A5o (Leto) XVn (12)
No. (Štev.). 18
Pot dolžnosti
Vsako leto — in že mineva petnajst let, kar smo šli od doma — postaja jo vezi, ki vežejo emigracijo z narodom na rodni zemlji, prozomejše in zadobi-vajo nove oblike, čas in razdalja sta močni sili. V emigraciji starejši odmirajo in na njih mesto stopa rod, ki domovine ni doživel, ampak si ustvarja podobo o njej po svoje. Ta mladi rod raste v novem okolju in motri dogajanja s svojimi pogledi. V domovini pa mladi, rod, ki je že stopil v življenje, slovenske preteklosti ne pozna take kot je bila. Vse, kar je nastalo pred vlado komunizma, mu prikazujejo v spačeni obliki.
Komunisti tudi prikazujejo emigracijo kot izrodek naroda. Neprijetno jim je vsako njeno pozitivno delo. Zato prikrivajo v domovini kulturno, prosvetno in gospodarsko rast slovenske demokratične emigracije, prikrivajo vse njene napore, da se narodno ohrani in boli jih vsak njen uspeh. Veselijo pa se vsakega nespeha, vsakega nesoglasja in vsega, kar ..ugledu te emigracije škodi.
Poleg- vsega tega in kljub mnogim lepim uspehom slovenske demokratične emigracije — ne da bi se spuščali v o-eeno ostalih — moramo priznati, da je protikomunistična emigracija iz Jugoslavije v teh petnajstih letih delala ko- ' munizmu v Jugoslaviji usluge; mnoge v domovini pa je razočarala: ni se mogla združiti za borbo proti komunizmu, ni mogla sestaviti spričo stvarnosti Jugoslavije skupnega predstavništva niti skupnega programa. Različno pojmovanje medsebojnih odnosov narodov v Jugoslaviji, vojna in njen tragičen konec, razpad Jugoslavije, okupacija, igra okupatorjev z navidezno podporo borbe proti komunizmu, različne gonilne sile v borbi proti komunizmu in cela vrsta zamotanih dejstev so emigracijo narodnostnih skupin Jugoslavije pripeljale do tega, da je bila petnajst let kot celota neučinkovita. Pri vsem tem pa moramo priznati, da smo bili Slovenci še najbolj enotni in da so bili naši odnosi do ostalih jugoslovanskih narodnostnih izseljenskih skupin korektni in lojalni.
Med Srbi in Hrvati v emigraciji je preveč tistih, katerim je način razčiščevanja različnih gledanj na zamotana narodna in verska vprašanja za časa o-kupacije tako prešel v kri in meso, da se ne morejo niti za korak premakniti iz začaranega kroga medsebojnega nezaupanja. Zato so vsi ti tako daleč od stvarnega in treznega presojanja dolžnosti demokratične emigracije.
Vse to pa je tudi povečevalo odmaknjenost emigracije od domovine in ji o-nemogočalo pravilno motriti razvoj v Jugoslaviji.
Prevladovalo je že mnenje, da se emigracija narodov Jugoslavije tudi medsebojno tako oddaljuje, da je kot celota dokončno zapustila tla stvarnosti in zgrešila pot dolžnosti.
Na praznik Vstajenja 1960. je predsednik dr. Miha Krek v imenu Narodnega odbora za Slovenijo, ki ga tvorijo predstavniki Slovenske Ljudske stranke, Slovenske Demokratske stranke in Socialistične stranke Jugoslavije objavil izjavo “Namen naše politike”. Ne da bi se spuščali v komentar k tej izjavi, tudi “slovenska formula” imenovani, ker je tega podal dr. Krek v imenu Narodnega odbora sam, hočemo poudariti le tole:
Moč in veljava te izjave je v njeni enostavnosti in preprostosti. Vse zgoraj navedene težave in zamotana vprašanja je ne ovirajo, da nam za bodoče delo začrta jasno pot: z osvojitvijo načel splošne deklaracije Združenih narodov o človeških pravicah, ki so dobila moč obveznega zakona v Strassbur-skih konvencijah, vključuje vse, ki to slovensko formulo sprejmejo, v razvojni tok svobodnih Evropskih narodov; postavlja pa tudi smernice našim medsebojnim odnosom.
Da je temu tako pričajo načela deklaracije Združenih narodov odnosno Stras-sburških konvencij, ki so v glavnem tale: vsak človek ima z zakonom zaščiteno pravico do življenja; nihče ne sme biti mučen ali nečloveški in poniževalni kazni podvržen; vsak človek ima pravico do svobode in varnosti; zagotovljen je pravni red; spoštovanje zasebnega in
“ESLOV ENIA LIBRE”
Hruščev se pripravlja na vrhunsko konferenco s sestrelitvijo ameriškega letala
V četrtek, 5. t. m., se je v Moskvi začelo novo zasedanje vrhovnega sovjeta (sovjetskega parlamenta).
Nekaj ur pred začetkom zasedanja je moskovska radijska postaja objavila sklepe sovjetskega CKKP, da je bil premeščen s podpredsedniškega položaja v vladi na položaj tajnika CKKP Frol Kozlov, dalje da je bil Aleksej Kiričen-ko odstavljen s svojega položaja v pre-zidiju KP, prav tako Nikolaj Bjelajev, ki' je do nedavnega vodil organizacijo KP v Stavropolu, medtem ko je znana sovjetska komunistka Ekaterina Fur-ceva izgubila položaj v tajništvu CKKP in bila imenovana za ministra za kulturo v ZSSR.
- Iz sprememb je razvidno, da sta nizko zdrknila samo Kiričenko in Bjelajev, čeprav sta bila -še do pred nekaj meseci najtesneje povezana s Hruščevom. Podrobnih razlogov za njun izgon z visokih položajev niso objavili.
Nekaj ur pred začetkom zasedanja vrhovnega sovjeta je moskovski radio tudi objavil, da bo Hruščev na tem zasedanju dal važne izjave v zvezi bližajočo se vrhunsko konferenco.
Hruščev zamenja predsednika
Na zasedanju je Hruščev najprej objavil “prostovoljni” odstop dosedanjega predsednika države 79 letnega maršala Vorpšilova “zaradi rahlega zdravja”. Na njegovo mesto je postavil 54 letnega Leopila Iljiča Brežneva, dosedanjega člana prezidija KP., S tem imenovanjem si je Hruščev, po mnenju zahodnih strokovnjakov, postavil novo stopnico pri svojem vzponu do vrhunske oblasti v ZSSR, kakor jo je pred njim imel Stalin.
Sestrelitev ameriškega letala
Takoj zatem pa je Hruščev prešel na novico dneva: objavil je, da so njegovi vojaki z raketnim izstrelkom sestrelili nad Sverdlovskim, ob uralskem pogorju, sredi ZSSR, severnoameriško letalo, ujeli pilota 30 letnega Powersa in pri njem našli dokazni material, da je letel nad ZSSR zaradi vohunjenja. Parlament je zabučal v ploskanju in vzklikanju Hruščevu in sovjetski vojski in v ogorčenju proti USA.
Hruščev je spustil ognjevit napadalni govor proti USA. Dejal je, da ima ZSSR prav tako pravico varovati svoje ozemlje kakor USA svoje. Letalo so sestrelili z raketo, “ker so naše sile sedaj že oborožene z raketami in ne več z bombniki”. Rakete da so tudi zanesljivejše kakor letala. ZSSR je za mir, toda n» nemerava prositi za mir nikogar, čeprav je zadeva resna, vendar po menju Hruščeva tega incidenta še ni mogoče smatrati za vojno izzivanje, kakor je bil pred drugo svetovno vojno slučaj s Hitlerjem.
Glede vrhunske konference pa je med drugim dejal, da se je položaj zaradi incidenta poslabšal in da je težko priča-
družinskega življenje je uzakonjeno; svoboda misli, vesti in veroizpovedi; svoboda javnega izpovedovanja vere ali svetovnega nazora bodisi posamezno ali v družbi, javno ali zasebno, z bogoslužjem ali poukom; svoboda izražanja, združevanja in zborovanja, pravica do zasebne lastnine, pravica staršev do vzgoje otrok, volja naroda je temelj avtoriteti in javni upravi.
Priznajmo pošteno, da pozabljamo, da smo mi, ki živimo v izseljenstvu deležni vseh teh pravic in svobpščinin to vse narodnostne skupine brez ozira veroizpovedi, preteklosti, svetovnega nazora in v katerikoli državi živimo.
V Jugoslaviji pa so teh pravic in svoboščin oropani vsi, posamezniki, družine, pripadniki vseh stanov in poklicev, vseh veroizpovedi in vseh narodov.
