XX. SEMINAR S PODRO:JA

AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Ljubljana, 16. april 2014

E-Zbornik prispevkov XX. seminarja s podro;ja avtomobilskega zavarovanja

Založilo:

Slovensko zavarovalno združenje, g.i.z.,

Železna cesta 14

p.p. 2512

1001 Ljubljana

Telefon: (01) 473 56 99

Telefaks: (01) 473 56 92

Elektronska pošta: info@zav-zdruzenje.si

Internet: http://www.zav-zdruzenje.si

E-knjiga

BIROGRAFIKA BORI d.o.o., Linhartova 1, Ljubljana

Naklada: 120 izvodov

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

368(497.4)(082)

SEMINAR s področja avtomobilskega zavarovanja (20 ; 2014 ; Ljubljana)

[Dvajseti]

XX. seminar s področja avtomobilskega zavarovanja, 16. april 2014, Ljubljana. - Ljubljana :

Slovensko zavarovalno združenje = Slovenian Insurance Association, 2014

ISBN 978-961-6593-32-8

273027072

KAZALO

Pogoji gospodarjenja v svetu in pri nas v 2014 ter njihov vpliv na avtomobilsko zavarovanje . . . 4

prof. dr. Franjo Štiblar, Pravna fakulteta v Ljubljani, Katedra za pravno ekonomske znanosti

Vpliv ekonomske krize na stanje prometne varnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

Ljubo Zajc, Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge

Primerjalne spletne strani / Insurance Comparison Websites . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

Alexandra de Jong, EIOPA, Consumer Protection and Financial Innovation Unit

Internetno sklepanje avtomobilskih zavarovanj – priložnosti in nevarnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

Bor Glavić in Marko Štokelj, Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d.d.

Stanje na področju tatvin motornih vozil v Republiki Sloveniji – tatvine motornih vozil

srednjega in višjega cenovnega razreda za rezervne dele . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

Dejan Garbajs in Aleš Kegljevič, Ministrstvo za notranje zadeve,

Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave

Varstvo osebnih podatkov v postopku reševanja škod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

Jernej Veberič, Zavarovalnica Triglav d.d.

Pravni standard »uporaba motornega vozila« − sodna praksa naših sodišč in Sodišča EU . . . . . . . 53

Gordana Ristin, Višje sodišče v Ljubljani

XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

prof. dr. Franjo Štiblar

Pravna fakulteta v Ljubljani, Katedra za pravno ekonomske znanosti

Pogoji gosPodarjenja v svetu in Pri nas v 2014

ter njihov vPliv na avtomobilsko zavarovanje

VSEBINA:

I. NAPOVED GOSPODARSKIH IN FINANČNIH GIBANJ V SVETU

1. Splošna situacija in napoved

2. Zunanji pogoji gospodarjenja

3. Borzni indeksi tečaji v 2013 in napoved za 2014

I . STATISTIČNI PODATKI

1. Zunanji pogoji: svetovni trgi in gospodarstvo v 2014-2015

2. Ekonomska politika v svetu 2014-2015

3. Rast BDP

I I. IMPLIKACIJE ZA SLOVENSKO GOSPODARSTVO IN FINANČNI SEKTOR

1. Stopnje rasti BDP

2. Gospodarska situacija v Sloveniji v začetku 2014

3. Zunanji pogoji gospodarjenja Slovenije bodo v 2014 boljši kot v 2013

4. Zunanje zahteve Sloveniji

5. Makroekonomski cilji Slovenije

6. Alternativna ekonomska politika

7. Drugo mnenje – second opinion

IV. VPLIV GOSPDARSKIH GIBANJ NA AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA

I. NAPOVED GOSPODARSKIH IN FINANČNIH GIBANJ V SVETU

1. SPLOŠNA SITUACIJA IN NAPOVED (LINK, Svetovna banka, IMF)

Postopno okrevanje gospodarske rasti svetovnega gospodarstva iz 2013, ki se bo v 2014-15 okrepilo kot celota. Pri tem razviti rastejo hitreje, BRIICS počasneje, nerazviti solidno.

Negotovosti in tveganja so:

- posledice odprave QE,

- bančni in finančni riziki v EU in posebno EMU,

- kriza proračuna in dolga v ZDA,

- zmanjšanje rasti v novih ekonomijah BRIICS.

Stanje ekonomske politike:

- večina razvitih še naprej vodi ekspanzivno monetarno in restriktivno fiskalno, obe manj izrazito; izjema je Japonska z obema politikama ekspanzivno;

- nerazviti morajo ob manj ugodnih mednarodnih pogojih reformirati tudi doma.

Mednarodna ekonomska koordinacija:

- prvi cilj je povečanje delovnih mest,

- povrnitev finančnih tokov v nerazvite države,

- doseganje milenijskih ciljev.

4

XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

2.2 Z U

Z N

U A

N N

A J

N IJ PO

P G

O O

G J

O IJ G

O

G S

O P

S O

P D

O A

D R

A J

R E

J N

E J

N A

J

- E

- K

E E

K U

E z

U a

z č

a e

č n

e ja

nj r

a arh

a lj

ha

lj ti

a tp

i o

p li

otlik

ti o

k z

o a

z te

at g

e o

g v

o a

v n

a ja

nj p

a a

p s

a u

s (

u A

( U

A S

U T

S E

T R

E ITY),ne

RI

dovolj

TY),ne

in

dovolj selektivno.

in

Od

selektivno. petih

Od

najve

petih

č

najve jičh

ji č

h la

čl n

a ic

ni E

c M

E U

M š

U ti

š rti r i

ne

n b

e o

b d

o o

d i

o z

i p

z o

p ln

ol il

ne

il o

e b

o lj

bu

lj b

u e

b z

e n

z iž

ni a

ž n

a ja

nj p

a rporroarč

a u

č n

u s

n k

s e

k g

e a

g p

a rpim

ri a

m n

a jk

nj ljka

lj ja

aj p

a o

p d

o 3

d %

3 B

% D

B P

D v

P 2

v 0

2 1

0 3

1 ,

3 k

, a

k ra jim

r je

jim dovoljeno.

je

Hkrati

dovoljeno.

se

Hkrati velikim

se velikim

dolžnicam (na

dolžnicam

primer

(na

Španija,

primer

Portugalska,

Španija,

Ir

Portugalska, Isrk

s a

k )a d

) o

d v

o o

v lj

ou

lj je

uj p

e o

p d

o a

d lj

ašlja

š n

a je

nj r

e o

r k

o a

k o

a d

o p

d la

pl č

a ilč ip

l o

p s

o o

s ji

olj.i l.

- V

- t

V e

t h

e d

h n

d e

n h

e s

h e

s d

e v

d ig

vi u

g je

uj jo

ej n

o a

n p

a o

p v

o e

v d

e i

d g

i lo

gl b

o a

b ln

al e

n r

e ars

a ti

s tB

i D

B P

D .

PZ

. a

Z E

a M

E U

M in

U EU

in

je

EU napoved

je

za

napoved 2014

za

bolj

2014

pozitivna;

bolj

EU

pozitivna;

(EMU)

EU

kot

(EMU) kot

ed

e in

di a

n m

a e

m d

e s

d v

s e

v to

et v

o n

v im

ni i

m g

i rgurp

u a

p c

a ijca

ij m

a i

m d

i o

d s

o e

s g

e a

g »

a r»erk

e o

k rodre

d «

e :

« n

: a

n jv

aj e

v č

e jo

čj s

o to

st p

o n

p jo

nj b

o rberz

e p

z o

p s

o e

s ln

el o

n s

o ti

s tv

i z

v g

z o

g d

o o

d v

o in

vi i

n (i 1(2

1 .1

2. %

1 )

% i)n

i n

n a

n jn

aj iž

ni jo

žj o

inflacijo (1.2%)

inflacijo

ob

(1.2%) kr

ob č

kr e

č n

e ju

nj B

u D

B P

D ,

P ,k

rkiv

ri d

v a

d m

a o

m roar b

a it

b i tv

i n

v je

nj n

e ih

ni s

h p

s e

p c

e if

c ič

fi n

č ih

ni u

h k

u rkerp

e ih

pi i

h n

i r

n erfo

ef rom

r a

m h

a .

h S

. o

S c

o ia

ci ln

al a

n c

a e

c n

e a

n n

a a

n p

a a

p k

a j

k e

j e

neizmerna, politi

neizmerna,

č

politi n

č o

n c

o e

c n

e o

n č

o utijo

č

vlade

utijo

(katerekoli),

vlade

k

(katerekoli), i

k n

i a

n v

a o

v li

otlv

it a

v h

a i

h z

i g

z u

g b

u lj

ba

lj jo

aj .

o.

- S

- lo

Sl v

o e

v n

e ij

na

ij j

a e

j v

e 2

v 0

2 1

0 3

1 i

3 m

i e

m la

el b

a is

bi tv

st e

v n

e o

n m

o a

m n

a j

n negativno

j

rast

negativno

(-1.1%)

rast

od

(-1.1%) napovedi

od

katastrofi

napovedi

č

katastrofi a

č raje

rj v

e,

v v

, 2

v 0

2 1

0 4

1 p

4 a

p j

a e

j n

e a

n p

a o

p v

o e

v d

e

d

pozitivna: UMAR

pozitivna:

0.5%,

UMAR

moja

0.5%,

vsaj

moja

2%.

vsaj

Že

2%. prvo

Že

č

prvo etrtletje

č

2014

etrtletje

bo

2014 imelo

bo

m

imelo edletno

m

rast

edletno

nad

rast

3%.

nad 3%.

Rast pomeni

Rast

ustvarjanj

pomeni

e

ustvarjanj u

e g

u o

g d

o n

d e

n k

e likm

li e

m z

e a

z p

a r

pord

o a

d jo

aj a

o v

a to

vt m

o o

m b

o il

bo

il v

o ivn

i n

n ji

nh

ji o

h v

o o

v z

o a

z v

a a

v raorv

o a

v n

a je

nj .e.

