236. številka. Ljubljana, t ponedeljek 14. oktobra 1901. XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman aa avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, za jeden meeec 2 K 30 h. Za LJubljano brez poBiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za poBüjanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Be ae dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj bo iavole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je na Kongresnem trgu BL 12. Upravnlstvu naj selbla-govohjo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v nredniBtvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. »Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna** telefon št. 85. Sram jih je. Iz Idrije, 10. oktobra. Crno-rudeča žlindra, katera je slavila dne 19. septembra svojo dvomljivo zmago, se je pričela te lepo družbe sama sramovati. Utis, katerega je ta nenaravna koalicija napravila na ves civilizirani svet, jel je delovati tudi na te poštenjake in sramujejo se, da jih je strast tako daleč zaslepila, da niso videli pravočasno, kaj delajo. Sedaj razvijajo, lepšajo in lažejo po svojih listih, da je kar grdo. Resnice si ne upajo pisati, ker vedo, da se jih mora ves svet sramovati, ker vedo, da se jih mora vsak pošten človek ogibati, ker storili so političen zločin, kakoršnega ne pozna zgodovina. »Rdeči Prapor« z dne 27. septembra in »Arbeiter-Zeitung z dne 29. septembra opravičujeta se na tak laž-njiv in zvijačen način, da se vidi res na prvi pogled, da jih je sram. Pišeta oba jedno in isto, zatorej odgovarjamo samo na »Rdeči Prapor«, katerega imamo v rokah. Ves zagovor sloni na poročilu, ki so ga baje poslali neki delavci. Na podlagi istega trdi »Rdeči Prapor, da ni bilo med klerikalci in socialnimi demokrati nikake zveze, nikakega dogovora. Seveda, ako bi bilo v resnici vse tako, kakor pišejo omenjeni listi, bi bila sramota nekoliko manjša, če tudi ne odstranjena. Toda mi imamo čisto drugo prepričanje, čisto drugačne dokaze o črno-rudeči zvezi. V prvi vrsti se omenja oni gospodarski boj, kateri se bije menda med meščansko in pa delavsko stranko, oziroma proti konsum-nim društvom. Da se ta boj proti kon-sumu res bije, temu ne bodemo ugovar jali; saj po našem mnenju nimamo le do tega pravice, ampak tudi dolžnost, ako hočemo delavce varovati pred nepotrebnimi izgubami. Dokazali smo že, kako se deluje v konsumu, kdo ima od tega dobiček in kdo izgubo. Pokazali smo že na osebe, katere si prav za prav dele dividendo in katerih LISTEK Knjige „Druzbe sv. Mohorja" So že tu dolgi jesenski večeri; njim bodo sledili z urnimi koraki še daljši zimski, v katerih poseda utrujeni kmet okrog toplo zakurjene peči, ko se zbira staro in mlado po »hišah«, kjer razdirajo mnoge umne in šaljive, kjer razpravljajo o vojnah, o anarhistih, o slabih in dobrih časih. To je tudi čas, ko utegne najbolj priprosto ljudstvo citati, ko dela za duševni svoj napredek, si širi obzorje ter bistri pamet. Glavno in prvo čtivo našega kmeta pa so — kakor znano — knjige »Družbe sv. Mohorja«. Te so mu v pouk in kratkočasje; iz njih zajema največ dobrega in koristnega; te knjige so v dolgih jesenskih in zimskih večerih po truda-polnem delu poletja njegova zabava in veselje. Najti jih je pa tudi malodane v vsaki, tudi najmanjši pogorski vasici . . . »Družba sv. Mohorja« si je tudi v svesti in se dobro zaveda, kaj pomenjajo njenim členom doposlane knjige, za katere plačuje marsikdo jako težko, vendar rad grenko zaslužene krajcarje. glavni namen je ohraniti konsume. Zato pa hočemo tudi v bodoče delovati proti takim pijavkam. Nikakor pa ni bil naš volilni boj boj proti gospodarski organizaciji rudarjev, katero bi tudi mi podpirali, ako bi bila na zdravi podlagi, temveč naš boj je bil vse kaj druzega, on se je bil za napredek, in to v prvi vrsti delavskega stanu. »Rdeči Prapor« trdi, da smo upli-vali na volilce, kolikor smo le mogli. Da smo delovali pri svojih somišljenikih, tega ne zanikujemo, ako smo pa dobili od ka-cega omahljivega volilca besedo, da bode z nami volil, je to storil gotovo le vsled tega, ker smo ga prepričali, da je naša stranka tista, katera hoče delavcem res pomagati, kar je v teku zadnjih let že dokazala. Ako »Rdeči Prapor« trdi, da so pričakovali ožje volitve mej klerikalci in mej socialnimi demokrati, je to kar naravnost izmišljeno. Socialni demokratje so dobro vedeli, da to ni mogoče, kajti svoje volilce poznajo tako dobro, kakor mi. Oni so vedno računali na svojih 60—70 glasov, in te bi bili tudi dobili, da ni najmanj 30 socialnih demokratov že dopoludne oddalo svoje glasove dekanu. Kar pišeta »Rdeči Prapor« in »Arbeiter-Zeitung« o volilnem shodu, je nesramno zavito in zlagano. Na volilni shod je povabilo društvo skoraj vse volilce, izvzemši nekaj poznanih kričačev, o katerih se je že naprej vedelo, da bi skušali pri shodu razgrajati. Izvedelo pa se je, da nameravajo udreti v dvorano tudi nevolilci, vsled česar je pustil župan popoldan dvorano zapreti in prepovedal vsakemu vstop, dokler je on ne da odpreti. Ker se je bilo bati večjih izgredov, in ker se je izvedelo, da nameravajo klerikalci in socialisti skupno raz-gnati shod, je poslal župan tudi po žan-darmerijo, katera pa ni imela naloge, braniti volilcem udeležbe na volilnem shodu, temveč samo vzdržavati red na ulici. V resnici tudi ni žandarmerija niti jednemu volilcu, niti nevolilcu zabranila vstopa, ker je stal sam župan pri uhoMu in odganjal vse kričače moškega in ženskega spola, Letos se je dična »Družba sv. Mohorja« izvanredno požurila ter je že spočetka septembra razposlala mej člene bogate svoje darove, katerih se bode nedvomno vsakdo jako razveselil. Žal, da je romalo letos v svet, mej slovensko ljudstvo precej manj knjig, nego druga leta. Žal, da se je armada pod mogočnim praporom »Družbe sv. Mohorja« zmanjšala, da se je skrčilo število členov. Lani je štela družba 78.596 udov, letos pa jih ima 76,110, torej kar 2486 manj. Ne samo, da družba ni napredovala, kar bi bil gotovo pričakoval vsakdo, temveč celo nazadovala je. Kje je temu iskati vzroka? Ali res v bednem stanju ter v raznih vremenskih nezgodah, ki uničujejo pičle pridelke našega kmeta ter ga silijo, da porabi še tisti bori goldinarček, kateri je bil doslej namenjen Mohorjevi družbi, za drugo, še bolj