David E. Krom Geografija priródnih virov v ZDA POJMOVANJE PRIROONIH VIROV Na začetku tega s to l e t j a so prirodne v i re navadno i - meli za prirodne pojave zemlje in njihovo uporabo in upravl janje so označevali z f i z i ka ln im i termini . Ge- ogra f i ja naravnih virov je b i la predvsem opis domače in svetovne razprostranjenosti gozdov, mineralnih in f os i l n i h gor iv . Toda sčasoma so v i re vedno bol j pove- zovali s človekom in geografi so p r i če l i poudarjati t i s t e prirodne dobrine, ki so j i h v danem času i zkor i - š č a l i . V v i r i h so sicer še vedno v ide l i dele f i z i čne- ga okol ja, toda znanost se je vedno bol j zanimala za t i s t e , ki se j i h je človek naučil i z ko r i š ča t i . L. 1933 je Erich Zimmermann objav i l vplivno knj igo "Svetovni v i r i in indus t r i j a : funkci jsko vrednotenje razpo lož l j i v ih agrarnih in indus t r i j sk ih v i r ov " . V n je j je razv i l koncepcijo, da so v i r i odvisni od č lo- veka. Zimmermann je deja l : "Svet brez človeka je brez pr irodnih bogastev, ker so nerazdružl j ivo vezana nanj in na njegove potrebe. So okolje v službi človeka".In da l je : "Sposobnost i z rab l jan ja , ne samo f iz ična p r i - sotnost, to je glavni k r i t e r i j za v i re" (Zimmermann, 1933, 3 -4 ) . Ameriški geografi , ki so se s t r i n j a l i s . to t r d i t v i j o , so imeli v i re ne samo za f iz ične pojave, temveč za specifične dele okol ja, ko l ikor so kor is tn i za družbo zaradi njenih potreb in sposobnosti. So ele- ment narave, ki je koristen za človeka. Razvijajoč da- l j e to pojmovanje, so nekateri geografi meni l i , da so v i r i pravzaprav ku l turn i po jav i . Menili so, da so su- rovine, ki j i h je človek spoznal za uporabno, predvsem funkci ja njegove c i v i l i z a c i j e in da " v i r i ne morejo bi- t i razpoznani samo po svoj i eksistenci kot elementi o- kolja-človekovo vrednotenje teh elementov je do loč i lo , kaj bo njegov v i r " (Kromm, 1968, 462). Izbor virov je pojmovan kot izraz človekove i zb i re , dosežene v okvi- ru tehnologi je, vrednotenja, omejitev, organizacije in drugih družbenih komponent. Komisija visokošolskih geografov Zveze ameriških ge- ografov je pred nedavnim objavi la knj igo, ki razvi ja sistemsko metodo na področju ekonomske geograf i je . V n je j je navedeno, da so v i r i zasnovani v družbenem vrednotenju in da so učinek "medsebojnega součinkova- nja med človekom, ki stremi po sredstvih za določene namene, in nečim izven njega - f iz ičn im okoljem". Av- t o r j i nudijo prav tako točen pregled prevladujočih naziranj o naravnih dobrinah. Ta naziranja kažejo na- slednja gesla: "To je Zimmermannov funkc i jsk i pogled na v i r e " . "Dinamična koncepcija virov kot izraz kul - turnega in ekonomskega vrednotenja l judstva neke de- žele", "Pogled konservatorja narave na sistem v eko- loški b i lanc i " i t d . (Comiision on College Geography, 1968, 35). Taka sistemska analiza, k i obravnava medsebojno odvis- ne spremembe bol j kot celoto kakor pa njene dele, je dobila h i t ro podporo v geog ra f i j i . Zato bo morda ko r i - stno, po jasn i t i ta sistem v i rov . Ta sistemska metoda poskuša genera l i z i ra t i osnovne črte proizvodnje.pora- be in tehnološkega razvoja in obravnava optimalno pro- storsko organizacijo izrabe v i rov . Vsak sistem virov potrebuje socialno-ekonomski okv i r , k i določuje vred- notenje f i z i č n i h snovi, ki bodo rabi le za zadovolje- vanje izbranih človekovih potreb. Tako pojmovanje pr i - znava, da je malo delov okol ja, k i j i h pripoznavajo v Ameriki a l i v Juqoslavi j i za v i re , tehnično znanih in kor is tn ih tudi domorodcem v Makroneziji a l i praprebi- valcem Avs t ra l i j e . Zaradi kulturnega učinkovanja na naravo si vsaka družba p r i svo j i določeno kombinacijo surovin in ima zato določen sistem v i rov . VREDNOST PRIRODNIH VIROV Geografska l i t e ra tu ra ZDA premore mnogo člankov in kn j ig o izrabi in vrednosti naravnih surovin. P o l i t i č - * David E. Krom je izredni profesor na Oddelku za geografi jo Državne Univerze Kansasa. Polet i 1969 se je mu- d i l v S loveni j i zaradi š tudi ja socialnega razvoja v Mežiški d o l i n i . 