- U

- s

U p

s e

p h

e e

h v

e rvorp

o s

p k

s e

k e

e k

e o

k n

o o

n m

o s

m k

s e

k p

e o

p li

otlik

ti e

k z

e a

z te

at g

e o

g v

o a

v n

a ja

nj p

a a

p s

a u

s i

u n

i »

n b

» e

b g

e ga

g ra trh

t y

h n

y e

n ig

ei b

g o

b u

o ru«r j

« e

j m

e a

m jhen:

a

želi

jhen:

z

želi rastjo

z

izvoza

rastjo



izvoza

na

n d

a o

d m

o e

m s

e ti

s ti tp

i rpis

ri ilsn

il i

n p

i a

p d

a e

d c

e d

c o

d m

o a

m č

a ega

č

trošenja

ega

(posebno

trošenja

države),

(posebno

a

države), napove

a

di r

napovedi ast

r i BDP

asti BD na

P k

na ljuč

klju nih

č izvoznih

nih

trgih

izvoznih

Kitajske,

trgih Kitajske,

ZD

Z A

D ,

A J

, a

J p

a o

p n

o s

n k

s e

k n

e is

ni o

s d

o o

d v

o o

v lj

o lu

j g

u o

g d

o n

d e

n ,

e k

, a

k ra b

r o

b n

o iž

ni a

ž lo

al n

o ji

nh

ji o

h v

o u

v v

u o

v z

o .z.

- Z

- a

Z ž

a iv

ži a

v h

a n

h e

n jš

ej o

š r

o ars

a t

s v

t s

v e

s h

e g

h o

g s

o p

s o

p d

o a

d rasrte

st v

e v

v s

v v

s e

v tu

et n

u e

n b

e o

b z

o a

z d

a o

d š

o č

š a

č la

al s

a a

s m

a o

m m

o o

m n

o e

n ta

et ranra

n s

a ti

s m

ti u

m lacija,

ul

ker

acija,

se

ker je

se iz

je č

iz rpala.

č

Potrebno

rpala. Potrebno

bo

b d

o v

d ig

vi n

g it

n i tk

i o

k n

o č

n n

č o

n p

o o

p v

o p

v rparš

a e

š v

e a

v n

a je

nj ,

e z

, a

z n

a j

n je

j p

e o

p tr

oterb

e n

b a

n v

a s

v a

s j

a ijn

i ic

ni ia

ci ln

al o

n f

o i s

fi k

s a

k ln

al a

n s

a ti

s m

ti u

m la

ul c

a ijca

ij ,

a k

, e

k re irz

i v

z o

v z

o n

z a

n s

a p

s o

p d

o b

d u

b d

u a

d n

a i

n d

i o

d v

o o

v lj

o.lj.

4.

3. BORZNI

RAST B INDEKSI,

RUTO DOM te

A č

Č aji

EG v

A 2013 in na

PRODUKT p

A o

, ved z

realno a 2014: Kaj je z naslednjim balonom?

Tabela 3: Gospodarska aktivnost v svetu v 2007-2012 in napoved v 2013-2014

Rast BD A/

P DOGAJANJE

2008

V

202013:

09

2010

2011

2012

20130

2014n

2015n

Porasti cen borznih indeksov razvitih držav 2013 so (preveč) veliki ob rasti BDP 1.9%

Svet

- FTSE al wo

1. r5d: 20-%

2. ,

3 najve

4. č

1 po 20

2. 0

7 9;

2.4

2.1

2.9

3.3

- ZDA: S&P500: 30%, DJIA: 26%; €/$= +4.1%; UKfunt/$ = 2.5%.

OECD - Evropa: FTS

0. 1Euro-fi3.rs

8 t: 163%

.0 , XET1R

.6 ADAX:

1. 2

5 6%, L1o

.1ndon F2T

.1 SE1002:. 514.4%,

rekord: bolgarski 40%, irski 33%

- EU

slov0.e3nski -S

4. B

3 ITOP

2. 0dobre 13

.5 % (v 2-0

0. 1

4 2 dob-r0i.h

1 7%), 1s.k

4 upaj v1 .d

9 veh letih 10%.

- Azija: NIKKEI 57% ob rekordnem razvrednotenju Yena /posledica M+F stimulacije)

- Euroland

0.4

-4.2

1.9

1.5

-0.7

-0.5

1.1

1.6

EM BRICS: padec borznih indeksov beg kapitala (ob ameriški napovedi stisnjevanja QE) in razvrednotenje

- Avstrij n

a ekaterih valu

1. t4 v 20-13.38: indo2.n3ezijsk2a.7 -15%, 0.J8užna A0.fr7ika -201.%

8 , Turč2i.ja2 -15%, Brazilija -16%.

- Italija

-1.2

-5.1

1.5

0.4

-2.4

-1.7

0.9

1.3

B/ NAPOVED:

- Francij -

a Cene delnic

-0 .b

1 odo -r2a

.7sle tu1d

.5i v 201

1.4

7 , ker so

0.

1 obrestn

0. e

1 mere0 .in

8 inflac1i.ja

1 rekordno nizke.

- Vrh ciklusa borz še ni dosežen, morda balon že nastaja, a se med borzniki pričakuje še leto ali dve rasti.

- Nemč -

ija Po P/E in gl

1 e

.1 de na

-

5.d

1 inam3i.k

7 o aktiv

3. n

0 osti ce

0.n

9 e delni0c

.4 in borz

1.n

9 i indek1s

.9i prehitro in preveč rastejo – napihovaje

balona, a inercija še deluje (tehnična analiza).

- Slovenij-a Cene držav3n.i6h obv

-7e.8znic p

1.a

5 dajo, d

0. o

6 nosi n

- a

2. n

3 je ras-t

1.e1jo, ke0r. 5j e

? zara1d

.3i n

? izkih obrestnih mer apetit po donosnejših

naložbah v delnice kljub večjim rizikom večji.

- ZDA

- Padec cene

-0 .z3lata -v3 .2

5 013 j3.e0 bil na1j.v8ečji let2n.8i v zadn

1. j5ih 3 de2s.5etletjih;3 .s

2 e nadaljuje.

- Japonska

-1.0

-0.1

2.5

0.3

2.0

1.9

1.3

0.8

5

XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

II. STATISTIKA

1. ZUNANJI POGOJI : SVETOVNI TRGI IN GOSPODARSTVO, 2012-2015

CENE

2012

2013

2014

2015

- Surovine

pad konec

leta

rahla rast

umiritev

stabilnost

- Hrana

max julij 2012,

pad zatem

PADEC

POSTOPNI PADEC

POSTOPNI PADEC

- kovine in rude

padec cen

RAST, zatem PADEC

MAJHNA RAST

MAJHNA RAST

nafta ($/sod)

111

105

108

108

Potrošniške cene

2.9

2.6

2.8

2.7

- razvite države

1.9

1.4

1.8

1.8

- države v razvoju

5.5%

5.7%

5.6%

5.3

Kapitalski tokovi v

padec

zmerna rast

zmerna rast

rast

manj razvite države

Valutni tečaji $/€

1.32

1.27

1.21

- držav v razvoju

postopna

postopna

apreciacija

apreciacija

depreciacija

renminbi

apreciiran

Vrednost trgovine

2.9

2.4

4.8

5.3

Vir: materiali LINK, IMF, WB, EU; FAPRI, CEEC

2. EKONOMSKA POLITIKA – MONETARNI IN FISKALNI UKREPI, 2014-2015

Tabela 2: Napovedane ekonomske politike ključnih svetovnih gospodarstev, 2013-2014

MONETARNA

ZDA

EU

JAPONSKA

KITAJSKA

POLITIKA

Obrestna mera

0-0.25%, ZOŽITEV QE,

OSTANE 0.25

0%-0.1% ostane

Nespremenjeno

V 2015 DVIG

V 2015 DVIG

tudiv v 2015

Nakupi odprti trg

$ 85 mia mesečno,

OMT ostane,

QQE, 80 bio Y

ponudba denarja umirjena

Zmanjšanje od aprila

refinanciranje bank

2014 ?

Drugo

podaljšanje

Liberalizacija obrestne mere

ročnosti

FISKALNA

POLITIKA

Manj restriktivna kot v

zmanjšanje

Ohrani srednje ekspanzivno

2013

fiskalnih

Fiskalno politiko

neravnotežij

Javni prihodki

Odprava sekvestra ob

Podaljšaje roka za

dvig davka

nižjih izdatkih za

odpravo deficita in dolga;

na potrošnjo

zdravstvo in nezaposl.

brez formalne asistence

iz 5% na 8% v 2014

članicam

potem na 12% v

2015

Javni izdatki

Realno nespremenjeni

manj obnove

Rast izdatkov za socialne namene,

po tsunamiju

TEČAJNA

1 € = 1.27 $ v 2014

1 $ = 102.5 Yen

1$ = 6.09 R v 2014

1 € = 1,21 $ c 2015

1 $ = 104.5 Y

1$ = 6.05 R v 2015

6

XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

3. RAST BRUTO DOMAČEGA PRODUKTA, realno

Tabela 3: Gospodarska aktivnost v svetu v 2007-2012 in napoved v 2013-2014

Rast BDP

2008

2009

2010

2011

2012

20130

2014n

2015n

Svet

1.5

-2.3

4.1

2.7

2.4

2.1

2.9

3.3

OECD

0.1

-3.8

3.0

1.6

1.5

1.1

2.1

2.5

- EU

0.3

-4.3

2.0

1.5

-0.4

-0.1

1.4

1.9

- Euroland

0.4

-4.2

1.9

1.5

-0.7

-0.5

1.1

1.6

- Avstrija

1.4

-3.8

2.3

2.7

0.8

0.7

1.8

2.2

- Italija

-1.2

-5.1

1.5

0.4

-2.4

-1.7

0.9

1.3

- Francija

-0.1

-2.7

1.5

1.7

0.1

0.1

0.8

1.1

- Nemčija

1.1

-5.1

3.7

3.0

0.9

0.4

1.9

1.9

- Slovenija

3.6

-7.8

1.5

0.6

-2.3

-1.1

0.5 ?