Ali nista zaradi teh dejstev dolžnost in pot vsake izseljenske narodnostne skupine iz Jugoslavije in dolžnost in pot vseh kot celote jasno začrtana? Ali se ne bi Utrdila močneje duhovna povezanost izseljencev z domovino, ko bi oni doma vedeli, da mi v svobodi ne poznamo nobene ovire v naših prizadevanjih, da bi bili čimpreje deležni vseh svoboščin in pravic tudi naši bratje v domovini ?	-	M.S.
koyati uspeha. Tudi je nastopil proti nadaljevanju vrhunske konference z Ni-xonom, če se bi Eisenhower po sedmih dneh v Ženevi vrnil v USA zaradi domačih zadev. Za Nixona je dejal, da z njim ni mogoče resno razpravljati o pomirjenju, podobno “kakor kozi ni mogoče zaupati v varstvo zelja.”
Na ameriška letalska izzivanja more ZSSR v bodoče odgovoriti z raketami, je trdil Hruščev. Prav tako namerava sovjetska vlada predložiti letalski incident Varnostnemu svetu ZN v pretres.
Eisenhower je dal takoj uvesti preiskavo, ker da za polet letala nad ZSSR ni vedel. Enak odgovor je dalo vrhovno ameriško poveljstvo. Prvi ameriški odgovor Hruščevu je bil ta, da je bilo ,letalo verjetno neoboroženo letalo za raziskovanje vremena in da je pomotoma zašlo v sovjetski zračni prostor. Istočasno je Zahtevalo od Hrašečeva več dejanskih podatkov o zadevi.
Te podatke- je Hruščev dal v javnost na drugem dnevu zasedanja vrhovnega sovjeta, ko je tam kazal sovjetskim poslancem zemljevide, filme in drug vohunski material, ki da so ga našli v razbitinah letala. Objavil je tudi izjavo Powersa, da je moral leteti ¡z Pakistana čez ZSSR na Norveško in med poletom v višini 20.000 metrov slikati določene objekte v ZSSR. Ob sestrelitvi se je pognal s padalom v polni višinski o-prenii iz letala in padel v roke sovjetom. Oborožen da je bil z revolverjem in nožem ter da je -me! pri sebi tudi dve uri, nekaj zlatih ženskih zapestnic in različen denar. Hruščev smatra, da je treba Powersa postavili pred vojaško sodišče zaradi vohunstva.
Odgovor ameriške vlade . Na te podatke ameriška vlada ni mogla odgovoriti. drugega,, kakor to, da so več ali manj točni, poudarja pa v svoji noti sovjetski vladi med drugim naslednje:
“. . . Kakor je bilo že prej objavljeno, je bilo znano, da x je izginilo neko letalo U-2. Preiskava, ki jo je ukazal predsednik Eisenhower, je ugotovila, da iz Washingtona ni bilo izdane nobeno povelje za tak polet, kakor ga omenja Hruščev. Kljub temu pa izgleda, da je zato, da bi se dobile informacije, ki jih skrivajo za železno zaveso, verjetno neko noboroženo civilno letalo U-2 letelo nad sovjetskim ozemljem.
Prav gotovo ni nobena skrivnost, da zaradi dananjih svetovnih razmer vse države zbirajo tajne podatke in povojna zgodovina jasno dokazuje da ZSSR ne zaostaja za drugimi v tem oziru. Ena od stvari, ki danes povzročajo napetost v svetu je strah pred nenadnim napadom z orožjem za mnočižno uničevanje.
Da bi zmanjšali medsebojno sumničenje in dosegli neko mero varnosti pred nenadim napadom, je USA leta 1955 ponudila politiko “odprtega neba”, predlog, ki ga je brez razloga ZSSR odbila.
Zaradi nevarnosti nenadnega napada letajo neoborožena civilna letala tipa U-2 vzdolž meja svobodnega sveta že štiri leta.”
Mirni živci v USA
V USA se je demokratska stranka takoj postavila ob stran Eisenhowerju z izjavo, da “se v tem nevarnem trenutku strnejo vse narodne sile okoli predsednika.” V ameriškem kognesu je prevladala mirnost ter so posamezni poslanci in senatorji izjavljali, da se s tem trenutkom končuje dosedanja diplomacija zanikavanja vohunstva, ker je povsem jasno, da ima ZSSR itak trikrat močnejšo vohunsko mrežo kakor USA in druge svobodne države skupaj. Ameriška vlada je poleg zgornje uradne izjave prešla v protinapad z objavo, da bi Hruščev storil prav, če bi prenehal z napadanjem USA in drugih svobodnih držav, sicer bo zaveznikom težko misliti, da bi šlo Hruščevu v Parizu za kaj drugega kakor samo za novo komunistično propagando proti zahodnjakom.
Ker je Hruščev v govoru pred vrhovnim sovjetom, ki je trajal tri in pol ure, zagrozil tudi Pakistanu, od koder je letalo priletelo v ZSSR in Norveški, kjer bi moralo pristati, kakor tudi Turčiji, od koder je letalo prvotno odletelo, so te tri države objavile,ida ne vedo niče-
sar o poletu kakega ameriškega letala.
Čeprav je nastal nov kritičen položaj med Vzhodom in Zahodom zaradi tega incidenta in to tik pred vrhunsko konferenco, pa so v "VVashingtonu objavili, da nimajo v načrtu nobene spremenbe izdelanih načrtov. Prav tako svojih načrtov verjetno ne namerava spreminjati tudi ne Hruščev, ker je Moskva sredi najhujšega rohnenja Hruščeva proti zahodnjakom objavila, da' se bo Hruščev podal na obisk na Durtaj v dneh od 30. junija do 7. julija t. 1.
Incident za dvig prestiža Menijo tudi, da je Hruščev sprožil ta incident zato, da bi dobil v roke vsaj en močan adut, s katerim bo mogel operirati v Parizu, ker se mu je verjetno ponesrečil nov dvig prestiža sovjetske vse-mirske tehnike, ker kljub napovedim letos .v ZSSR še niso izvedli nobene slikovite vsemirske pustolovščine, čez sovjet-
•4J
BUENOS AIRES.
12. maja (mayo) I960
sko ozemlje je po izjavah iz Wash>ng-tona v zadnjih letih letelo že več letal, pa se Hruščev ni zaradi tega prav nič razburjal, čeprav ni dvoma, da so jih zasledili na nebu prav tako, kakor so to zadnje letalo U-2 1. maja t. 1. Toda prej Hruščev še ni rabil takih kart, ker je bila vrhunska konferenca še predaleč.
Tudi sovjeti vodijo s podvojeno silo vohunstvo po vsej zahodni Evropi, južni Ameriki, Aziji in zlasti v USA in Kanadi, kakor kažejo primeri s Fuchsom, v Angliji, z Rosenbergi v v USA in Allan Nun Mayem v Kanadi. Toda zahodne velesile doslej niso uporabile teh dejstev za tako bučne propagandne namene, kakor izrablja Hruščev sedanji incident.
Povsem jasno je, da je Hruščev dal ukaz za sestrelitev letala prav zaradi svojega padajočega prestiža na vrhunski konferenci v Parizu, ki se bo začela prihodnji ponedeljek, 16. maja. ■ "	:
150 LETNICA ARGENTINSKE SVOBODE
Kakor ostale države Južne Amerike razen Brazilije je bila tudi Argentina 300 let španska kolonija in kot taka v sklopu nekdanjega mogočnega španskega imperija, v katerem “sonce nikdar ni zašlo”. Po zaslugi argentinskih rodoljubov iz vseh narodnih slojev se je ljudstvo začelo tudi politično vedno bolj prebujati ter zahtevati politično neodvisnost. Argentinska vojska, je bila vedno na strani ljudstva ter je odločno podpirala njegove zahteve.
Te so postale posebno močne v majskih dneh leta 1810 v Buenos Airesu, kjer je bil sedež tedanjega španskega podkralja Cisnerosa, Vi-hunec so dosegle dne 25. maja, 1810, ko so vplivni argentinski možje kot Kornelij Saavedra, Manuel Belgrano, Juan José Castelli, Miguel Azcuénaga, Domingo Matheu, Juan Larrea, Bernard Rivadavia in drugi smatrali, da je nastopil odločilni trenutek, ko protj Špancem ne smejo več popuščati ter morajo od španskega podkralja za vsako ceno izsiliti politično samoopredelitev. S pomočjo na Majskem trgu zbranega ljudstva in odločne podpore vojske se jim je to tudi posrečilo in je tako Argentina 25. maja 1810 dobila politično svobodo in svojo prvo narodno vlado.
Stopetdesetletnico rojstva argentin-
ske politične svobode bodo po vsej Argentini navdušeno proslavljali v Majskem tednu, ki bo od 19. do 30 maja. 19 maja bodo namreč prišla na proslavo posebna odposlanstva vseh držav, s katerimi ima Argentina diplomatske stike, 30. maja pa odšla.
Uradno bo slavnosti 150 letnice resolucije začel predsednik dr. Frondizi dne 22. maja dopoldne. V spremstvu odličnih inozemskih gostóv ter guvernerjev vseh argentinskih provinc bo na Majskem trgu dvignil na drog narodno zastavo. V njeno počastitev bo vojaška godba 600 godbenikov zaigrala koračnico Aurora, katero bo pel zbor 35.000 otrok iz višjih razredov buenosaireških Šol, zatem bo pa predsednik s poslopja starega .Cabilda, v katerem je pred 150 leti moraj španski podkralj Cisneros popustiti pred zahtevami argentinskega naroda in mu dati politično svobodo, prebral poslanico na narod.
