bolj ali m anj odstopala od osnovne tem e sekcije. O rganizator je s tem omogočil referiran je tud i tistim prijav ljen im referentom , ki se ne posvečajo problem atiki, ki so jo zajele sekcije. V vseh sekcijah so sodelovali tudi slovenski geografi, k i so v osmih referatih predstavili rezultate svojih proučevanj in ki so se bolj ali m anj nanašali na obravnavano problem atiko v sekcijah. Poleg tega je b ila slovenska geografija zastopana s trem i referati tudi na p lenarn ih sestankih. Č etrti dan kongresa je bil nam enjen krajšim ekskurzijam . Dopoldne je bil ogled Sm edereva (mesta, trdnjave, m etalurškega kom binata) in obisk km etij­ skega posestva Godomin. Popoldne p a je bil po izbiri ogled Beograda in okolice ali obisk eksperim entalne postaje za proučevanje intenzivnosti erozije v Ralji. Na teh ekskurzijah so nas organizatorji podrobno seznanili s pokrajino in geo­ grafskim i problem i krajev , ki smo jih obiskali. Zadnja dva dneva kongresa sta bila posvečena ekskurzijam v no tranjost Srbije. Udeleženci so izbirali med ekskurzijo po vzhodni Srbiji (Beograd—Poža- revac—M ajdanpek—Kladovo—D jerd jap —Beograd) in zahodni Srbiji (Beograd— Valjevo—Zlatibor—K ragujevac—Beograd). Na obeh ekskurzijah smo spoznali spremembe, ki so jih ti deli S rbije doživeli v zadnjem času. Zlasti poučno je bilo za tiste udeležence, ki so bili pred 21. leti na četrtem zborovanju v teh krajih . Na koncu kongresa je bila spreje ta resolucija, k je r so postavljene strokovne, pedagoške in p rak tične naloge pri nadaljn jem delu jugoslovanskih geografov. G eografija naj bi se kot znanost bolj obrnila k reševanju vprašanj, pred katera je postavljena sodobna družba, s tem bi dobila dostojno mesto med drugim i ve­ dam i in si u trd ila položaj tudi kot šolski predm et. Kongres je po s ta tu tu Zveze geografskih društev Jugoslavije izvolil nove organe zveze. Ker bo XI. kongres organiziran v C rni gori, bo v naslednjih štirih letih predsedstvo in ta jn ištvo v T itogradu (predsednik M. Radovič). P red­ sedstvo se je povečalo od dosedanjih 10 (predsednik, ta jn ik in osem predstavn i­ kov republik in pokrajin) na i l članov. Izvoljen je bil še predstavnik Vojno geografskega inštitu ta iz Beograda (general D. Petrovič). Poleg teh im a p red­ sedstvo še osem sta ln ih članov. Izvoljeni so bili tud i člani kom isij in njihovi nam estniki (komisije za znanstveno delo, pouk geografje in za publikacije) ter nadzorni odbor. V vseh teh organih sodelujejo predstavniki vseh republik . Sedež posam eznih delovnih področij, je tam , k jer deluje izvoljeni predsednik. Tako je vodstvo nacionalnega kom iteja v Beogradu (predsednik M. Vasovič), kom isija za znanstveno delo v Skopju (predsednik G. Mileski), kom isija za pouk v S ara­ jevu (predsednica N. Mastilo) in kom isija za tisk v L jubljani (predsednik I. V ri­ šer). Na koncu kongresa so udeleženci sprejeli tud i resolucijo, v kateri pro testi­ ra jo pro ti za tiran ju Slovencev (na Koroškem) in G radiščanskih H rvatov v Av­ striji. F. Lovrenčak Sim pozij o sociogospodarskih in p rosto rsk ih problem ih Slovencev v Ita liji, T rst, 27 .-29 . ja n u a r 197? Z ustanov itv ijo S lovenskega raziskovalnega in š titu ta (Slori) v T rstu so Slovenci v I ta liji dobili po zunan jem obsegu sicer skrom no ustanovo, po n a ­ činu dela, organiziranosti in po delovnih uspehih pa dejavnik, ki v strokov­ nem pogledu p reseneča celo stro k o v n jak e v I ta liji ko t tudi v SR S loveniji. E na od zad n jih obsežnih akc ij in štitu ta , ki je im ela nam en osvetliti s ta n je in osnovne vzroke sp rem in jan ja socioekonom ske s tru k tu re p reb iva lstva na celo t­ nem slovenskem etničnem ozem lju v Italiji, je dobila končno podobo na sim poziju v T rstu od 27- do 29. ja n u a r ja 1977. V 18 re fe ra tih so bili p red s tav ljen i rezu lta ti raziskav socioekonom ske in p ro sto rsk e s tru k tu re širših obm očij (npr. Beneške Slovenije, G oriške, T rža­ škega) te r te rito ria ln o ozkih vzorčnih predelov (npr. U kev in