1.3 ?

- ZDA

-0.3

-3.5

3.0

1.8

2.8

1.5

2.5

3.2

- Japonska

-1.0

-0.1

2.5

0.3

2.0

1.9

1.3

0.8

Rast BDP 2007 2008 2009 2010 2011o 2012n 2013n 2014n Tranzicijske drž.

8.6

5.2

-6.5

4.1

4.5

3.5

3.6

4.2

- J.V.Evropa

6.0

4.2

-3.7

0.5

1.1

-0.3

1.3

2.6

- Hrvaška

5.1

2.2

-6.0

-1.2

0.0

-1.3

0.8

2.5

- CIS

8.8

5.3

-6.8

4.5

4.8

3.8

3.8

4.3

- Rusija

8.5

5.2

-7.8

4.0

4.3

3.7

3.6

4.2

LDCs

7.9

5.2

2.5

7.5

5.8

4.8

5.2

5.7

- Afrika

6.0

4.8

2.0

4.6

0.9

5.0

4.8

5.1

- Lat. Amer.

5.6

4.0

-2.1

6.0

4.4

3.3

3.9

4.4

- Azija JV

10.0

6.1

5.3

8.8

6.9

5.6

6.0

6.5

- Kitajska

14.2

9.6

9.2

10.4

9.3

7.7

8.0

8.2

Turistični prihodi

2.1

-3.8

6.6

5.0

4.2

3.8

3.8

(arrivals)

7

XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

III. IMPLIKACIJE ZA SLOVENSKO GOSPODARSTVO IN FINANČNI SEKTOR

1. Stopnje rasti BDP

Država

1993-

1998-2002

2003-2007

2008-2012

1993-2002

2003-2013

1997

Slovenija

4.2

4.0

4.8

-1.5

4.1

1.6

EU

2.0

2.6

2.5

-0.1

2.3

1.2

OECD

2.7

2.6

2.7

0.6

2.7

1.7

Nemčija

0.9

1.6

1.7

0.8

1.3

1.3

ZDA

3.6

3.3

2.7

0.6

3.5

1.7

Slovenija je v prvem obdobju samostojnosti 1991-2003 rasla skoraj trikrat hitreje kot

v drugem obdobju 2004-2013.

V dvajsetih letih pred samostojnostjo je BDP rasel povprečno enako hitro kot

v dvajsetih letih samostojnosti (okrog 3.6% letno).

2. GOSPODARSKA SITUACIJA V SLOVENIJI v 2013 in napoved 2014, 2015

umirjanje padca, oživitev, če ne bo spet napačnih ukrepov nosilcev ekonomske politike

(Gospodarska gibanja, EIPF)

- BDP je osmino pod preteklim maksimumom 2008, predvideni padec v 2013 je bil manjši.

- Finalno povpraševanje je prenizko, zato je bil BDP 3.2% pod lanskim 1.polletjem, a v četrtem kvartalu 2013 rast 2.1%, kar je peti rezultat v EU28 (investicije, izvoz).

- Gospodarska klima se izboljšuje: v industriji stagnira, v storitvah se še slabša, enako v gradbeništvu, v EU28 se izboljšuje.

- Industrijska produkcija in gradbeništvu konec poletja padata, turizem in promet sta v rasti. Brezposelnost še raste, enako v EU28.

- Umirjanje rasti cen se pri nas nadaljuje, v EU28 grozi celo deflacija.

- Stroški dela padajo, bolj v javnem sektorju kot gospodarstvu (realna depreciacija).

- Javnofinančni prihodki trendno navzgor zaradi trošarin in boljše izterjave.

- Bančni krediti zaustavljajo padec, a nevarnost likvidacije dveh bank in retroaktivna sprememba statusa hibridnih instrumentov ter slaba banka povečujejo nezaupanje in podaljšujejo kreditni krč.

- Plačilnobilančni presežek v 2013 je skoraj 7% BDP, kar je tretji najboljši rezultat v EU28 (bolj zaradi padca uvoza, kot rasti izvoza).

- Zunanji dolg je padel na raven iz 2009, a produkt je padel še bolj. Slovenija je tretja najmanj zadolžena vseh sektorjev do tujine med EU28, a nelikvidnost. propaganda škodi.

8

XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

3. ZUNANJI POGOJI GOSPODARJENJA SLOVENIJE

SO V 2014 BOLJŠI OD 2013

a) terms of trade bodo izboljšani:

cene energije rahlo umirjene, hrane dol, kovinski surovin gor;

b) obrestne mere rahlo gor, a še nizke, slovenski rating bi se lahko izboljšal,

c) € naj bi bil razvrednoten proti $,

d) gospodarska rast v svetu in posebej na glavnih izvoznih trgih bo višja,

e) svetovna trgovina naj bi pospešila rast,

f) zunanjih virov financiranja bo več (FDI, ECB, krediti).

4. ZUNANJE ZAHTEVE SLOVENIJI

PRIPOROČILA EU SLOVENIJO DUŠIJO

1/ strukturni ukrepi za znižanje primanjkljaja = nižanje javnih izdatkov

2/ prilagoditi pokojninski sistem = zmanjšati pokojnine

3/ zagotoviti trende pri plačah za konkurenčnost in nova delovna mesta = znižati plače

4/ slaba banka, stresni test in ocena kakovosti aktive = delujejo zaviralno

5/ do junija 2014 uvesti strategijo za neodvisno upravljanje bank

6/ odtujitev bank in blue chipsov

7/ zmanjšati sodne zaostanke

8/ reforma insolvenčne zakonodaje

9

XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

PRIPOROČILA EU SLOVENIJI ZA ZNIŽANJE ČEZMERNEGA PRIMANJKLJAJA

- do 2015 odpraviti čezmerni primanjkljaj (ne sme presegati 3% BDP), = kaj pa žled ?

- v 2013 doseči primanjkljaj v višini največ 4.9%

- dopolniti sprejete ukrepe za povečanje prihodkov in zmanjšanje plačne mase v javnem sektorju

- opredeliti, sprejeti in izvesti nove ukrepe za odpravo presežnega primanjkljaja: če bo ustvarjena solidna gospodarska rast, zmanjševanje javnih izdatkov ne bo več potrebno: celotno končno povpraševanje bo raslo, tudi potrošnja, torej tudi nakupi avtomobilov.

5. Makroekonomski cilji Slovenije v 2014

Program vlade

ALTERNATIVA

rast BDP

0.5%

vsaj +2.0%

11%

pod 9%

BREZPOSELNOST

preko 130.000

pod 120.000

Plačilna bilanca-saldo

vsaj +4% BDP

do +2 % BDP

Primanjkljaj proračuna

- 2.9% BDP

-4 do -5% BDP

brez sanacije bank

(šele v 2015 -3%)

Rast kreditov bank

negativna

pozitivna

10

XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

6. ALTERNATIVNA EKONOMSKA POLITIKA

a) FISKALNA POLITIKA, PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ IN ZADOLŽITEV

Fiskalni multiplikator je večji od 1 (ob nizkih obrestnih merah)

rBDP / r(izdatki – dohodki proračuna) >1 (1), v povprečju je = 1.5.

MONETARNA POLITIKA IN KREDITNI KRČ:

tudi bančni multiplikator je večji od 1

CAR = Kapital / Aktiva, tveganju prilagojena (2)

Aktiva, tveganju prilagojena = Σ (Krediti,i x Tveganja,i) (3)

/Zmanjšanje kreditov/ < /povečanje tveganja/ (4)

Kritično je, da zmanjšanje kreditov za 1% poveča tveganja za več kot 1%, kar poveča Atp in s tem poslabša kapitalsko ustreznost.

Tveganja,i = 1/ Boniteta,i (5)

Še več, kreditni krč poslabšuje poleg solventnosti tudi profitnost bank (slabšanje bonitete komitentov zahteva večanje slabitev iz dohodka in zato manjša čisti dohodek) in tudi likvidnosti bank (več denarja v slabitve zmanjšuje njegov znesek namenjen likvidnosti). Ukrepi za odpravo kreditnega krča so mogoči.

EKONOMSKA POLITIKA – NADALJEVANJE

POLITIKA EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO IN SALDO PLAČILNE BILANCE

D.Gross: fiskalna konsolidacija in austerity sta potrebna za plačilno-bilančni presežek (za odplačevanje zunanjih dolgov), ne zaradi odprave proračunskega primanjkljaja:

- Komentar: BDP pa zaradi tega vseeno pade in se zato relativna zadolženost poveča.

POLITIKA OHRANJANJA LIKVIDNOSTI DRŽAVE

- Izposojanje v tujini ali mogoče tudi doma (zaupanje;prebivalstvo, finančni sektor)

- Pridobitev finančnih sredstev in razdolžitev s prodajo podjetij/institucij v državni lasti.

11

XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

REFORMA EKONOMSKEGA SISTEMA

- sanacija bančništva in slaba banka

- državni holding in odtujitev kapitalskih deležev v javnih gospodarskih družbah

- sprememba insolvenčne zakonodaje

- pokojninska reforma – dodatno

- reforma delovne zakonodaje - ponovno

7. DRUGO MNENJE - second opinion

Zgodba: Kot pri zdravniku, če so pet let z enim predpisanim zdravljenjem vse slabši, gredo bolniki po drugo mnenje, k drugemu zdravniku.