Po njegovem govora bo zazvonil zvon s Cabilda, vojaška godba bo zaigrala narodno himno, katero bo pel že omenjeni otroški zbor.
Tako se bodo začele Majske slavnosti, ki bodo dosegle vrhunec dne 25. maja z mogočno vojaško parado, zvečer pa s slavnostno predstavo v gledališču Colon. * V
IZ TEDNA V TEDEN
Za Kolumbijo je tudi Perujska republika prekinila diplomatske stike z Dominikansko republiko zaradi njenega podpiranja ponesrečene revolucije v Venezueli.
Brazilski predsednik Kubiček je ob u-stoličenju prvega župana v novi brazilski prestolnici Brasilia Israela Pinheira izjavil, da pri predsedniških volitvah podpira kandidaturo maršala Henrika Teixeire Lota za predsednika in Joaua Goularta za podpredsednika, ker je prepričan, da bosta oba nadaljevala od njega započeto delo, ko bo 1. januarja 1961 prenehal biti predsednik.
V Mehiki je v 6. t. m. prestal dvajsetletno zaporno kazen morilec Leona Trockega Jacques Mornard. Po prestani kazni so mu mehikanske oblasti izročile dekret, da mora takoj zapustiti mehi-kansko ozemlje. Komunisti so pa zanj že vnaprej poskrbeli ter je Mornard takoj dobil na razpolago češki potni list na ime Jacques M. Barderdresched. Z njim je v premstvu dveh čeških komunistov, ki sta imela diplomatska potna lista, odpotoval v kubansko Habano, odkoder bo nadaljeval potovanje na Češko, zatem pa v Moskvo, kjer mu bo Hruščev že dal novo “zaposlitev”.
Angleško princezo Margareto in njenega moža fotografa Antona Armstronga Jonesa je pozdravljalo nad en milijon Angležev, ko sta se v petek 6. t. m| vozila k poroki v Westminstrsko opatijo ter nato od poroke v kraljevsko palačo Buckingham. Kraljica Elizabeta je no-voporočencema nazdravila s šampanjcem, ki ga je dobila angleška kraljevska hiša v dar leta 1930 ob rojstvu princese Margarete ter so ga hranili prav za njeno poročno slavnost. Po poroki sta se novoporočenca odpeljala na poročno potovanje na kraljevi jahti Bri-tania v Karibsko področje.
Papež Janez XXIII. je imenoval 15 novih misijonskih škofov za razne afriške
države, zatem za Pakistan, Japonsko, Borneo, Avstralijo in Salomonske otoke.
Voditelj poljskih komunistov Vladislav Gomulka je izjavil, da ni sile na svetu, ki bi mogla spremeniti sedanjo poljsko-nemško mejo. Sleherni poizkus za spremembo te meje bi namreč predstavljal začetek nove vojne. Tako misli Gomulka.
V	Boliviji bodo imeli 22. maja splošne volitve. V vladni stranki — narodnem revolucionarnem gibanju — so imeli prejšnji teden težave, ker je predsed niški kandidat biv. predsednik dr. Victor Paz Estenssoro preklical svojo kandidaturo zaradi nesoglasij s kandidatom za podpredsednika znanim levičarjem Juanom Lechinom. Ta je od Paza Estens-sora zahteval, da mora pristati, da bo imel večje število poslancev v parlamentu, da bodo njegovi ljudje stalno kontrolirali štiri najvažnejša mimstr-stva — med drugim min. za notranje zadeve in vojsko — ter da bodo imeli v rokah vodstvo avtarkičnih ustanov. Na te zahteve Paz Estenssoro ni hotel pristati z izjavo, da ne more biti kot predsednik “ujetnik svojega podpredsednika”. Posredovati je moral sedanji predsednik dr. Siles Suazo. Končno se mu je posrečilo pregovoriti Lechina, da je malo popustil, nakar je Paz Estenssoro preklical svojo ostavko.
V	Vzhodni Nemčiji so komunisti začeli z nasilnim združevanjem kmečkih posestev v komunistične kolhoze. Med ljudstvom je veliko razburjenje. Komunisti nastopajo povsod zelo surovo in nasilno, zaradi česar se je v zadnjem času močno povečal prebeg ljudi iz Vzhodne Nemčije v Zahodni Berlin. Samo od Velikega petka pa do sedaj j® zaprosilo za politično zaščito 6874 oseb. Komunistični agenti so ponovno zasledovali begunce v Zahodni Berlin, toda, kakor hitro so se pojavili zavezniški policijski oddelki,, so zbežali na sovjetsko področje.
Stran 2.
Buenos Aires, 12. V. 1960
Ob 40 letnici
Slovenci imamo lepo preteklost. Če raziskujemo razvoj narodove rasti v raznih panogah življenja, najdemo občudovanja vredne pojave. Idealizem posameznikov, obdarjenih s posebnimi talenti ter vztrajno in požrtvovalno delo v organizirani skupnosti, sta zlasti v prvih desetletjih tega stoletja dosegala presenetljive uspehe. Postavljala sta neporušljive mejnike na poti tako hitrega ih mogočnega vzpona našega malega naroda.
Krivično bi bilo, da bi šle te lepe strani naše zgodovine v pozabo. Zato je prav, da ohranjamo spomin nanje tudi v izseljenstvu. Najlepše prilike so obletnice. K lanskim in letošnjim obletnicam se vredno pridružuje tudi 40 letnica Pevske zveze, ki je bila ustanovljena in začela delovati s polno paro leta 1920 v Ljubljani. Zamišljena je bila kot matica pevskih zborov, predvsem podeželskih, delujočih po načelih kot jih je po Janezu Evangelistu Kreku podedovala “Slovenska krščansko-socialna zveza”, preimenovana pozneje v Prosvetno zvezo.
Ustanovitelji Pevske zveze so bili: Prof. Marko Bajuk, dr. Franc Kimovec, Stanko Premrl, p. Hugolin Saitner in učitelj Rudolf Wagner. Predsedoval je Pevski zvezi najprej 5 let dr. Kimovec, dr. Anton Dolinar 3 leta in zatem Vinko Lavrič.
Ko je Vilko Ukmar leta 1938 v nekem svojem članku o glasbenem življenju med Slovenci omenjal Pevsko zvezo m njeno delo, je posebej poudaril: “Glavni in najpodjetnejši zvezni sodelavec pa je bil prof. Marko Bajuk, zvezni pevovodja, predsednik artističnega odseka jn voditelj zbora pevovodij v Pevski zvezi včlanjenih zborov... ”, Tako Vilko Ukmar.
Če upoštevamo zgodovinski pomen Pevske zveze za pevsko kulturo slovenskega naroda in dejstvo, da je vse strokovno delo Pevske zveze zamišljal in vodil njen artistični odsek ( prof. Bajuk, dr. Kimovec, Stanko Premrl, p. H. Sattner, dr. Dolinar, 3 1. in pozneje prof. Tomc) in da je temu odseku vsa leta predsedoval prof. Marko Bajuk, potem lahko še le v polnosti razumemo ugotovitve Vilka Ukmarja in njih resničnost. Ni brez pomena tudi okolnost, da je v tisti dobi marsikdo enostavno rekel “Bajukova Pevska zveza”.
Da bi se mogli kar najdostojneje spomniti 40 letnice Pevske zveze, smo pismeno zaprosili prof. Marka Bajuka v Mendozi, da bi nam popisal svoje spomine, odnosno, da nam povedal kaj je bil namen Pevske zveze, kakšen je bil njen delokrog in uspehi. G. prof. Bajuk se je rade volje odzval vabilu, da-si pravi v pismu, da nima nobenih pripomočkov pri rokah, ampak, da je na naša vprašanja odgovoril “vse po spominu, ki je že stopil v neposredno bližino devetega križa”.
O namenu Pevske zveze pravi prof. Bajuk, da je bil “urediti in voditi vse naše pevske zbore, pomagati jim pri nabavljanju not in sestavljaju programov in vobče dvigati jih na poti k lepo ubranemu, plemenitemu petju. Zbori so njeno delo hitro razumeli in se je z vso zaupljivostjo oprijeli in vse delo uravnali po njenih navodilih. V njej bilo včlanjenih skupno 249 zborov in sicer s Kranjske 176, s Štajerske 22 in s Koroške 23. Z mnogo večjim navdušenjem, kakor zbori s štajerske so se pridružili zbori, ki so delovali na Koroškem. Te sem obiskoval pogosto kot zvezni pevovodja in imel celo tri večdnevne tečaje med njimi in sicer v Brnci, v Celovcu in Dobrli vesi. Nad tem delom se je spodtikal. celo avstrijski konzul v Ljubljani in me je klical na zagovor. Pomemben je tudi tečaj Pevske zveze v Gorici leta 1925”.
