je bila temeljna organizacija Plastični izdelki organizacija posebnega družbenega pomena s statusom invalidskih delavnic. Ne toliko pripomb kot vprašanj delegatov pa je povzročilo, da bo ta točka dnevnega reda še enkrat v delegatskih klopeh. Osnovna pripomba je bila, da iz kratke pojasnitve ni razvidna usoda družbenega interesa. Bo enovita delovna organizacija prevzela status invalidskih delavnic? Kako bomo v prihodnje reševali invalidsko varstvo v občini Velenje, parcialno — vsaka delovna organizacija zase ali skupno? Kako bo z zaposlovanjem brezposelnih invalidov v prihodnje (za te je Skupnost za zaposlovanje investirala določena sredstva v temeljni organizaciji Plastični izdelki). Nujno pa bi bilo najprej analizirati vzroke, zakaj ukinjamo status edini invalidski delavnici v občini Velenje, čeprav je za razumeti Sipak, ki mora s svojimi programi razmišljati o prilagajanju tržnim razmeram in da si ima tudi pravico postavljati svoje razvojne cilje. NOV ODLOK O HIŠNEM REDU Tako, pa smo dobili tudi Odlok o hišnem redu za stanovanjske hiše v družbeni lastnini V občini Velenje, na katerega smo čakali kar precej časa. Od sprejetja osnutka odloka je preteklo že več kot leto dni, od sprejetja novega zakona o stanovanjskem gospodarstvu pa kar pet let. Delegati so menili, da je bil ta več kot potreben. Ob sprejemu pa moramo zagotoviti tudi pogoje, da se bodo vsa določila tega odloka, ki predpisuje pravice in obveznosti stanovalcev — uporabnikov stanovanj in poslovnih prostorov tudi izvajala. Delovna skupnost skupnih služb Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje je ob tem že predlagala, da se nemudoma uvrsti na dnevni red zasedanja skupščine tudi odlok o podnajemništvu. Milena Krstič-Planinc Miha Ravnik med pogovori v sozdu Gorenje 2. oktobra 1986 it titovo velenje IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ nas cas * stran 5 30 let šoštanjskih termoelektrarn V milijone megavatnih ur vtkano skrbno delo Delavci šoštanjskih termoelektrarn praznujejo v teh dneh tridesetletnico delovanja. »30 — letnico obratovanja prvih blokov praznujemo v času, ko se naša družba sooča z velikimi gospodarskimi problemi. Prav zato je prispevek, ki so ga dale in ga dajejo šoštanjske termoelektrarne, kot eden največjih in najbolj zanesljivih proizvajalcev električne in toplotne energije, še toliko bolj pomemben,« pravi Jaro Vrtačnik, predsednik KPO delovne organizacije Termoelektrarne Šoštanj. Jaro Vrtačnik tudi poudarja, da so delavci s svojim strokovnim in vestnim delom ter z veliko predanostjo kolektivu dokazali, da so kos tudi najzahtevnejšim nalogam in da bo TEŠ še naprej eden najbolj zanesljivih proizvajalcev električne in toplotne energije. Pozornosti pa v Šoštanjskih termoelektrarnah ne namenjajo le omenjeni proizvodnji. Zavedajo se namreč tudi posledic, ki jih ima njihovo delovanje na naše okolje. Ne zapirajo oči pred umirajočimi gozdovi, umazanimi rekami, jezeri in zrakom. Naloge, ki jih morajo uresničiti s tega področja postavljajo ob bok nalogam proizvodnega značaja. PRVI KORAKI ŠOŠTANJSKIH TERMOELEKTRARN Začetki gradnje prvega elektroenergetskega objekta na premog v Sloveniji segajo že v leto 1947, v povojna leta, ko je bilo čim prej potrebno obnoviti našo porušeno in opustošeno domovino. Termoelektrarne Šoštanj nadaljujejo tradicijo stare velenjske elektrarne, ki je že pred vojno dajala precejšen delež energije. Zaradi pomanjkanja prostora v bližini rudnika, so lokacijo poiskali v Šoštanju. Med odločitvijo za izgradn jo, do pričetka obratovanja nove termoelektrarne, je preteklo nekaj težkih let. Gradnja je bila zahtevna, zato so bili toliko bolj veseli, ko sta jeseni leta 1956 dala prve kilovatne ure električne energije prva 30 mega-vatna bloka. To je bila takrat za našo republiko velikanska pridobitev. Pomen tega novega objekta je ob otvoritvi poudaril tudi Franc Leskošek Luka. Takrat je pohvalil celoten kolektiv, ki je sodeloval pri izgradnji in napovedal nadaljnji razvoj šoštanjskih termoelektrarn. Tako se je tudi zgodilo. V Šoštanju so dograjevali nove bloke, vse večje in močnejše, vse do leta 1977, ko so z izgradnjo in s priključitvijo na omrežje, giganta — 345 megavat-neea bloka, z gradnjo zaključili. Šoštanjske termoelektrarne so v teh tridesetih letih poslale v omrežje skoraj 57 milijonov megavatnih ur električne energije. Takšno množino energije si seveda težko predstavljamo. Povejmo, da bi je imeli velenjčani z vso industrijo in gospodinjstvi dovolj za 330 let. V kotlih šoštanjskih termoelektrarn je zgorelo ta čas 66 milijonov ton premoga, to je toliko, da bi vagoni naloženi z njim skoraj obkrožili zemeljsko oblo. Količina proizvedene električne energije šoštanjskih termoelektrarn je predstavljala do leta 1960 15 odstotkov slovenske energije, v letih okoli 1970 25 odstotkov, s priključitvijo bloka 4 skoraj 40 odstotkov, zdaj pa proizvedejo v šoštanjskih termoelektrarnah že od 40 do 50 odstotkov slovenske energije. RAZMIŠLJANJA O PRIHODNOSTI Povedati pa je treba, da so naprave šoštanjskih termoelektrarn že močno iztrošene. Prvi in drugi blok sta že naredila svoje. Podobno velja tudi za tretji blok, četrti je približno na polovici življenjske dobe, peti pa na tretini. Torej morajo v šoštanjskih termoelektrarnah nenehno razmišljati tudi o posodobitvi oziroma izgradnji novih blokov. Ob 30 letnici delovanja v šoštanjskih termoelektrarnah veliko razmišljajo o prihodnosti. V prvi vrsti si bodo, kot poudarjajo, prizadevali, da bistveno zmanjšajo onesnaževanje okolja in seveda zagotovijo kontinuirano proizvodnjo električne energije ter povečajo proizvodnjo električne energije v skladu s potrebami in možnostmi. Vzporedno s tem pa bodo razvijali tudi alternativne dejavnosti. V Šoštanjskih termoelektrarnah se zavedajo, kako škodljivo vplivajo na okolje. Izdelali so ekološki program, ki predvideva izgradnjo ekološkega informativnega sistema, izvedbo projekta rekonstrukcije odpepeljevanja, tako da bi prenehali z onesnaževanjem voda, predvidevajo zamenjavo oziroma rekonstrukcijo elektrofiltrov na 4. in 5. bloku, kar bi pomenilo da bi emitirali v zrak bistveno manj prašnih delcev, v načrtu pa imajo še številne druge ukrepe s katerimi bi zmanjšali onesnaževanje okolja. Za zagotovitev kontinuirane proizvodnje električne energije in za povečanje proizvodnje toplotne energije pa imajo v šoštanjskih termoelektrarnah več programov. Tu je projekt nadomestnega objekta za bloke od 1 do 3, znan pod imenom TEŠ V. Potem so še projekti za nemoteno oskrbo s premogom. Med drugim načrtujejo razširitev deponije in povezavo z novo rudniško klasirnico ter prostor za razkladanje premogov iz drugih premogovnikov. Izdelane pa imajo tudi projekte za nemoteno oskrbo z vodo ter programe in projekte za posodobitev in obnovo naprav. Ob vsem tem je njihovo osnovno načelo — z dobrim vzdrževanjem, ustreznimi posodobitvami in obnovo naprav bistveno podaljšati življenjsko dobo blokov 4 in 5, ki sta še vedno tehnološko moderna, z dobrim izkoristkom. Tehnološko zastarele bloke od 1 do 3, ki imajò pri pretvorbi primarne energije v sekundarno, pa želijo nadomestiti terme topolšica s sodobnim blokom moči od 200 do 300 megavatov. Seveda se delavci šoštanjskih termoelektrarn zavedajo, da zahteva izvedba tega programa veliko dela, sredstev in časa. Omeniti pa je treba še to, da dokončne odločitve o izgradnji nadomestnega objekta v TEŠ še ni. Ta odločitev je prenešena v naslednje srednjeročno obdobje. V šoštanjskih termoelektrarnah je nakopičenega o'gromno znanja, zato si delavci tega kolektiva v prihodnosti veliko obetajo tudi od razvijanja alternativnih dejavnosti. Svoje znanje želijo usmeriti v stavljenje termoob-jektov v pogon, projektiranje vzdrževalnih del, izobraževanje kadrov, v področje organiziranja in vodenja vzdrževalnih del . .. Tridesetletnico delovanja bo 727 članski kolektiv šoštanjskih termoelektrarn skromno obeležil. Jutri bodo pripravili svečano sejo delavskega sveta, na kateri bodo počastili svojih 59 sodelav- cev, ki so zvesti temu delovnemu kolektivu vse od ustanovitve. Praznovanje bodo združili s praznovanjem 30 letnice društva energetikov, ki deluje v Šoštanju od I. junija 1956. Sipak Sipakrob-nov dosežek V delovni organizaciji Sipak, kjer proizvajajo opremo za pakiranje, svojo ponudbo nenehno dopolnjujejo. Lani so tržišču ponudili razkladalno nakladalne povezovalne linije s katerimi so odpravili ozka grla v proizvodnji pri pakiranju različnih izdelkov. Zdaj pa so to svojo ponudbo še dopolnili. Izdelali so prototip novega stroja za prekladanje materiala, kar predstavlja popolnoma avtomatiziran proces pakiranja in prekladanja različnih izdelkov. Na sejmu Vino 86 v Ljubljani so predstavili prototip stroja za prelaganje zabojev, uporabiti pa ga je mogoče tudi za prelaganje drugih materialov, služi pa lahko tudi kot strežna naprava za podajanje . .. Za nov stroj, za katerega na jugoslovanskem tržišču še nismo imeli proizvajalca, je veliko zanimanja. Povejmo še to, da je stroj, ki so ga delavci Sipaka izdelali v sodelovanju z ljubljansko strojno fakulteto, narejen izključno iz domačih materialov. Procesor za avtomatsko vodenje pa je gorenjski. Sipakrok, kot so poimenovali Nov stroj — Sipak rob predstavlja skupaj s povezovalno nakladalno razkladalno linijo povsem avtomatiziran proces pakiranja, nakladanja oziroma razkladanja izdelkov. S tem je odpravljeno ozko grlo v proizvodnji pri pakiranju. nov stroj je vsekakor velik dosežek delavcev Sipaka. Znova so dokazali, da je mogoče z lastnim znanjem, izkušnjami in sodelo- vanjem zunanjih strokovnjakov veliko narediti, osvojiti proizvodnjo tudi tehnološko zahtevnih strojev, (mz) Dragi občani Kolektiv zdravilišča Topolšica s svojimi preventivno zdravstvenimi, gostinskimi in kulturno zabavnimi uslugami tudi v času praznovanja vašega praznika ni pozabil na vas. Izkoristite ugodnosti, ki vam jih ponuja moderno zdravilišče v osrčju naše občine, saj je namenjeno tudi vam. . Kollektiv naravnega zdravilišča Topolšica čestita vsezm delovnim ljudem in občanom ob 8, oktobru — praizniku občine Velenje. Izkušnje za vsakdanje življenje Pred dnevi je bilo v mladinskem učnem centru na Slemenu zelo živahno. V njem so se namreč od 25. do 28. septembra usposabljali mladinci — prostovoljci velenjske občine iz usmerjenega izobraževanja, osnovnih šol in velenjskega Gorenja. Skupaj je v šotorih bivalo 83 mladih, ki še niso dopolnili 18. leta starosti. Program štiridnevnega vsakoletnega usposabljanja je bil zelo pester, razdeljen pa na dva dela. Prvi je bil vojaško-strokovni in drugi način življenja in prehrane v naravi. Da bi urjenje teklo kar najbolj strokovno in nazorno je občinski štab teritorialne obrambe Velenje s svojim rezervnim starešinskim kadrom k sodelovanju povabil več strokovnih sodelavcev. Bili so to predstavnik GG Nazarje — temeljna organizacija Šoštanj, ki je mladim spregovoril o sedanjem propadanju gozdov in varovanju le-teh, zeliščarka Marjana Plajhner, ki je mlade seznanila s teoretičnim in praktičnim znanjem uporabe zelišč in gozdnih sadežev in Leopold Travner iz lovske družine Dolič, ki je spregovoril o pomenu lovske dejavnosti, o gojitvi divjadi in