potrebno? Ne, ne, slabe gmotne razmere niso krive, da je storila družba tako velik korak nazaj, v temo. Vzroka je iskati drugod ! Naša duhovščina zapušča čim dalje bolj cerkve in oltar ter je osredotočila vse svoje delovanje v konsumnih društvih, se peha po voliščih ter ima polne roke dela s hujskanjem ljudstva. To dejstvo je vzrok, da »Družba sv. Mohorja« propada, da se krči nje število. »Požrtvovalni« in »neutrudni« poverjeniki kateri niso imeli pravice vstopiti. Da se je Cula tu marsikaka huda beseda, tega ne zanikavamo, saj druhal, ki je stala pred vratmi, je bila divja tolpa, obstoječa iz nedoraslih fantalinov in nekoliko pijanih bab. Ako je nekdo dejal, da dr. Majaron takim ljudem ne bode poročal, je imel pred očmi gotovo le tiste nedorasle in nepoklicane kričače, kateri so na tako ostuden način kazali svojo omiko. Ako je župan odgovoril, da mu je vse jedno, po katerem paragrafu se shod vrši, je to storil ravno tako le proti nekemu pobalinu, kateri je hotel šiloma udreti v dvorano. Pustili pa smo v dvorano vse volilce, bodisi klerikalnega ali socialno demokratičnega mišljenja, o katerih smo bili prepričani, da ne nameravajo pri shodi razgrajati. Dokaz temu je tudi to, da je voditelj socialno-demokratične stranke Žonta imel na shodu besedo. Ker pa nahujskana tolpa pred vratmi le ni mirovala, ker so nekatere pijane babnice na tako nesramen način kričale, da se shod ni mogel pričeti, je župan naprosil žandarmerijo, da razžene tiste suroveže, da se shod lahko v miru vrši. Šele potem, ko je bila ulica prazna, začelo se je zborovanje. Pri volitvi sami pa niso liberalci uganjali prav nikakih nepravilnosti. Da bi se bile volilcem jemale legitimacije po sili ali skrivaj, je debela laž. Ako bi se bilo kaj tacega zgodilo, bi ne bilo oddanih toliko glasov, ako bi bili mi jemali volilcem listke, bi bila zmaga dopoludne gotovo naša. Nasprotno pa so letali klerikalni agitatorji, mej njimi se je posebno odlikoval c. kr. katehet Osvald, noč in dan od hiše do hiše, ter tam hujskali proti naši stranki. Glavno agitacijsko sredstvo jim je bila naša realka, s katero so pri nerazsodnih ljudeh na tako nesramen način agitirali, da je res škoda, da si je liberalni mestni zastop in g. dr. Majaron napravil toliko dela in truda, ker za take ljudi je res najbolje, da ostanejo sužnji one klerikalne požrešnosti, katera bi rada spravila zadnji ne utegnejo več baviti se z nabiranjem členov, oni ne morejo in ne marajo več delati za to prekoristno, slovenskemu narodu tako potrebno družbo. Kdo bo pa potem agitiral, hujskal in podpihaval ljudstvo proti sovraženim liberalcem? Naša fanatizovana duhovščina se morda še celo veseli tega nazadovanja, saj mora in hoče ohraniti ljudstvo nevedno in neumno, sicer se ji ta narod izneveri. Kultura je najhujši sovrag klerikalcev. Zato pa ne marajo skrbeti za kulturno prosveto ter za duševni napredek našega ljudstva in ne marajo mu širiti obzorja. Škof izdaja pastirske liste za volitve, a prepotrebne »Družbe sv. Mohorja« se ne spomni nikdar. Od kraja do kraja hodi kakor Peter amienski ter pregovarja, sili volilce, da se uklonijo njegovim zahtevam, in žveplo in pekel kliče na one, ki ga ne slušajo. Kaj čudo potem, da ne preostaja časa niti njemu niti njegovim služabnikom, da bi delovali še za kaj druzega, kar bi pa bilo zares koristno in bi prinašalo lepe sadove? Zato se število členov krči. No, čim manj členov, tem več tepcev in analfabetov, kar je za klerikalce velika pridobitev. Kakor vedno, se je potrudila tudi letos »Družba sv. Mohorja«, da ustreže kolikor možno svojim členom ter jim poda mnogo zabavnega in poučnega čtiva. vinar najrevnejše vdove v svojo nenasit-ljivo malho. Toda, žal, to agitacijsko sredstvo jim je pomagalo, in sad tacega hujskanja bila je združitev klerikalcev s socialnimi demokrati. Naj obračajo kakor hočejo, naj dementirajo in naj pišejo tisočkrat v svoji »Arbeiterci« in »Slovenskem Listu«, tega ne bodete nikdar ovrgli, da je bila zveza že teden pred vo-litvijo dognana st v ar. Vzemite samo »Slovenski List« v roke in berite, kako lepo so soglašali klerikalci in socialisti v boju proti liberalni stranki. Slavospevi glavnih socialistov našemu dekanu so tako neovrgljiv dokaz, da ga ne bodete nikdar ovrgli. Sploh se je pa ves teden javno govorilo, da oddajo socialisti le nekoliko glasov svojemu kandidatu, da pride do ožje volitve, in da se ne bode govorilo, da so šli kar brezpogojno v boj za dekana. In res kažejo tudi številke, da je bilo to žalostna resnica. Nam je iz popolnoma verodostojnega vira znano, da je socialni odbor še nekoliko dnij pred volitvijo štel svojih glasov nad 60, naših nad 120 in klerikalnih okolu 90. Kako je mogel torej dekan dobiti pri prvi volitvi 125 glasov in Rinaldo samo 33, ako ni najmanj 30 socialnih demokratov oddalo svojih glasov dekanu? Sicer imamo popolnoma zanesljiv zapisnik, iz katerega vam lahko povemo imena, kateri socialni demokrati so glasovali za dekana. Kar se pa tiče ožje volitve, imamo le malo pripomniti. Takoj, ko smo izvedeli izid prve volitve, smo bili prepričani, da je zmaga pri ožji volitvi nemogoča. S huronskim krikom zagnali so se socialni demokrati in katoličani na naše volilce, nemogoče je popisati tisti boj. Le zavednosti, značajnosti in neustrašljivosti naših volilcev se imamo zahvaliti, da smo dobili popoldan še 113 glasov. Mi na ožjo volitev sploh nismo računali. Da smo dobili pri tistem divjem napadu še 113 glasov, to se nam zdi pravi čudež. Prepustili smo naše volilce svoji usodi, računajoč na njih kremeniti značaj. Kajti podreti katoliško-socialno-demokra- »K o 1 e d a r« obsega poleg običajnega imenika udov lepo število pesmij in po-vestij, katere bo naše ljudstvo vsekakor z največjim veseljem sprejelo. Skoda le, da se večina sotrudnikov »Družbe sv. Mohorja« nikakor ne more ali noče ubraniti neslanega ter šablonskega pridiganja, ki naj bi s silo delovalo na srce in um našega kmeta. A prav zato, ker je namen teh povestic preveč odkrit in jasen, ker pisatelj ne dopušča čitalcu, da bi sklepal ter izvajal posledice sam, ker kar mrgoli banalnih, pobožnih in poučnih rekov, ki cesto zatro naravni razvitek dejanja, prav zato čestokrat pisatelj menda ne doseže istega, kar je nameraval. Večno in vedno jednako pridiganje mora človeka utruditi ter mu