14 ni geografi so raziskoval i vlogo mineralov na svetov- no dogajanje. Števi lne študi je so obravnavale vlogo virov za nacionalni in regionalni ekonomski razvoj in obsegajo teor i je o pomenu načina izkor iščanja. Pred nekaj dese t le t j i je vladalo naziranje, da so v i - r i v prvem redu od loč i ln i za ekonomsko rast in razvoj . Ver je l i so, da ko l ič ina naravnih surovin, k i j i h i z - rabl ja družba, prispeva h gospodarstvu. Po te j log ik i so nekateri geografi t r d i l i , da so v i r i pomembni za gospodarski vzpon Grči je a l i Rima v pretek lost i a l i ZDA a l i Nemčije v 20. s t o l e t j u . Ta determist ični po- gled na naravne surovine se je v ameriški geograf i j i vzdrževal do t r ideset ih l e t 20. s t o l e t j a . Ta žel ja po preprosti razlagi kompleksne gospodarske blaginje je korenin i la verjetno v Daruinovi razvojni t e o r i j i , k i je b i la osnova bioloških ved. Geografi in drugi znanstveniki so našl i v prirodnem okol ju osnov- no razlago za razl ike družbenih pogojev po svetu.Toda vedno bgl j so se množile izjeme tega pravi la "bogato okolje - bogata družba" (na primer B r a z i l i j a in Kongo sta po surovinah bogata, a gospodarsko revna, Danska, Izrael in Novi Zeland so revni s surovinami, a gospo- darsko visoko r a z v i t i ) . Zato je determinizem material- nega okolja izgubl ja l vel javo. Glavni preostanek šole, ki je poudarjala prirodno bogastvo kot glavni pogoj za človeško akt ivnost, je javnosti znan kot posibi l izem. Ta v prirodnem bogastvu ne v id i regulator ja , temveč izbor prirodnih možnosti, k i so na vol jo družbi . To naziranje v bistvu meni, da narod, ki nima pr irodnih bogastev, verjetno ne bo imel indus t r i je a l i drugih ekonomskih ugodnosti, zasnovanih na n j i h . Na primer: ker Japonska pogreša železove rude, premoga in drugih surovin, potrebnih za proizvodnjo jek la , verjetno ne bo izdelovala železa in jek la . Drugi poudarjajo,da če- prav je posredovanje naravnih bogastev morebiti zelo važno za države, ki j i h imajo malo, kot na primer za Nizozemsko a l i Švi co, vendar n j ih posedovanje še ni nujno za uspeh. Sodobne geografe v glavnem zanimajo razl ike v družbe- nem vrednotenju naravnih bogastev v okviru manjših reg i j a l i cele države. Po Ginsburgu spada v ana l i t sk i okvir ekonomske ras t i pet var iant : kulturna konfigura- c i j a , tehnologija, kap i ta l , delovna s i l a in pr i rodni v i r i . (Ginsburg, 1957, 202-204). Naravno bogastvo je pasivni element, ker ne prispeva sam k človekovi bla- g i n j i , če ne posreduje delovna s i l a a l i organizaci ja. Dejanska vloga virov je odvisna od znanja in značaja družbe, ki j i h izkor išča. V revnih deželah lahko more- b i t i v i r i pospešijo razvoj s tem, da pritegnejo tu j kapital in postanejo izvozni a r t i k e l , loda z razvojem navadno vloga naravnih bogastev upade in na družbene spretnosti odpade vedno večj i del dohodka. To drži ce- lo za Švedsko, k i je edina visoko razvi ta država,kjer je blaginja jasno povezana z naravnim bogastvom. Na- ravni v i r i so vedno manj pomembni za moč njene indu- s t r i j e , ker tehnološki napredek in nadal jn j i procesi spreminjajo značaj industr i jske proizvodnje. S tem da pospešuje družbeno produktivnost, prirodno bogastvo morebiti najbol j pomaga človeštvu. OHRANITEV NARAVNIH VIROV Ameriški geografi v i d i j o v del ih znanstvenika in d i - plomata Georga Perkinsa Marsha prvo važno š tud i jo o ropanju in nepravi lni rabi naših naravnih bogastev. V 1. 