prehrani. Sodelovali so še člani karate kluba Velenje ter predstavniki občinske konference ZSMS Velenje, ki so mladincem prostovoljcem pripravili kulturni program, pred tem usposabljanjem pa seveda mlade pridobivali za to vojaško urjenje. V prostem času so se mladi na Slemenu ukvarjali še z raznimi rekreativnimi in športnimi dejavnostmi, kar je bila nadvse koristna in prijetna popestritev njihovega delovnega vsakdanjika. Nov pokrit prostor v mladinskem učnem centru pa je tudi velika pridobitev, saj je pripomogel k temu, da je usposabljanje lažje in bolj kakovostno. Ko smo mlade obiskali so nam še povedali, da so kljub vremenskim spremembam, saj so bile noči hladne in tudi dežja ni manjkalo, z vsem kar so doživeli in se naučili zelo zadovoljni. Krepili so tovarištvo, skovali nova prijateljstva, pridobljeno znanje pa jim ne bo služilo le za potrebe v vojni, temveč bo zanesljivo koristno in uporabno tudi v njihovem vsakdanjem življenju. B. Mugerle Tudi samo v štirih dneh so se mladi na Slemenu veliko naučili, največ o tem, kako preživeti.v naravi •.se 6. stran it PRAZNIK OBČINE VELENJE titovo velenje * 2. oktobra 1986 gorenje na nü WULOV in cni^jLr» , s» m iodef16' »«'"pelo v\ . (jvor0 avto^atl cun^pel' pretif i o IJU' vo- • že tr^en rl ripra ' ^tfnost- Pr se s?ftu se ^obv 4cül pan!!io'. ^ n t^j ^„ioH v Pre n ar* aš'i doSe V,aKa zla i. t** mi ^ovnj so % svojo P1 2. oktobra 1986 * titovo veienje OBJAVE, RAZPISI nas cas * stran 7 alpina. Alpina Ziri Prodajalna Titovo Velenje Ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje se pridružujemo čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje. ■ alpina SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE VELENJE IZVRŠNI SVET Št. Datum 26. 9. 1986 Izvršni svet Skupščine občine Veienje je na 16. seji dne 24. 9. 19186 na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS štev.: 14/84) sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA UREDITVENEGA NAČRTA ŠOŠTANJA 1. člen Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta Šoštanja P474-ZUV. Projekt je izdelan skladno s PKDP 86-90 in omejen na območje, ki je predvideno za revitalizacijo. 2. člen Osnutek ureditvenega načrta bo javno razgrnjen 30 dni od objave tega sklepa v prostorih Skupščine občine Velenje, Zavoda za urbanizem in KS Šoštanj. 3. člen V času javne razgrnitve lahko k osnutku ZN podajo svoje pripombe in predloge OZD in druge organizacije ter skupnosti in občani. 4. člen Sklep se javno objavi v Uradnem vestniku Skupščine občine Velenje. PREDSEDNIK Izvršnega sveta SO Velenje Miran ARZENŠEK SOClIALISTlCNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKU1PŠČINA OBČINE VELENJE IZVKŠM SVET Št. Datuim 26. 9. 1986 Ilzvršni svet Skupščine občine Velenje je na svoji 16. seji dne 224. 9. 1986, na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drvugih posegov v prostor (Ur. list SRS štev.: 14/84) sprejel SKLEP O JAWNI RAZGRNITVI OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA GORICA-VZHOD-RAZŠIRITEV 1. člen JJavno se razgrne zazidalni načrt Gorica-vzhod — razširitev P5 536 (IZN)O, ZUV. Projekt je izdelan skladno s PKDP 86—990 in omejen na območje, ki je predvideno za razširitev stanovanjskega območja Gorice. v 2. člen COsnutek zazidalnega načrta bo javno razgrnjen 30 dni od objavive tega sklepa v prostorih Skupščine občine Velenje, Zavoda i za urbanizem Velenje in KS Gorica. 3. člen VV času javne razgrnitve lahko k osnutku ZN podajo svoje priponmbe in predloge OZD in druge organizacije ter skupnosti in obfcčani. 4. člen S Sklep se javno objavi v Uradnem vestniku Skupščine občine V Velenje. PREDSEDNIK Izvršnega sveta SO Velenje Miran ARZENŠEK Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje Odbor za solidarnostna vprašanja Na podlagi 26. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Velenje, sprejetem na zboru uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje, z dne 18. novembra 1985 in Pravilnika o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in upokojenih invalidov na območju občine Velenje, objavljamo OBVESTILO O ZBIRANJU VLOG UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV STANOVANJ, KI JIH IMA PRAVICO DODELJEVATI SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE ad 1. Solidarnostna stanovanja se po tem obvestilu dodelijo delovnim ljudem, občanom in družinam z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah in to: — delovnim ljudem, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, vključno z mladimi družinami, — občanom in družinam, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, vključno z mladimi družinami, — občanom, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojencem, invalidom, borcem NOV, kmetom borcem NOV, starejšim in za delo nesposobnom občanom. Za mlado družino iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena se šteje tista družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri noben od staršev ni starejši od 30 let in ki izpolnjuje dogovorjene splošne in posebne pogoje po samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj. A) Upravičenci lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da upravičenec in osebe, ki z njim stalno stanujejo (zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, otroci, posvojenci, starši, ki najmanj dve leti živijo z njim v ekonomski skupnosti) ni imetnik stanovanjske pravice ali je imetnik na neprimernem stanovanju, — da ima upravičenec stalno bivališče na območju občine, v kateri je vložil prošnjo z dodelitev solidarnostnega stanovanja, — da upravičenec oziroma njegova družina ali člani gospodinjstva doslej še niso ustrezno rešili stanovanjskega vprašanja, — da upravičenec ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s pomočjo bližnjih sorodnikov (zakonec, starši oziroma otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več vse-ljivih stanovanj in so vsaj dve leti pred natečajem živeli skupaj v hiši oziroma v stanovanjih, — da upravičenec oziroma kateri izmed članov njegove družine ali gospodinjstva ni lastnik počitniške hiše, — da socialne 'razmere upravičenca oziroma članov njegove družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike pomoči; — da socialne razmere upravičenca oziroma članov njegove družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike pomoči, — da upravičenec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen. B) Posebni pogoj, ki ga morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev do družbenih stanovanj, je mejni znesek skupnega čistega mesečnega dohodka na člana gospodinjstva, ki ne sme presegati pri: — samskih upravičencih 65 % čistega osebnega dohodka na delavca v SR Sloveniji v prejšnjem letu, — družinah z dvema ali več člani 50 % čistega osebnega dohodka na delavca v SR Sloveniji v prejšnjem letu, — mladih družinah 70 % čistega osebnega dohodka na delavca v SR Sloveniji v prejšnjem letu, — če posebne razmere (npr. daljša bolezen, telesna ali duševna prizadetost, nezaposlenost zavoljo delovne nezmožnosti, ogroženost zaradi pogojev, ki spremljajo staranje in je zato potrebna stalna tuja pomoč in nega itd.) bistveno poslabšujejo socialne razmere družine. V letu 1985 je znašal poprečni mesečni dohodek v SR Sloveniji 54.697 din. Ad 2. Prosilci morajo v vlogi obvezno navesti sledeče osnovne podatke: — osebni podatki prosilca in članov družine (priimek in ime, datum rojstva in kraj rojstva, stalno bivališče), — poklic, — čas bivanja v občini Velenje — delovno dobo, — dohodek družine. Prosilci morajo k vlogi predložiti naslednja potrdila: — potrdilo o stalnem bivališču prosilca in zakonca z na- vedbo časa bivanja v občini Velenje in številu družinskih članov oziroma članov gospodinjstva, — potrdilo o delovni dobi prosilca, — potrdilo o izplačanem osebnem dohodku družinskih članov za preteklo leto oziroma o vseh ostalih prejemkih, — potrdilo o premoženjskem stanju, — izjavo OZD, zakaj delavec v lastni OZD ne more rešiti stanovanjskega vprašanja, oziroma sklep o uvrstitvi na prednostni vrstni red. Ad 3. Prosilci, ki žele pridobiti družbena stanovanja po tem obvestilu, vlože utemeljeno vlogo, opremljeno z ustreznimi potrdili, in sicer: — zaposleni delavci preko organizacij združenega dela ali drugih organizacij, kjer so zaposleni, — borci NOV preko občinskega odbora ZZB NOV Velenje, kateri izda k vlogi potrdilo o udeležbi v NOV, — upokojeni občani preko društva upokojencev, — delovni invalidi I. kategorije preko Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja občine Velenje, drugi invalidi preko Centra za socialno delo, — upravičenci do stalne denarne pomoči preko Centra za socialno delo, — delavci, zaposleni pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti opravljajo dopolnilno delo drugih oseb, preko Odbora za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih — Obrtno združenje Titovo Velenje, — ostali občani preko krajevne skupnosti, v kateri stalno prebivajo oziroma preko Centra za socialno delo. B) Vsi v predhodnem členu navedeni, ki zbirajo vloge posameznih prosilcev, so dolžni odstopiti samo upravičene vloge skupaj z ustreznimi potrdili odboru za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti, do poteka javnega razpisa. Pred tem morajo tudi ugotoviti, ali delavec (občan) izpolnjuje pogoje za vložitev prošnje za pridobitev stanovanja. Za nepopolne predloge DSSS SIS gospodarskih dejavnosti občine Velenje pooblasti predlagatelja, da predlog do določenega roka dopolni, sicer se predlog smatra kot nepopoln. C) Prosilci, ki jim bodo dodeljena družbena stanovanja so dolžni pred vselitvijo v dodeljeno stanovanje plačati lastno soudeležbo. Ad 4. Rok za zbiranje prijav po tem obvestilu traja do 10. novembra 1986. Prijave, prispele po tem roku in tiste, ki ne bodo opremljene z vsemi zahtevanimi potrdili ter vložene pri pristojnih vlagateljih, ne bodo upoštevane. Ponovno se lahko prijavijo vsi tisti prosilci, ki so bili v letu 1986 uvrščeni na prednostno listo ter jim niso bila dodeljena družbena stanovanja, vendar morajo izpolnjevati pogoje po tem obvestilu. Osnutek prednostnega vrstnega reda, ki ga bo oblikoval Odbor za solidarnost in vzajemnost, bo javno objavljen: — v organizacijah združenega dela, — v društvih upokojencev, — pri Občinskem odboru ZZB NOV Velenje, — v krajevnih skupnostih občine Velenje, — na oglasni deski stanovanjske skupnosti, — z vročitvijo posameznemu prosilcu za stanovanje. Javna razprava o osnutku prednostnega vrstnega reda traja 30 dni. Predlog prednostnega vrstnega reda bo sprejel zbor uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje. Vse ostale informacije v zvezi s tem razpisom dobite pri DSSS SIS gospodarskih dejavnosti občine Velenje, Šaleška 19/a, Titovo Velenje, telefon št. 855-472 ali 854-814. Predsednik odbora za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu: Marjan ŠRAMEL, I. r. Občinska skupnost za zaposlovanje Objava potreb po delavcih v občini Velenje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DI NČ DČ ROK P OD ŠT del DO INŽENIRING — vodja sektorja projektive, razvoja in DO INŽENIRING dipl. ing. strojništva consultinga 4 nč ' 15 207.000 dipl. ing. strojništva — odgovorni strojni projektant 3 nč 8 176.800 DO INŽENIRING dipl. ekonomist — vodja sektorja PFR 3 nč 8 207.000 ERA ing. varnostni — vodenje varstva pri delu in požarne varnosti 2 nč 8 130.000 VEKOS TOPLOTNA OSKRBA strojni tehnik ali ing. strojništva — manj zahtevna tehnološka dela 3/1 nč 8 91.000 VEKOS KOMUNALNA OSKRBA avtomobilski klepar — avtoklepar 2 nč 8 84.500 VEKOS STANOVANJSKA OSKRBA monter vodovodnih naprav — vzdrževalec vodovodnih naprav 2 nč 8 84.200 VEKOS STANOVANJSKA OSKRBA monter ogrevalnih naprav — vzdrževalec toplotnih naprav 2 nč 8 87.400 VEKOS STANOVANJSKA OSKRBA zidar — zidarska dela 2 nč 8 81.300 ERA prodajalec — pripravnik X dč 8 50.000 ERA — prodajalec» 1 dč 8 75.000 administrator — strojepisna dela 1 dč 8 75.000 ERA telefonist — delo v telefonski centrali 6m dč 8 65.000 REK TISKARNA snažilka — čiščenje X nč 8 55.000 VEKOS STANOVANJSKA OSKRBA snažilka — čiščenje X dč 8 58.500 VEKOS KOMUNALNA OSKRBA pomožni delavec — pomožna deia na vodovodu X dč 8 72.000 EKO ekonomist — plan in analize pos. proč. 2 nč 8 116.000 LEGENDA: DI = delovne izkušnje. NČ = nedoločen čas, DČ = dolbčen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev 8. stran * n8S C3S NASI KRAJI IN LJUDJE titovo velenje * 2 oktobra 1986 ■ Pomembna pridobitev za številne domačije Dolgoletna prizadevanja krajanov naše sicer idilične, a v zimskem času od sveta kar odrezane, krajevne skupnosti — Bele vode, so obrodile sadove. Ob njihovem četrtem krajevnem prazniku ter ob občinskem prazniku, bodo predali namenu še zadnji, pa zaradi strmine najzahtevnejši del ceste, v središče zaselka. Dolina se je tako naenkrat približala samotnim kmetijam, 54 jih je še naseljenih ob nekdanjih 75, pa se verjetno tudi za mladi rod, ki se je doslej raje spogledoval z dolino, na teh posestvih ni več bati. »In s hrepenenjem nižinskih ljudi, po soncu, po svetlobi, sem že od svojega prvega spomina hrepenel po teh Belih vodah... kjer se razprostira s sončnimi žarki prepredena pokrajina lepa, svetla in topla,« je zapisal Preži-hov Voranc. V te njegove besede pa urejena cesta, v to pokrajino, vnaša tudi več življenja, lažje in bolj brezskrbne dni. »Pred 19. leti smo iz kolovozne poti zgradili makadamsko cesto in takrat je prvič avtobus zapeljal v Bele vode,« pravi Melhior Mazej, predsednik sveta krajevne skupnosti. »Vendar pa je bila pozimi ta cesta zaradi velike strmine, snega in ledu, za večja vozila neprevozna.« Potem so krajani pošteno zavihali rokave, potrkali na vrsto vrat in ob prvem krajevnem prazniku predali namenu tudi prve metre asfaltne prevleke. Ob tretjem krajevnem prazniku je cesta že dobivala končno podobo. Ostal je le še tisti najmanj priljubljen, najzahtevnejši del strmine dolg 535 metrov in tega predajajo v uporabo ob letošnjem četrtem krajevnem prazniku. »Najbolj so to urejeno povezavo z dolino potrebovali naši šolarji, ki že do središča naselja porabijo tudi do tri ure hoda,« dodaja tajnica krajevne skupnosti in učiteljica na tamkajšnji podružnični šoli Zlatka Lampret-Kompan, »Zanje, pa tudi za druge krajane smo uredili še lepo športno igrišče, ki ga bomo prav tako predali namenu Melhior Mazej, Zlatka Lampreht-Kompan in Ivan Rezoničnik ob našem krajevnem prazniku.« Sicer pa v tej krajevni skupnosti, kjer so vedno znali pošteno zavihati rokave in si s prostovoljnim delom izbojšati življenjski standard, v letošnjem letu niso uresničili le omenjenih dveh nalog. Lotili so se ureditve še nekaterih drugih cest, ki so jim doslej povzročale največ preglavic. Kar več kot šest kilometrov vaških poti bo tako dobilo ustreznejšo podobo in zagotovilo večjo odprtost kmetij tudi v zimskem času. »Kako življenjski so naši problemi in kako trdno smo jih pripravljeni razreševati«, meni Ivan Rezoničnik, predsednik krajevne konference SZDL, »pa dokazuje tudi izid volitev, ki so bile opravljene ob referendumu ter v delegatski sistem. V naši krajevni skupnosti smo s sto odstotno udeležbo pokazali našo samozavest in pripravljenost za nadaljnje reševanje problemov in nalog.« Svoj krajevni praznik bodo krajani Belih vod praznovali prihodnjo soboto ob 12. uriy To bo tudi osrednja proslava öf> občinskem prazniku in zato seveda pričakujejo, da se bo na njihovi slovesnosti zbralo tudi kar največ krajanov iz celotne občine. (bz) Otroci so navdušeni nad športnimi igriščem 8. oktober tudi praznik krajevne skupnosti Šoštanj Delovni uspehi bogatijo bližnje prazno vanje Tudi svoj letošnji praznik, 8. oktober, bodo šoštanjčani praznovali v znamenju nekaterih pomembnih pridobitev, pa čeprav so sredstva, ki jih sedaj lahko namenjajo za razvoj kraja, manjša kot so bila v preteklosti. »Med največje pridobitve«, pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Martin Primožič, »uvrščamo izgradnjo 48 novih stanovanj. Zgrajen je namreč 28 stanovanjski blok na Koroški cesti, ki je tudi že vseljen, medtem ko bo 20 stanovanjski stolpič pripravljen za vselitev decembra tega leta. Posebej razveseljivo je, da b"d tudi 15 družin upokojencev pridobilo nova, primernejša stanbva-nja.« Poleg tega bo prenovljenih še 20 stanovanjskih etfat v starih stanovanjskih zgradbah, ki bodo dobile tudi centralno ogrevanje.« Posebnega pomena za naš drugi največji kraj je izdelava načrta za prenovo starega mestnega jedra. Ta načrt je sedaj pripravljen za javno obravnavo in bo vsekakor osnova dolgoletni želji šoštanj-čanov po ureditvi njihovega tudi zgodovinsko zanimivega mestnega jedra. Ob prazniku se bodo pohvalili še z ureditvijo Parka spominov in z zasajenimi 88 drevesi v spomin na tovariša Tita. S tem so izpolnili obvezo, ki so si jo zadali pred štirimi leti. »Posebna zasluga za ureditev parka,« pravi Martin Primožič, »pripada tistim krajanom iz naše krajevne skupnosti, ki,so s prostovoljnim delom pripomogli, da je ta dobil končno podobo.« Tudi na ceste letos v Šoštanju niso pozabili. Tako so položili asfalt v dolžini 150 metrov, obnovili pa so 6500 m2 asfaltnih površin. Velikega pomena je tudi izgradnja 270 metrov dolgega primarnega kanalizacijskega voda, saj je z njo rešen eden največjih problemov na področju mestne kanalizacije, podana pa je tudi možnost, Jože Tekavc-Pepi Neizprosna smrt je spet posegla v naše vrste. Nepričakovano je iz naše sredine iztrgala zvestega tovariša, dragega prijatelja, nadvse dobrega moža in očeta ter hrabrega borca za pravičnejše in lepše življenje Jožeta Te-kavca-Pepija. Smrt Jožeta Tekavca je globoko prizadela vie, ki smo ga poznali in z njim sodelovali, odkar je leta 1952 prišel med nas v Šaleško dolino. Njegova nenadna smrt nas je še toliko bolj pretresla, ker smo bili prepričani, da se mu je zdravstveno stanje izboljšalo, saj je v zadnjem času dobro prestal kar dve težki operaciji. Vest o smrti našega dragega Jožeta Tekavca je odjeknila v naši zavesti kot kruta pomota. Nikakor se ne moremo sprijazniti z mislijo, da tega dobrega, skromnega, poštenega, odkritega in delovnega tovariša ne bomo več srečevali pri političnem delu na terenu in na sejah krajevnih in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Zlasti ga bomo pogrešali mi borci, ki smo skupaj z njim doživljali številne zmage pa tudi poraze v boju za našo narodno in socialno osvoboditev. Revolucionarna pot tovariša Jožeta Tekavca, dolga 45 let, se je povsem ujela z najtežjimi, naj-burnejšimi in najsvetlejšimi obdobji naše zgodovine. Njegova pot je neločljivo vtkana v naš narodnoosvobodilni boj, v obnovo od vojne porušene domovine in v graditev naše samoupravne socialistične družbe. Tovariš Teka-vec je vse svoje življenje daroval boju za lepše in pravičnejše življenje delovnega človeka in za vsesplošni napredek naše družbe. Tovariš Jože Tekavec se je rodil 24. maja 1915 na majhni kmetiji v Ravniku na Blokah. Skopa in nerodovitna bloška zemlja, na kateri je rastel, ni da- jala dovolj hrane za preživljanje, zato je Jože priložnostno delal tudi v gozdu. Že v rani mladosti je občutil trdoto življenja in kri-vičnost tedanjega družbenega reda. zato se je pridružil tistim, ki so se borili za boljši svet. Kot sedemnajstletni mladenič se je vključil v edino organizacijo, ki i « je takrat delovala na Blokah, v društvo kmečkih fantov in deklet, v katerem je deloval do kapitulacije stare Jugoslavije. Kmalu po okupaciji domovine se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, kjer je aktivno deloval in bil že septembra 1941 sprejet v Komunistično partijo Slovenije. Ko so jeseni 1941 v njegovi vasi ustanovili terenski odbor Osvobodilne fronte, je Jože postal tajnik tega odbora. Kot komunist in politični delavec — aktivist je po okoliških vaseh in zaselkih organiziral terenske odbore OF, zaradi česar se je moral umakniti v ilegalo. Marca 1942 je skupaj s tovariši sodeloval pri gradnji partizanskega taborišča v gozdu Mačkovec nad reko Iško, v katerem scmse zbirali partizanski novinci, preden so jih razporedili v partizanske enote. Maja 1942 je Jože postal po-litdelegat v vodu Proletarske udarne čete, ki jo je vodil Stane Semič-Daki. Pozneje je bil polit-komisar čete v bataljonu Notranjskega odreda, ki se je dalj časa zadrževal v Novi Štifti nad Sodražico. Junija 1942 je spet postal politični delavec — aktivist na Blokah, kjer je vodil sestanke in ustanavljal terenske odbore OF. Ob italijanski ofenzivi se zaradi številnih belogardi-stičnih postojank ni mogel zadrževati na terenu, zato se je priključil Krimskemu odredu, ki se je tedaj zadrževal v Mokrcu. Ob ustanovitvi Šercerjeve brigade v oktobru 1942 je bil poslan na teren Bloke — Šv. Vid za sekretarja rajonskega komiteja KPS in za sekretarja rajonskega odbora OF. Spomladi 1943 je deloval v okrožnem odboru OF in v okrožnem komiteju KPS. Kot dober aktivist in borec je bil izvoljen v Zbor odposlancev slovenskega naroda, kije bil v prvih dneh oktobra 1943 v Kočevju. Oktobra 1944 je prevzel naloge pooblaščenca OZNE v Južnoprimor-skem oz. Tržaškem okrožju, kjer je ostal do septembra 1945. ko je bil demobiliziran. V prvih letih po osvoboditvi je tovariš Tekavec opravljal dolžnost sekretarja oziroma organizacijskega sekretarja na okrajnih in okrožnih komitejih KPS v Grosuplju in Ljubljani. Bil je tudi sekretar oblastnega odbora OF za ljubljansko oblast. Po enoletni partijski šoli je postal organizacijski sekretar Okrajnega komiteja KPS v Radgoni, pozneje, leta 1952 pa Okrajnega komiteja KPS v Šoštanju. Po združitvi okrajev se je zaposlil v Rudniku lignita Velenje kot vodja kadrovske službe in bil tam do upokojitve leta 1966. Tudi v zasluženem pokoju tovariš Jože ni miroval, temveč je prav tako zavzeto kot poprej opravljal najrazličnejše odgovorne družbenopolitične dolžnosti. Izredno se je angažiral pri delu OO ZZB NOV Velenje, kjer je nekaj let opravljal funkcijo podpredsednika oz. sekretarja. Ogromno dela in truda je vlagal v ohranjanje in prenašanje revolucionarnih izročil in vrednot narodnoosvobodilnega boja na mlajše rodove, za kar je prejel najvišje priznanje — plaketo Zveze borcev Jugoslavije. Podoba tega neumornega aktivista in revolucionarja pa ne bi bila popolna, če ne bi o njem spregovorili tudi kot o piscu spominov o organiziranem odporu proti okupatorju in o boju prebivalcev Bloške planote, s katerimi je preživljal težave in trpljenje sovražne okupacije, pa tudi uspehe narodnoosvobodilnega boja. Njegova knjiga »Dnevi preizkušnje« ni le dragocen prispevek k spoznavanju zgodovine narodnoosvobodilnega boja. temveč je pomembna tudi zato, ker vsebuje veliko optimizma in vere v moč ljudstva in zmago osvobodilnih sil. Jože Tekavec je v zadnjih letih zelo intenzivno pisal svojo drugo knjigo : naslovom »Krvavo poletje«, v kateri opisuje trpljenje in žrtve ljudi na Bloški planoti v letih druge svetovne vojne. Rokopis knjige je pripravljen, žal. ga je smrt prehitela, da ni mogel dokončno uresničiti svoje želje in dati knjige v tisk. S smrtjo tovariša Jožeta Tekavca smo izgubili zaslužnega borca naše revolucije. Izgubili smo človeka, ki se je požrtvovalno boril za svobodo in vsestranski napredek naše družbe in ki je do kraja življenja ostal zvest idejam socializma. Za svoje predano in veliko delo v narodnoosvobodilnem boju in v povojni socialistični izgradnji je tovariš Jože Tekavec prejel številna odlikovanja — orden zaslug za narod, orden za hrabrost, dvakrat orden bratstva in edinstva. orden dela. orden partizanske zvezde, red republike s srebrnim vencem in partizansko spomenico 1941. Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Velenje da se še dvanajst stanovanjskih hiš priključi na urejeno kanalizacijo. To pa še ni vse, saj je v dolžini okoli 400 metrov opravljena obnova primarnega in sekundarnega vodovodnega omrežja. Pomembna pridobitev za to krajevno skupnost je tudi preselitev PTT enote Šoštanj v primernejše prostore. »To so najpomembnejši dosežki in pridobitve, ki bogatijo naše praznovanje, 8. oktobra,« meni Martin Primožič. »Seveda pa ostajajo še mnogi problemi s katerimi se bomo morali odgovorno spoprijeti vsi krajani v naslednjih letih, če hočemo zadostiti upravičene potrebe in zagotoviti lepšo podobo na- šega mesta ter prijetno bivanje in počutje v njem. Želimo si, da bi naslednji praznik krajevne skupnosti lahko praznovali v znamenju še večjih uspehov in pridobitev.« Ob krajevnem prazniku bo 5. oktobra šahovski turnir v gostišču Kajuh, 7. oktobra bo slavnostna seja s podelitvijo krajevnih priznanj in plaket, po seji pa komemoracija pri spomeniku Padlih žrtev. V četrtek bo ob 18. uri otvoritev likovne razstave v avli Doma kulture in v soboto prome-nadni koncert na vrtu gostišča Kajuh. Pripravili pa bodo tudi nekaj športnih srečanj. B. Z. Ivan Plazar Množica občanov, v kateri je bilo mnogo invalidov, se je v zadnjem lepem tednu tega poletja, zbrala na poljani naših najdražjih, ki jim ni usojeno, da bi še naprej bdeti nad sadovi svojega dela. Spet smo invalidi izgubili prijatelja. Zapustil nas je tovariš Ivan Plazar. Izgubili smo enega izmed ustanoviteljev društva, marljivega sodelavca, našega funkcionarja, poverjenika in zvestega člana, ki je takorekoč »izgorel« pri uresničevanju programa društva. Težko je v kratkem sestavku povedati nekaj o človeku — pro-letarcu, ki je. čeprav sam hudo bolan, hotel storiti več kot mu veleva dolžnost. Ivan Plazar je bil tih. skromen in izredno ten- kočuten za vse probleme invalidov. Več kot 17 let je skrbel za socialno najbolj ogrožene invalide. ki živijo po vaseh, nekateri celo izven naše občine. Mnogi se bodo še dolgo spominjali suhljatega. majhnega, od bolečin zgw banega človeka, ki je pozimi v mrazu in snegu, prinesel darilo našega društva in zaželel drugim več zdravja in sreče, kot je je bil deležen sam. Ljubil je svojo družino. Ponosen je bil na svoje sinove, rad pa je opravljal tudi naloge našega društva. Ponosen je bil na svojo Plazarjevo domačijo, ki je zrast-la iz njegovih žuljev. Ždaj, ko naj bi užival srečo, katere kovač je bil sam. je omahnil. Tu se šele zavemo, kako prav je imel pesnik, da umreti težko ni. a pustiti nade — to boli. Zdaj počiva naš tovariš v zemlji domači, ki jO je neizmerno ljubil in zanjo marsikaj žrtvoval. Udeležil se je številnih udarniških akcij pri izgradnji Titovega Velenja. Za to je prejel številna priznanja in pohvale. V organih društva invalidov Velenje je nastala vrzel, ki jo bomo s težavo izpolnili. Spomin na Ivana Plazarja. na njegovo prizadevno delo, nas bo vedno opominjal, da moramo storiti vse, da bomo dokazali, zlasti zdravim občanom, da je res »invalid tvoj tovariš.« Društvo invalidov Titovo Velenje , 2. oktobra 1986 * titovo velenje KULTURA nas cas*^stran9 Kulturni center Ivan Napotnik Koledar prireditev — oktober PETEK, 3. OKTOBRA Ob 19.30, DOM KULTURE TITOVO VELENJE ABONMA - KONCERTI SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: Uroš Lajovic Solista: Dušan Krajnc in Slavko Goričar Program: Uroš Krek, Rapsodični ples, Lars-Erik Larsson, Concertino za trombon in orkester František Krommer-Kramar, Koncert za klarinet in orkester op. 36 Antonin Dvorak, Simfonija št. 9 v e-molu op. 95 »Iz novega sveta« Rdeči koncertni abonma bo otvoril vodilni jugoslovanski simfonični orkester. Ti umetniki svetovnega ugleda so redni in uspešni gostje na našem koncertnem odru. Tokrat bodo izvajali dela slovenskega skladatelja Uroša Kreka (1922), švedskega skladatelja Lars-Erik Larssona (1908) in čeških skladateljev František Krommer-Kramarja ( 1759—1831) in Antonina Dvoraka (1841-1904). Vstopnice v prosti prodaji 1000 din, za šolsko mladino 500 din. PETEK, 10. OKTOBRA OB 19.00, KNJIŽNICA TITOVO VELENJE Otvoritev razstave plastik akademskega kiparja Viktorja GOJKOVI- ČA iz Ptuja. Ob otvoritvi sodeluje Klavirski trio: Brina Zupančič-Ro-gelj, klavir; Marko Zupan, violina in Igor Švarc, violončelo. Razstava bo odprta do 5. novembra. TOREK, 14. OKTOBRA OB 19.30, DOM KULTURE TITOVO VELENJE DRŽAVNI AKADEMSKI NARODNI ZBOR, Belorusija Koncert Nastopili bodo odlični pevci in glasbeniki iz Minska, ki v sklopu programa Dnevi beloruske kulture v SRS gostujejo v nekaterih večjih središčih Slovenije. Državni akademski narodni zbor že skoraj tretjino stoletja skrbi za ohranjanje ljudskega izročila. Njihov repertoar sestavlja več kot petsto točk — beloruskih ljudskih pesmi in plesov, folklore drugih narodov in sodobnih del beloruskih in sovjetskih skladateljev. V programu je največji poudarek na pesmih rodne zemlje v zborovski izvedbi. Vodja zbora, Mihail Drinevski, je zaslužni umetnik BSSR in dobitnik državne nagrade BSSR. Vstopnice 500 din — posebna cena. SREDA, 15. OKTOBRA OB 19.30, DOM KULTURE TITOVO VELENJE ABONMA - GLEDALIŠČE SLG Celje Henrik Ibsen: STAVBENIK SOLNESS Režija: Franci Križaj Igrajo: Janez Bermež, Anica Kumer, Miro Podjed, Stane Potisk, Zvone Agrež, Olga Kacjan in Jagoda Vajt. Stavbenik Solness se konča s padcem s stolpa, ki ga ni videti. Nekje za odrom je. Na odru so samo stopnice, ki vodijo na stolp. Solnessov padec je resničen in simboličen; je padec s stolpa in znak padca. Padec s stolpa je razrešitev dveh konfliktov, dveh dejanj in dveh zgodb, ki sta se začeli pred začetkom drame . . . Ibsenova drama je tragedija ponosa in tragedija nesporazuma med generacijama 19. stoletja. Starec mora svoje nostalgično srečanje z mladostjo plačati v smrtjo. Vstopnice 700 din. TOREK, 21. OKTOBRA OB 1930, DVORANA GLASBENE ŠOLE TITOVO VELENJE ABONMA — koncerti DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR Centra srednjih šol Titovo Velenje Dirigenit: Ivan Marin Dekliški pevski zbor velenjskih srednjih šol. ki ga vodita Ivan Marin in Danica Pirečnik, je dobitnik 2 srebrnih in 3 zlatih odličij z Mladinskih pevskih festivalov v Celju. V mednarodnem razredu je leta 1983 preje! srebrno, leta 1985 pa zlato plaketo. Na pevskem festivalu v Belgiji je letos osvojil prvo mesto. Zbor je s številnimi nastopi doma in v tujini veliko prispevati k ugledu domačega kraja, ožje in širše domovine. Letos je prejel Srebrni grb občine Velenje. PETEK, 24. OKTOBRA OB 19.00, knjižnica Titovo VELENJE petkov Ikulturni večer SREČAkNJE: Z UMETNIKOMA Ljerko BELAKOVO in Bogomirjem VERASiOM Oba zntana gledališka igralca bosta v neposrednem nastopu prikazala kronolosški pregled njunega dela v gledališču in izven njega. Odlomki, dialogi, kabarejski program. delo z otroki. . . Veliko bosta lahko povedala svojirm občudovalcem. SOBOTI A, 25. OKTOBRA OB lO.COO, mala dvorana DOMA KULTURE TITOVO VELENJE Lutkovnno gledališče Ljubljana Svetlanna MAKAROVIČ: SAPRAMIŠKA matinej:ja Tudi leetos bomo nadaljevali z lutkovnimi predstavami za najmlajše, ki bodo pnraviloma enkrat v mesecu, v soboto, v mali dvorani doma kulture. Tokrat f bodo ljubljanski lutkarji uprizorili Sapramiško, ki jo je Svetlana Makaro-ovič priredila za lutkovni oder po svojem velikem uspehu z »Mačjo prodajdalno«. Osrednji junak zgodbe je seveda Sapramiška. Vstopniiice 1.000 din. SREDAA, 29. OKTOBER OB 19J.30, DOM KULTURE TITOVO VELENJE ABONNMA - gledališče Primorsrsko dramsko gledališče Nova Gorica Ljubotrmir Simovič: POTUJOČE GLEDALIŠČE ŠOPALOVIC Režija:i: Vinko Möderndorfer Igrajo: i: Stane Leban, Bine Matoh, Marjanca Krošl, Mira Lampe-Vuji-čič, Meletka Franko, Nevenka Vrančič, Dušanka Ristič, Sandi Krošl, Janez S Starina in drugi. Dogajaja se nekega razžarjenega poletja v okupiranem Užicu. Avtor sam je domena iz Užic. Na Sterijinem pozorju je za sodoben tekst v tej drami prejel p prvo nagrado. Gledali bomo stiske in tegobe potujočega gledališča v Srbijiiji in v času zadnje vojne. S to proredstavo se bo Primorsko dramsko gledališče predstavilo na letošnjem B: Borštnikovem srečanju v Mariboru. Vstopmnice 700 din. Planinci v Gornji Stubici Točkarji Šaleška planinske poti Štirinajste divizije smo skupaj z velenjskimi planinci obiskali 21. septembra Hrvatsko Zagorje. Nedelja je bila sončna in potovanje za to še toliko bolj prijetno. Za nami je ostajala zelena valovita pokrajina, doslej še neznanega sveta. Ogledali smo si Stubi-ške Toplice, obiskali blizu 500 let staro Gubčevo lipo, muzej kmečkim uporom, ustavili smo se ob veličastnem spomeniku Matiji Gub-cu, ter imeli na to še skupno kosilo v dvorcu Oreški. Ure so v prijetnem, veselem ter tovariškem vzdušju hitro minevale, za prijetno razpoloženje nje na vsej poti skrbel Stanko iz Cirkovc in udeleženci sami z ubranim petjem slovenskih narodnih pesmi. Ob povratku smo se ustavili še v nekaterih drugih krajih Hrvatskega Zagorja. To je bilo že sedmo srečanje. Obljubili smo si, da se naslednje leto spet srečamo, saj nas je povezala Šaleška planinska pot in planinska pot Štirinajste divizije. :S:S'M-M Točkarji Šaleške planinske poti in planinske poti Štirinajste divizije skupaj z velenjskimi planinci pred spomenikom Matije Gubca v Gornji Stubici PISMA BRALCEV Letos sem v Slovenj Gradcu dobil enosobno stanovanje. Seveda sem ga želel, kar najhitreje opremiti. Ker sem potreboval kuhinjsko pohištvo, sem se napotil k Erini Sodobni opremi z željo, da si uredim kredit in si tako po tej poti nakupim kuhinjsko opremo. Toda, bil sem precej razočaran, ko mi je prodajalec Jure Skobir povedal, da s kreditom ne bo nič. Še danes ne vem zakaj? Povedati moram, da sem imel kreditne pole urejene in pravilno izpolnjene. Poleg tega mi je prodajalec povedal, da tudi želenega pohištva nimajo na zalogi, čeprav sem bil pripravljen tudi počakati. Ves presenečen in jezen sem se še istega dne napotil v Slovenj Gradec, kjer so me ljubeznivo sprejeli in brez težav odobrili kredit ter mi zagotovili nakup želenega pohištva. Odnos do kupcev v Erini Sodobni opremi me seveda močno Uspelo srečanje V nedeljo. 