skaliti veselje do čitanja. Zato tudi jako dvomim, da bi segalo do srca ter tako dosezalo svoj namen. Zanimivo je sestavljen v »Koledarju« »Razgled po svetu«, ki bi bil lehko malo obširnejši. Naše ljudstvo nima prilike, citati mnogo časopisov; zato bi ne škodovalo, ko bi moglo izvedeti vsaj najvažnejše dogodke, ki so se vršili tekom leta po svetu, iz »Koledarja«. Tudi se nam ne zdi umestno, tako — rekli bi — strastno napadati pravoslavno vero in nje duhovništvo. Pravoslavni duhovnik je pravi oče in brat ljudstva, saj skrbi zanj, živi in trpi ž njim. tično falango bilo je nemogoče. Odstopiti smo nameravali od volitve, le g. dr. Majaron nas je pregovoril, da smo šli ie ▼ boj. In v tem rares divjem boju izgubili smo samo Itiri volilce, devet jih ni prišlo popoldan volit, ker niso bili obveščeni, in jeden je oddal napačen listek. Sedaj pa se je zgodil največji škandal celega dne, socialni demokrati so javno agitirali za dekana. Propadli kandidat Rinaldo je javno kazal svoj listek z imenom Arko, in hotel je pisati tudi našim volilcem glasovnice. Da je to gola resnica, o tem govore številke jasno dovolj. Dopoldan je dobil Arko 125 glasov, Rinaldo 33. Popoldan je dobil Arko vseh svojih 125, Rinaldovih 32 in 4, katere so vzeli nam. Jeden sam volilec je oddal tudi popoldan svoj glas Rinaldu, vse drugo je šlo jednoglasno v boj za dekana. Toda zmaga, katera je bila po volitvah razglašena, napravila je na premagalce ne-popisljivo žalosten utis. V svesti si velike sramote, so se kar hipoma poskrili. Le nekoliko se jih je upalo na cesto, mej njimi znani Goli, kateri je javno kričal: »Zivio, socialnodemokratični zmaj je uničen«. Naša stranka pa je smela ponosno gledati vsakemu v oči, kajti če, tudi je nas za enkrat umazana koalicija premagala, v svesti smo si bili, da imamo za seboj može, kateri vedo, da so padli častno v boju za pravice svojega stanu. Zagotovimo pa vse zmagovalce, da bodo obžalovali, da so dali svoj glas črnemu nazad-njaku, da bodo preklinjali korak, s katerim so padli v tako globoko brezdno, iz katerega jih bode morala vleči zopet le liberalna moč. _ V f JuSiIJaiii. 14. oktobra. Državni zbor. Ta teden se snide državni zbor, ki je imel pet mesecev dolge počitnice. Mi-nolo zasedanje je bilo plodonosno, in dr. Koerber je mogel zaključiti ga z zavestjo, da je dognal celo vrsto velikih in daleko-sežnih gospodarskih nalog. V minolem zasedanju državnega zbora je vladal mir in red, toda v bodoče bržčas miru ne bo, Vlada nima ničesar več dati, pač pa mnogo zahtevati. Državni zbor se mora iznova lotiti nagodbe, ki je podrla na tla že štiri ministrstva. Pred štirimi leti je nastala pod Badenijem prva kriza radi nagodbe in Bilinski je takrat prvikrat v proračunskem odseku grozil s § 14., ki je poslej opravljal delo, katerega parlament ni hotel opravljati. Sedaj pa bo moral rešiti neodložljivo nalogo; trgovinske pogodbe potekajo. Brez carinskega tarifa ni trgovinskih pogodeb. Carinska zveza pa se more skleniti le v parlamentu, kajti s § 14. je ni možno uvesti. Zato pa se bližajo kabinetu hudi časi, in Koerber bo moral sedaj šele pokazati, da je res mož, ki zna dognati tudi naloge, ki so zlomile vrat že štirim ministrstvom. Bodoče zasedanje parlamenta bode vsekakor jako važno in zanimivo. On je naroden, poteza se navdušeno in požrtvovalno zä narodove pravice; in dasi je manj izomikan ter ne živi v tako dobrih razmerah, kakor naše duhovništvo, vendar ni očiten sovražnik nikakih kulturnih naprav, kakor se to dogaja pri nas. Lepi bi bili črtici dra. Josipa Voš-njaka »Blagor mirnim«, da nista pisani v tistem preklicanem pridigarskem tonu in ko bi obsezali malo manj »zlatih resnic«. Isto velja tudi o Podgoričanovi sliki »Naša dekleta«, ki se odlikuje po živahnem dialogu, a je -tu in tam dokaj pretirana, skoro neverjetna. Da se dekleta rada lepo oblačijo, da so nečimerna, to je resnično, a da bi begala od hiše, ker ne dobe novega krila, da bi se radi tega vedla proti starišem tako okrutno, to se mi zdi malo neverjetno. Najlepši sta brezdvomno črtici našega znanega ter priljubljenega beletrista, Fr. Ks. Meškota, »Zadnji večer« in »Poljančev Cencek«. Snov nikakor ni nova, a porabljena je jako srečno; v povesticah je toliko naravnega in svežega življenja, vse se tako jednostavno in lepo razvija, da se morata človeku priljubiti. Zlasti »Poljančev Cencek« je prav ljubko orisan. Tudi slika Ive Trošta »Odveč« sega človeku do srca, dasi je snov že jako obrabljena. Odlikuje se tudi po lepem jeziku. (Konec prih.) Minister Rezek. Zaupni možje praškega okraja Smf chov in Karlin so ponudili ministra dni. Rezku mandat pokojnega državnega poslanca dra. Kaizla v snak posebnega zaupanja. Dr. Rezek pa je odlikovalno ponudbo odklonil s prijaznim pismom, češ, da kot člen uradniškega ministrstva mandata umrlega prijatelja ne more sprejeti. Končno se je zahvalil zaupnim možem za odlikujoče zaupanje. »To zaupanje« — piše Rezek — »mi dela posebno veselje ter me bo iznova in močno bodrilo, da posvečam vse svoje moči zveto in odkrito interesom svojega naroda.« Nadomestna volitev v smichovskem okraju se vrši že 21. t. m., a kandidat do sobote še ni bil določen. Vojna v Južni Afriki. Angleški vojni minister Brodrick je pisal nekemu poslancu, da imajo sedaj Angleži v Južni Afriki 200.000 mož in 450 topov; več kot 100.000 mož pa se jih vežba doma. Zategadelj je možno angleško armado na bojišču še izdatno pomnožiti. Vsak mesec se pošlje v Južno Afriko okoli 10.000 konj. V Kitchenerjevo delovanje se vlada ne vtika, ker uživa sedanji nadpoveljnik popolno zaupanje. Vlada hoče vojno naglo končati, zato bo zahtevala, da prinese država še nove žrtve. Brodrick je torej pisal jako samozavestno, toda angleška javnost mu ne verjame nič druzega, kakor da bo treba še nekaj milijonov za vojne svrhe in da se davki še povišajo. Iz Dundeeja poročajo, da se je" vršil vso prejšnjo nedeljo boj z 2000 možmi Bothe. Buri so končno boj pretrgali ter odšli v severni smeri črez Bavidas-Kloof-River. Vojno stanje v Kaplandiji se je še razširilo na druge okraje. Senzacionalno vest pa je poslal Kitchener 12. t. m. v London; poroča namreč, da so kolone generala Frencha ujele komandanta Scheepersa. Dne 11. t. m. je bil burski komandant Lotter v Middelburgu usmrčen. V Vrvburgu so obesili dva mlada Bura, mnogo