1864 je Marshal napisal "Človek in narava a l i f i - zična geograf i ja, kot jo je spremenil človek". Tu je napadel prevladujoči ameriški mit o preobi1nosti in neizčrpnosti zemeljskih surovin. Največ se ukvarja z deforestaci jo in s preobilno pašo. S tem je Marshal pomagal r azv i t i l judsko zavest, ki je dovedla do učin- kov i t ih gibanj za zaščito gozdov in t ravnih površin v zadnjih l e t i h 19. s t o l e t j a . Ameriški geografi so v študi jah v prvih dese t le t j i h tega s to le t j a poudarjal i ropanje in neustrezno izrabo naravnih v i rov . Bi lo je mnogo besed o zamirajoči bazi naravnih virov v deže l i . J . Russel Smith je 1. 1937. navajal, da verjame v to, da Američani stalno uničuje- jo v i re , ki j i h uporabljajo (Smith, 1937, 3 ) . Zelo je obžaloval izgube in v svoj i kn j i g i je navedel, kater i v i r i so b i l i uničeni in kater i os ta ja jo . Parson kaže sodobne poglede na varstvo kot polno mož- no izrabo v i rov , "ne da bi z l o r a b l j a l i iz rab l jane, u- ničeval i katerekol i brez potrebe in ne da bi zanemar- j a l i te, k i bi b i l i uporabni" (Parson, 1964, 2) . Ge - ografi v i d i j o danes v varstvu preudarno uporabo narav- nega bogastva tako, da nam bi s l už i l o bol je in d a l j . Pogoj je uporaba najustreznejše tehnologi je, da bi si zagotovi l i največjo možno izrabo ter izkupiček iz v i - rov, k i j i h družba potrebuje. Varstvo ne pomeni očuva- nja. Nekatera naravna bogastva, kot na primer gozdovi rdečega bora a l i Grand Canyon, naj bi ohran i l i kot ne- spremenjeno dediščino bodočim rodovom. Določene reke in potoke naj bi prav tako ohran i l i v skoraj prvobi t - nem stanju, toda največ vodnih tokov rabi človeku za promet, rekreaci jo in celo za odkladanje odpadkov. Pr- s t i ne moremo r e š i t i , ko pa moramo j e s t i , toda lahko z njo ravnamo tako, da daje maksimalni i zkor is tek . Ameriški znanstveniki v najnovejši dobi niso zaskrb - l j e n i , da bi upadla ko l ič ina prirodnega bogastva, tem- več j i h skrbi propadanje kva l i t e t e . Večina geografov meni, da je človek z uporabljenimi sredstvi moderne družbe za dosego gospodarske blaginje včasih spremenil uporabnost in estetsko vrednost našega sveta. Toda ne- gat ivni vp l iv človeka na okol je ni tako nov, kot bi s o d i l i . Pri svojem iskanju blaginje je človek pokvari l deželo, vodo in zrak in jo napravil grdo. Deloma zara- di pospešenega uničevanja okolja v mnogih visoko raz- v i t i h jnestno-industri j sk ih področj ih, deloma zato,ker ekonomska prosperiteta dovoljuje tudi nedobičkonosne reš i tve, se lahko geografi vedno bo l j posvečajo študi- 15 ju izzvanih vplivov takega okolja na gospodarstvo. Uporaba tehnologi je, k i o la jšu je pomanjkanje virov in izbo l jšu je osebno proizvodnost često vodi k nezažele- nim posledicam za okol je . Gospodarsko izčrpanost po - gosto spremlja estetska škoda. Zgovoren primer je zmaličena zemlja, opuščena za visoko proizvodnimi po- vršinskimi rudniškimi kopi . Premog je sicer rudarsko preudarno izkoriščen, toda površina nad njim ter vod- ni tokovi postanejo nerabni. Globoko razbrazdani kopi že iz rab l jen ih premogovnikov v Kentuckyju ne kazi jo samo s svojim videzom, temveč so to tudi neproduktiv. na in potencialno nevarna t l a . Ameriški geografi spoznavajo, da morejo mnogo pripomo- či k reševanju vprašanj o vrednosti oko l ja . Dolgo se že zavedajo obstoja raznol ik ih zvez med družbo in pr i - rodnim okoljem in so obču t l j i v i za neljube vzvratne posledice. Posebno skrb posvečajo ekološkemu ravnoves- ju in možnim negativnim vplivom, ki bi j i h