Enako je z gospodarstvom: če puščanje krvi (austerity) ne da uspeha, potem postavimo gospodarskega bolnika na noge s fiskalno in monetarno transfuzijo.

Če bolnik zaradi nadaljnjega (austerity) izčrpavanja umre, ne bo nikoli vračal dolga v krvi.

Šele od zdravega človeka, ki so ga transfuzije postavile na noge, se kot od krvodajalca potem dobi nazaj prejšnji dolg krvi.

12

XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Če EU raste počasneje kot svet, EMU počasneje kot EU, Slovenija počasneje kot EMU, morajo biti razlogi za dodatno zaostajanje dodatno v vsaki od zaostajajočih.

Ker imamo startno osnovo (standard) višjo od večine držav (rang 20. po razvitosti), kljub padanju več kot pet let to še vzdržimo, se ne upiramo, a nam ni treba.

KLIMA – PSIHOLOGIJA NAPOVEDI

DOBRA

SLABA

REZULTATI

optimizem pesimizem

DOBRI

+ 0

stimuli (ZDA, Japon, Kit) (….)

UKREPI

SLABI 0 -

stiskanje (EU, EMU) (Slovenija)

IV. VPLIV GOSPDARSKIH GIBANJ NA AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE

IV.1. OSNOVNE SERIJE IN KOEFICIENTI

Imamo pet osnovnih serij in iz njih oblikujemo v zavarovanju različne koeficiente:

1. Prebivalstvo

2. Bruto domači produkt

3. Avtomobili

4. Premije za zavarovanje

5. Odškodnine (ob uresničitvi škodnega dogodka)

KOEFICIENTI:

2 / 1 = produkt na prebivalca (standard)

3 / 1 = stopnja motorizacije

4 / 1 = zavarovan gostota

4 / 2 = penetracija

5 / 4 = škodni rezultat

4 / 3 = povprečna premija

5 / 3 = povprečna odškodnina

13

XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

IV.2. REGRESIJSKA ANALIZA – časovnih serij 1992 - 2013

a) časovni trend serij in koeficientov

b) korelogram med serijami

c) izračunane regresijske enačbe: elastičnosti

IV.3. VPLIV GOSPODARSKIH GIBANJ NA AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE,

NAPOVED ZA 2014, 2015

a) Vpliv linearnega časovnega trenda na število avtomobilov, premije in odškodnine, škodni rezultat, pogostnost škod, produktivnost zavarovalničarjev

b) Vpliv rasti BDP na rast števila avtomobilov, premije: dohodkovna elastičnost

c) Vpliv cene zavarovanja na število zavarovanj: cenovna elastičnost

d) Vpliv rasti prebivalstva na premije, odškodnine

e) Vpliv splošnega zavarovanja na avtomobilsko zavarovanje, ali obratno

14





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Ljubo Zajc

Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge

vPliv ekonomske krize na stanje

Prometne varnosti

VSEBINA

NAMEN IN SMOTER PRISPEVKA

Vozniki

SOCIALNO/EKONOMSKI DEJAVNIKI VARNOSTI PROMETA

RAZISKOVANJE VPLIVA EKONOMSKE KRIZE NA VARNOST

PROMETA

Vozila

TEORIJE VPLIVA

DEJAVNIKI VPLIVA NA BODOČE STANJE VARNOSTI PROMETA

Varnost

NAMESTO ZAKLJUČKA

Preventiva

15



XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

16





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

RECESIJA - SOCIALNO EKONOMSKI DEJAVNIKI

V PROMETNI PRAKSI

•

manj cestnega prometa,

Vozniki

•

spreminjajo se prometne navade posameznikov (najbolj pri

mladih, manjše hitrosti-poraba goriva, večja uporaba javnega

potniškega prometa, koles,…),

•

spremembe povpraševanja po prometnih storitvah, manjše

Vozila

število tovornih vozil, manjše hitrostne razlike, manj tveganih

prehitevanj,

•

manjše investicije v varnost (večja pozornost posameznika v

Varnost

druga zdravstvena tveganja ter zadovoljevanje osnovnih

materialnih potreb, pozornost države v zadolževanju, saniranju

bank, nezaposlenosti,… ,… ) in njen družbeni pomen (ni denarja,

ni razvoja prometno varnostnega sistema),

Preventiva

RAZISKAVE VPLIVA EKONOMSKE KRIZE NA STANJE VARNOSTI

CESTNEGA PROMETA

•

pojavijo se po letu 2000,

Vozniki

•

različni avtorji uporabljajo različne podatke ter metodologije

raziskovanja,

•

različne ugotovitve v različnih državah,

Vozila

•

enovitega odgovora o vplivih ni,

•

različni zaključki oblikovani v različnih teorijah,

Varnost

•

v SLO teh raziskav nimamo (pri diagnosticiranju ter

napovedovanju stanja varnosti prometa ne bi smeli spregledati

socio/ekonomskih vplivov).

Preventiva

17





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

TEORIJA KUZNETOVE OBRNJENE U KRIVULJE (1955)

•

prva jo na področju varnosti cestnega prometa uporabita

Vozniki

Kopits in Crooper (2005),

•

s povečevanjem BDP se povečuje število mrtvih do mejne

točke, ko se začne to število zmanjševati (Law et al., 2011),

Vozila

•

v letih gospodarske recesije ob zmanjševanju BDP se število

mrtvih v prometnih nesrečah ne povečuje, ampak se lahko celo

zmanjšuje (Ruth 2013),

Varnost

Preventiva

Število mrtvih v prometnih nesrečah in BDP/capita

Vozniki

Vozila

Varnost

Španija = 12000 GDP/capita

Preventiva

18





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Število mrtvih v prometnih nesrečah in BDP/capita

Vozniki

Vozila

Varnost

Grčija = 18 000 GDP/capita

Preventiva

Število mrtvih v prometnih nesrečah in BDP/capita

2000

1800

17361

1600

Vozniki

1400

1200

9785

mrtvi

1000

BDP

(10.000)

Vozila

800

735

600

400

Varnost

200 117

125

0

1957 1959 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013

Preventiva

Slovenija

19





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

DEJAVNIKI VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V KONJUKTURI

•

država − varnost ponovno na politični agendi, ponovni “zagon”

sistematičnega delovanja prometno varnostnega sistema,

zakonodaja, nujna medicinska pomoč,…

•

vozila − več varnejših vozil, prioritete razvoja in marketinga vozil

Vozniki

v ekologiji, varnosti ter informatiki),

•

ceste − stabilno financiranje vzdrževanja cest, gradnja

kolesarske infrastrukture, nevarni motoristični odseki,…,

Vozila

•

udeleženci cestnega prometa − gospodarska rast in recesija

pogosto povzročita enake spremembe obnašanja voznikov

(stres, agresivnost, koncentracija, večje spoštovanje prometnih

Varnost

predpisov…),

•

najmanjši vpliv imata recesija in konjuktura na obstoječe stalne

kršitelje oz. povratnike (vožnja brez vozniškega dovoljenja,

alkohol, droge, tehnična brezhibnost vozil,…),

Preventiva

STABILNOST IN DINAMIKA STANJA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA

V SLOVENIJI?

Vozniki

Vozila

Varnost

Preventiva

20





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

STANJE VARNOSTI CESTNEGA PROMETA

Uresničevanje preteklih ciljev NPVCP do leta 2012 ter cilj in zmanjšanje v

NPVCP 2013 ‐ 2022

350

293

278

300

269

274

262

242

258

IZHODIŠČNO LETO

250

214

278

NPVCP 2013‐2022

263

rtvih

248

200

233

171

m

218 203

138 141 130

150

187

125

171 155

Število 100

139 141 135 128 122 115 109 102 96

50

89 83 76

Vozniki

70

0

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

Leto

Zmanjšanje števila umrlih na podlagi zastavljenih ciljev

Št.vseh mrtvih

Število hudo telesno poškodovanih udeležencev do 2012 ter cilj in zmanjšanje v

Vozila

NPVCP 2013 ‐ 2022

2750

2500

2481

2250

2000

IZHODIŠČNO LETO

1750

NPVCP 2013‐2022

1411

1295

1500

1295

1561

Varnost

1250

1396

1055

1261

919

1000

1101

760 716 671631

750

865

848

592 555 521490

500

708

460

Število hudo telesno poškodovanih

250

0

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

2022

Preventiva

Leto

Hudo telesno poškodovani

Eksponentno (Hudo telesno poškodovani)

NAPOVED STANJA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA 2014 TER 2015

Vozniki

Stanje in trendi varnosti cestnega prometa v 2014 in 2015 bodo

podobni kot 2013!

Vozila

Majhna stopnja tveganja za večja poslabšanja!

Varnost

Preventiva

21





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Alexandra de Jong

EIOPA, Consumer Protection and Financial Innovation Unit

Primerjalne sPletne strani /

insurance comParison Websites

EIOPA

• Evropski nadzorni organ za zavarovanja in poklicne

pokojnine

• Od leta 2011 nadomešča CEIOPS (Odbor evropskih

nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine)

• Nacionalni nadzorni/pristojni organi Evropskega

gospodarskega prostora

• Vloga EIOPA:

“Organ na trgu za potrošniške finančne proizvode in

storitve prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju

preglednosti, enostavnosti in pravičnosti (…).” [Člen

9(1) uredbe o organu EIOPA]

1

Poročilo EIOPA o dobri praksi

na primerjalnih spletnih

straneh

• Vsebina:

o "Dobra praksa" za pregledne, potrošnikom prijazne

spletne strani

o Pravno ni zavezujoča

• Časovnica:

o Objava 30. januarja 2014

o Nadaljnje spremljanje v skupnem

odboru organov EIOPA, EBA in

ESMA

2

22





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Oris

Stanje na

Izkušnje

trgu

potrošnikov

Dobra praksa

EIOPA

3

Stanje

Izkušnje

na

potrošnikov

trgu

Dobra praksa

EIOPA

4

23





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Opredelitev

Spletne strani s primerjavo zavarovanj

"Vmesniki, katerih cilj je, da spletnim uporabnikom

predstavijo različne zavarovalne ponudbe ter

primerjajo njihove cene in/ali kritje."