Burov je obsojenih na dolgotrajno ječo. Dopisi. Z Grma pri Novem mestu, V cenjenem vašem listu z dne 27. sept. t. 1. št. 222. objavlja gospod Leopold Bencina iz Starega trga pri Ložu kakor nekdanji štipendovani učenec deželne kmetijske šole na Grmu in kakor poznejši bivši računski podčastnik v 15. pionirskem bataljonu v Klosterneuburgu dopis, kateri zahteva pojasnila od strani podpisanega vodstva. Pred vsemi ni resnično, da se, predno se šolsko leto na tukajšnji deželni kmetijski šoli prične, učenci z raznimi obljubami v zavod vabijo, kajti vse, kar se stori, je to, da veleslavni deželni odbor, ne vod stvo, vsako leto po časnikih objavi razpis prostih deželnih štipendij, ter prostih mest plačujočih učencev, kateremu razpisu še pristavlja, da imajo učenci, ki dovrše to šolo, le dve leti vojaške prezentne službe. Ta pristavek pa pač ni smatrati za obljubo veleslavnega deželnega odbora, marveč je le naravna posledica sledečega dejstva. Leta 1895. in 1896. objavili so vsi avstrijski nemški kmetijski časniki, med temi tudi »Land- und Forstwirthschaftliche Unterrichtszeitung«, katero ureduje veled naročila c. kr. poljedelskega ministrstva ministerialni tajnik gospod Friedrich pl Zimmerauer, to-le odredbo: »Laut Verordnung des k. u. k. Reichskriegsministeriums vom 22. Juli 1895. Z. 4643, können Soldaten, welche mit guten Erfolg eine landwirtschaftliche Schule absolvirt haben, und auf eigenem oder dem Grunde ihrer Eltern sich beschäftigen werden, nach ordentlicher Ausbildung, und mit Rücksicht auf ihr gutes Verhalten, nach dem zweiten Jahre beurlaubt werden«. Podpisano vodstvo je za svojo dolžnost smatralo, veleslavni deželni odbor na to odredbo opozoriti, ter istemu predlagati, da pri razpisu deželnih ustanov in prostih mest plačujočih učencev, občinstvo na njo upozori, kar se je od leta 1896 naprej tudi vsako leto zgodilo. Ravno tako, kakor se to godi vsako leto pri razpisu pričetka poduka na tukajšnji grmski kmetiški šoli, godi se isto tudi pri razpisu pričetka pouka na vseh druzih jednakih šolah. Tako zamore g. L. Bencina v letošnji »Weinlsubi« št. 80. s dne 28. julija citati razpis nižjeavatrijskega dež. odbora o pričet k u pouka na deželni poljedelski, sadjarski in vinarski šoli v Feldsbergu, kateri se takole končuje: »Die Absolventen der Lehranstalt geniessen die Begünstigung der vorzeitigen dauernden Beurlaubung von der militärischen Präsenzdienstpflicht im Sinne des Erlasses des k. u. k. Reichskriegsministeriums vom 22. Juli 1895. Z. 4643« Gospod L. Bencina more jednako objavo tudi v letošnji 71. št. časnika »Wiener Landwirtschaftliche Zeitung iz dne 4. septembra citati, v kateri vodstvo nižjeavstrijske poljedelske šole v Edthofu pričetek novega šolskega leta naznanja. Ta objava končuje se takole. »Die Absolventen geniessen nach dem Erlasse des k. u. k. Ministeriums für Landesvertheidigung vom 3. De cember 1898. Z. 30-776/6086 bedingungsweise das Recht der vorzeitigen Beurlaubung aus dem Präsenzdieste«. Da se številke te objave ne ujemajo s številkami objave Feldsberške šole v »Weinlaube«, temu vzrok je to, ker je šola v Edthofu le enoletna, in enoletnim kmetiškim šolam podelilo se je v govoru stoječo prednost pozneje kakor dvoletnim. Kar store torej ob pričetku pouka deželni odbori, oziroma vodstva druzih kmetiških šol v Avstriji, dovoljeno bode pač tudi veleslavnemu deželnemu odboru v Ljubljani storiti, ne da bi se vsled tega le približno opravičeno trditi moglo, da se vabijo učenci z raznimi obljubami v zavod na Grm. Že celo pa se ni mogel g. L. Bencina s to objavo v šolo na Grm vabljenega čutiti, dasi-ravno se izjavlja v svojem dopisu, da je več ali manj uplivalo na njegove roditelje in na njega trditev vodstva (?), da učenci, ki absolvirajo z dobrim uspehom ta zavod imajo prednost pred drugimi pri vojakih, in da služijo le dve leti; kajti gos p. L. Bencina vstopil je v šolo na Grmu dne 3. novembra leta 189 3, odredba visokega c. in kr. vojniškega ministrstva št. 4643 pa se datira šele z 2 2. julija leta 18 95. Da se pa ta odredba od vojaških oblastnij po svoje tolmači, to je, da se pri jednem zapoveljništvu bivšemu učencem kmetijskih šol na podlagi iste ugodi, med tem ko se pri drugem na njo nič ozira ne jemlje; to je. žalibog, dejstvo, katero je podpisanemu vodstvu ravno tako dobro poznato, kakor vodstvom vseh druzih jednakih šol. Zato vložila so na predlog vodstva nižje češke kmetijske šole v Češki lipi (Böhmisch-Laipa) vsa vodstva avstrijskih nižjih kmetijskih šol v državnemu zboru zadnjega zasedanja, popolnoma utemeljeno prošnjo, v kateri se prosi osnovitev državne postave, po kateri naj bi uživali vsi učenci nižjih kmetijskih šol, kateri so šolo z dobrem uspehom dovršili, brezpogojno pravico do le dvoletnega vojaškega prezent-nega službovanja. Kak uspeh bode ta prošnja imela, to se še ne ve, ker ni še v razpravo prišla. Iz tega pojasnila biti mora občinstvu jasno, v koliko je opravičeno očitanje g. Benčine, s katerim svoj dopis takole-le končuje: To poročam zato, da se stvar zjasni in da morda še kdo drugi ne bo v nadi vsled te reklame vodstva na Grmu šel k vojakom v službo na dve leti, služiti pa bo moral, kakor jaz in drugi cela tri leta. Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu dne 1. oktobra 1901. R. Dolenc, vodja. Dnevne vesti. V Ljubljani, 14. oktobra. — Občinski svet ljubljanski ima jutri v torek, 15. oktobra ob petih popoldne sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva in poročila: O volitvi novega upravnega odbora mestne hranilnice, o intimatu c. kr. upravnega sodišča na Dunaju v zadevi pritožbe Alojzija Dzimskega in tovarišev proti veljavnosti letošnjih dopolnilnih volitev v občinski svet; o razsodbi istega sodišča v preporni zadevi mestne občine z Josipinovo Sela-novo, posestnico na Starem trgu; o skon-traciji mestne blagajne dne 14. septembra; o prošnji dveh požarnih čuvajev za prispevek k nabavi kuriva; o ponudbi Josipa in Štefana Pogačnika za nakup stavbišča na mestu nekdanje in eivilne bolnice; o prošnji najemnika Jerneja Matevieta sa delni popust najemšine od kopeli ▼ Kolesij i; o prošnji »Društva sa napravo in vzdrževanje dijaškega doma na dunajski višji gospodarski šoli« ca podporo; o pri-zivu Jerneja Jeleniča, proti odloku radi naprave ograje na Zaloški cesti; o prošnji