mogla i z - zvati gospodarska dejavnost. Razvijajo tehniko, kako mer i t i gospodarske in socialne vrednosti vse družbene akt ivnost i in ugodnosti okolja za l j u d i . POUČEVANJE GEOGRAFIJE PRIRODNIH VIROV Na ameriških koledžih in univerzah se poučuje geogra- f i j a pr irodnih virov od poznega 19. s t o l e t j a . Ostala je do danes pomemben predmet in v šolskem letu 1968/69 so jo poučevali v pr ib l ižno 250 šolah. Posamezni teča- j i zajemajo mnoge poglede na v i re in so namenjeni ne- diplomiranim (B.S. in 8.A.) ter diplomiranim (M.A. in M.S.) študentom, lo je najčešče uvodni Študi j v varst- vo. Drug splošni tečaj za n iž jo stopnjo se imenuje ge- ograf i ja v i rov . Na v i š j i s topnj i š tudi ja imajo semi - narje in diskusi jske tečaje o posebnih predmetih, kot npr. i z rab l jan je virov a l i vodni v i r i . Spodnja tabela kaže značaj in š tev i lo tečajev v šol - skem letu 1964/65 ter 1968/69 na ameriških koledžih in univerzah. Uvodni Special iz i rani in v i š j i 1964/65 1968/69 1964/65 1968/69 Varstvo 155 175 8 29 Prirodni v i r i 18 10 3 17 Vodni v i r i 2 0 3 7 Upravljanje z v i r i in načrtovanje 1 0 3 6 Vsi os ta l i tečaj i 7 3 9 18 S k u p n o 183 188 26 77 V i r i : J.R. Schwendeman, Directory of College Geography of the United States: Academic Year 1964-1965,Lexing- ton, Kentucky, A p r i l , 1965; in J.R. Schwendeman S r . i J.R. Schwendemann, J r . , Directory of College Geogra- phy of the United States; Academic Year 1968-1969. Richmond, Kentucky, A p r i l , 1969. Kot j e - i z tabele v i d e t i , postaja geografi ja virov po- membna za ameriško visokošolsko vzgojo, posebno na v i š j i s topn j i . Skupno š tev i lo tečajev je naraslo od 309 v 1. 1964/65 na 265 v 1. 1968/69. V istem razdob- ju je naraslo š tev i lo tečajev iz ekonomske geografi je na vseh ameriških koledžih in na univerzah od 803 na 1 497. Čeprav tore j geografi ja virov absolutno nara- šča po š tev i lu tečajev, v pr imerjavi s splošnimi eko- nomskimi kurzi rahlo zaostaja. Ves pr irastek gre na račun zelo pomembnih spec ia l iz i ran ih tečajev a l i te- čajev na v i š j i s topn j i . Viden porast tečajev za var- stvo in upravl janje virov ter načrtovanje kaže na po- večano zanimanje za to vprašanje. Pod "vsi os ta l i te- ča j i " so v tabel i mišl jeni š tud i j oceanskih v i rov ,e- nergetski v i r i in vloga virov za gospodarski razvoj . Prirodne v i re obravnavajo tudi š tev i l n i t eča j i , k i niso za je t i v tabe l i . Skoraj vsak š tud i j obče f i z i č - ne a l i ekonomske geografi je obsega mnogo gradiva o naravnem bogastvu. Najmanj na eni ameriški vodi ln i univerzi obsega geografi ja f i z i č n i h pojavov v ce lo t i tudi njihov pomen za človeka. In t rad ic ionaln i tečaj v uvod ekonomske geograf i je, ki se daje na skoraj vseh koledžih in univerzah, k j e r je zastopana geogra- f i j a , daje več j i poudarek primarnim kot pa sekundar- nim in terciarnim dejavnostim. V manjši meri zajema- jo geograf i jo virov delno tudi po l i t i čna , kulturna a- l i agr ikul turna geograf i ja . Pisec teh v rs t i c je pr iše l s študijem do prepričanja, da se pr i š tud i ju daje v novejšem času večj i poudarek uporabnosti pr i rodnih virov za družbeni razvoj kot pa njihovemu fizičnemu obstoju. Prav tako se uvaja vedno bo l j kompleksna metoda, k i zajema kulturne in gospodarske parametre. Postaja skratka splošen š tud i j sistema celotne izrabe virov v okviru države a l i druž- be. Prav tako se v okvir geografi je naravnih virov vedno bol j vkl jučuje celotna vrednost okol ja . Razvoj- ne smeri v geograf i j i virov so pr ib l i žno enake kot v geograf i j i sploh. Manj je drobnih dejstev, a več na- čel in posplošenj. Paktov ne navajajo več ločeno.tem- voč kot stredstvo za prikaz