Poročilo "EIOPA Report on Good Practices on Comparison Websites"

5

Trg za spletne primerjave

zavarovanj

Raznolikost glede na:

1. število spletnih strani v posamezni državi

2. produkte

3. dejavnosti

6

24





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Število spletnih strani s

primerjavo zavarovanj

Število spletnih strani s

primerjavo

• > 20:

zavarovanj

CZ, ES, FR, NL, RO, UK

• 10 – 19: DE, GR, HU, IE, IT, LV,

• > 20:

PL, CZ,

SK ES, FR, NL, RO, UK

• 10 – 19: DE, GR, HU, IE, IT, LV,

• 1 – 9: AT, BE, BG, DK, EE, FI, HR,

PL, SK

LT, MT, NO, PT, SE

• 1 – 9: AT, BE, BG, DK, EE, FI, HR,

LT, MT, NO, PT, SE

• Nič: CY, IS, LI, LU, SI

• Nič: CY, IS, LI, LU, SI

7

7

Vir: Poro

Vir: čilo

Poro "EIOPA

čilo

Report

"EIOPA on Good

Report Practices

on

on

Good Comparison

Practices Websites",

on Co

ki temelji

mparison na poročanju

Websites", čla

ki nov EIOP

temelji A

na poročanju članov EIOPA

Režim nadzora

Direktiva o zavarovalnem posredovanju (IMD):

• "Zavarovalno posredovanje": regulirana dejavnost

• Razlike pri prenosu v nacionalno zakonodajo

Prenova direktive o zavarovalnem posredovanju (IMD 2):

• Pričakuje se, da bo direktiva podala pojasnila

8

25





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Stanje na

Izkušnje

trgu

potrošnikov

Odziv

Uporaba nadzornikov

9

Potrošniki, ki nameravajo skleniti zavarovanje v

naslednjih 12 mesecih***:

⇒ na spletu:

Uporaba

Potrošniki, ki nameravajo skleniti zavarovanje v

oEvropa: 43 %

naslednjih 12 mesecih***:

⇒ na

- spletu:

UK: 70 %

- FR: 21 %

oEvropa: 43 %

- UK: 70 %

- FR: 21 %

• Trend: naraščajoč

• Trend: naraščajoč

10

10

Viri: *

V*i*r i A

: c*c*e*n t ure

A (

c 2c01

e 0n)t: R

u a

r z

eis (ka

2 va

0 "

1 M

0 u)l:ti -C

R ha

a n

z nie

s l kDiastvrib

a u"tion

M I

unlstiu-ra

Cnc

h e

a Cnon

n seulm

e

D ri S

s utrrive

b y"

ution Insurance Consumer Survey"

26





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Kaj je potrošnikom všeč?

• Potrošniki imajo radi:

o vir informacij

o nakupe po najboljši ceni

o možnost sklenitve pogodbe na spletu

• Rezultat: večja preglednost, nižje cene

11

Možnost izboljšav

12

27





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Primer: Pokritost trga

Kateri

ponudniki

sodelujejo?

Kaj pomeni

"reprezentativna

Koliko produktov

pokritost trga"?

je primerjanih?

13

Stanje na

Izkušnje

trgu

potrošnikov

Dobra

praksa

EIOPA

14

28





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Primer: Pokritost trga

• => Ni nujno, da so vključeni/želijo sodelovati vsi

zavarovatelji

• Dobra praksa:

9 Komuniciranje: lahko razumljivo, enostavno iskanje

9 Razkritje števila produktov glede na vrsto

zavarovanja

9 Razkritje števila in imen zavarovalnic, katerih

produkti so primerjani

9 Podrobnosti o merilih, uporabljenih pri izbiri

zavarovalnic

15

Dobra praksa EIOPA

• Druga področja:

o Pokritost trga

o Merila, uporabljena za razvrstitev

o Informacije o spletni strani

o Obravnavanje morebitnih navzkrižij interesov

o Predstavitev informacij

o Pogostost posodabljanja informacij

16

29





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Zaključki

17

Reference:

• Poročilo EIOPA o dobri praksi na primerjlanih

spletnih straneh

https://eiopa.europa.eu/fileadmin/tx_dam/files/publ

ications/reports/Report_on_Good_Practices_on_Com

parison_Websites.pdf

18

30





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Bor Glavić in Marko Štokelj

Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d.d.

internetno sklePanje avtomobilskih

zavarovanj – Priložnosti in nevarnosti

31





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

32





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

a

rs

rs

rs

rs

e y

I

nths

nths

nth

eeks

eeks

eek

days

days

th

few ents

than

onths

w

in

before

before

before

m before

mo before

w

3

before

before

before

m

3 w before

2 before

A before

before

before

ne day before

before

4-6

2-

O

ith

nsaction

A

before

ore

3

A

9-12 hou

5-8 hou

3-4 hou

1-2 hou

W

mo

M year

7-12 mo

4-6 mo

2-

hour of m tra

Vir: Google ZMOT Insurance, Valicon & Iprom

Vir: Google ZMOT Insurance

33





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Vir: www.Consumerbarometer2013.com

34





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

35





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Dejan Garbajs in Aleš Kegljevič

Ministrstvo za notranje zadeve, Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave

stanje na Področju tatvin motornih vozil v rePubliki

sloveniji – tatvine motornih vozil srednjega in

višjega cenovnega razreda za rezervne dele

Ljubljana 16.04.2014

TATVINE IN ODVZEMI VOZIL V RS 2000 – 2013

1600

1417

1400

1302

1227

1200

1158

1159

1200

1197

1145

Št. registriranih

1072

1052

vozil v 1990:

1037

1006

1000

952



650.000

913



800

801

814

762

800

725

745

715

Št. registriranih

694

719

709

677

vozil v 2012*:

609

600

522



1.393.645

438

433



400

326

279

287

305

326

218

246

320

211

193

212

177

189

200

203

159

170

185

123

123

147

117

102

115

108

0

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

MV

OA

Vrnjeni MV

Vrnjeni OA

* Vir podatkov: Podatkovni portal SI-STAT

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

Ljubljana 16.04.2014

NAJBOLJ ISKANE ZNAMKE OSEBNIH VOZIL V LETU 2013

Renault

Volkswagen

BMW

Audi

Opel

Fiat

Seat

Ford

Citroen

Peugeot

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

36





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Ljubljana 16.04.2014

KAJ Z UKRADENIM VOZILOM ?

ZAMENJAVA

ALI PREDELAVA

ŠTEVILK

ŠASIJE

NOVA

IDENTITETA

VOZILA

(PONAREJENI

DOKUMENTI)

UVOZ IZ

PREVOZ V

TATVINA ZA

TUJINE IN

TUJINO IN

REZERVNE DELE

REGISTRACIJA

PRODAJA

V SLOVENIJI

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

Ljubljana 16.04.2014

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

37





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Ljubljana 16.04.2014

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

Ljubljana 16.04.2014

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

38





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Ljubljana 16.04.2014

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

Ljubljana 16.04.2014

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

39





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Ljubljana 16.04.2014

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

Ljubljana 16.04.2014

PREGLED VOZILA

(LOGIČNA KONTROLA VOZILA)

ugotavljanje stanja vozila glede na izkazano identiteto vozila

(dokumenti, štev. šasije in ostali vidni ID znaki vozila)

• pregled registrskih oznak, številka šasije, dokumenti

• pregled vozila (stekla, pločevinasti in plastični deli, varnostni pasovi,

servisna nalepka…) s ciljem ugotovitve ustreznosti vozila in identitete vozila

po številki šasije in dokumentih (letnik, model, oprema…)

• hkrati smo pozorni na znake predelave vozila (prenarejena štev. šasije

oziroma drugi ID znaki, popravljeno vozilo, sledi lakiranja, poškodovane

ključavnice, neoriginalni ključ, različne oznake na sestavnih delih, delci

razbitega stekla…)

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

40





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Ljubljana 16.04.2014

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

Ljubljana 16.04.2014

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

41





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Ljubljana 16.04.2014

*WVGZZZ1TZ9W122448*

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

Ljubljana 16.04.2014

SUM, DA Z VOZILOM NEKAJ NI REDU

NADALJUJEMO S PREGLEDOM

• pregled delov vozila,

• pregled vidnih ID oznak vozila

• uporaba kataloga za identifikacijo vozila

• preverka preko baz podatkov (splet, lastne baze…)

• iskanje ostalih znakov, ki bi potrdili naš sum

(znaki barvanja, delci razbitega stekla, poškodovane

ključavnice…

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

42





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Ljubljana 16.04.2014

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

Ljubljana 16.04.2014

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

43





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Ljubljana 16.04.2014

EuVID

WVGZZZ1TZ9W122448

WVG = vozilo VW Touran

ZZZ = polnilo

1T = VW Touran (ML 2004 - 2011)

Z = polnilo

9 = modelno leto (9 => ML 2009)

W = tovarna izdelave (Wolfsburg)

122448 = serijska številka (šasije)

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

Ljubljana 16.04.2014

Na delih vozila,

nalepkah… iščemo

oznake, ki kažejo na

čas izdelave

posameznega dela

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

44





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Ljubljana 16.04.2014

3 09 (marec 2009)

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

Ljubljana 16.04.2014

marec/april 2009

marec 2009

maj 2009

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

45





XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Ljubljana 16.04.2014

marec 2009

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

Ljubljana 16.04.2014

USTREZNOST KLJUČEV -> EuVID, Katalog ključev

Dejan GARBAJS, Aleš KEGLJEVIČ

46

XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Jernej Veberič

Zavarovalnica Triglav d.d.

varstvo osebnih Podatkov

v PostoPku reševanja škod

I. SPLOšNO

Izhajajoč iz zakonske opredelitve ZVOP-112 so osebni podatki le tisti, ki se nanašajo na posameznika v zasebni sferi. Področja varstva osebnih podatkov (154. člen ZZavar3) ne smemo zamenjevati z dolžnostjo varovanja za-upnih podatkov (152. in 153. člen ZZavar), ki ima nekoliko drugačno vsebino in naravo, nanaša se na vse stranke zavarovalnice, a se z varstvom osebnih podatkov vendarle vsebinsko prepleta.