mestnega tlakarja Tomaža Starina za zvišanje jednotne cene za tlakovanje z okroglim savskim kamenjem; o nasvetu mestnega magistrata radi nakupa stavbišča ob vogalu Sodnijskih in Cigaletovih ulic; o nasvetu mestnega magistrata, da se iz-posluje nedostatek 700 kron za nabavo še jednega stroja za izpraznjevanje jam; o preložitvi mestnega skladišča iz Dalmatinovih ulic v notranjo jamo; o prošnji Ivane pl. Zhubrove za priplačilo k računu o oddaji lesa za temelje cesar Franc Jo-žefovega mostu; o dovolitvi običajnih dotacij za novo III. mestno deško petraz-rednico; o prošnji Karoline Zehrerjeve, za povišanje renumeracije; o prošnji mestnega vrtnarja za dovolitev izrednega kredita za nakup posod in rastlin za mestne nasade; o zgradbi malo hišice nad vhodom v vodovodni reservoir v podturnskem gozdu; o prošnji prebivalcev ob Resljevi cesti, da bi se po tej progi zgradila električna železnica; o magistra-tovem dopisu glede investovane glavnice in o zadevi pridobitve prometne glavnice za mestno elektrarno; o nakupu bis Poh-lovkine ustanove v Krakovem; občinskega svetnika Franca Žužka samostalni predlog, naj bi mestna občina hodnike pred novimi hišami prevzemala še le po preteku dveh let; poročila o oddaji službe knjigovodskega asistenta; o prošnji neke zdravniške sirote, da bi smela še dalje uživati miloščino; o prošnji nekega magi-stratnega uradnika za nagrado; o prošnjah dveh hišnih posestnikov za dovoljenje 3°/, posojila; o podaljšanji užitnin-skega zakupa. — Socialnih demokratov shod v Zagorju. Včeraj ob treh popoludne zborovali bo socialci Zagorski v prostorni Müllerjevi gostilni. Na dnevnem redu so imeli starostno preskrbo onemoglih delavcev, njihovih vdov in sirot, kot drugo točko pa deželnozborsko volitev v Idriji. K shodu bila sta vabljena tudi dr. Šu-steršič in dr. Tavčar. Prvi je svojo odsotnost opravičil s tem, da se ravno na Dunaj odpravlja in da ima radi tega čez glavo opraviti. Dr. Tavčar pa se je zborovanja udeležil. Takoj ob dveh so se napolnili Müllerjevi prostori, a bili so pretesni, tako, da je mnogo delavcev in delavk moralo pri vratih in oknih poslušati. Najboljši vtis provzročuje v resnici vzorno obnašanje udeležencev. Shod je trajal od dveh do petih, a ves čas so stali poslušalci kot zid na mestu. Niti najmanjšega nereda ni bilo, ne pehanja, ne kakih surovih klicev, še celo pohvala, katero so dajali svojemu govorniku, bila je tiha in mirna, dasi je takoj prvi hip videti bilo, da ima sodrug Cobal s svojo logiko — in kolikokrat bi se ta logika brez težave izpodnesti dala! — zborujočo množico isto v svojih rokah. O obeh točkah bil je Čobal poročevalec. Pri prvi točki je razvijal že znane argumetne, na kar je bila isto tako znana resolucija na državni zbor sprejeta. Razprave pri ti točki ni bilo, ker je občinstvo prej kot ne težko čakalo druge točke. Tudi tu je bil, kakor že povedano, poročevalec gospod Čobal, ki je iskal glavno moč v tem, da je strastno napadal narodno-napredno stranko — prav po receptu »Rdečega praporja« — dočim je klerikalno stranko s kratkimi besedami odpravil. Kako je torej prišlo, da so idrijski socialisti pri deželnozborski volitvi morali tako postopati, kakor so postopali? Najprej je narodno - napredna stranka sploh taka, da po Cobalovem mnenju socialistična stranka nikdar ž njo iti ne more. Napredni slovenski stranki očita, da je sedanjega škofa z lakajsko servilnostjo sprejela ob njegovem dohodu v Ljubljano, da je kovala s klerikalci znano »slogo« in da svoj čas »Delavca« v svoji tiskarni tiskati ni hotela. Na drugo stran so pa tudi lokalne razmere v Idriji po krivdi liberalcev tako zavržene, da vsled tega socialci niso mogli glasovati za dr. Maj aro na. V tem pogledu navaja postopanje naprednjakov pri tisti priliki, ko so Bocialno-demokratične stranke preprečili štrajk v Idriji, potem postopanje -— naprednjakov proti dolarskemu konsum-nemu društvu. Istotako graja pisavo »Je-dnakopravno8ti«, ter še omenja, da so liberalci pred volitvijo socialno demokratične volilce pitali s capini, raztrganci itd. Dr. Tavčar, kojega so delavci z isto pazljivostjo poslušali, kakor poročevalca, omenja najprej, da je prišel danes v sredo zagorskega delavstva kot gost, a ne kot nasprotnik, in da ni prišel iskat kakih prepirov, pač pa dotike, ker ima še vedno tisto prepričanje, katero je razvijal pri svoji državnozborski kandidaturi, da imajo namreč vse v deželi obstoječe svobodomiselne stranke stopiti v nekako dotiko, ako naj se uspešno pobija reakcija. Da se da narodno-napredni stranki mnogo očitati, tega si je tudi govornik zvest; sprejem knezoškofa ljubljanskega in pa sklepanje znane »sprave«, bili sta dve oslariji, za koje pa so bolj odgovorne posamezne osobe nego pa stranka. Tudi je res »Narodna tiskarna« odklonila tiskanje »Delavca«, ali dandanes bi ga prej kot ne več ne odklonila, ker se v tem pogledu ne nahaja več na malenkostnem prvotnem svojem stališču. Da so morda tudi lokalne razmere v Idriji ti ali oni zakrivili, je mogoče, docela neverjetno pa se govorniku zdi, da bi se bili idrijski naprednjaki tako daleč spozabili, da bi bili delavce volilce z navedenimi psovkami od sebe odrivali. Če se je pa kaj tacega zgodilo, morala bi to tudi naša stranka najostreje obsoditi. Vse to, kar je navel sodrug Čo-bal, bi končno opravičevalo socialno-demo-kratično stranko v Idriji, če se je volitve zdržala, nikakor pa ne opravičuje glasovanja na korist klerikalcem, ki so socialnodemokratični stranki strupenejši nasprotniki, nego — kakor pravi Kristan — onemogli in v agoniji ležeči liberalci. V Idriji seje kršilo načelo znane Bebelove resolucije, ki je bila na shodu v Mogunciji z veliko večino s p r ej e t a. T e g a kršenjadanes g. Čobal ni mogel opravičiti, ker se sploh opravičiti ne more. V drugem pa je najbolje, če se čez idrijsko epizodo zagrne plašč pozabljivosti. Socialno demokratični stranki ta epizoda ne služi v čast, če tudi se lahko pripozna, da je napredna stranka v Idriji to ali ono zagrešila. Slovenski narod je dandanes podoben človeku, ki je obložen z verigami. Noge ima vkovane v verige, roke istotako, in še celo okrog vrata ima tako težke verige, da mu dostikrat poide sapa. »In sedaj ste pa ravno vi socialni demokratje, ki zahtevate, da naj naš narod pleza po dolgi in vitki lati vašega programa? Kako naj pleza, ko je ukovan v farške verige, da se sploh ganiti ne more? Glavni smoter naše stranke je odprava teh verig: v ta namen se naša stranka pošteno in uspešno trudi. Socialno - demokratična stranka pa naj drži s tistimi, ki niso za odpravo, nego za pomnožitev verig? Da bi bila taka vaša taktika neumna, nelogična in nezdrava, tega mi pač ni treba razvijati!