Zabnic, občin D re k a in G rm ek, Š tandreža, obm očij g rad n je av topo rta p r i F ern e tič ih in načrtovane proste industrijske cone pri Brezovici). Med poročevalci so b ili tak i, k i so se p rv ič srečali z resnim raziskovalnim delom, kot taki, k i jim je to poklic. N jihova strokovna usm erjenost je izredno pestra , v en d a r so k lju b tem u s pom em bnim i spoznan ji p rispeva li k uspešni osvetlitv i iz razito in te rd isc ip lin a rn e p rob lem atike , k i je sicer v velik i m eri p redm et p ro u čev an ja geografije. S lovenska g eo g ra fija je doprinesla pom em ben delež k uspehu raz iskova­ n ja , n a sim poziju pa so poročali t r i je sodelavci In š titu ta za geografijo U ni­ verze. U vodni re fe ra t V. K lem enčiča in K. Siškoviča je p rinese l pom em bna nova teo re tsk a izhodišča za o p red e ljev a n je vloge narodnostn ih m an jšin v ob­ m ejn ih reg ijah . M. P ak je ob teo re tsk ih izhodiščih posredoval spoznan ja o vlogi oskrbe n a jugoslovansko -ita lijan skem m ejnem obm očju. Podpisani je v delu skup inskega re fe ra ta s P. Š tra jnom in V. Svetino poročal o podrobni raziskavi socioekonomske s tru k tu re območja, predvidenega za prosto indu­ s tr ijsk o cono med Bazovico in O pčinam i. R aziskavo je ob strokovnem sodelo­ v an ju podpisanega o rgan iz ira l Slori. S im pozij je osvetlil osnovna g iba la sp rem in jan ja pogojev ž iv lje n ja na ita lijan sk em obm ejnem obm očju in poslcdice teh sprem em b za narodnostno s tru k tu ro p reb iva lstva . Želeti je , da bi S lori im el to liko moči in podpore, da bi n a podlagi teh rezu lta tov izp e lja l nove raziskave. M arijan K lem enčič Simpozij o socialnogeografškili problemih obmejnih območij Slovenije, Ljubljana, 10. in i i . marca 1977 Sodelavci In š titu ta za geografijo U niverze v L ju b lja n i so proslav ili 15-letnico o bsto ja in š titu ta s sim pozijem , n a ka te rem so p red stav ili p rv e rezu l­ ta te široko zasnovanega raz isk o v an ja obm ejn ih obm očij S lovenije. Poleg uvodnega re fe ra ta o rezu lta tih dela in š titu ta v razdob ju 1972—1976, ki ga je podal n jegov d irek to r prof. dr. V lad im ir K lem enčič, je k a r 15 sodelavcev poročalo. V ečina re fera tov je ob rav n av ala obm ejne problem e v severovzhodni Slo­ veniji te r ob jugoslovansko-italijanski meji. B. Belec je orisal prostorsko d iferen c iran o st obm očij severovzhodne S lovenije v luči dem ografsk ih sp re ­ m em b; V. B račič je ocenil vlogo in d u s trije v tem delu obm ejnega sveta; dnevno in tedensko p rekom ejno m igracijo od Mežice do T ra t je ana liz ira l M. Zgonik: M. Špes je p red s ta v ila poskus analize s topn je deg rad iran o sti o k o lja v Lendavi. G eografsko p rob lem atiko n a zahodnem obm ejnem obm očju so o b ravnavali M. K lem enčič (Poskus op rede litve v rednosti k u ltiv iran eg a k ra- škega sveta za slovensko narodno skupnost na T ržaškem ), M. R avbar (N eka­ te r i geografsk i v id ik i p roste in d u s trijsk e cone n a K rasu), A. G osar (Specifič­ nost m igracij na začasno delo v tu jino iz obm ejnih regij SRS na prim eru občin ob ju g oslovansko -ita lijan sk i m eji) te r D. P lu t (P erspek tive tu ris tičn eg a razvo ja K oprskega P rim o rja in subsistem »naravnega okoljac). Splošnega p rob lem a obm ejnosti v S loveniji s ta se do tak n ila dva re fe ra ta : M. P aka o osk rb i in D. U ra n je k o izobraževan ju . Š tiri poročila sicer niso ob ravnavala obm ejn ih problem ov, ven d ar so b ila tesno navezana na to p rob lem atiko z ob­ ravnavo nerazv itosti. Tako je b ila za m an j razv ita obm očja v SRS p red sta v ­ lje n a p ro b lem atik a u rb an izac ije (V. Kokole), p rom etn ih povezav (M. Žagar), osnovnega šolstva (I. P iry ) te r gospodarski in popu lac ijsk i p rob lem i v P esn išk i dolin i (B. K ert). V okv iru sim pozija je b ila p r ip ra v lje n a razstav a k a r t, e laboratov in tisk a ­ n ih del sodelavcev In š titu ta za geografijo U niverze za obdobje 1972—1976. M arijan K lem enčič