Celovita obravnava normativnih okvirov varstva osebnih podatkov v zavarovalništvu bi bistveno presegla namen in možnosti pričujočega prispevka. Poudariti želim vsaj nekatere zanimive in kočljive položaje, ko se na prvi pogled zdi, da zakonodaja ne služi svojemu namenu, prihaja sama s seboj v nasprotje ter preprečuje učinkovito udejanjanje svobodne gospodarske pobude, kar lahko paradoksalno škodi ne le gospodarskim subjektom, temveč tudi posameznikom, ki jim je ta zakonodajna zaščita v prvi vrsti namenjena.

Uvodoma velja izpostaviti nekaj pravnih, gospodarskih, socialnih in psiholoških argumentov, ki terjajo vedno večjo pozornost varstvu osebnih podatkov na splošno in posebej tudi v zavarovalništvu:

- Količina zbranih osebnih podatkov - Poslovni interesi v konkurenčnem gospodarskem okolju zahte-vajo, informacijska tehnologija pa omogoča vzpostavljanje čedalje bolj velikih in popolnih zbirk osebnih podatkov, ki proizvajajo čedalje bolj kompleksne in množične obdelave teh podatkov.

- »Razgaljenje« strank - Moramo se zavedati, da so osebni podatki, ki se zbirajo pri opravljanju zavarovalniške dejavnosti, pomembni za položaj posameznika; njihova zloraba ga lahko zelo prizadene, tako v premoženjskem kot nepremoženjskem smislu (npr. podatki o zdravstvenem stanju, o lastništvu nepre-mičnin, o znesku izplačane zavarovalnine ali odškodnine…).

- Zaupanje strank - Smo sredi globalne krize, ki se na vrhuncu vse bolj kaže tudi kot kriza vrednot. Lju-dem je prizadejala veliko škode ter povzročila razočaranje in nezaupanje v državni in gospodarski sistem. Doslej bolj ali manj ugledne javne in gospodarske ustanove so na slabem glasu. V takih razmerah je zaupanje pogodbenih partnerjev v poslovnem svetu vedno bolj dragocena vrednota, zaznavna poštena obravnava strank pa lahko pomeni pomembno konkurenčno prednost.

- Osveščenost strank - Zahvaljujoč vedno boljšemu pretoku informacij, pozornosti medijev in dobremu delu nadzornih državnih organov se posamezniki bolje zavedajo svojih pravic in postajajo dejavnejši pri njihovem uveljavljanju.

- Zahteva po celoviti (zavarovalniški) storitvi - Potrošniku ne zadošča, da uveljavi svoje pravice zgolj v ozkem pogodbenem (zavarovalnem) smislu, npr. da zavarovalnica ugodi njegovemu zahtevku, temveč terja celovito neoporečno obravnavo tudi po drugih plateh, tudi z vidika varstva osebnih podatkov.

- Osredotočenost na osnovno dejavnost - Preventivna sistemska urejenost varovanja osebnih podatkov omogoča poslovnemu subjektu (zavarovalnici), da se vsakodnevno ukvarja s svojim osnovnim poslanstvom (izvajanjem zavarovanj) in ne izgublja energije in kadrovskih virov s posamičnimi zapleti in spori s potrošniki.

1 Zakon o varstvu osebnih podatkov, Ur.l. RS št. 86/04 in nasl.

2 Glej 6. člen ZVOP-1

3 Zakon o zavarovalništvu, Ur.l. RS št. 13/2000 in nasl.

47

XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

V konkretnih primerih in položajih, ki jih v nadaljevanju obravnavam, poizkušam odgovoriti (ali vsaj spodbuditi debato) na naslednja tri vprašanja, ki se pogosto pojavljajo v zvezi z varstvom osebnih podatkov zlasti v postopku reševanja škod. Pri tem se osredotočam na škode premoženjskih zavarovanj:

1) Katere osebne podatke sme zavarovalnica obdelovati – zahtevati od strank, da jih predložijo v zavarovalnih razmerjih?

Na prvi pogled je vprašanje retorično. ZZavar in drugi specialnejši zakoni taksativno naštevajo, katere podatke zavarovalnica sme obdelovati (154. člen ZZavar, 8. člen ZOZP4). Podatki se delijo v tri velike zbirke osebnih podatkov: a) o zavarovancih, b) o škodnih dogodkih, c) za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine.

Zavarovalnica sme obdelovati tudi druge osebne podatke, če je pridobila privolitev posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

Dodatno zavarovalnice pri obdelavi podatkov omejuje t.i. načelo sorazmernosti (6. odst. 154. člena ZZavar).

Namreč obdelava vsakega (sicer zakonito pridobljenega) osebnega podatka je dopustna le v obsegu, ki je potre-ben za namen izvajanja zavarovanj. Pravni standard »potrebnosti« oziroma »sorazmernosti« obdelave v praksi povzroča številne težave.

3. odstavek 10. člena ZVOP-1 daje še dodatno možnost, saj (izjemoma) dopušča tudi obdelavo drugih podatkov, ne glede na zakonsko ali posameznikovo dovoljenje, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov po-slovnih subjektov, ki prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. Uporaba tega določila mora biti zelo previdna, saj gre za izjemo, ki jo je treba tolmačiti ozko. Poleg tega terja kritično in skrajno objektivno tehtanje interesov dveh pogodbenih strank, ki nista v enakopravnem pravnem položaju, kar utegne biti še bolj težavno kot določanje meja načela sorazmernosti.

2) Kdo v zavarovalnici se sme seznaniti z določenimi osebnimi podatki?

Vsak proces v življenjskem ciklu zavarovalnega razmerja - od sklepanja zavarovanj do reševanja škod -vključuje sodelovanje različnih organizacijskih enot zavarovalnice, v katerih delujejo različni delavci z različnimi strokov-nimi znanji in pooblastili. Njihov delokrog se medsebojno dopolnjuje in prepleta. Bolj ko je izvajanje nekega poslovnega procesa kompleksno, več ljudi pri tem sodeluje in večja je nevarnost uhajanja podatkov izven po-trebnih okvirov.

Velja naj enostavno vodilo: tisti, ki podatek pri svojem delu res potrebuje, naj se ga ne brani; ostali naj se uprejo skušnjavi.

Posebej je zanimiv položaj zavarovalnih zastopnikov, ki ga podrobneje obravnavam v nadaljevanju.

3) V katerih primerih in v kakšnem obsegu sme zavarovalnica predložiti osebne podatke ene stranke drugi stranki (ali tretji osebi)?

V zavarovalnih postopkih lahko nastopa več strank, ki so medsebojno v različnih pravnih razmerjih in imajo različne, morda celo nasprotne interese. To še zlasti velja za odgovornostna zavarovanja (razmerje med zavarovancem in oškodovancem) ter regresne in subrogacijske postopke (razmerje med zavarovalnim upravičencem in regresnim zavezancem). V teh večosebnih razmerjih so obdelave osebnih podatkov še posebej občutljive, saj ne gre zgolj za to, da jih obdeluje zavarovalnica, temveč jih medsebojno obdelujejo tudi vse vpletene stranke.

Zavarovalnica ne more odreči interesa ene stranke, da se seznani s podatki druge stranke, če lahko to kakorkoli vpliva na njen položaj v zavarovalnem postopku, s tem pa na možnost uresničitve legitimnih premoženjsko-4 Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, Ur.l. RS št. 70/94 in nasl.

48

XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

pravnih teženj. Po drugi strani pa je zavarovalnica z vso vnemo poklicne skrbnosti dolžna zaščititi podatke ene stranke pred morebitno zlorabo s strani druge stranke.

II. POSAMEZNI PRIMERI

A) Zavarovalni zastopnik

»Zavarovalni zastopnik je oseba, ki je (…) pooblaščena za sklepanje zavarovalnih pogodb v imenu in za račun zavarovalnice. Poleg sklepanja pogodb se za zavarovalno zastopstvo štejejo tudi aktivnosti, ki so povezane s pri-pravo na sklenitev zavarovalne pogodbe ter pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, še posebej pri reševanju odškodninskih zahtevkov, naslovljenih na zavarovalnico.« (1. odst. 215. člena ZZavar)

Zavarovalni zastopnik v zavarovalnem razmerju torej nastopa v dveh vlogah, ki sta v dobršni meri v navzkrižju. Je namreč zastopnik (pooblaščenec) ene pogodbene stranke - zavarovalnice - ter strokovni svetovalec in pomočnik druge pogodbene stranke - zavarovalca oziroma zavarovanca.

Z vidika pooblaščenca zavarovalnice mora biti njegova seznanjenost omejena na tiste osebne podatke strank, ki jih zastopnik potrebuje za kakovostno sklenitev zavarovalne pogodbe. Zastopnik je tako upravičen do podatka o preteklem škodnem dogajanju zavarovanca, če to vpliva na odmero zavarovalne premije (npr. sistem bonitet pri avtomobilskih zavarovanjih). V postopku reševanja škod pa zastopnik ne sme imeti aktivne vloge. Njegova pooblastila za sklepanje zavarovalnih pogodb niso združljiva z opravili v postopku reševanja škod. Ker torej zastopnik v postopku reševanja škod ne more opravljati nobenih dejanj, tudi ni upravičen do nobenih podatkov, ki se na ta dejanja nanašajo.