O delu Pevske zveze pa povzamemo iz poročil prof. Bajuka, da je obsegalo:
Skupne koncerte v manjšem obsegu po okrožjih ter v večjem v masovnih nastopih po 2.400 in več pevcev. Prvi tak nastop je bil 1. 1924 pri sv. maši na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer sta bila navzoča kralj in kraljica in vsa prevzeta od velikega vtisa, tako da je kraljica čutila dolžnost da mi je kot pevovodji častitala. Pri tem nastopu je pelo 2.450 pevcev iz 202 zborov (podeželskih, mestni so stali domišljavo ob strani). Impozanten je bil koncert pri Evharističnem shodu v Ljubljani in še posebno pri 1900 letnem jubileju Kristusove smrti leta 1933. Tedaj so odpeli zbori (v mešanem zboru) daljše Tom-čevo oratorijsko težko delo “Odrešeniku sveta”, ki so ga z manjšim številom ponovili v stolnici. Delo je bilo nalašč za to proslavo zloženo in je polno zapletenih ritmičnih prepletljajev. Če danes
Pevske «veze
pregledam to delo, me zgrozi drznost moja in ona pevskih zborov.
Med manjšimi koncerti, pri katerih je pelo 1.000 do 1.500 pevcev, naj omenim Sattnerjev koncert z “Jeftejevo prisego (1.200 pevcev in orkester), Foerster-jevo proslavo 100 letnice rojstva (ob navzočnosti njegove žene) 800 pevcev ljubljanskega okrožja in nekaj drugih ter 80 pevcev moškega zbora pevovodij, zlati jubilej škofa Jegliča, (800 pevcev) in nekaj drugih. Okrožnih koncertov je bilo pa prav veliko število po raznih krajih, večkrat pod kozolci. S kakšno ljubeznijo so zbori sodelovali! Pa kakšne žrtve so za to žrtvovali! Samo nekaj zgledov: Preserju pri Borovnici smo imeli vajo od 10 do 3 po noči. Fantje so prišli s kosami in po vaji zapeli pred Domom 2, 3 fantovske in kar naravnost spet kosit. — Radovljičani bi bili radi sodelovali tudi v Ljubljani pri Sattner-jevi proslavi, pa jih je plašila deloma draga vožnja. Pa se oglasi član Resman: “Fantje, mojo hosto poznate. Podrite hoj, kolikor jih je treba, prodajte, pa bomo šli. “K skupnemu petju na Kongresnem trgu, ki sem ga že omenjl, so prišle že ob 7 zjutraj pevke iz Stopič pod Gorjanci. Vse so bile blatne. In so se opravičile: vstati so morale ob 2 po noči, da so v najhujšem nalivu med treskanjem in viharjem po blatnih stezah še ujele posebni vlak za Ljubljano v Novem mestu. Pred tako požrtvovalnostjo se mora človek odkriti. Ob taki požrtvovalnosti naših ljudi je razumljiv izreden razmah naših organizacij po našem katoliškem shodu. To so bili ljudje! Danes ta ljubezen in požrtvovalnost po-jenjuje. Pa je zahtevala tudi od vodstva težko delo. Kot pevovodja sem imel n. pr. eno nedeljo 14. ur revizijskih vaj. Zputraj v Stični, (3 ure), med poldnem v Žužemberku (3 in pol), popoldne v Trebnjem (3 in pol), zvečer v Št. Janžu (4 ure).
Po vsakem skupnem okrožnem koncertu je bila kritika nastopov, pri kateri so redno sodelovali strokovnjaki iz zvezinega odbora: p. H. Sattner, St.
SVOBODNA.SLOVENIJA ___ <
Premrl, včasih ‘dr. Kimovec in dr. Odkrito so po vrsti povedali “kritiko” vse dobre in slabe stvari v navzočnosti vseh sodelujočih pevovodij, ki so prišli tudi do odkritosrčne besede. Sklepno besedo je imel še . zvez,in pevovodja. Kritike so bile vse prizanesljive, brez zamere in so rodile čudovite uspehe. Te so bile važno sredstvo za izboljšanje petja. Kako so se zbori skrbno pripravljali za nastope. Vselej je pel vsak zbor 2-3 pesmi sam, nazadnje pa vedno vsi skupaj nekaj pesmi. Uspehov teh nastopov ni mogoče preceniti.
“Pevec”. Zveza je imela svoje glasilo “Pevec”. V literarnem delu so bila na vrsti razna naznanila, poročila, navodila, poučila in strokovni članki trajne vrednosti. Omembe vredni so življenjepisi živečih skladateljev in moja obširna bibliografija ljudskih pesmi, ki je o-mogočila Glasb. Matici ob njeni 60. letnici tisto krasno razstavo vseh omenjenih zbirk in pesmi.
Uredniki so mu bili: sprva do svojega odstopa dr. Kimovec, pozneje nekaj časa dr. Dolinar in Fr. Zabret. Ves čas sem bil sourednik kot pevovodja Zveze in sem večkrat moral vso število sam preskrbeti. “Pevec” je prinašal prav tehtne pesmi raznih skladateljev, da so imeli zbori pri roki 'bogato izbiro. Priloge so dobivali zbori po znižani ceni, da ni bilo treba prepisovati pesmi.
Zelo važni so bili pevski tečaji s predavanji o pevovodstvu, e estetiki glasbe, o izreki, o sestavi programov itd. Polagoma so je razvil in organiziral zbor pevovodij, ki so imeli po 3 krat letno tečaje (tridnevne). Na dom so dobili note, pesmi doma naštudirali, pri tečaju predelali in že drugi večer (in tretji) odpeli v javnem koncertu. Tudi ti tečaji so bili za povovodje zelo poučni in so bili zelo važni za napredek.”
Tako opisuje prof. Bajuk delo Pevske zveze, ki je bilo izredno bogato, predvsem v prvem desetletju obstoja. Po uvedbi šestojanuarskega režima leta 1929 pa je morala obenem z drugimi organizacijami utihniti tudi Pevska zveza. Pozneje se kar ni mogla prav oživeti, čemur je bil eden glavnih vzrokov
ta, da je bil prof. Bajuk premeščen službeno na Bansko upravo in je ondotna zaposlitev njegove moči tako zavzemala, da ni mogel več s toliko intenzivnostjo nadaljevati dela izven poklica. Z dobo okupacije je pa delo Pevske zveze popolnoma končalo.
Prof. Bajuk zaključuje svoje spomine na Pevsko zvezo takole:
“Delo Pevske zveze je pa bilo za našo pesem epohalnega pomena, čudovit je bil napredek naših zborov, občudovanja vredna požrtvovalnost naših pevovodij in pevcev. Pevovodje so prišli vedno bolj pripravljeni iz orglarske šole pod vodstvom ravnatelja St. Premrla in so kazali vedno več smisla za napredek in izpolnjevanje. Smelo pribijem: Našim zborom ni bil kos noben sosed; te pevske kulture, ki so si jo pridobili naši zbori s svojo izredno ljubeznijo, požrtvovalnostjo in dobro voljo, ni imel noben narod daleč okoli nas. In če omenim še tiste čile, obsežne glasove, ki so jih imeli številni pevci in razne pevke, potem moram dati našim zborom prvenstvo v vsej Srednji Evropi tja do češke. Moram pa priznati, da so spomini na vse to delo s temi mehkimi kmetskimi dušami srcu najdražji in nepozabni.”
Tako prof. Bajuk
O Slovencih je bilo že večkrat zapisano, da smo eden najbolj kulturnih narodov v Evropi. Če smo to dosegli in če se more o nas to govoriti in pisati je nemala zasluga dela takih mož, kakor je prof. Bajuk in takih uspehov, kakor jih je dala Pevska zveza.
25.	maja letošnjega leta bodo v Buenos Airesu velike slovesnosti v spomin 150 letnice neodvisnosti Argentine. Tudi narodne izseljenske skupine se bodo pridružile temu slavju. Slovenci bomo počastili ta argentinski pravnik prav posebno slovesno: S koncertom mendo-škega pevskega zbora, ki ga bo ob 40 letnici Pevske zveze vodil prof. Marko Bajuk, glasbenik in organizator,ki je več kot pol stoletja — in to je dolga doba .— posveča svoje življenje, svoje velike sposobnosti, svoj nezimerni idealizem in požrtvovalnost slovenskemu narodu in njegovemu napredku.	M. S.