14. septembra, smo mladinci OO ZSMS Vinska gora pripravili že drugo srečanje narodnozabav-nih ansamblov in harmonikarjev. Srečanje je v celoti uspelo v zadovoljstvo tako nastopajočih kot gledalcev. Predstavilo se je precej ansamblov, med njimi: Mavrica iz Ptuja, ansambel Marjana Lipovška iz Vojnika, trio JUS iz Podkraja pri Titovem Velenju, ansambla Pavri in Dežurni iz Titovega Velenja in drugi. Tudi odziv harmonikarjev je bil velik. Mlada harmonikarja Robi Goter iz Šentilja in Marjan Lipovšek iz Vojnika pa sta dokazala, da vedno bolj popularna »frajtonerica« še ne bo izumrla. Prireditev sta uspešno vodila Vlasta Sovine in Drago Kolar. OO ZSMS Vinska gora se ob tej priložnosti zahvaljuje DO Gorenje, Radiu Velenje in razglasni postaji RLV za'izkazano pomoč pri organizaciji. Razšli smo se z željo, da se naslednje leto spet srečamo. DRAGO KOLAR preseneča. Poleg tega pa tudi to, da hoče prodajalec kupca prepričati o nakupu pohištva, ki mu ni všeč, oziroma niti ne ustreza prostoru, v katerega ga želiš postaviti. Vlado Vrhovšek Završe 5 Mislinja 13. Mala Napotnikova kolonija V les vdahnili življenje V petek zjutraj so se v Zavodnjah nad Šoštanjem, v hribovski vasici, kjer je ustvarjal umetnik Ivan Napotnik, znova oglasila kiparska dleta in kladiva. Učenci vseh osnovnih šol velenjske občine, pridružili pa so se jim tudi učenci osnovne šole Radlje ob Dravi ter Podvelka, so se zbrali na dvodnevni, trinajsti Mali Napotnikovi kiparski koloniji, ki jo vsako leto organizira občinska zveza prijateljev mladine Velenje v spomin na kiparja Ivana Napotnika. Seveda pa je kiparska kolonija dobra priložnost, da se učenci spoznajo s kiparjenjem, navežejo nova znanstva. Dva dni so oblikovali les in se izkazali kot pravi mojstri. Ob ogledu razstave njihovih izdelkov, ki so jo pripravili ob zaključku srečanja, je marsikoga zanimalo, da bi imel takšno leseno skulpturo doma. Les je zaživel, saj so znali mladi »mojstri« ob pomoči svojih mentorjev, vanj vdihniti življenje. Izdelke si je na osnovni šoli v Zavodnjah še mogoče ogledati. Tam imajo namreč galerijo doslej izdelanih kipcev oziroma skulptur vseh trinajstih Malih Napotnikovih kiparskih kolonij. Tudi ob tokratnem srečanju v Zavodnjah lahko rečemo, da je dobro uspelo. Učenci so se ob pomoči mentorjev izkazali. Pokazali so se kot pravi mojstri. Dva dni so trdo delali in uspeli. Uspeli tako kot pri rednem pouku v razredu prav gotovo ne bi. To pa je vedno znova dokaz, da so takšne kolonije oziroma srečanja, kakorkoli pač jih že poimenujemo nadvse dobrodošla. Učence bogatijo, vnašajo v njih nova znanja in spoznanja in tudi nova znanstva. Res je, da terja organizacija takšnih srečanj mnogo dodatnih naporov pedagoških delavcev. Pa tudi ti odhajajo s takšnih srečanj nadvse zadovoljni. (mz, vos) REDNI KINO VELENJE Četrtek, 2. 10. ob 18. in 20. uri in petek, 3. 10. ob 18. in 20. uri KRISTINA - ameriški, triler. Podnaslov filma je tudi MORILSKI AVTO in je delo znanega režiserja grozljivk Johna Carpenteria. Tokrat se avto spremeni v živo osebo in ima vse lastnosti prejšnjega lastnika, vojnega veterana. Avto kupi plah fant, ki pa lastnosti avtomobila izkoristi za zastraho-vanje okolice. Film se odlikuje tudi po izrednem humorju. Petek, 3. 10. ob 10. uri IZGANJALCI DUHOV - ameriški, komedija. V gl. vi.: Bill Murray Film je izredna komedija o fantih, ki so izgubili delo na univerzi in se odločili, da bodo osnovali privatno podjetje za izganjanje duhov, ki se vie bolj pojavljajo v New Yorku. Film je poznan tudi po pri nas zelo popularni glasbi z istoimenim naslovom (Ghostbusters). Film je najbolj gledana komedija vseh časov in eden od šest najbolj komercialnih filmov vseh časov. Sobota "in nedelja, 4., 5. 10. ob 18. in 20. uri IZGANJALCI DUHOV — ameriški, komedija. Nedelja, 5. 10. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - NORE DIRKE TOMA IN JERIJA — risanka. Ponedeljek, 6. 10. ob 18. in 20. uri POLETJE V ŠKOLJKI -domači, mladinski. Nadomeščanje odpadle predstave v ponedeljek, 29. 9. v Domu kulture! Torek, 7. 10. ob 18. in 20. uri TIFFANY — nemški, erotski. Sreda, 8. 10. ob 10., 18. in 20. uri ZA SREČO JE POTREBNO TROJE - domači. V gl. vi.: Miki Manojlovič. FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 6. 10. ob 20. uri ZA SREČO JE POTREBNO TROJE - domači. V gl. vi.: Miki Manojlovič, Mira Furlan, Bogdan Diklič. Režiser: Rajko Grlič. »Zlata Arena« za scenografijo. Nedelja, 5. 10. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - NORE DIRKE TOMA IN JERIJA — ameriški, risanka. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 4. 10. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - NORE DIRKE TOMA IN JERIJA — ameriški, risanka. Sobota, 4. 10. ob 18. uri CESARICA KATARINA IN NJE- NI LJUBIMCI — nemški, erot-ski. Nedelja, 5. 10. ob 18. in 20. uri KRISTINA - ameriški, triler. Ponedeljek, 6. 10. ob 17.30 in 19.30! IZGANJALCI DUHOV — ameriški, komedija. Sreda, 8. 10. ob 19.30 uri TIFFANY — nemški, erotski. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 3. 10. ob 20. uri IZGANJALCI DUHOV — ameriški, komedija. Nedelja, 5. 10. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA - NORE DIRKE TOMA IN JERIJA — ameriški, risanka. Torek, 7. 10. ob 20. uri CESARICA KATARINA IN NJENI LJUBIMCI - nemški, erotski. KINO BRASLOVČE Nedelja, 5. 10. ob 19. uri MODRA STRELA - ameriški, akcijski. Sreda, 8. 10. ob 20. uri KRISTINA — ameriški, triler. Dnevi otroškega filma Pred dnevi se je končala filmsko-vzgojna akcija namenjena vsem osnovnošolcem v občini Velenje. Prvi teden so si učenci od prvega do tretjega razreda ogledali prikupne ruske risanke o volku in zajčku, ki so jih sprejeli zelo prisrčno in z navdušenjem. Naslednji teden pa so si učenci od četrtega do osmega razreda ogledali med mladino zelo popularen slovenski mladinski film POLETJE V ŠKOLJKI: Vse otroke smo tudi povabili, da v svojih risbah upodobijo junake s filma, ki so ga videli. Risbe bomo razstavili v avli Rednega kina. Tako bomo vsi skupaj še bolj svečano proslavili tako dneve otroškega filma kot prihajajoči TEDEN OTROKA, za katerega vam, otroci, KINO VELENJE iskreno čestita. Dnevi otroškega filma so potekali v organizaciji KINA Velenje in v sodelovanju s pedagoško službo VIZ Velenje, ter pod pokroviteljstvom Kulturne skupnosti Velenje. 10. stran * PRAZNIK OBČINE VELENJE titovo velenje * 2. oktobra 1986 VISOKA USPOSOBLJENOST IN SAMOSTOJEN NASTOP PRAV JE, DA UVODOMA ZAPIŠEMO, DA JE GIP »VEGRAD« TITOVO VELENJE GLAVNI NOSILEC GRADBENE DEJAVNOSTI V OBČINI VELENJE, NAŠE IZKUŠNJE, STROKOVNOST IN KVALITETA PA NAS UVRŠČA V SAM VRH JUGOSLOVANSKEGA GRADBENIŠTVA. Nai delovni kolektiv izvaja: — vse vrste visokih in nizkih gradenj v klasičnih in industrializiranih tehnologijah gradnje; — stanovanjsko izgradnjo posameznih objektov in sosesk v sistemu usmerjene stanovanjske izgradnje in po proizvodnem programu; — industrijske, kmetijske in druge dvoranske objekte v prefabriciranih sistemih Vemont in Ve-lak; — šole, vrtce, domove in upravne objekte v sistemu prostorske celične gradnje DOM 101; — hotelske in zdraviliške objekte z infrastrukturo; — vse vrste zaključnih del: — projektiranje vseh vrst objektov (visokograd-nje) v lastni tehnologiji in po želji naročnika; — dela po sistemu »kompleksni inženiring«; — know-how za tovarne prefabriciranih elementov in betonske galanterije. Vsa dela izvajamo na celotnem ozemlju SFRJ in v tujini (dežele Evrope in Bližnjega vzhoda). < GIP VEGRAD TITOVO VELENJE l " ■ ■ ' ■ ! .< 1 " s» 1 ^ • Ob 8. oktobru — i Velenje delavci vsem delovnim V: • nom, našim — investitorjem pa S delovnih uspehov. čestitamo m obča- m I wkmmmi^Sk'é :..... ■ veliko si • Ki ÜI S » Nuni kovinotehna kovinotehna kovino Vaš poslovni partner doma in v tujini Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo za njihov praznik — 8. oktober! Nemogoče je mogoče kovinotehna kovinotehna kovinotehna KOM PAS JUGOSLAVIJA Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje! POSLOVNA ENOTA »TURIZEM« Šaleška ulica 2, Titovo Velenje, Telefon: 854-593 in POSLOVNA ENOTA »RENT-A-CAR« stari trg 36 a Titovo Velenje, Telefon: 855-552 KOMPASOVA ZIMA 86-87 JESEN-ZIMA-POMLAD 86-87 OBA PROGRAMA ŽE V PRODAJI — organizacija izletov za zaključene skupine — OO Sindikata in maturante — obiski strokovnih sejmov — letalske vozovnice — Rent-a-car koimpas jugoslavija - poslovni enoti »turizem« in »reent-a-car« Trrrovo velenje iskreno čestitata vsem delovnim uujdem in občanom občine velenje ob 8. oktobru njiiihovemu prazniku! Ob tej priliki iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje! Rudarsko elektroenergetski kombinat n. o. sol. o.. Velenje REK - DS Družbeni standard s svojimi enotami: — Jezero — Delavski klub — Vila Široko — Obrat družbene prehrane — Fiesa — Crikvenica Cenjene goste obveščamo, da bomo konec meseca oktobra 1986 v hotelu Paka odprli BREZCARINSKO PRODAJALNO - »DUTY FREE SHOP« z bogato izbiro atraktivnih proizvodov domačih in tujih proizvajalcev. čestita vsem lelovnim ljudem občine Velenje ob PraZžell ln jim Se mnogo delovnih uspehov. tozd Konfekcija Šoštanj tozd Konfekcija Mozirje Delovna skupnost skupnih služb PRAZNIK OBČINE VELENJE naS CaS ★ gtran 11 GOSTINSTVO PAKA, p. o. Titovo Velenje, Rudarska 1 2. oktobra 1986 * titovo velenje 12. stran ★ nas čas PRAZNIK OBČINE VELENJE __titov° velen'e * 2 oktobra 1986 U mkóL DO za komunalno in stanovanjsko oskrbo Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ter našim uporabnikom iskreno čestitamo ob 8. oktobru! Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b ©OBRTNO ZDRUŽENJE TITOVO VELENJE V imenu vseh svojih članov — samostojnih obrtnikov čestita vsem organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje! Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica Titovo Velenje v Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo za 8. oktober — praznik občine Velenje in jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag in pridobitev! mladinska knjiga n soi o. I m tozd knjigarne in papirnice ljubljana TITOVO VELENJE Čestitamo delovnim ljudem in občanom občine velenje za njihov praznik - 8. oktober! zavarovalna skupnost triglav OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. sol. o. - 63001 Celje Ulica XIV. divizije 4, 63001 Celje Priporočamo se za sklepanje različnih oblik zavarovanja, ki nudijo skleniteljem popolno gospodarsko varnost! Svoje usluge nudi zavarovalna skupnost TRIGLAV — Območna skupnost Celje na sedežu DELOVNE SKUPNOSTI v Celju ter prek krajevnih predstavništev: TITOVO VELENJE, ŽALEC, MOZIRJE, ŠMARJE PRI JELŠAH, LAŠKO, ŠENTJUR PRI CELJU, SLOVENSKE KONJICE ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV - OBMOČNA SKUPNOST CELJE ISKRENO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE ZA NJIHOV PRAZNIK - 8. OKTOBER! PREKORŠEK TATJANA MESNICA - DELI-KATESA Kardeljev trg Titovo Velenje Iskreno čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob njihovem prazniku — 8. oktobru! PETROL PETROL PETROL LJUBLJANA DO TRGOVINA TOZD TRGOVINA NA DROBNO Mariborska 91 CELJE Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — občinski praznik! Esa INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ USTANOVLJENA LETA 1788 Proizvajamo: — vegetabilno strojeno usnje — oblačilni velur in podloge iz svinjskih kož — krom strojeno usnje — govejo gornje usnje, boks — zaščitna sredstva NOVO! — proizvodnja sedežnega pohištva v kombinaciji les-usnje Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo za praznik občine Velenje — 8. oktober! 