Kot zavarovančev svetovalec pa ima zastopnik vsekakor interes, da se seznani z določenimi podatki, na podlagi katerih bo lahko zavarovancu nudil primerni nasvet. Zavarovanec to od zastopnika (upravičeno) pričakuje. Zastopnik je njegov prvi komunikacijski kanal, poosebljenje zavarovalnice. Če npr. splošni zavarovalni pogoji dopu-

ščajo odkup škode, ima zavarovanec (zato pa tudi zastopnik) pravico vedeti, ali je škoda ocenjena v zneskovnih okvirih, v katerih bi bil smiseln odkup škode. Po drugi strani pa zavarovalni zastopnik ni škodni strokovnjak. Za razjasnitev kakršnihkoli strokovnih vprašanj o reševanju škode je gotovo bolje, da zavarovanec pridobiva nepo-sredne informacije od škodnega sodelavca.

Pomembno je, da se posredovanje podatkov sodelavcem (zastopnikom ali drugim), ki so do njih upravičeni, omeji izključno na dejstva, ki jim je treba dati pravilen pomen. To posebej velja za dejstva, ki povzročajo pravne učinke. »Ocena škode« v smislu škodne rezervacije še zdaleč ne pomeni nameravanega zneska plačila škode.

Višine poravnalne ponudbe s strani zavarovalnice ali odklonitve zavarovalnega zahtevka v nobenem primeru ni dopustno vnaprej predvideti in sporočati, dokler ustrezne listine ni podpisal pristojni delavec zavarovalnice in jo odposlal naslovniku.

B) Zavarovanec (zavarovanje odgovornosti)

Če za trenutek zanemarimo zavarovalno razmerje, je zavarovanec odgovorna oseba, povzročitelj škode, ki mora (sam) povzročeno škodo povrniti oškodovancu. Njegov položaj se ob sklenjenem zavarovanju poenostavi, saj določena opravila prenese na zavarovalnico. Pravno razmerje (nepogodbeno, odškodninsko) do oškodovanca pa ostaja naprej. In v tej meri so ohranjene tudi njegove pravice do seznanitve z oškodovančevimi podatki, seveda le s tistimi, ki mu dejansko koristijo – v skladu z načelom sorazmernosti.

Poklicna dolžnost zavarovalnice je, da odloči o odškodninskem zahtevku oškodovanca. Oškodovanec trdi, da mu je zavarovanec povzročil škodo in dokazuje višino škode. Zavarovalnica sme in mora preveriti oškodovančeve navedbe. Glede okoliščin škodnega dogodka je zavarovanec gotovo najboljši vir informacij, čeprav te niso nujno najbolj verodostojne. Zavarovanec ima pravico vedeti, kakšne očitke je nanj naslovil oškodovanec. Le to mu 49

XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

omogoča, da se lahko popolno izjavi o vseh relevantnih dejstvih. Vedeti mora za vse podatke, ki jih je v ta namen predložil oškodovanec. Zavarovančeva pravica do seznanitve s podatki o višini škode pa ni tako samoumevna.

Zavarovalnica je strokovno usposobljena oceniti višino škode, zavarovanec pa praviloma ne. Zavarovanec tudi nima nobene zakonske ali pogodbene podlage, da zavarovalnici svetuje pri reševanju škode ali da zavarovalnica ravna po njegovih navodilih. Zato zavarovanec teh podatkov praviloma ne potrebuje, to ni niti v njegovem interesu niti v interesu zavarovalnice. Če pa je narava ali višina škode neločljivo povezana s presojo okoliščin škodnega dogodka, mu jih zavarovalnica mora posredovati, saj je od tega odvisna pravilna ugotovitev dejan-skega stanja. Npr. pomembno je primerjati podatke iz medicinske dokumentacije, ki kažejo na način nastanka poškodbe, in dejstva, ki jih je na mestu škode zaznal zavarovanec. Če je oškodovanec zaradi padca poškodovan po obrazu, to kaže na drugačno njegovo lego telesa pred padcem, kot če je poškodovan po zatilju.

Zavarovanci, zlasti pravne osebe, ki imajo v enem zavarovalnem letu večje število zavarovalnih primerov, od zavarovalnice pričakujejo dodatne storitve vodenja zbirnih evidenc zavarovalnih primerov in izplačanih odškodnin. Zavarovanci so do teh dodatnih storitev upravičeni, kolikor seštevek izplačanih odškodnin vpliva na njihove pogodbene obveznosti − višino zavarovalne premije. Vendar pa je utemeljeno tudi od zavarovanca pričakovati, da bo v zavarovalnih zadevah pokazal določeno mero skrbnosti. Podatke, ki jih od zavarovalnice pridobiva te-kom reševanja posamičnih zavarovalnih primerov, si mora sam urejati. Zavarovalnica pa mu posreduje dodatne podatke, ki so lahko podrobno specificirani, vendar v razmerju do oškodovancev anonimizirani.

C) Oškodovanec (zavarovanje odgovornosti)

Zavarovalna pogodba za zavarovanje odgovornosti je sklenjena tako v interesu zavarovanca kot oškodovanca.

Zavarovanca ščiti pred nepredvidenimi finančnimi izgubami zaradi dolžnega plačila odškodnine, oškodovancu pa bistveno olajša pot do povrnitve škode, saj se mu ni treba dogovarjati s povzročiteljem škode, temveč z (bolj distancirano in profesionalno) zavarovalnico. Vendar pogosto oškodovanec sploh nima podatka, ali ima zavarovanec sklenjeno zavarovanje odgovornosti ter pri kateri zavarovalnici. Zavarovanec v težnji po oviranju oškodovanca pri uveljavljanju odškodninskih upravičenj tega podatka morda ne želi posredovati. Položaj za oškodovanca je poenostavljen le pri obveznih zavarovanjih, kjer je mogoče podatke pridobiti iz javnih baz ob izkazanem pravnem interesu.

Tudi pri prostovoljnih odgovornostnih zavarovanjih mora oškodovanec izkazati pravni interes, da mu zavarovalnica nudi podatke o zavarovanju. Za to pa ne zadostuje, da oškodovanec zgolj pojasni, da naj bi mu neka oseba povzročila škodo in bi želel proti njej vložiti odškodninski zahtevek. Za pravni interes mora oškodovanec podrobneje izkazati (s skladnimi navedbami in dokazi) okoliščine škodnega dogodka, iz katerih izhaja, da naj bi bil za škodo odgovoren konkretni zavarovanec, ter nastalo škodo. To pomeni, da mora oškodovanec praktično že predložiti li-stino z vsemi prvinami odškodninskega zahtevka, saj le na ta način zadovoljivo izkaže svoj pravni interes. Zahtevek vloži »na slepo«, ne vedoč ali zavarovanje sploh obstaja. S tem pa ni nič prikrajšan, saj mora odškodninski zahtevek slej ko prej spisati, če seveda drži njegova primarna trditev, da ga resnično namerava vložiti.

Položaj odvetnika, ki po pooblastilu oškodovanca poizveduje o sklenjenem zavarovanju odgovornosti, ni nič drugačen kot položaj samega oškodovanca, saj odvetnik proti zavarovalnici nima nikakršnega »oblastnega«

statusa. Sklicevanje odvetnikov na 10. člen Zakona o odvetništvu5 v tej zvezi ni pravilno. Ta določba se namreč nanaša le na upravljavce osebnih podatkov v javnem sektorju, zato ne velja za komercialne zavarovalnice. Nave-deno spregleda celo Informacijski pooblaščenec v mnenju št. 0712-774/2007/2. Poizvedbe vseh oškodovancev, s pooblaščenci ali brez, mora torej zavarovalnica obravnavati popolnoma enakopravno.

Poleg dejstva obstoja zavarovalne pogodbe je oškodovanec upravičen tudi do seznanitve z njeno vsebino, kolikor to vpliva na obseg njegovih pravic v razmerju do zavarovalnice. Če se npr. zavarovalnica v utemeljitvi 5 1. odstavek 10. člena ZOdv določa: »Ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil (poudaril JV) dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika.«

50

XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

odločitve o odškodninskem zahtevku sklicuje na omejeno zavarovalno vsoto, odbitno franšizo, izključitveno kla-vzulo na polici ali kaj podobnega, mora to dokazati, s tem da polico predloži oškodovancu. Prekriti pa mora tiste podatke, s katerimi oškodovanec nima kaj početi, predvsem premijski (zneskovni) del police.

D) Regresni zavezanec

S tem enotnim izrazom označujem zavarovance, od katerih zavarovalnica terja povračilo izplačane odškodnine zaradi izgube zavarovalnih pravic, kakor tudi tretje odgovorne osebe, zoper katere zavarovalnica naperi subro-gacijski zahtevek. Regresni zavezanec ima obratno vlogo kot sicer velja za stranke zavarovalnice. V nasprotju z zavarovancem, oškodovancem, upravičencem, ki praviloma nastopajo v vlogi upnika proti zavarovalnici, je v tem primeru upnica zavarovalnica. Breme dokazovanja obstoja in višine terjatve je na njej in prav je, da pri tem uporablja enaka merila kot v obratnem položaju, ko zahteva ustrezna dokazila od tistega, ki uveljavlja zavarovalni zahtevek. Zavarovalnica torej mora izkazati, na katerih dokazih temelji njeno regresno upravičenje.