celote. Posamezne vzorčne študi je iz geografi jo virov naj osve t l i j o posebne po- goje in s tem obogatijo osnovne tečaje iz splošnih predmetov. Smo na prehodu od skoraj izkl jučno empirič- ne h kombinirani teoretično-empirični metodi. Prevedel I . G. 16 NAVEDENA LITERATURA A Systems Analytic Approach to Economic Geography, Commission oc College Geography Publication No 8, Washington, O.C.: Association of American Geographers, 1968. Ginsburg, Norton, "Natural Resources and Economic De- velopment," Annals of the Association of American Geographers, XLVII, September, 1957, pp. 197-212. Kromm, David E. , "The Creation, U t i l i za t i on and Deple- t ion of Resources as Cultural Phenomena," The Journal of Geography, LXVII, November, 1968, s t r . 462-465. Marsh, George P., Man and Nature: or Physical Geogra- phy as Modified by Human Action, New York: Charles Scribner, 1864. Parson, Ruben L . , Conserving American Resources, Se- cond ed i t ion, Englevood C l i f f s : Prent ice-Hal l , Ind. , 1964. Schwendeman, J .R. , ed., Directory of College Geogra- phy of the United States: Academic Year 1964-1965, Lexington, Kentucky: The Association of American Ge- ographers, ^ ' i theastern Div is ion, A p r i l , 1965. Schwendeman, J.R. , S r . , and J.R. Schwendeman, J r . ,eds . , Directory of College Geography of the United States: Academic Year 1968r1969, Richmond, Kentucky: Associ- at ion of American Geographers, Southeastern Div is ion, A p r i l , 1969. Smith, J . Russell, Men and Resources; A Study of North America and i ts.Place in World Geography, New York: Harcourt, Brace and Company, 1937. Zimmermann, Erich W., World Resources and Industr ies: A Functional Appraisal of the Ava i l ab i l i t y of Agr icul- tura l and Industr ia l Resources, New York: Harper £ Brothers Publishers, 1933. Zvezdana Knez-Šterbenc Delo v geografskih krožkih-primer krožka na celjski gimnaziji Geografski krožek deluje na ce l j sk i gimnazij i od 1. 1957. Rodil se je na dijaško pobudo. Di jaki so b i l i pr iprav l jen i gledati s l ikovni material tudi izven re- dne učne ure. Zato smo se začeli sesta ja t i vsak čet r - tek ob 6^ (zaradi vozačev). Kmalu zatem so se pr i jav i - l i d i jak i sami, da bi na podlagi prospektov in s l ikov- nega materiala obdelali kakšno temo iz regionalne ge- ograf i je . Pripominjam, da takrat še nismo imeli dia- f i lmov. Ker takrat na gimnazij i še ni delovalo to l i ko krožkov, zato smo se sesta ja l i vsak teden. Sedaj se sestajamo vsak drugi teden, in s icer 7. učno uro. Ge- ografski krožek je vključen v redni program izvenšol- skih dejavnosti. Na š o l i , k i ima 28 oddelkov z 850 di- j ak i , deluje 20 krožkov, klubov in društev. Di jak i se vkl jučujejo po interesnih sferah v razl ične krožke. Geografski krožek obiskujejo zainteresirani d i jak i iz razredov, k je r poučuje mentor; manjša je udeležba iz osta l ih razredov. Tudi p r i drugih krožkih je opazi t i enak pojav. Krožek obiskuje od 15 do 60 a l i celo več dijakov iz vseh le tn ikov. Udeležba je odvisna od teme, predavatelja, primerne propagande in reklame. Nekaj dni pred sestankom obesimo na določeno mesto oglasno tablo, na katero napišemo naslov tdme, čas predavanja in ime predavatel ja. Na dan sestanka šo po zvočniku opozorimo dijake na predavanje. Opazil i smo, da je obisk največj i takrat , kadar mentor in njegovi kolegi v razredih objavi jo predavanje, obrazloži jo te- mo in predstavi jo predavatel ja. Pomemben je tudi i l u - s t ra t iven mater ia l . Najbolj pr i tegnejo barvni diapozi- t i v i , barvni f i lm i in s l i k e . Samo predavanje, brez slikovnega materiala, se zdi dijakom suhoparno. V vsakem razredu imamo enega a l i več di jakov, ki ka- žejo večjo razgledanost in zanimanje za geograf i jo . 17