« Govor dr. Tavčarjev bil je s pohvalo sprejet. Odgovarjala sta nekoliko Čobal in predsednik shoda, na kar se je zborovanje mirno in dostojno zaključilo. — Fiat iustitia ... Iz Belokra-jine se nam piše: Javna tajnost je, da je bil dragatuški župnik kaznovan radi težke telesne poškodbe. Po zakonu morajo se učne osebe, ki so celo samo v preiskavi že radi kakega hudodelstva, od šolskega pouka suspendirati. Stavimo tedaj vprašanje na prizadete šolske oblasti: Na temelju katerega paragrafa se dopušča na-pominanemu župniku še izvrševati pouk na javni šoli in na podlagi katerega zakona se ž njim ravna drugače, kakor bi se z drugimi javnimi učiteljskimi osobarni storilo? To je vendar škandal, da se radi hudodelstva obsojeni učni moči dovoli še pouk v javni šoli, zlasti še ker so se cule druga nravnost skrajno žaljiva dejstva. Zakon bi pač moral biti za vse jednak. Pripomnimo še, da je ta plemenita duša tudi se udeležila volitve v deželni zbor, kar je bilo proti postavno. Če pojde tako naprej, postali bodo ti blagslovljeni poštenjaki še bolj arogantni in drzni, vedoč, da se zakon proti njim ne uporablja. Vi-deant consules e. t. c. — Upravitelj tržaške škofije, lahonski prost Petronio, je že začel karati svoje kremplje. Odstranil je iz Trsta župnika Ellnerja, moravskega Čeha, kate-*ega je bil rajni škof Sterk imenoval | voditeljem Škofijskega konvlkta in ki je tudi opravljal slutbo kateheta na triaški realki. »Tagespost« pravi, da je bil Ellner »slovanski agitator«. — Slovensko gledališče. Jutri, v torek se bo igrala najboljša češka drama iz novejše dobe: »Marysa (Mina), katero sta spisala brata Mrstika. Ta drama iz kmetiškega življenja Moravanov se igra z največjimi uspehi po vseh čeških odrih. V naslovni vlogi nastopi gdč. Zdenka Terševa, ki je igrala Ma-ryšo v češkem jeziku že ISkrat s popolnim uspehom. Poleg nje igrajo velike vloge g. rež. Dobrovolny, gosp. rež. Verovšek in g. Dey 1. Drama je pripravljena najskrbnejše ter nastopijo v njej vse naše prve igralske moči. — Rakteljeva slavnost. Ker se je oglasilo že dosedaj toliko število udeležencev k slavnostnemu večeru , da nimajo prostora v mali dvorani »Narodnega doma«, vršilo se bö slavje v areni. Poleg petja bo koncertovala tudi mestna godba. Eventuvelne pismene in brzojavne čestitke naj se pošljejo v sredo na večer v »Narodni dom«. — Veliki koncert kompletne meščanske godbe, ki ga je priredila včeraj zvečer v »Sokolovi« dvorani, je bil najsijajnejši dokaz, da seje po marljivem, trudapolnem prizadevanji odbora posrečilo, godbo pod vodstvom kapelnika g. Be-niška dovesti do take stopnje, da je kos izvajati tudi skladbe, kakor so bile na včerajšnjem bogatem vsporedu. Odbor se ni ustrašil stroškov ter je popolnil godbo z novimi dobrimi močmi, ter jo hoče na tej stopinji tudi vzdržati, ako bodo njegova prizadevanja našla pri merodajnih faktorjih odziv in potrebno podporo. Tudi najtežavnejše točke, kakor Napravnikova ouvertura »V las ta«, krasna velika fantazija iz Massenetove opere »Herodias«, ouvertura Thomasove opere »R a y m o n d«, triumfalna koračnica iz starejše Gounodove opere »Sabska kraljica« in druge, je godba svirala pod krepkim vodstvom kapelnika Beniška tako precizno in dovršeno, da je bilo glasno in navdušeno priznanje občinstva popolnoma opravičeno in zasluženo. Odbor za vzdržavanje meščanske godbe in njeni člani s kapelni-kom na čelu so včeraj sijajno pokazali, da so se resno trudili, podati občinstvu kaj dovršenega, da morejo z uspehom konkurirati tudi z vojaško godbo. Storili so v polni meri svojo dolžnost in prava sramota, a tudi škoda za kulturno stališče naše bi bilo če bi se vsled malomarnosti ali napačno razumljene štedljivosti merodajnih faktorjev, katerih dolžnost je, s težkim trudom organizirano godbo podpirati, morala ista potisniti z dosežene sedanje stopnje nazaj ali celo prenehati. To se ne sme nikakor zgoditi. O tem se je menda vsakdo lahko preveril včeraj. Koncert je bil dobro obiskan, vendar pa smo pogrešali marsikoga, kiterega smo za gotovo mislili videti včeraj. Upajmo, da vsi, kar jih včeraj ni bilo navzočih, ne zamude, pri prvi priliki preveriti se o tem, da smo pisali le resnico, ko smo zasluženo pohvalo izrekli vrli naši meščanski godbi. — Samomor vojaka. Včeraj popoldne okoli 4 ure je našel realec Vilko Minkuš v gozdu na Golovcu nad vojaškim streliščem mrtveca v vojaški obleki. Vilko Minkuš je zbežal domov, kjer pa je še-le okoli 1/t7 ure zvečer povedal svojemu očetu, kar je videl na Golovcu. Oče je to naznanil vojaški oblasti in le ta je poslala potem takoj na lice mesta komisijo, ko je konštatovala, da je mrtvec računski narednik Kari Starkel od 17. pešpolka. Samomorilec je držal revolver v roki. Ustrelil se je v levo sence in je bil takoj mrtev. V soboto zjutraj je bil še v pisarni, potem pa je odšel in se ni več vrnil. Kaj ga je napotilo, da si je sam končal življenje ni znano in se le razno domneva. Bil je star 25 let, rojen v Mariboru in pristojen v Krško. Truplo so še ponoči prepeljali v mrtvašnico. — Konji so se splaiili. V soboto popoldne peljal je Grobelnikov hlapec Franc Juršič čez Cesarja Franca Jožefa most s konji blago na kolodvor. Nasproti mu je pridirjal neznan voznik, ki je zadel ob konje in jih splašil. Konji so dirjali po Resljevi cesti na južni kolodvor in od tod po kolodvorskih ulicah, čez Marij ni trg v Špitalske uliee, kjer so ha vogalu zavili na trg Pred Škofijo in na ovinku padli in se na sprednjih nogah poškodovali. Hlapeo Franc Juršič in trgovski pomočnik Mijo pl. Delanski sta bila že popred padla z voza, ne da bi se bila kaj poškodovala. — Skupaj trčila sta v soboto po-poludne na vogalu Predilnih in Kolodvorskih ulic s svojima vozovoma hlapec Ivan Kozman in Ignac Kos. Voz prvega je bil poškodovan. — Mlad tat. Policija je zaprla v soboto 121etnega Jakoba Kopača, sina iz ljubljanskega mesta izgnanega Jožefa Kopača, ker je spojemu gospodarju Mihaelu Dimniku v Jaršah ukradel črevlje in nekaj denarja in potem pobegnil. — Mačke je kradel delavec G. R. ključarskemu mojstru Ivanu Smoletu v Malih čolnarskih ulicah. Nič manj kakor šest maček mu je vzel, jih vdrl in pojedel. — jFantje sem, dekleta noter1, je upil godec I. I. v Kodrovi gostilni na Radeckega cesti, ko je šla procesija za sveto leto mimo in je igral harmonike, dasi mu je to gostilničarka branila. Nastal je vsled tega prepir, ki se je končal s tem, da so godca in njegovo ženo, ki se je nekaj vmes vtikala, posadili gostje na zrak. — Tatvina. Lampertovemu hlapcu v Kolodvorskih ulicah štev. 31 je bila iz zaklenjene sobe ukradena srebrna ura s srebrno verižico, na kateri sta bila srebrn ključek in star tolar kot obesek. — Iz blaznice na Studencu je ušla v soboto popoludne gospodična M. C. Bila je v mestu prijeta in odpeljana nazaj na Studenec. — Pogreša se od 27. septembra t. 1. 