Zaključna razstava umetniške šole
Bilo bi vsekakor zanimivo, če bi mogli sedaj ob zaključku prvega petletja umetniške šole 'SKA združiti vse štiri dosedanje razsave in še vmesno peto (Bukovec — Žirovnik) in pregledati tako. razvoj posameznih dijakov, tudi tistih, ki so prej izstopili Spominjam se prve razstave, ko so visele slike tedanjih osmih dijakov v treh vrstah druga nad drugo in sva oba z g. predsednikom Jur-čecem ugotovila nek naslon na slovenski impresionizem i:i s tem nekako domačnost, kot je na pr. na argentiskih razstavah ne najdemo. Tedaj smo pozvali publiko, naj z nakupi umetnin omogoči šoli ekskurzijo v Bariloche, da vidijo dijaki enkrat tudi kakšno drugačno pokrajino, kot samo “predmestje” in pampo. Ko se je pa ravno takrat doselila iz Evrope neka umetnostno verzira-na dama, se ji je videla tista razstava nekam revna in dolgočasna. Druga razstava je bila gotovo zanimivejša, že zaradi tega, ker je tisto leto seznanila prof. Bara dijake skoraj z vsemi tehnikami grafike in so se “slikovito” slikajoči dijaki ravno v grafiki oprijeli bolj idealističnih snovi (Kristusovo trpljenje) in s tem ekspresivnejšega podajanja forme. Ker občinstvo za kakšno skupno ekskurzijo šole ni imelo razumevanja, sta potem dva dijaka z lastnimi prihranki, odšla eden v Mar del Plato, drugi v Bariloche ir, priredila po lastnem izboru “svojo” razstavo ob 25. knjigi SKA. Razstava je kvalitetno u-spela in ko lani ob tem času dveh profesorjev že ni bilo več na šoli, prof. Bara Remec je pa bila ravno odsotna, so dijaki spet sami brez profesorske žirije izbrali in uredili dobro razstavo. Isto se je ponovilo letos in spet lahko ugotovimo, da prevladujejo na razstavi slike, ki so jih dijaki izdelali izven šolskega poduka. S tem pa ni rečeno, da se niso prav letošnji razstavljal« mnogo v šoli trudili in dosti šolskih slik napravili. Ravno nasprotno je mogel ugotoviti obiskovalce ob samem nameščanju razstave, ko so letošnje šolske e-laborate začasno spravljali drugod izven razstavnega prostora. Pisec tega poročila je bil tak obiskovalec in zato ne more jamčiti, če je bilo res točno vse tisto razstavljeno, ker je bilo takrat za razstavo zbranega, kakih 25 olj in menda 8 akvarelov, a letos skoraj nebenega tuša in nobene grafike.
Razstavili so letos vsi redni dijaki, ki jih je še šest, od teh pet, ki so obiskovali šolo od začetka do konca. To so
gg. Bukovec Ivan, Kržišnik Tone, Papež Franc, Šušteršič Darko, Vomberger Jure in gdč. Žirovnik Metka. Na kratko bi njihovo letošnje snovanje v primerjanju s prejšnjim označili tako-le:
Ivana Bukovca smo prej in tudi še lani označili kot slikovitega umetnika. Deloma je to še zdaj, čeprav teži že drugam. Gre mu za barvno enotnejša razpoloženja (Tihožitje), kar se zlasti kaže na okolici Suareza in na pogled z bariloškega Barrio Alto proti vzhodu. Drugačen je seveda pogled od istega Barria proti jugozapadu, kjer so velike barvne ploskve posameznih gorskih masivov. še bolj barvno in oblikovno poudarjen je pogled na Catedral s Slovenskim stolpom, kjer ima vsak gorski izrastek poudarjeno bizarnost svoje zgradbe, kar je že blizu idealizma ali vsaj stiliziranega realizma. Bukovec je postal tako po Bari Remec najvnetejši slikar bariloške gorske okolice.
Pač pa je slikovitosti ostal zvest Tone Kržišnik, še manj kot prej se spušča v detajle in se s poudarki važnih, večjih predmetov na sliki koncentrira bolj na značilnosti upodobljenih panoram. Krajinsko mu ležjo kraji v središču države. S poudarjanjem značilnih važnejših predmetov pride bolj do izraza njegovo čustveno razpoloženje. Za to razpoloženje je značilen “Portret gospodične”, ki je na tej razstavi menda najboljši portret, sedaj res portret, ne več študija glave.
Franc Papež je razstavil poleg živahnega tihožitja v zelo ohlapnih obrisih pa v prav močnih barvah, dve polab-straktni marini v močnih modrih barvah, za kar tukajšnje morje pač ne nudi opore, s komaj nakazanimi deli ladij ali pristaniških naprav odn. z dvema jadrnicama v daljavi. Spomnil sem se tistega, kar je izjavila ga. Savinškova (Meddobje V 1-2) o vrzeli med figurativnim in abstraktnim slikarstvom. Četrta Papeževa slika, ki nosi menda ime “Abstrakcije”, je slikana v pretežno rdečih nijansah, kjer se pa barvne ploskve ne ujemajo z vrisanimi linearnimi “liki”, kar je menda poseben abstraktni stil, ko drugi svoje barvne ploskve radi obrobijo (“Mondrian”).
Zelo prijetno je letos presenetil Darko Šušteršič, ki je lani šele prvič razstavil in sicer bolj s poskusi nekega modernizma kot s temeljitim znanjem. Tembolj izgleda, da se je letos po vestnem slikanju v šali iskreno posvetil gorati
okolici San Luisa. Slike niso stilno popolnoma podobne, vendar kaže, da jih je tamošnji svet nekako soustvaril s svojo bavrno enoličnostjo in togostjo gorskih formacij, kjer je jezerce modre vode pravi barvni oddih, čustvena nekoliko enolična otožnost je pa prav dobro podana. “Panamericana” iz neposredne buenosaireške okolice je že s svojo motiviko in živahnejšo barvitostjo pomagala ustvariti prav dober naturalističen pejsaž. Vso slikarsko rutino, zlasti operiranje s svetlobami in barvnimi odtenki pa kaže akvarel dekliške glave.
O Juretu Vombergarju sem že lani napisal, da spominja nekoliko na fovi-ste. Tembolj se je temu približal v letošnjem “Folklornem plesu”. Slika je zlasti v ospredju, v skupini plesalcev brez vsakih senc, nekakšen mozaik čistih barvnih ploskev, ki delajo plešočo skupino še dosti bolj razgibano kot naslikani plesni gibi. Nisem videl drugih Vombergarjevih slik,, pač pa lista “Avtoportret” in “Abstrakcija”. Zanimivo je, da se je ta izredno vestni slikarski dijak, že vedno rad ukvarjal z ekspresivnimi in abstraktnimi motivi in prav v tem tudi letos preseneča.
Gospodična Metka Žirovnik je letos poiskala predvsem šolske izdelke, kot da je bilo izvenšolskih že na prejšnjih zadnjih dveh dovolj. Tu Sta. zdaj dva portreta, anatomska študija in cvetlično tihožitje. Portret pisatelja Vombergar-ja, zlasti pa fantovsko poprsje kažeta natančen študij in vestno niansiranje barv, ubranih v enotnejše tone, dočim je cvetlično tihožitje spet mozaik čistih barvnih ploskev.
H koncu bi dijakom rad izreke priznanje za njihovo dolgoletno vztrajnost, s katero so omogočili tako lep zaključek prve umetniške šoke vkljub vsej skepsi onih, ki so v začetku dvomili v njen u-speh in vkljub vsem poznejšim oviram, ki jih ni bilo malo. Upam, da bo možno tudi drugo petletje, če ovire ne bodo prehude.	M. Marolt
Pogrebne svečanosti za zagrebškim nadškofom kardinalom dr. Stepincem je ljubljansko komunistično DELO objavilo naslednjimi štirima vrsticami Tanjugovega poročila: “Z običajnimi verskimi obredi je bil danes (13. II. 1960 op. ur.) v Zagrebu pogreb dr. Alojzija Stepinca”.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
ARGENTINA
V	predsedstvu vlade urejajo vse podrobnosti za potovanje predsednika republike dr. Frondizija v Evropo. Kolikor je doslej znano bo 1. julija v Parizu. Tam bo ostal kot gost predsednika republike De Gaulla do 3. julija. Iz Pariza ga bo vodila pot v London. Dr. Fron-diziju in njegovi soprogi na čast bo angleška kraljica Elizabeta priredila slavnostno večerjo 4. julija, predsednik angleške vlade MacMillan pa naslednjega dne v palači predsedstva vlade. Predsednik dr. Frondizi bo priredil slavnostno večerjo na čast angleški kraljici in predsedniku vlade dne 6. julija. Na potovanju v Evropo bo dr. Frondizi obiskal naslednje države: Italijo, Vatikan, Švico, Zahodno Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo in Španijo, kjer bo 10. julija zaključil obisk Evropi.