2. oktobra 1986 * titovo velenje PRAZNIK OBČINE VELENJE nascas*stran13 MOŠKI, TO NI ZA VAS! Na Kardeljevi ploščadi v TITOVEM VELENJU nama cestita ob občinskem prazniku vM d»* H """T 8. oktobra v veleblagovnici nama v Titovem Velenju — priložnost za ugoden nakup — velika izbira izdelkov za dom in družino — ugodne cene — popusti i Vabi nama — hiša dobrega nakupa! t Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek-Luka Titovo Velenje rek DO RUDNIK LIGNITA VELENJE tozd Jama Preloge tozd Jama Pesje tozd Jama Škale tozd Jamska mehanizacija tozd Jamski transport tozd Jamske gradnje tozd Priprave tozd Klasirnica tozd Zunanja dejavnost tozd Gradbena dejavnost tozd Mizarska dejavnost tozd Izobraževanje delovna skupnost Zračenje delovna skupnost Kopalnica delovna skupnost Skupnih služb DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ tozd TEŠ / tozd TEŠ II tozd Vzdrževanje tozd Inženiring delovna skupnost Družbena prehrana delovna skupnost Skupnih služb DO ELEKTROSTROJNA OPREMA tozd Strojni obrati tozd Elektro obrati tozd Vodovodno-toplovodni obrati tozd Krovsko-ključavničarski obrati delovna skupnost Skupnih služb DO SIPAK tozd Plastični izdelki tozd Kovinski izdelki in galanterija delovna skupnost Skupnih služb DO AVTOPREVOZNIŠTVO iN SERVISI DO TISKARNA delovna skupnost Družbeni standard delovna skupnost Zavarovanje delovna skupnost Skupnih služb Sil V Mislili®. ■f-.;-, -...'V ^ ' Velenje Ob 8. oktobru čestitamo vsem deli občanom občine Velenje Družbeno politične organizacije in samoupravni organi Rudarsko-elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek-Luka Titovo Velenje. » - iSlIIIBOT mm ■■■HB ••• mm 14.stran »nag CSS PRAZNIK OBČINE VELENJE "ovo velenje * 2. oktobra 1986 /ÌQ ljubljanska banka Temeljna banka Velenje Ob prazniku občine Velenje čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje! KROVSKO KLEPARSKA KLJUČAVNIČARSKA DELA KROVSKO KLEPARSKA KLJUČAVNIČARSKA DELA •n raoßiK I TITOVO VELENJE Vsem obiskovalcem kinopredstav v Titovem Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki in Braslovčah ter vsem drugim ) delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob prazni-I ku občine Vélenje — 8. oktobru ! Franc Sever—Anton Celjska 6i, Štangler 63320 Titovo Velenje Telefon: 063/858-536 in 858-521 SPLOŠNO KLEPAR-STVO JOŽE ŠTANGLER Kosovelova 20, 63320 Titovo Velenje Telefon: 853-917 Ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje iskreno čestitam vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje! Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitava ob njihovem prazniku — 8. oktobru! KROVSKO KLEPARSKA KLJUČAVNIČARSKA DELA KROVSKO KLEPARSKA KLJUČAVNIČARSKA DELA *ULcÄ reža Ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru iskreno čestitamo vsem prebivalcem Šaleške doline, še posebej obiskovalcem kulturnih prireditev, ki jih prireja KULTURNI CENTER Ivan Napotnik Velenje! m 2. oktobra 1986 * titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC _nas cas » stran 15 Četrtek, 2. oktobra - mi RAN PETEK, 3. oktobra - evald SOBOTA, 4. oktobra - frančišek NEDELJA, 5. oktobra - mar cel PONEDELJEK, 6. oktobra -BRUNO TOREK, 7. oktobra - dan topništva SREDA, 8. oktobra - PELAGI-JA MALi OGLAS/ KOMBI VW, letnik 1969, neregistriran proda Šaleški alpinistični odsek. Ogled in informacije pri Kukovec Dušanu, Veljka Vlahoviča 42 telefon 857-315. PRODAM JABOLKA ZA OZIMNICO ALI PREDELAVO. Informacije po telefonu 858-675, zvečer. PRODAM DOBRO OHRANJEN TOMOS AVTOMATIK, dodatno opremeljen. Tomaž Jan-žovnik, Veljka Vlahoviča 32, telefon 85-441. PRODAM BARVNI TV ELEKTRONIK GORENJE. Telefon 858—581 popoldne. PRODAM KRAVO SEKO S TELETOM ALI BREZ in avto prikolico novo. Telefon 858-769. PRODAM R-4, letnik 1975, dobro ohranjen, registriran do aprila 1987, za cca 320.000 din. Telefon 855-975. PRODAM POLTOVORNJAK TAM 2001. Telefon 856-222. PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1978, obnovljen. FAHRUDIN SOFTIČ, Jenkova 11, Titovo Velenje. PRODAM HARMONIKO, FRAJTONARICO, skoraj nerabljeno in Renault 6, tudi po delih. Kličite po telefonu 888-160, po 20. uri. Martin Janžovnik, Ar-nače 6, Šentilj. GLOBOK, ZELO OHRANJEN, OTROŠKI VOZIČEK »Tribuna«, prodamo. Telefon 854-129. CENTER SREDNJIH ŠOL n. sol. o. Titovo Velenje TOZD SREDNJA RUDARSKA ŠOLA »RŠC» n. sol. o. Svet TOZD Srednje rudarske šole »RŠC« razpisuje prosta dela in naloge: RAVNATELJA TOZD SREDNJE RUDARSKE ŠOLE »RŠC« Za ravnatelja TOZD se poleg z zakonom določenih splošnih pogojev zahtevajo še naslednji posebni pogoji: — visoka strokovna izobrazba, — pedagoška izobrazba in strokovni izpit, — 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu, — vzorno moralno in politično delo in — da je kandidat doslej izkazal visoko kvaliteto, uspešnost in inventivnost, če je opravljal vodilno ali vodstveno delo. Pri izbiri za ravnatelja šole bo komisija upoštevala predložen program razvoja temeljne organizacije. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Nastop dela je možen takoj oz. po dogovoru. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Center srednjih šol, TOZD Srednja rudarska šola, Trg mladosti 5, Titovo Velenje z oznako »za razpisno komisijo«. O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Srečno! ZAPOSLIM DELAVCA ZA DELO NA TERENU. Pogoji -vozniško dovoljenje B kategorije. Možnost zaslužka do 250.000 din. Čistilni servis Lojze Herna-us, Veljka Vlahoviča 7, Titovo Velenje, telefon 856—882. LADO 1600, ietnik 1979, prodam. Telefon 856-151, interna 66, dopoldan. PRODAM DVE KOZI. Informacije po telefonu 888-202 — ves dan. PRODAM PIANINO LINA, star 1 leto. Informacije 858-937. UGODNO PRODAM SEDEŽNO GARNITURO IN PRALNI STROJ. Informacije po telefonu 853-321 interna 663. UGODNO PRODAM GLOBOK IN ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 856-682. DEKLE, ZAPOSLENA, NEKADILKA, išče sobo v Slovenj Gradcu, v Titovem Velenju ali okolici. Naslov v uredništvu. JABOLKA NA DREVJU ZA OZIMNICO IN PREŠANJE ugodno prodam, blizu dobre ceste. Naslov v uredništvu. JABOLKA ZA OZIMNICO ALI PREDELAVO PRODAM, ugodno. Alojz Pižorn, Andraž 20, Polzela. PRODAM LESENA GARAŽNA VRATA. dimenzija 250//200 cm, malo rabljena. Jože Berlinger, Efenkova 17, Titovo Velenje. OSEBNI AVTO, ZASTAVA 101 comfort, delno karamboliran, udogno prodam. Letnik 1981, ga-ražiran. Franc Hudomal, Ravne 181, Šoštanj telefon 881-390. MOŠKI IN ŽENSKA IŠČETA SOBO V TITOVEM VELENJU. Telefon 857-766. PRODAM JABOLKA ZA STISKANJE po 20 din za kg in jabolka za ozimnico po 50 din za kg. Šibanc, Spodnja Črnova, telefon 857-219. ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE blizu Titovega Velenja in ročni dro-bilec sadja prodam. Nalov v upravi lista. JABOLKA ZA OZIMNICO IN PREŠANJE PRODAMO. (Po 30 in 50 din za kg). Martin Dermol, Lokovica 34, Šoštanj. UGODNO PRODAMO MALO RABLJENO tri etažno slaščičarsko peč. .vzgojnovarstveni zavod šoštanj. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, ome, babice Marije Mici-Grebenšek rojena 8. 12. 1909 iz Titovega Velenja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornikoma tovarišema Semetu in Stropniku, prav tako tudi Rudarski godbi in pevcem Kud Lipa Konovo za odigrane in odpete žalostinke. Žalujoči: sin Tone z ženo Silvo, vnuk Sašo ter Robi z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata Miha Polha se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, mu darovali cvetje in ga spremljali na njegovi poslednji poti. Enako se zahvaljujemo delavcem DO RLV, VEKOS, Obrtnega združenja in Gorenje Servis. Posebno zahvalo izrekamo častni straži, govornikom, rudarski godbi, društvu upokojencev in njegovim prijateljem pevcem. Žalujoči : žena Anica, hčerki in sinovi z družinami. 1 HA SILAŽNE KORUZE na njivi v Mislinji prodam. Telefon 853-583. UGODNO PRODAM otroško posteljo z jogijem, globok voziček, stajico ter garderobno pohištvo za predsobo. Ogled, Veljka Vlahoviča 51, Titovo Velenje, stanovanje št. 7. PRODAM PRIKOLICO ZA TRI OSEBE in sto literski akvarij ter akvarijske ribice — mečke, črne molije, ostriže itd. Pavla Le-dinek, Veljka Vlahoviča 55, Titovo Velenje. V NAJEM VZAMEM MANJŠE STANOVANJE ALI GARSONJERO. Ponudbe sporočite po telefonu 881-060, popoldan. PRODAM DEVET MESECEV BREJO KRAVO. Jan Franc, Škale 61. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1977, december. Telefon 881-501. UGODNO PRODAM PONY KOLO. Informacije po telefonu 857-399. UGODNO PRODAM KUHINJSKE ELEMENTE, kombiniran štedilnik, (4plin, 2 elektrika) in električni bojlèr (10 litrov), telefon 062-845-348, po 20. uri. POCENI PRODAM KARAM-BOLIRANO KATRCO. Informacije pri Ivici Šemenc, Prihova 58, telefon 063-831-198 od 13. do 15. ure ter od 19. do 21. ure ali osebno. PRODAM VIKEND V RAZ-BORCI PRI DOLŽAH. Informacije, Bukovska vas 2, Šentjanž pri Dravogradu. REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLIM DEKLE, ki ima veselje do dela v gostinstvu. Bife Emil Lenart, Kokarje 1. Informacije po telefonu (063) 831-069 od 12. do 18. ure, ali osebno od 12. do 20. ure. UGODNO PRODAM PRIKOLICO primerno za 126 P, ali zamenjam za večjo. Telefon (063) 831-086, dopoldne. PRODAM OSEBNI AVTO R-12 in video recorder znamke Philips. Telefon 858-696, zvečer. PRODAM TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, številka 732, informacije po telefonu 82-404, po 20. uri. FIAT 126 P, letnik 1982, prodam. Telefon 854-013. MATIČNI URAD VELENJE POROKE: Bogdan Logar, roj. 1963, uslužbenec iz Titovega Velenja in Renata Valenci, roj. 1964, uslužbenka iz Titovega Velenja; Robert Veler, roj. 1964, konf. modelar iz Titovega Velenja in Jožica Škoflek, roj. 1968, prodajalka iz Titovega Velenja; Boris Vedlin, roj. 1953, vodja prodaje iz Maribora in Blanka Dravšnik, roj. 1963, trg. poslovodja iz Maribora; Mirko Ružič, roj. 1963, delavec iz Titovega Velenja in Nevenka Pavič, roj. 1963, delavka iz Titovega Velenja; Božidar Kocman, roj. 1963, viličarist iz Pake pri Velenju in Tatjana Aberšek, roj. 1966, kmetovalka iz Pake pri Velenju. dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 4. in 5. oktobra 1986 — dr. Vesna Pupič, Kidričeva 17, Titovo Velenje; Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 3. do 10. oktobra 1986 — Milan Matko, dipl. vet., Topolšica 15, telefon 891-166. ■ PLAVAJOČE SMETIŠČE — Nekako tako bi lah-i ko imenovali reko Pako z vsemi odvrženimi predmeti in w , odvečno šaro, ki se pozibava v njeni strugi. Ker je Paka speljana skozi Titovo Velenje, je za vse tiste brezbrižneže, ki jim je malo mar za čisto okolje in zlasti za ohranitev naših voda, najlažje in najbližje vreči smeti v njeno strugo. Žal teh, ki počenjajo to sramotno dejanje, ponavadi ne odkrijemo, ali jih nočemo. Tudi naš posnetek, napravljen te dni, zgovorno priča, kako se je nekdo z »lahkoto« znebil kavča. (b. m.) ^j«iiii«hiiiiiiiii vi 11 f i n 1111 ii iiiitiaaHHS 111111 r m 1111 ■itniitiaMMaiiaiiiri^ i KOZMETIČNI ! I ATELJE § = »MIRJANA SOŠlC« = Kardeljev trg 10, Titovo Velenje = = telefon 853-569 = = Ali imate težave z odvečnimi kilogrami in celulitom? Da bi vam S rs pomagali, smo v našem salonu kupili nov in preizkušen aparat S CELUTRON, ki zanesljivo odpravlja celulit in posledice shujše- Ér = valnih kur. _ = Informacije in naročila sprejemamo osebno, ali po telefonu. = — Vsem delovnim B iskreno čestitamo S lenje. ljudem in občanom občine Velenje S b ob 8. oktobru — prazniku občine Ve- S illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIllllllllllllllllllIll 5 VTIRElin MONTAŽNA GRADNJA »SMREKA« Gornji grad p. o. Po sklepu delavskega sveta z dne 27. 