Pomembno pa se je znova vprašati, ali lahko nek podatek regresnemu zavezancu sploh koristi. Čeprav mu ni mo-goče odrekati pravice, da se samodejno ne zanaša na pravilnost postavljene terjatve zavarovalnice in jo vsekakor sme kritično preveriti ter ji ugovarjati, bo vendarle kot laik težko presojal npr. obračun škode na vozilu ali obračun škode za telesne poškodbe. Ima pa pravico, da si zagotovi ustrezno strokovno pomoč (izvedenca, odvetnika) in v tem primeru bo morala zavarovalnica razkriti specifikacijo svoje terjatve kakor tudi dokaze, na katerih temeljijo posamezne postavke. Pa čeprav gre za oškodovančevo zdravstveno dokumentacijo, ki spada med t.i. občutljive osebne podatke, glede katerih se zahteva strožji režim varovanja, oškodovanec ne bi mogel uspešno ugovarjati razkritju teh podatkov. Namreč zavarovalno razmerje je oškodovancu zgolj olajšalo njegovo pot do odškodnine; če tega ne bi bilo, bi moral oškodovanec po odškodnino naravnost k regresnemu zavezancu. In tedaj bi mu moral razkriti vse te podatke. Zavarovalnica mora le paziti, da oškodovanec ne pade v slabši položaj ter seveda ravnati skrbno in preudarno. Potemtakem je celo razkritje občutljivih osebnih podatkov vsem udeleženim strankam v korist, saj dviguje raven argumentirane razprave o terjatvi in povečuje možnosti za mirno poplačilo; v naspro-tnem primeru pa se vsi ti podatki (in še kateri − na zalogo) razkrijejo v sodnem postopku, oškodovanec pa bo morda moral še pričati pred sodiščem.

Policijski zapisniki

Za zaključek naj navedem še večno dilemo o pravici (in njenem obsegu) udeležencev škodnih dogodkov, ki jih je obravnavala policija, da policijski zapisnik pridobijo od zavarovalnice. Razprava o tej temi se nehote prepleta z vprašanjem, ki sicer z obravnavano temo nima nobene zveze, ali oziroma v kakšnih primerih ima zavarovalnica dolžnost ugoditi zahtevi posameznika (njene stranke) po posredovanju policijskega zapisnika ter ali se dolžnost morebiti razteza tudi na primere, ko zavarovalnica zapisnika (še) ni pridobila, ima ga pa možnost pridobiti na podlagi 154. člena ZZavar oziroma na podlagi 8. člena ZOZP.

Po sprejemu Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je med drugim uvedel novi 54.a člen Zakona o policiji, ki določa plačljivost podatkov iz policijskih evidenc za zavarovalnice (česar zavarovalnice ne smejo prevaliti na

»oškodovance«)6, opažamo povečano zadržanost policije, da bi prosilcem sama posredovala te podatke, ter jih napotuje na zavarovalnice.

Policija gotovo nima utemeljenega razloga (= pravne podlage), da odklanja izdajo prepisov policijskih zapisnikov upravičenim prosilcem, ki izkažejo pravni interes na podlagi katerega od zakonov, ki ureja policijske, upravne, 6 Navedena določba je bila kasneje preseljena v 3. odstavek 116. člen novega Zakona o nalogah in pooblastilih policije in določa: »Slovensko zavarovalno združenje in zavarovalnice morajo policiji za vpogled ali posredovanje podatkov iz evidenc policije o kršiteljih in prekrških, o kaznivih dejanjih, o dogodkih in elektronskih zapisnikih policije o prometnih nesrečah, ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, plačati nadomestilo, v znesku, ki ga določi minister (op. JV: 34,81 EUR + DDV). Slovensko zavarovalno združenje in zavarovalnice zahteve za podatke iz prejšnjega stavka ne smejo prenesti na oškodovanca (poudaril JV).« Izraz »oškodovanca« se seveda smiselno razteza tudi na druge stranke v zavarovalnih postopkih.

51

XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

prekrškovne oziroma kazenske postopke. Izredno nehvaležno pa nato zavarovalnici (četudi upravičeno) odkloniti zapisnik stranki, ki se je na zavarovalnici oglasila z zahtevo za zapisnik, potem ko jo je tja napotila policija. Zavarovalnica bo lahko ugodila zahtevi stranke, takrat ko je policijski zapisnik pridobila ali ga namerava pridobiti, ker je to v njenem interesu, npr. zaradi preverjanja okoliščin škodnega dogodka. Če pa zavarovalnica zapisnika nima in ga sama ne potrebuje, ne vidim razloga, da bi ga morala pridobiti zgolj zato, da ga bo posredovala stranki in krila stroške za to.

Zavarovalnica seveda sme, potem ko je preverila pravni interes prosilca, posredovati policijski zapisnik v celoti, ne da bi bila dolžna določene podatke (npr. osebne podatek drugih oseb) prekriti. Policijski zapisnik je namreč javna listina, nedeljiva celota. Če okrnimo njegovo vsebino, okrnimo tudi njegovo verodostojnost. Zagotovo pa je treba posebno pozornost posvetiti vprašanju, ali ima prosilec resnični upravičeni interes in s tem zmanjšati tveganje, da bi podatke zlorabil.

52

XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Gordana Ristin

Višje sodišče v Ljubljani

Pravni standard “uPoraba motornega vozila”

– sodna Praksa naših sodišč in sodišča eu

DIR 2009/103/EP in SVETA

O ZAVAROVANJU AO

• O zavarovanju civilne odgovornosti pri

uporabi motornih vozil in o izvajanju

obveznosti zavarovanje takšne odgovornosti.

• Kaj je del prava ES?

• Celotna zavarovalna pogodba ali le AO?

• Obligacije (še) niso pravo ES.

• Ali velja za nacionalno zakonodajo ali za

cross border?

• 1. člen DIR:

„Vozilo“ pomeni motorno vozilo, ki je namenjeno za

potovanje po kopnem in ga poganja mehanična moč,

vendar ne vozi po tirih in priklopnik, s prikolico ali brez.

• 3. člen DIR: Obvezno zavarovanje vozil

Vsaka država sprejme vse ukrepe za zagotovitev, da je

civilna odgovornost pri uporabi vozil, ki se običajno

nahajajo na njenem ozemlju, krita z zavarovanjem.

Zavarovanje krije materialno škodo in telesne poškodbe.

53

XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Primer

• Mladi par v Fiatu 500 na gozdni poti.

• Avtobus na zasebnem parkirišču – pokrov

prtljažnika pade potniku na glavo.

• Traktor v štali zadane lestev, na kateri je delavka,

ki pade.

• Delavec pade iz košare hiap naprave, ki je del

kamiona, ki na cesti popravlja lučke pred prazniki –

motor je delal in stresel košaro.

Primer VI Zr. BHB, 107/94

• Zvezno vrhovno sodišče ugotovi, da obvezno

zavarovanje ni vezano na javno površino, na pojem

prometne nesreče ali na dejstvo, da mora biti motor v

pogonu.

• Dostavno vozilo stalo na hipodromu pred vrati hleva;

konj se splaši, teče v hlev, a se zaleti v avto in konj se

poškoduje.

• Lastnik konja je dobil odškodnino iz zavarovanja AO.

54

XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Škoda iz uporabe motornega

vozila, ki je v funkciji

delovnega stroja

• Kamion cisterna polni hotelsko skladišče s

plinom in poškoduje delavca.

• II Ips 721/2009 − traktor v funkciji odklopa

prikolice s hidravliko.

II Ips 415/2011

• Predhodno vprašanje

• Kdaj in kdo sproži?

• Traktor zbije tožnico, ki je na lestvi (pri spravljanju

sena) v skednju?

• Ali je treba določbo 3. člena DIR razlagati, da

krije ali ne?

55

XX. SEMINAR S PODRO:JA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

Primer

Primer C

C ‐

‐ 4

4 4

4 2

2 /

/ 1

1 0

0

• • Churchill

Churchill Insurance

Insurance Company

Company Limited:

Limited: Benjamin

Benjamin Wilkinson

Wilkinson

• • T

T o

o žnik

žnik sopotnik

sopotnik

• • Lastnik

Lastnik vozila

vozila je

je tožnik

tožnik

• • Po

Po pogojih

pogojih lahko

lahko vozi

vozi le

le tožnik;

tožnik; dal

dal vozilo

vozilo drugemu

drugemu

• • Ali

Ali je

je sopotnik

sopotnik vklju

vključčen

en v

v zavarovanje,

zavarovanje, saj

saj je

je on

on

zavarovanec

zavarovanec po

po pogodbi?

pogodbi?

• • Sodiš

Sodiščče:

e: ne

ne sme

sme biti

biti izklju

izključčen,

en, ker

ker je

je sopotnik.

sopotnik.

• • Razumevanje

Razumevanje tega?

tega?

• • K

K a

akko

o p

pr ra

avvililn

n o

o b

b e

er re

e m

m o

o sso

o d

d b

b e

e sso

o d

di išščča

a EU

EU iz

iz Luksembourga?

Luksembourga?

NEKAJ PRIMEROV

• Sin z vozilom povozi očeta, ki je ležal pred

garažo?

• Nesreče v zasebnih garažah?

• Katero zavarovanje civilne odgovornosti

krije te škode?

• Zakaj naj bi zavarovanci nosili te škode,

oškodovanci pa ne bi bili zavarovani?

•To se lahko zgodi vsakomur od nas.

56





Document Outline


XX. SEMINAR S PODRO:JAAVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA

KAZALO

Pogoji gospodarjenja v svetu in pri nas v 2014ter njihov vpliv na avtomobilsko zavarovanje

Vpliv ekonomske krize na stanjeprometne varnosti

Primerjalne spletne strani / Insurance Comparison Websites

Internetno sklepanje avtomobilskihzavarovanj – priložnosti in nevarnosti

Stanje na področju tatvin motornih vozil v RepublikiSloveniji – tatvine motornih vozil srednjega invišjega cenovnega razreda za rezervne dele

Varstvo osebnih podatkovv postopku reševanja škod

Pravni standard “uporaba motornega vozila” – sodna praksa naših sodišč in Sodišča EU