Položaj v provinci Cordoba še vedno ni povsem urejen. V zadnji številki smo poročali o odločitvi Vrhovnega sodišča glede pripornikov, ki jih je vojaški preiskovalni sodnik moral vrniti v nadalnje postopanje civilnemu preiskovalnemu sodniku; dalje o ostavki guvernerja dr. Zanichellija ter o njeni zavrnitvi na skupni seji provincijske poslanske in senatne zbornice. Po tej seji je guverner dr. Zanichelli poslal zvezni vladi brzojavno prošnjo za demobilizacijo kaznilni-škega osebja. Notranji min. zvezne vlade je guvernerja v Cordobi brzojavno obvestil, da zvezna vlada demobilizacije kaznilniškega osebja v tej provinci ne bo izvršila tako dolgo, “dokler ne bo dosegla namenov, ki so narekovali mobilizacijo”. Po tej brzojavki zvezne vlade je vojaška oblast zasedla še ostale kaznilnice v provinci Cordoba, t. j. v mestih Villa Maria, Rio Cuarto in San Francisco. Vojaški oblasti je padel v roke tudi vsemogočni policijski funkcionar v Cordobi pod Peronovim režimom Bernard Gordillo s priimkom “Debela Marija”, ki je tedaj, ko je imel vso oblast v rokah mučil politične nasprotnike. Za njim je bila razpisana tiralica takoj po uspeli revoluciji leta 1955, pa ga pro-vincijska policija vse do sedaj ni mogla dobiti. Po njegovi aretaciji je vojska zaprla še več drugih oseb. Med drugimi tudi predsednika peronistične stranke v Cordobi dr. Raula Bercovicha. Za vse te aretacije je časopisje poročalo, da so v zvezi z novimi odkritji vojaških oblasti, ko so prišle na sled novim terorističnim akcijam, ki bi morale izbruhniti prav te dni. Zato je vojaška oblast tudi zašedla kaznilnice, v katerih so priprti teroristi, da bi preprečila, da bi še nadalje uhajali iz zaporov, kakor se je dogajalo prej. Vojaška oblast je napovedala, da bo objavila podrobno poročilo o vseh odkritjih, kakor tudi poročilo o preizkavi, v koliko so v akcijo terorističnih skupin zapleteni tudi nekateri vidni funkcionarji provincijske vlade. To obtožbo je prvi objavil kat. list v Cordobi “Los Principios”, zatem pa so opozocionalni poslanci — krščanski I demokratje in ljudski radikali — vložili interpelacijo, v kateri od provincijske vlade zahtevajo jasen odgovor v tej zadevi.
Med tem je vojaški preiskovalni sodnik v Cordobi povabil na zaslišanje ravnatelja Direkcije za turizem in gostinstvo, policijskega podšefa in policijskega komisarja.
Krščansko-demokratski poslanec v pro-vincijskem parlamentu je pa vložil interpelacijo, v kateri od vlade zahteva poročilo kako je bilo uporabljano razstrelivo, s katerim rozpolaga provincij-sko Ravnateljstvo za rudnike. Po Cordobi se namreč govori, da so teroristi prihajali do razstreliva tudi v tej pro-vincijski ustanovi.
S položajem v provinci v Cordobi se bavi tudi vodilni argentinski list “La Prensa” v uvodniku v eni zadnjih številk ter pravi, da je čudno, da provin-cijska policija v vseh letih ni mogla preprečiti terorističnih zločinov in teroristom tudi ne priti na sled, vojaški oblasti se je pa to tako kmalu posrečilo ter je precej teroristov spravila že tudi na varno.
V	Buenos Airesu so zaključili zborovanje člani glavnega odbora opozicional-ne ljudske radikalne stranke. Izdali so tudi “poslanico radikalizma na narod”. V njej med drugim govore o sedanjem političnem položaju v državi ter zagotavljajo, da bo vandalski terorizem prenehal, če bo vlada v državi vzpostavila povsem demokratsko vladavino ter ukinila izvajanje izjemnih zakonov. Ta politična skupina gleda še naprej vir vsega zla v Argentini v pogodbah, ki jih je vlada napravila z raznimi inozemskimi družbami za povečanje petrolejske proizvodnje.
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3.
ilovice iz Sùytenije^-
Mimo veličine umetniških ustvaritev pok. pisatelja Ivana Preglja, ki so ga komunisti v povojnih letih skušali prezirati z molkom in neomenjahjem njegovega imena in njegovih leposlovnih del, ob smrti sedanji oblastniki doma le niso mogli iti. O njem so zapisali v ljubljanskem “Delu” naslednjo svojo u-gotovitev: “Njegova nemirna pot iskanja je zanašala njegovega duha nazaj v pokopana stoletja naše zgodovine in o-življala ljudi iz njih. V njih je iskal tista njihova svetla stremljenja, ki vodijo človeka k spoznavanju samega sebe. Ta osnovna misel je tudi usmerila njegov jezik in slog, ki skoro nikjer ni naraven. Tudi vse lepote njegove besedne umetnosti so bolj miselne kot pri-rodne. Toda to ni bila ovira, da iz njegovih del ne bi zaživela v svoji lepoti logova rodna pokrajina — tolminska zemlja. Zemlja in njen človek. To pa je tudi temeljna odlika pisatelja Ivana Preglja. — Človek, ki je izšel iz svoje zemlje in jo oživel, kolikor je bilo v njegovi moči, tak umetnik je storil veliko. Ustvaril je mnogo: romane Tolminci, Štefan Golja in njegovi, Pleba-nus Joannes..., opisoval je resnično življenje v Tolminskih novelah, napisal povesti iz starih časov in iz svojega, kritike, eseje. — Z njim smo izgubili u-metnika, ki je bil v prvem desetletju po prvi svetovni vojni eden izmed najbolj vidnih slovenskih literarnih delavcev, samosvojega človeka-umetnika ter oblikovalca sloga in jezika.” Podpisa pod temi ugotovitvami Pregljeve vloge v slovenski literaturi pa v listu ni.
Pri komunistih doma je vse delo dirigirano od zgoraj navzdol. Tako v politiki, kakor v prosveti in kulturi ter gospodarstvu. Ker pa za delo v svojih organizacijah sedanji rdeči oblastniki nimajo zadosti šolanih propagandistov, prirejajo zanje po večjih krajih politične tečaje ali pa sploh politične šole. Ta-
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
PRVI KULTURNI VEČER
Slovenske kulturne akcije je bil v soboto 7. maja 1960 v dvorani Bullrich. 'Na sporedu je bilo predavanje g. dr. Pavla Krajnika: Krščanstvo v Pasterna-kovem romanu Dr. živago. Večer ie bil v okviru literarnega odseka.
Pred lepim številom udeležencev je začel večer predsednik SKA Ruda Jur-čec. Pozdravil je vse, ki prihajajo na večere, ostajajo zvesti in povabil, da na prireditev SKA opozore še druge svoje vnance in prijttelje. Omenil je tudi, da prihaja v Buenos Aires g. prof. Marko Bajuk iz Mendoze na čelu svojega pevskega zbora, ki bo priredil koncert v nedeljo dne 22. maja. Zaslužni slovenski glasbenik in oblikovalec slovenske zborovske glasbe v več desetletjih — doma in v tujini — je že od vsega začetka u-stvarjalni član SKA in je v pismu sporočil", da “naj koncert, ki ga bom vodil, vključimo kot moj doprinos v svojstvu ustvarjalnega člana SKA v korist Slov. kult. akciji.” — Te dni je med nami tudi dr. Vojko Arko, sodelavec Slov. kult.
ko politično šolo imajo tudi v Celju ter jo obiskuje 80 mladincev, izbranih iz 45 osnovnih komunističnih organizacij in ustanov.
Po odločbi Izvršnega sveta LRS ima okrajno sodišče v Domžalah 8, okrajno sodišče v Kamniku pa 2 sodnika.
Za sekretarja republiškega Sveta za zdravstvo v Ljubljani je imenovan dr. Jože Benigar, za glavnega sanitetnega inšpektorja LRS pa dr. Tone Ravnikar. Dosedanji glavni inšpektor dr. Stanko Lapajne je razrešen te dolžnosti, ker bo prevzel drugo mesto. Za načelnika u-prave za kadrovska vprašanja Izvršnega sveta s položajem drž. podsekretarja je bil postavljen Nace Majcen, dosed. pomočnik drž. sekretarja za notranje zadeve, za člana šolskega odbora Višje tehnične šole v Mariboru je pa bil imenovan ing. Viktor Kotnik.
Umrli so. V Ljubljani: Malči Bonča, uslužbenka podjetja Slovenija vino, Neža Šušteršič, perica podjetja Hotel Union, Nežka Oberč, por. Šušteršič, Mile Ko-koravec, dijak, Franc Supan, žel. uradnik v p., Jože Miklič, ravnatelj zemljiške knjige v p., Marija Škoda, roj. Nagode, Franja Žmitek, roj. Vozel, Marija Rupnik, Jože Miklič, uslužbenec Uprave za ceste LRS, Štefan -Škerlj, Franc Malnar, fin. uslužbenec v p., Katarina Smole, roj. Košak, Stane Jerin, oddelkovodja pivovarne Union in Ivana Brešar, roj. Traven v Kranju, Karlina Urbančič, roj. Lopec na Blanci, Viktor Jeločnik, biv. trgovec in gostilničar v Rožni dolini, Franci Stare v Ptuju, Ivan Lovša, pos. in upokojenec v Škocijanu, Marija Rojnik, učit. v p. v Blaslovčah, Drago Deanovič v Zagrebu, Ivan Zakšek, rudar v Senovem, Ana Milavec iz Maine,; Franc Hillinger v Celju, Ana Pavletič, roj. Modic, vdova po sodniku v Novi vasi pri Rakeku, Anton Bajec, nadzornik proge v p. v Borovnici in Marija Fvan-celj, roj. Košorok v Sodražici.