121etna deklica Frančiška Bernota, poprej stanujoča pri materi v Bohoričevih ulicah št. 28. Spozna se jo prav lahko po tem, da jej stojita zoba-podočnika močno naprej. — Dve kravi sta počili. Posestnik Ivan Suster na Poljski cesti je poslal včeraj svoji dve kravi past na de-teljišče. Kravi je napelo in sta počili. — Izgubljene reči. Na poti od šolskega drevoreda do stolne cerkve je izgubila neka delavka denarnico z denarjem in z dvema zlatima prstanoma. — Šivilja I. P. je izgubila v me-^tu srebrno žensko uro s srebrno verižico. — Osem dni v kanalu je preživela raca Jagrovih dedičev. Pred osmimi dnevi je bila izginila. Šla je skoz dvoriščni kanal v glavni cestni kanal na sv. Petra cesti. Včeraj so pri odprtini kanala slišali njeno čivkanje, odprli kanal in jo potegnili ven. — Pijana jezdeca. Včeraj popoludne sta po Poljanah se na konjih pro-ducirala dva vojaka. Jeden je bil tako pijan, da je trikrat s konja padel. — Pijan f ijakar. Včeraj popoldne je po Kolodvorskih ulicah prevozniški hlapec I. M. podil svojega konja tako, da so se ljudje komaj izogibali. Bil je tako pijan, da je s kozla padel. Konj je dirjal sam naprej. Pred Štrukeljevim hotelom ga je ustavil in prijel Valentin Sitar. Voz in konja so odpeljali domov, pijanega fija-karja pa v »špehkamro«. — Nezgoda pijanca. Danes ponoči se je po Židovskih ulicah guncal neki prav debeli pijanec. Zgubil je ravnotežje in padel. Vino ia debelost sta ga držala pri tleh, da ni mogel več ustati. Prišli so štirje možje, da so ga dvignili in spravili domov. Pijanček se je tudi pobil. * Zaroka cesarskih rodbin. Nadvojvodinja Elizabeta Marija, jedina hčerka rajnega prestolonaslednika Rudolfa in bivše nadvojvodinje Štefanije, sedanje grofice Lonyay, se zaroči z ulan-skim nadporočnikom princem Otonom Windischgraetzem. Nadvojvodinja je rojena 2. septembra 1883. 1., njen ženin pa 7. oktobra 1873. Princ Oton Windisch-graetz je sin bivšega gorenjskega poslanca, na Bledu bivajvčega princa Ernesta Win-dischgraetza, ki je bil te dni imenovan tajnim svetnikom, in netjak v Hasbergu pri Planini bivajočega kneza Hugona Win-dischgretza. — Ob jednem s to vestjo je prišla še druga v javnost, ki pa se je izkazala kot neresnična. »Pesti Naplo« trdi, da se hoče bivša nadvojvodinja Štefanija ločiti od svojega moža. To ni resnično, ~>» i •1311 %M mM U V O «#Q"PI*^#m • a* ^7» i pač pa je resnico, da se hočeta grof in grofica Lonyay preseliti na Angleško, ker je kralj Edvard obljubil, pripoznati grofici časti in naslov kraljevske prineezinje, dasi se njen oče belgijski kralj temu upira. * Bonaventura je kriv 1 Pariški »Temps« prijavlja hrupno novino. V torek je naznanil brzojavko, datovano od 7. oktobra, katera se glasi: »Knezonadškof praški je odrekel blagoslovljenje novega mosta cesarja Fran Josipa, katero se je obhajalo včeraj v glavnem slovenskem mestu. Vzrok tega se navaja, da nadškof ni hotel sprejeti pogoj vlade, ki je meril na to, da del svojega govora pri blagoslovljenju izpregovori po nemško. Ta slučaj je napravil na Dunaju ogromno ogorčenje.« — »Temps« je zmešal Ljubljano s Prago in praškega nedolžnega knezonadškofa s knezoškofom ljubljanskim tako mično, da tej brzojavki ni para. — Toda dejstvo je resnično: Bonaventura je vsega tega kriv. * Iz slovanskega sveta. V Lvovu je zmagal pri volitvah kmet Bojko proti ministru Pientaku. — V Krakovu so s stančiki složno volili duhovniki s škofom Novakom na čelu — Žida, dr. Horovvitza. — Tolstoj je v brošuri »Po-lovoj vapros« prvokrat javno izjavil svoje mnenje o Sienkiewiczu in sicer o njegovem romanu »Brez dogme«. Piše ondi: »Včeraj sem čital »Brez dogme«. Jako važno in delikatno je tu opisana ljubezen do žene. Kadar pišejo Francozi o ženi, zabredejo v poltnost, Angleži v farizej-stvo, Nemci v pretiranost; Sienkiewicz je nedosežno nežnejši. Mislil pa sem si pri berilu: treba napisati roman o čisti lju-bavi, o takšni, katera ne sme prehajati v mesenost, katera sama je najboljše sredstvo in branilo zoper poželjivost. Z ženo edino je možno ohraniti čistost, ravno tako kakor jo tudi izgubiti. Treba o tem kaj napisati . . .« — Hrvatske žene ustanovile so svoje glasilo »Domače ognjište« v svrho, da se izgajajo v pristnem domačem slovanskem duhu. Izišla je ravnokar druga številka. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 14. oktobra. „Vaterland" javlja, da je Žičkar na nekem shodu naznanil, da se bosta hrvatsko-slo-venski in Šusteršičev klub združila v jeden sam klub. Dunaj 14. oktobra. Ministrski predsednik je obljubil deputaciji dunajske trgovinske zbornice, da se v kratkem oddajo naročila za investicije. Dunaj 14. oktobra. Povodom zaroke nadvojvodinje Elizabete s princem Windischgraetzom je bil danes v Schön-brunu dvorni dine, katerega se je udeležil tudi cesar. Dunaj 14. oktobra. Nadvojvoda Fran Salvator, soprog nadvojvodinje Valerije, pride kot brigadir na Dunaj. Gradec 14 oktobra. V Lipnici so nemški radikalci uprizorili pod vodstvom poslanca Malika veliko demonstracijo proti nemškim nacionalcem. Praga 14. oktobra. Tu je bil shod, ki je protestoval zoper postopanje Nemcev pri deželnozborski volitvi. Pri ti priliki se je pojasnilo, da so Nemci podkupili nad sto Čehov, da se volitve niso udeležili. Praga 14. oktobra. Po nasvetu dr. Mattuša hočejo Staročehi sprožiti nasvet, naj se kurija veleposestnikov dpravi in nadomesti s kurijo največjih davkoplačevalcev. Praga 14. oktobra Govori se, da je Körber obljubil češkemu plemstvu, da na mesto Giovauellija vstopi državni poslanec dr. Metal. O lomu c 14 oktobra Shod nemških radikalcev je sklenil pozvati stranko, naj se sedaj z vso silo vrže na Moravsko. Poslano*) Jaz podpisani imenujem gosp. Ivana Štefeta, odgovornega urednika »Slov. Lista« javno, pred vsem občinstvom, da je navaden slepar. Prosim g. Štefeta, naj me toži. _ Adolf Praček. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Dež. gledališče v LJubljani. 9tov.ll._ Dr. pc. 11». V torek, IS. oktobra ISOI. H« vit««»! Prvikrat: (Maryst.) Karodna igra ■ petjem v 5 dejanjih. Ceftki spisala Al. in V. Mrstik. Režiser Anton Verovsek. ihnjiia m Ufn a 7. m. — UMA tk Vtt. ml — Ihm a H. mi. Prihodnja predstava bode v petek, 18. oktobra. Opera .Carmen". Umrli so v Ljubljani: Dne 10. oktobra: UrBula Tolar, kuharica, 61 let, Florijan8ke ulice St. 7, spridenje prsne žlese. — Katarina RamovS, zasebnica, 64 let, Marije Terezije cesta St. 12, kostijed. Dne 12. oktobra: Marija Lorenc, pismono-aeva vdova, 81 let, Karlovska cesta st. 7, vnetje kosti. V deželni bolnici: Dne 8. oktobra: Matevž Mandeljc, oglarski pomočnik, 47 let, vsled raka. Dne 9. oktobra: Luka Stajer, glavnikar, 68 let, naduha. Dne 10. oktobra: Florijan Stibil, gostaC, 60 let, otrpnjenje srca. Meteorologično poročilo. VUin» n.d morjem 806-3 m. Srednji «r*čnl tlak 78«0 min. čas opazovanja Stanje barometra v mm. o ° Vetrovi Nebo 3 S Nt 12. 13. 9. zvečer] 7. zjutraj .2. popol. 7353 j 6 6 8r.szahod jasno 736 6 ! S 1 d. svzhod 735 6 j 13 9 si. ssvzh. megla « del. oblaC. g 14. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 736 5 7368 7356 7*0 sL jug 41 sr. ssvzh. 11 9 j si. jug jasno megla oblačno Srednja temperatura sobote in nedelje 73° in 7 7°, normale: 111° in 109°. Dunajska borza dne 14. oktobra 1900. Skupni državni dolg v notah .... 98*55 Skupni državni dolg v srebrn .... 9845 Avstrijska zlata renta....... 118*75 Avstrijska kronska renta 4° , .... 95*50 Ogrska zlata renta 4°/0....... 118*b0 Ogrska kronska renta 4V0 ..... 92 85 Av8tro-ogrske bančne deinice .... 1633 — Kreditne delnice ......... 618 50 London vista.......... 238*97»/, Nemški državni bankovci za 100 mark. 117*25 90 mark............ 23 45 BO frankov.......... . 1902 Italijanski bankovci........ 92 60 0. kr. cekini........... 1131 Globoko potrtega srca naznanjamo tužno vest o smrti našega prelj ubij enega adoptivnega očeta, oziroma brata in strica, gospoda Ivana" Globotschnigg-a tovarnarja In veleposestnika ki je danes, 12. t. m. ob 11. uri predpol-dne po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v svojem 80. letu blaženo v Gospodu zaspal. Pogreb bo v pondeljek dne 14. t. m. popoldne ob 5. uri na mirodvoru v Železnikih. Sv. zadušne mase se bodo darovale 13. in 14. t. m. v župnijski cerkvi v Železnikih, kakor tudi v stolni cerkvi v Ljubljani. Dragega ranjcega priporočamo v blag spomin. Železniki, dne 12. oktobra 1901. (2248) Žalujoči ostali. Domače priznanje! Veleslavna tvrdka Ž-iildevsic A Vmlenclö v Ilir. Bistrici. Jas podpisani vdobival sem testenine iz raznih tovarn. Šele pred nedavnim časom jel sem si nabavljati proizvode zaslužne Vaše tvrdke. Sprevidel sem, da so Vaše testenine najboljše, kar jih dosedaj poznam, a tudi občinstvo se jih poslužuje z največjim zadovoljstvom. Tem potom dolžan sem izrekati slavni Vaši tvrdki najiskrenejšo zahvalo za mi pošiljano blago. Obenem jih pa vsakemu najtoplejše priporočam. Poživljam tudi vse nafte rodoljubne trgovce: Podpirajte našo „Prvo slovensko tovarno testenin"! Ljubljana, 3 mal. srpana 1901. Andrej Kranjec (1727-10) trgovec. fiibci-jcvvrcL Najbolje učinkujoča železo-arsenasta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah, HEIRIH JIATTOAI, Dunaj, c. In kr. avstr. dvorni In komorni založnik. Pisarja spretnega, poštenega, sprejme z novim letom (2204—3) o. lir*. 2i o t ar* v Šoštanji. 5rXlajSI (2242-1) trgovski pomočnik dobro izvežban v manufakturni stroki, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se sprejme proti takojšnjemu nastopu pri Frideriku Hodschar-ju v Kranju. Špecijalna trgovina za lavo Edmund Kavčič r LJubljani, Freisrnors ullot, nasproti pošta priporoča kavo Santo« dobrega ukusa po gld. 1*— kilo „ Xeilsrherry aromatično- krepkega okusa.....„ 1*40 „ „ iMrnidj najfinejega okusa „ 160 „ Postne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno »peeerlJaUo blago v najboljši kakovosti. (12-197) Glavna zaloga J. Klauer-jevega „Trla-lava". Na pol zastonj I zimska suknja in I poveršnik. • Vpraša naj se na Miklošičevi cesti it. 36, IL nadstr., desno. (2201—3) trgovski pomočnik izvežban v trgovini z mešanim blagom, želi premeniti službo. (2246—1) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. Nad 20 let obstoječa trgovina z mešanim blagom v nekem mestu na najlepšem prostoru se radi preselitve proda. , Potrebni kapital od 1500—2000 gld. Ponudbe pod ..Najboljši prostor" upravništvu »Slov. Nar.« do konca t. m. Cm. fcr. avstrijski jšk državni žalaznlca. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod ls Ljubljana ju2. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. nn 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljnbno, čez Selzthal v Anssee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Danaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. nri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljnbno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franaensfeste, Inomost, Monakovo. 4 katerega parobrodi vozijo naravnost brez ^ g prelaganja Iz Harra v \ew-lork. ^ £w v w "V ^ V V WWrV v Kleparske pomočnike samostojne delavce, sprejme L. J^L. Ecker \r Ljubljani, na Dunajski cesti. Tesarski pomočniki (cimpermani) se sprejrrxejo proti doTozez^vuL pleužll-UL pri Josipu Lehner-ju tesarskem mojstru \r LJubljani (2218- ■g V2126-11) \f V GRICAR & MEJAC Ljubljana, Prešernove ulice 9 naznanjava najuljudneje svojim p. n. odjemalcem, da imava za prihodnjo zimsko sezono v konfekciji za dame najnovejše modele v veliki izberi v zalogi in prosiva, da naju v prav mnogem številu počaste, zagotavljajo najcenejo in najsolidnejo postrežbo. II ust rova ni ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Udajatelj ln odgovorni uradnik: Josip NollL Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.