8.1986 so ostale nepo-deljene naslednje kadrovske štipendije: Poklic, oz. program Število prostih štipendij lil. stopnja — lesar 1 III. stopnja — lesar — Žagar 4 III. stopnja — tesar 2 IV. stopnja — tesar 2 IV. stopnja — lesar 2 VII. stopnja — dipl. ing. gradb. 1 Prijava za štipendijo mora vsebovati: — izpolnjen obr. DSZ — SPN 1 — potrdilo o vpisu v šolo — overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višje-šolske ali visokošolske OZD o opravljenih izpitih — potrdilo v skupnem gospodinjstvu — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu, navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov, če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1985. Rok prijave: 8 dni po objavi. Ob tebi in s teboj bili kraljevsko smo bogati. ljubezen poosebljal si in varnost, moč, A kar zaspal si v smrt kot trudni cvet pod noč, te naša bolečina povprašuje; »Zakaj odšel si, ati?« (Ada Škerl) ZAHVALA Ne moremo dojeti krute resnice, da nas je za vedno zapustil naš dragi Janko Türk iz Metleč 35 v Šoštanju Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sodelavcem REK DO ESO, tozd JELKA Šoštanj, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč in darovano cvetje. Zahvaljujemo se govornikom za poslovilne besede, pevcem, godbi in g. župniku za opravljen obred. Hvala za izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k preranemu počitku. VSI NJEGOVI t. Med mesti, ki nosijo ime tovariša Tita, so stkane trdne vezi med katere sodijo aktivnosti na najrazličnejših področjih. Sem sodijo tudi avto-moto društva s svojimi srečanji in tekmovanji. Tako je društvo iz Titovega Drvarja 26. in 27. septembra pripravilo avto-rally mest s Titovim imenom. Na njem je sodelovalo kar pet ekip iz Titovega Velenja, ekipo pa sestavljata po dve ženski in moški posadki. Velenjski tekmovalci so se izkazali več kot odlično, saj so v ekipni razvrstitvi osvojili prvo mesto in z njim velik pokal skupščine občine Titov Drvar. Pri posameznikih sta zmagala Vlado Detela in Zdenka Kavšek, ki je bi- Invalidski šport Velenjski invalidi so za uvod v prireditve ob letošnjem občinskem prazniku pripravili že 14. avto-rally, na katerem se invalidi vsako leto prei-skušajo v pravilni in predpisani ter spretnostni vožnji, obenem pa se pomerijo še v metanju pikada, streljanju z zračno puško in v kegljanju. Tudi letos je bil rally speljan skozi kraje naše občine, prvič pa so tekmovalci vozili skozi krajevno skupnost Šmartno ob Paki, se ob vznožju Gore Oljke ter skozi Lokovico in Pesje pripeljali do središča mesta in od tam na Trebe-liško kjer so sklenili 20 kilometrov dolgo vožnjo. Nastopilo je kar 18 štiričlanskih ekip, med njimi tudi ekipi madžarskih mest Szolnoka in Debre-cena. Zmagala je ekipa aktiva društva invalidov Gorenja, pred aktivom EKA in RLV. Še rezultati ostalih tekmovanj. Streljanje z zračno puško: I. Franc Pun-cer, 2. Franc Oštir, 3. Marjan Kos: pi-kado: 1. Ferdo Komljenovič, 2. Franc Sevčnikar, 3. Franc Hribernik-kegljanje: I. Daniel Cigler, 2. Jože Šalej, 3. Ivan Špegel; spretnostna vožnja: 1. ZRAČNICO JE RAZNESLO Avtoprevoznik Franc Sovič je, 22. septembra, nekaj po 14. uri, polnil zračnico. Pri tem jo je razneslo in mu vrglo v glavo obroč kolesa. Dobil je hude telesne poškodbe. ZBIL GA JE NA PREHODU ZA PEŠCE. Na Tomšičevi cesti v Titovem Velenju je zbil 25. septembra la druga v skupni uvrstitvi, Jožica Mally je bila skupno šesta, Peter Kavšek pa tretji v razredu do 1.200 kubičnih centimetrov. Drugouvrščeni tekmovalci Titovega Užica so zaostali le z i 4 točke, tekmovanje je bilo odlično pripravljeno, udeleženci pa so se pomerili v znanju cestno-prometnih predpisov, v spretnost:»! vožnji, dvakrat v izpitu točnosti, / streljanju z zračno puško in v meta lju bombe. Po končanem tekmovanju so se predstavniki Titovih mest na posvetu med drugim dogovorili, da bo prihodnje tekmovanje pripravil Titov Vrbas, leta 1988 pa bo gostitelj tega tekmovanja Titovo Velenje. Ivan riapiuiniK. z. Jani Horvat, 3. Alojz Hüll. Pokrovitelj tekmovanja je bila delovna organizacija ESO. MEDNARODNI USPEH Pretekli teden so športniki velenjskega društva invalidov gostili invalide madžarskih mest Szolnoka in De-brecena. Srečanje so izkoristili tudi za dvoboje v šahu, streljanju z zračno puško in v namiznem tenisu. Kljub temu, da so imeli gostje v svojih vrstah priznane tekmovalce, saj sta dva njihova predstavnika tekmovala v madžarski ekipi, ki je na evropskem prvenstvu osvojila drugo mesto v namiznem tenisu, so v vseh treh disciplinah slavili domačini. Rezultati — šah: Velenje:Szol-nok—Debrecen 3:1, za ekipo Velenja sta nastopila Čeličkovič in Hudej; streljanje z zračno puško: Velenje I :Szolnok 613:372, Velenje II debrecen 589:387, nastopili pa so Peter Jovanovič, Dragutin Šafarič, Jože Koren, Janez Švajger, Stanko Bek, Janez Emeršič, Anton Mišja in Jurij Ko-stric: namizni tenis: Velenje: Szol-nok—Debrecen 5:2, igrali pa so Jože Kastelic, Edvard Centrih in Tone Tratnik. ,trjh voznik osebnega avtomobila Tomo Marinovič, pešca Bernarda Vratanarja. Ta je dobil pri trčenju telesne poškodbe. TATVINA SENČNIKOV Neznanec je odnesel, 27. septembra, dva senčnika izpred gostišča Kotnik. Vredna sta okoli 40 tisoč dinarjev. PADEL Z OKNA Z okna stanovanja Marka Razpotnika na Tomšičevi 47 v Rajka Aravsa Prejšnjo soboto so v Topolšici in Šoštanju odigrali odbojkarska turnirja za moške in ženske. Turnirja sta bila posvečena tragično preminulemu igralcu Rajku Aravsu-Roletu. Nastopilo je pet moških in tri ženske ekipe. Oba prehodna pokala sta letos zasluženo ostala v Topolšici, saj so odboj-karji Topolšice in odbojkarice Kaju-ha Topolšice pokazale najborbenejšo in najboljšo igro. Lanskoletna zmagovalca OK Šempeter — moški in OK Mislinja — ženske sta osvojila drugi mesti. Turnir so odlično organizirali OK Topolšica in starši preminulega igralca, ki so se vsem udeležencem toplo zahvalili za sodelovanje. Vse tekme so sodili Vitanc, Žabkar, Venek, Ošlovnik in Bojadžijevski. Rezultati — moški: Šempeter— Braslovče 2:0, Granit—Mežica 2:0, Topolšica—Granit 2:1, Mežica—Topolšica 0:2, Topolšica—Šempeter 2:0. Ženske: Paloma III—Mislinja 0:2, Kajuh—Mislinja 2:0, Kajuh—Palo-ma III 2:0. D. Menih Titovem Velenju je nekaj pred 14. uro, v nedeljo, 28. septembra, padel enaintridesetletni Drago Kristan z Efenkove ceste v Titovem Velenju. Med proslavljanjem je sedel na okensko polico in padel v globino dobrih sedmih metrov. Pri tem se je hudo telesno poškodoval. ZAPELJAL S CESTE 27. septembra je zapeljal s ceste v Škalah voznik osebnega avtomobila CE 182 218 Danilo Ur-bančič. Na srečo je dobil pri tem le nekaj prask. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR 24. septembra je Ramiz I. pretepel Emino G. Potrebna ji je bila zdravniška pomoč. 25. septembra je Boban H. v zasebnem stanovanju razgrajal in motil sostanovalce. Miličniki so ga prepeljali v prostor za pridržanje, kjer je ostal do istreznitve. soueiovai iuai pri arugem zadetku domačih, saj je iz kota podal Golaču, ki je z lepim strelom z glavo gostiteljem zagotovil zasluženo vodstvo. Še sredi prvega polčasa so mladinci Usnajrja z lepim strelom Laha povišali svoje vodstvo na 3:1, gostom pa je pred odmorom uspelo izzid znižati na 3:2. V nadaljevanju so bili domačini v veliki premoči, ki pa so jo kronali šele pred koncem srečanja z lepim zadetkom Pevni-ka. Smučarski skoki Na 14. mednarodnem tekmovanju za pokal Elektrotehne na veliki plastični skakalnici na ljubljanskem Moste-cu so nastopili tudi velenjski skakalci in v nekoliko okrnjeni konkurenci dosegli solidne rezultate. Izkazal se je Mihelič pri članih z drugim mestoi<; ki je najprej s 63,5 metra izenačil rekord skakalnice, v drugi seriji pa je rekord pomaknil na 65 metrov zmagovalec tekme Zupanič iz ljubljanske Ilirije. Pri mladincih sta Pušnik in Pogorelčnik dosegla 6. in 7. mesto. V Mislinji je bilo tekmovanje za regijski pokal za pionirje. Pri pionirjih C je bil Kadliček drugi, Satler osmi in Ograjenšek deseti, pri pionirjih B pa je med 46 tekmovalci Ka.igaro osvojil četrto, Lipičnik osmo in lršič enajsto mesto. Šoštanjski upi peti Na rokometni prireditvi »Igramo rokomet« v celjski dvorani Golovec je nastopilo 16 pionirskih ekip iz vse Slovenije. V finalnem srečanju so Slovenjgrad-čani premagali domačine, dobro eto mesto pa osvojili pionirji iz oštanja. To ni novi Ena zmaga, dve točki, dva zadetka v nasprotnikovi mreži, osem v lastni, to je desedanja bera nogometašev Rudarja v novi prvenstveni sezoni. Slaba, preslaba v primerjavi s tistim, kar so napovedovali in želeli pred začetkom prvenstva. Obljubljali so igro za vrh lestvice in ob morebitni spremembi tekmovalnega KOMENTIRAMO sistema uvrstitev v medrepubliško ligo. Za zdaj lahko o tem le globoko sanjajo. Očitno je, da sedanja enajste-rica »za takšen podvig« ni sposobna. Nasprotno! Z dosedanjo igro, predvsem pa z njihovim odnosom do nje, imajo »rudarji« zelo. malo izgledov, da sploh ostanejo v ligi. Znova moramo ponoviti ugotovitev, da morajo v Rudarju še več pozornosti nameniti mladim igralcem, saj si starejši, zlasti nekateri izmed njih, s svojim odnosom do igre ne zaslužijo, da jih gledamo s tribun. Sami s sabo pa se morajo tudi sprijazniti, da so svoj nogometni zenit že prešli. Če pa že želijo pomagati Rudarju, potem morajo biti povsem drugačni kot so bili na primer na nedeljskem srečanju z enajsterico Kopra. Po tako bledem začetku v novem prvenstvu je razumljivo, da so si v nedeljo zelo želeli zmage. Enako tudi blizu 500 gledalcev. Vendar na silo se zmagati ne da. Gostje so igrali poprečno, in cb Rudar zmagovitem zadetku v zadnjih sekundah srečanja so se veselili kot razposajeni otroci. Po tem lahko sodimo, da zmage niso pričakovali. Ta bi gotovo ostala doma, če bi bili nekateri domači igralci več igrali in se manj prepirali med sabo ter s sodnikom. Ta je bil na njihovo srečo zelo strpen, saj bi bil lahko že v prvem polčasu pokazal rdeči karton Čeliču (enako je menil ob polčasu tudi delegat tekme pa tudi Buškovič si je zaslužil najmanj rumenega. V nedeljo je odšel z igrišča brez kartona, se je pa nekajkrat s svojimi »igralskimi« potezami zelo osmešil. Tudi Čeličje svojo nemoč ali slabo telesno nepripravljenost »nadomeščal« predvsem z nepotrebnimi zahrbtnimi prekrški in nenehnimi »nasveti« sodniku. Za Mi-šetiča pa je že