ARGENTINI
al rije, ki bo v okviru SPD v soboto dne 14. maja predaval v Slovenski hiši. Tudi na ta večer je povabil člane in prijatelje SKA.
Predavatelj dr. Krajnik je razložil pisateljsko pot Borisa Pasternaka in izluščil iz romana “Dr. živago’-’ tista poglavja, kjer pisatelj govori o krščanstvu. Pisateljevi nazori dobivajo razne osvetlitve in se iščejo v oblikovanju tistega, kar bi po pisateljevem mnenju bilo glavno v krščanstvu. Ker je glavna oznaka avtorja ravno iskrenost, se ta pot bistri in prihaja do posebnega viška zlasti v njegovi poeziji.
Po predavanju je bila debata in so se navzoči zahvalili predavatelju z iskrenim aplavzom.
Slovenski pevski zbor “Gallus” je imel v letošnjem letu že več prireditev in nastopov, o katerih še nismo poročali. Pregled nastopov po kronološkem redu je tale:
V nedeljo 13. marca je pel zbor pri sv. maši v slovenski kapeli, ki se je po zborovem naročilu darovala za njegovega častnega člana, škofa div Gregorija Rožmana in za pok. podpornega člana
Vseslovensko romanje v Lujan
Bilo je v nedeljo 8. maja ter je bilo tudi letos mogočna versko-narodna manifestacija Slovencev tako s področja Velikega Buenos Airesa, kakor tudi Slovencev iz oddaljenejših krajev v provinci Buenos Aires. Čeprav letos ni bilo običajnega vsakoletnega romarskega vlaka, udeležba na njem ni bila nič manjša kot druga leta. Obratno, še veliko več Slovencev se je letos zbralo v Marijini baziliki v Lujanu ter nebeški Kraljici izreklo zahvalo za varstvo v minulem letu in se ji priporočilo za bodoče. Sodijo, da jih je bila precej nad
2.000.
Romarska pobožnost! se. je začela s sv. mašo, ki jo je imel g. direktor Anton Orehai' za vse Slovence v Argentini. Pred njenim začetkom je v cerkvi zbrane slovenske romarje pozdravil njihov že stari znanec škof iz Mercedesa msgr. Serafini. Pohvalil je njihovo versko-go-rečnost ter ljubezen, ki so jo prinesli iz domovine do Marije v, novi svet ter jo v njem do nebeške Matere tudi ohranili. Izrazil je prošnjo in željo, naj bi se izpolnile prošnje slovenskih vernikov, da bi narod v domovini znova lahko živel v miru in svobodi.
V pridigi je g. direktor Orehar omenja!, da letošnje romanje pada v petnaj-ietnico, odkar se je veliko slovenskih ljudi naselilo v tej deželi in 32 letnico, odkar so prišli sem zlasti primorski rojaki. Vsi se Ji zahvaljujejo za prejete dobrote in se priporočajo Njenemu varstvu še za naprej . V nadaljnjih izvajanjih je pa razvijal lepe misli o pravi vzgoji otrok in mladine, da jo bomo ohra-
nili zvesto Bogu, slovenski skupnosti in narodu. To vzgojo morajo otrokom in slovenski mladini dati predvsem starši, družine, nato jo pa dopoljnjevati slovenski šolski tečaji, katoliški učni zavodi in organizacije.
Med sv. mašo je vodil ubrano ljudsko
petje g. župnik Janez Markič, obhajilo slovenskim romarjem so pa med njo delili kar štirje duhovniki. Toliko jih je bile.
Popoldanska pobožnost se je zaradi romarjev iz laplatske nadškofije začela šele ob pol štirih s pridigo g. župnika Franca Novaka. V tepo sestavljenem govoru je naglašal, da so letos pred Marijinim prestolom prvikrat slovenski romarji zbrani po izgubi nadpastirja škofa Rožmana. Slovenci hočejo ostati zvesti njegovim naukom in bodo zato na njegov grob položili tri cvetke: 1. Pošiljali bodo otroke v slovenske katoliške organizacije; 2. še bolj se bodo združili v presv. - Evharistiji in 3. Še bolj bodo držali skupaj in se še tesneje povezali v slovenski skupnosti.
Po pridigi je bila veličastna procesija, v kateri so fantje nosili lepo okrašeno podobo Brezjanske Matere božje, ki visi v Marijinim svetišču ter kip Lujan-ske Marije. Fantje in dekleta v slovenskih narodnih nošah so tudi letošnji procesiji dajali poseben čar, kakor tudi petje najlepših Marijinih pesmi.
S petimi litanijami Matere božje in podelitvijo blagoslova z Najsvetejšim je bilo letošnje vselovensko romanje Slovencev v Lujan zaključeno.
P. Masiča ter vse umrle člane zbora. —
V	nedeljo 20. marca je zbor pel latinsko mašo pri slovesni maši v zavodu sester Jožefink na Floresu ob srebrnem jubileju prednice tega zavoda. Sv. mašo je daroval č. g. p. Petelin Ciril. —
V	velikenr tednu je zbor pel pri vseh velikonočnih obredih v slovenski kapeli na Ramón Falconu. — V soboto 30. apr. zvečer je zbor priredil za svoje redno članstvo družabni večer, združen s fantovščino svojemu zvestemu članu Nandetu češarku, zadnjo soboto pa mu je pel ob sedmih zvečer pri poroki in sv. maši v škof. katedrali v Morortu.
Trenutno pripravlja z.bor program za pevski nastop pri spominski proslavi
HLADILNIK
BLED
JE NAJFINEJŠI IN NAJCENEJŠI.
Ako ga še nimaš, si ga nabavi sedaj z malim predplačilom pri
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
Poleg vseh hišnih potrebščin, nudim prvovrtna kolesa za odrasle in otroke, primerna za darila. Po naročilu tudi motoma kolesa.
padlih protikomunističnih borcev, ki jo priredi DS v mesecu juniju, obenem pa se vadi za svoj samostojni koncert, ki bo verjetno sredi meseca julija.
NADALJEVANJE ŠPORTNIH DNI
Nogometna tekma med Mladinskim domom in Lanusom bo v nedeljo, 22. maja ob desetih dopoldne na igrišču v La-nusu.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini Jureta Ahčina in njegove žene ge Stane, roj. Bitenc se je rodil sin. Srečni družini naše čestitke.
Poroka. V soboto 7. maja 1950 sta se poročila s poročno mašo ob V2 8. uri zvečer v stolnici v Moronu Nande češarek in gdč. Magda Gaser. Poročno mašo je imel g. p. Ciril Petelin, ki je opravil tudi poročne obrede. Nevesti je bil za pričo njen brat Miha .Gaser,. ženinu .pa ga Nežka Frie. Med poročno mašo je na koru pel Marijine pesmi mešani zbor Gallusa, ker je ženin član tega zbora od njegove ustanovitve; med samim poročnim obredom pa tercet sester Toma-zinovih. Novoporočencema iskreno čestitamo ter želimo vso srečo in. obilo božjega blagoslova.
f Jože Šinkovec. V čertek 5. maja ob
4.30	je umrl v polikliniki v ul. José Hernandez Arcos 1756 v Buenos Airesu na posledicah zavratne bolezni Jože Šinkovec, doma iz Tisovca, župnija Struge. K zadnjem počitku so ga položili v petek dne 6 maja 1960 ob 11. uri na pokopališču v San Justu.
Rajni Jožef Šinkovec se je rodil ' 25. februarja 1925 leta v Tisovcu pri Strugah na Dol. Po prihodu v Argentino je I dobil zaposlitev v ministrstvu za javna
Vsak teden ena
Simon Gregorčič
TONE SONCE, TONE
Tone sonce, tone za večerne gore, z njim le moja toga utoniti ne more.
Zjutraj sonce vstane lepše še žareče, z njim pa radost meni vstati nikdar neče.
Toni, sonce, toni, drugim topi boli, njim na srečo vstajaj, če za me nikoli.
USPEH SLOVENSKE PODJETNOSTI
,.Pne 29 aprila t. L se je vršila skupščina Slovenske tiskavne družbe (Sociedad Gráfica Eslovena), ki je solastnica “Talleres Gráficos Federico Grote”. Na tem skupnem sestanku upravnega odbora STD in delničarjev je bil podan pregled o poslovanju v letu 1959,.pa tudi pregled petletnega delovanja. STD je pokazala, da je zamisel o slovenski tn-skovni družbi bila pravilna, istočasno pa tudi dokazala, kako more slovenska gospodarska družba v tej deželi dobič-kanosno uspevati.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je lansko leto vrglo delničarjem 55% dobička in to kljub vsem odbitkom za rezervne fonde ter nagradam, ki jih je STD poklonila svojim najmočnejšima odjemalcema: Katoliškim misijonom in slovenski kulturni akciji. (Ena točka iz pravilnika STD je namreč: “STD tiska in podpira publikacije znanstvene, verske, leposlovne, socialne in splošno kulturne vsebine, temelječe na krščanskih, moralnih in etičnih načelih.”)