tako značilno, da ima v igri stalne pripombe na sodnike in soigralce. V nedeljo je tej svoji »lepi« lastnosti dodal še pregrobo igro in zaradi dveh takšnih prekrškov je moral predčasno z igrišča. Seveda vseh igralcev ne smemo stresti v isti boben. Povsem drugačen je Oruč, čeprav v nedeljo ni bil tako miren kot sicer, za srčnost pa je treba pohvaliti Oblaka, Jotiča, pa še koga drugega. Ne omenjamo Janeza Hudarina. Iz neznanih razlogov ga sploh ni bilo na srečanje. Na začetku prvenstva so obljubljali nastajanje novega rudarja. To (za zdaj) ni novi Rudar ( vos) Atletika Velenjčani še naprej med najboljšimi Z nedeljskim 3. kolom so atleti sklenili letošnje državno moštveno prvenstvo. Na tekmovanju v Celju so se s presenetljivo dobrimi rezultati izkazali velenjski atleti, ki so v Celju osvojili 5. mesto, v skupnem seštevku pa šesto in se s tem obdržali v družbi osmih najboljših jugoslovanskih atletskih moštev. Kljub vsem težavam so torej uspeli uresničiti enega svojih letošnjih pomembnejših ciljev, saj so jih pred zadnjim tekmovanjem mnogi že odpisali. V Celju so se v konkurenci najboljših jugoslovanskih atletov s prvimi mesti izkazali Rugelj na 200 metrov, Zivko na 5.000 metrov in Režek v skoku v daljavo. S tretjimi mesti sta se izkazala Rugelj v teku na 100 metrov in Šikonja v teku na 400 metrov, četrta pa sta bila Hudournik na 3.000 metrov z zaprekami in Malatestinič v metu kladiva. K novemu uspehu velenjskih atletov so s solidnimi uvrstitvami svoje prispevali tudi ostali tekmovalci. Železničar: Velenje 22:18 V drugem kolu tekmovanja v 2. ženski rokometni ligi so velenjske rokometašice gostovale pri Železničarju v Novem Sadu in tudi drugič ostale brez izkupička. Domačinke so zmagale z 22:18, polčas 10:9. Rezultat priča, da so bile gostje v prvem delu domačinkam povsem enakovredne in so nekajkrat celo vodile. V nadaljevanju srečanja pa so Velenjčanke zaigrale povsem zmedeno in razigrane domačinke so v enajstih minutah dosegle sedem zadetkov, gostje pa no benega. Srečanje je bilo s tem odločeno, čeprav so se velenjske rokometašice za tem le zbrale, vendar tako velike prednosti niso uspele nadoknaditi. Rokometašice Velenja se bodo v prihodnjem kolu doma pomerile z ekipo Du-bovca. Srečanje pa bo že v petek, 3. oktobra, ob IS. uri v Rdeči dvorani. Na sre čanju v Novem Sadu sta največ zadetkov dosegli Misaljevičeva 6 in Kričejeva 5. Šoštanj: Črnomelj 32:21 Domači igralci so bili veliko boljši od gostov, ki so jim bili enakovredni le prvih 20 minut, nato pa so Šoštanjčani z odlično igro povsem zlomili njihov odpor. V drugem polčasu so gostje povsem izgubili voljo ob odličnih akcijah gostiteljev, ki so resnično igrali za gledalce. Za dobro igro je treba pohvaliti Ram-šaka, podobno kot na prejšnjih tekmah je bil najbolj učinkovit strelec Medved, izkazala pa sta se tudi mlada Čater in Zolger. V naslednjem kolu se bodo rokometaši Šoštanja sestali v gosteh z ekipo Prul. Zadetke so proti Črnomlju za Šoštanj dosegli: Medved 9, Ramšak 7, Čater in Žolger po 4, Lesjak 3. Strigi in Vrečar po 2, ter Požun I. 40 let Elektre Srečanje generacij V Sloveniji letos slavimo 40 let košarkarske igre. S tem jubilejem se lahko pohvalijo tudi v Šoštanju, saj je bilo to mesto v tistih časih poleg Ljubljane hi Maribora tretje košarkarsko središče v Sloveniji. Že leta 1946 so tudi v Šoštanju na pobudo Matjaža Natka in še nekaterih drugih, Mirana Tavčarja, Julijina Žnidaršiča, igrati košarko in naslednje leto ustanovili Košarkarski klub Šoštanj, predhodnika današnje Elektre. Prve korake te zelo priljubljene igre bodo v Šoštanju obeležili tudi s srečanjem generacij v petek, 10. oktobra. Nekdanji igralci Elektre, ki so pred 40 leti vse do danes igrali, se bodo srečali z Old Boysi Olimpije, ki jo bo vodil naš nekdanji odlični košarkar, kapetan državne reprezentance, ki je v Ljubljani leta 1970 osvojila zlato medaljo, Ivo Daneu, zaigrali pa bodo še tudi nekateri drugi igralci, med njimi Dermastia, Bassin, Žorga, Lemaič, Potočnik. V dresu Elektre pa bodo po dolgih letih spet Natek, Pur, De Costa, Polovšak, Koren, Kristan,... Zanimiva bo tudi predtekma. V njej se bodo v malem nogometu srečali profesorji in doktorji iz fakultete za telesno kulturo v Ljubljani, z nekaterimi domačimi učitelji telesne vzgoje, ki ta šport kot ekipa gojijo pod imenom Trhle veje. Ti učitelji namreč že 10 let imajo stike s profesorji fakultete in je tako seveda najlepša priložnost za strokovna poglabljanja znanja na področju telesne kulture. Avto rally Titovih mest RudanKoper 1:2 Gostje so oba zadetka dosegli v zadnjih trenutkih. Prvega (na posnetku) po lepi akciji Voljča v 45. minuti, ko je Breznikar z nekaj metrov premagal tudi v nedeljo dobrega domačega vratarja Joziča. Velenjčani so izenačili v 65. minuti. Izvajali so prosti strel, gostujoči vratar in sploh gostje so se vse preveč ubadali s postavljanjem živega zidu, igralci Rudarja so hitro izvedli akcijo. Sledilo je odlično preigravanje Salija, žoga pred gostujočega vratarja in Čelič jo je potisnil v mrežo. Kazalo je, da si bosta enajsterici razdelili točki. V predzadnjem napadu pa je Osibov, gostujoči srednji napadalec, dosegel za svoje moštvo zmagoviti zadetek. V naslednjem kolu, upamo, da bomo le videli zmago Rudarja, bo na igrišču ob Jezeru gostovala enajsterica Vozil, ki je trenutno slabša od Velenjčanov, saj je v petih kolih osvojila le eno točko, ima pa tudi najslabše obrambne igralce. Prejeli so kar 18 zadetkov. Elkroj: Integral Olimpija 0:1 Nogometaši Elkroja so pred začetkom tekmovanja v slovenski nogometni ligi obljubljali boj za sredino prvenstvene lestvice in vsaj enakovredno merjenje moči s kandidati za vrh. Oboje so doslej potrdili, žal pa v srečanjih na domačem igrišču proti Slovanu in Olimpiji brez vsakega izkupička, tudi ne izključno po svoji krivdi. To je zlasti pokazalo nedeljsko srečanje z ljubljansko Olimpijo, ki v ničemer ni opravičila svojih visokih ciljev in ugleda, svoje pa je k vsemu prispeval še sodnik. Gostje so pred srečanjem izjavljali, da takoj pristanejo na delitev točk, bali so se grobe igre domačinov, prav s takšno igro pa so pričeli sami. V začetku so bili zares boljši od nekoliko prestrašenih domačinov, ustvarili so si dve lepi priložnosti, povedli pa z enajstmetrovko. Domači vratar je močno streljano žogo sicer odbil, vendar premalo. Le nekaj minut zatem je branilec Olimpije pred svojimi vrati igral z roko,'sodnikova piščalka pa je ostala nema. To je le še okrepilo ostro in živčno igro, v kateri na obeh straneh ni manjkalo prekrškov, niti rumenih kartonov, ki jih je delil, samo navidez, odločni sodnik. V nadaljevanju so ljubljanski nogometaši s svojimi izkušnjami, umirjeno igro in nasprotnimi napadi očitno želeli vsaj ohraniti minimalno vodstvo, vendar v vsem drugem delu niso resno ogrozili domačega vratarja. Ko so vsi pričakovali večji pritisk bolje telesno pripravljenih gostov proti koncu srečanja, seje zgodilo prav obratno. Napadali so domačini, pri tem pa jim je zmanjkalo športne sreče. Petnajst minut pred koncem so zadeli vratnico, le nekaj zatem pa je vratar Irgolič odlično posredoval in preprečil izenačenje. Sodnik je še naprej sodil po svoje in buril duhove na igrišču in okrog njega, rezultat pa se žal ni spremenil. Še nekaj! Zares številni gledalci (2.500), razen s številčnostjo, domačinom niso bili v pravo pomoč. Le kje so dobri stari časi pravega navijanja!? Mladinci Usnjarja pokalni zmagovalci Mladi nogometaši šoštanjskega Usnjarja so dosegli še en relik uspeh. V finalnem pokalnem srečanju za področje Slovenije so premagali vrstnike krahjskega Triglava s 4:2 in se tako ■ ■ ■ ■ uvrstili med osem najboljših mladinskih nogometnih moštev v Jugoslaviji. Gostje so sicer po grobi napaki domače obrambe povedli že takoj na začetku srečanja, vendar je Pevnik takoj zatem, že v 4. minuti, rezultat izenačil z natančnim prostim strelom. Pevnik je Jesenski kros Za pokal ZTK0 in Našega časa Pred dnevi smo zakorakali v jesen. To pa je tudi čas, ko mladi preizkusijo svoje sposobnosti v tekih v naravi. Letošnji kros učencev osnovnih šol občine ter cicibanov iz vzgojnovarstvenih zavodov bo v sredo, 8. oktobra, ob 15. uri, s startom in ciljem v mestnem parku pri kinodvorani. Izvedla ga bosta Zveza telesnokulturnih organizacij občine in velenjski atletski klub. Za ekipno razvrstitev bo organizator upošteval rezultate treh najboljših tekmovalcev, vrstni red za vse ekipno točkovanje pa bodo določili na osnovi seštevka točk posameznih kategorij. Ob enakem številu točk bo imela prednost ekipa z več osvojenimi prvimi mesti po posameznih kategorijah. Seveda pa reprezentanca, ki naprimer v eni od kategorij ne bo imela ekipne razvrstitve, ne bo upoštevana v vseekip-nem tekmovanju. Zmagovalne ekipe v vseekipni razvrstitvi, cicibani — cicibanke, starejši pionirji in pionirke B, mlajši mladinci in mladinke bodo prejeli pokale zveze telesnokulturnih organizacij, pionirji in pionirke pa bodo tekmovali za pokal našega tednika. Tekmovanje v krosu, v sredo, bo izbirno za sestavo občinske reprezentance, ki bo 18. oktobra sodelovala na 21 krosu Dela v Kranju. Organizatorji vabijo odrasle, da skupaj z mladimi preživite sredo popoldan v parku. Sindikalno prvenstvo krosu V sredo popoldan bo, tudi v mestnem parku, občinsko in sindikalno ekipno prvenstvo v krosu za moške in ženske, ki ga bosta v počastitev občinskega praznika organizirala občinski sindikalni svet in ZTKO Velenje. Seveda bodo tekmovalci razdeljeni po različnih starostnih kategorijah, registrirani tekmovalci bodo nastopili v posebni kategoriji, za kros pa se lahko prijavite še 15 minut pred startom. Mali nogomet — v soboto finale Komisija za ligo mladih pri občinski konferenci ZSMS je letos prvič organizirala pokalno tekmovanje v malem nogometu — ligo mladih za prehodni pokal Našega časa. Začeli so jo spomladi, vanjo pa se je vključilo kar 24 ekip iz mladinskih organizacij krajevnih skupnosti, kar pomeni, da je pritegnila kar 300 mladih. V soboto ob 16. uri bo na igrišču pri osnovni šoli Gustava Šiliha finalna tekma med ekipama Raven in Topolšice. Srečanje bo ob vsakem vremenu. Občinska konferenca ZRVS Tekmovanje v veščinah SLO in DS Komisija za aktivnosti splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite pri predsedstvu občinske konference ZRVS Velenje bo tudi letos v počastitev občinskega praznika izvedla odprto občinsko tekmovanje v poznavanju veščin SLO in DS. Tekmovanje se bo pričelo 5. oktobra ob 8. uri pred domom borcev in mladine, na njem pa bodo sodelovale najboljše skupine s predhodnih tekmovanj v krajevnih organizacijah, izvedli pa ga bodo ne glede na vremenske razmere. Ker je tekmovanje odprto, se lahko prijavijo tudi vsi ostali občani, pripadniki milice, teritorialne obrambe, civilne in narodne zaščite, društev, šol in drugi. Najboljša tričlanska ekipa s tega prvenstva, razen ekipe milice, si bodo pridobila pravico nastopa na 10. tradicionalnem pohodu po poteh 14. divizije. (b. m.) V počastitev praznika občine Velenje prireja 5. OKTOBRA ob 13.30 uri Avto moto društvo Šaleška doli- MEDNARODNO MOTOKROS PRIREDITEV za nagrado Titovega Velenja v razredu do 250 ccm. MILIČNIKI SO ZAPISALI • MILI