Ob petletnici obstanka je STD nabavila nov tiskarni stroj, ki je povsem slovenska last in ki že opravlja svoje delo v tiskarni. Za nakup tega stroja je bilo razpisanih 178 novih delnic po L000.—■ pesov vsaka. Nove delnice niso bile ponujane naprodaj, ker so se interesenti zanje našli med dosedanjimi delničarji in še vsak od teh je dobil le del zaprošenih delnic.
Po petih letih delovanja se je upravni odbor deloma spremenil. Dosedanji predsednik g. Ladislav Lenček, ustanovitelj tega doslej morda najbolj uspešnega skupnega slovenskega podviga v Argentini, je prevzel mesto podpredsednika, tajnik g. Zorko Simčič, prav tako ustanovni član STD, pa je odstopil. Novi odbor sestavljajo zdaj: predsednik g. Rudi Drnovšek, blagajnik g. Nace Glinšek (prav tako ustanovni član) ter tajnik g. Lojze^ Rezelj. Novi predsednik se je od zaključka sestanka v imenu delničarjev zahvalil obema bivšima članoma uprave, ki sta s požrtvovalnostjo vodila Interese tiskarne in ju naprosil še za nadaljno naklonjenost.
dela pri sanitetnih delih. Med slovenskimi rojaki se je udejstvoval tudi v slovenskem društvenem življenju kot član Mladinskega doma, kjer je med člani, Pa tudi med ostalimi slovenskimi športniki užival lep ugled. Redno je tudi nastopal pri športnih prireditvah v okviru, slovenskih športnih dni, ter ga bodo slovenski športniki pri svojih bodočih nastopih vedno pogrešali.
Doma zapušča očeta, sestro in brata, katerim izrekamo iskreno sožalje, rajni rojak naj pa mirno počiva v argentinski zemlji.
Zahodnjaki čakajo na Pariz
Samo štirje dnevi nas še ločijo od nove vrhunske konference v Parizu. Začela se bo v ponedeljek, 16. t. m. Svetovna javnost si postavlja mnoga vprašanja, na katera pa ne najde odgovora:
Ali smo dosegli odločilni trenutek v odnosih med Zahodom in Vzhodom? Ali bo zmanjšanje napetosti med sovjetskim blokom in svobodnim svetom trajalo naprej ali pa se bomo znova znašli v globinah živčne vojne? O čem se bodo veliki štirje razgovarjali in kaj moremo pričakovati od njihovih konferenc?
Vrhunske konference so se začele med drugo svetovno vojno. Povod za to sta bili dve dejstvi: naraščajoča važnost dogodkov in diktatorska zgradba sovjetskega režima .Tradicionalno so demokracije prepuščale vodstvo mednarodnih zadev svojim veleposlanikom in zunanjim ministrom. Toda med drugo svetovno vojno so poglavarji držav ugotovili, da imajo samo oni potrebno in zadostno avtoriteto razpravljati s sovjetskimi mogotci.
“Našega Gromika in vašega Dullesa morete zapreti skupaj v sobo za sto let — in ničesar ne bosta odločila,” je nekoč izjavil Hruščev. Stalin je prav tako odrekal pravico odločanja svojim zunanjim ministrom. Zato so bili ameriški in britanski predsedniki prisiljeni med drugo svetovno vojno trikrat razpravljati direktno s Stalinom — v Teheranu, Jalti in Potsdamu.
Te konference so pripomogla k vojaški zmagi zaveznikov, niso pa zavarovale miru. Vrhunska konferenca s Hru-ščevom leta 1955 v Ženevi pa je še bolj
zmanjšala prestiž takih sestankov. Niso se še polegli odmevi širokogrudnih nasmehov velikih štirih, niso ge še dodobra razklenili prsti od prijateljskega stiskanja rok in ni se še posušilo črnilo, s katerim .so bile napisane visoko doneče miroljubnostne izjave na tej konferenci, ko je svet znova zgrmel v živčno vojno.
Ni čuda, da je skero ves svet začei dvomiti v vrednost vrhunskih konferenc. Težko je namreč pozabiti razočaranja s prejšnjih takih sestankov in prav lahko se je bati, da bodo ta sestanek, ki bo znova ostal brez praktičnih rezultatov, sovjeti ponovno izkoristili za propagandni prikaz “miroljubne” ZSSR.
Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da tudi sovjeti z vrhunsko konferenco marsikaj tvegajo. Opravičujejo svoj kruti režim z neprestanim ponavljanjem svojemu prebivalstvu in satelitom, da živilo obdani od sovražnega in grozečega sveta. Toda ko se vodje tujih držav spreminjajo v prijatelje, ki jih je mogoče obiskati, jih sprejeti v lastni hiši ali se z njimi srečati na vrhunski konferenci, morejo manj upravičeno dokazovati potrebo po strogi policijski kontroli in težkih gospodarskih žrtvah, ki jih nalagajo domačemu prebivalstvu z dokazovanjem nujnosti večjih obrambnih izdatkov.
Zmanjšanje mednarodne napetosti more v sebi nesiti nevarno klico upov in iluzij. Da je ta trditev točna, je doka-za’o kratko zmanjšanje napetosti v prvih mesecih po ženevski vrhunski konferenci leta 1955: prišlo je do vstaj na
Poljskem in v Madžarski. Da se podobni dogodki ne bi ponovili po letošnji pariški vrhunski konferenci, je Hruščev že obiskal Poljsko, Madžarsko in Bolgarijo, da bi ponovno utrdil komunistične režime.
Na pariški vrhunski konferenci bodo razpravljali predvsem o dveh problemih: o Zahodnem Berlinu in razorožitvi. Nihče ne more trditi, da je položaj Berlina normalen. Ni namreč normalno, da ostaja največje nemško mesto in bivša prestolnica Nemčije že 15 let razdeljena na dva dela. Tudi ni normalno, da je Zahodni Berlin, otok demokracije in napredka, obdan s komunistično državo, ki kontrolira njegove zveze s svobodnim svetom. Toda ni pa tudi nobenega razloga, zakaj ne bi ta nenormalen položaj mogel trajati še nadaljnih 15 let.
Zato je zahodnjake nepričakovano resno prizadelo, ko jih je Hruščev novembra 1958 obvestil ,da jim daje šest mesecev časa za odhod iz Berlina. Umakniti bi morali vse svoje vojaške sile iz Zahodnega Berlina. Če se zahodnjaki ne bi s sovjeti sporazumeli glede novega statusa Berlina, jim je Hruščev zagrozil, da bo predal vso odgovornost za Berlin .komunistični Vzhodni Nemčiji, če bi zahodni oddelki tako ostali v Berlinu, bili zahodnjaki prisiljeni razgo-varjati se s satelitskim vzhodnonemškim režimom, kateremu vztrajno odrekajo priznanje.
Hruščev je zahteval vrhunsko konferenco. Toda Zahod ni mogel sprejeti ultimativnih pogajanj.. Zahteval je odpoved šestmesečnega ultimata in predhodne razgovore zunanjih ministrov.
Deset tednov so v Ženevi — od maja
do avgusta 1959 — zunanji ministri izgubljali čas v neskončnih predlogih in protipredlogih. Zahodnjaki so se resno trudili, da bi prišli do začasne rešitve berlinskega vprašanja. Mesto naj bi se združilo v gotovem času, na svobodnih volitvah, ki bi jih nadzorovali Združeni narodi. Zahod je šel celo tako daleč, da je pristal na to, da bi smeli vzhodnonemški uradniki, kot agenti sovjetov kontrolirati zveze Berlina s svobodnim svetom.
Toda sovjetom vse zahodne koncesije niso bile dovolj. Zato so na zavezniški konferenci v Parizu lanskega decembra Eisenhower, Macmillan, De Gaulle in Adenauer sklenili, da je treba na majski vrhunski konferenci vsa pogajanja o Berlinu začeti od temelja navzgor, ne upoštevajoč koncesij, ki so jih zahodnjaki ponujali sovjetom na desettedenski konferenci zunanjih ministrov.
V Ženevi so zahodnjaki pristali sovjetom še na drugo važno koncesijo in sicer glede razorožitve. Ta koncesija je doslej z njihove strani ostala v veljavi.
V	Združenih narodih so zahodne velesile vztrajno odklanjale sovjetsko zahtevo, da naj bi v razorožitvenem odboru imel komunistični blok prav toliko delegatov, kakor jih ima svobodni zahodni.
V	Ženevi pa so zahodnjaki pristali na list: movitev desetčlanske komisije, v kateri ima sovjetski blok pet delegatov, zahodni pa pet. Ta komisija je dobila nalogo študirati vse razorožitvene predloge in jih pripraviti za majsko vrhunsko konferenco.
Hruščev je na svojem nestanku z Ei-senhowerjem v Camp Davidu preteklo jesen pristal na to, da bo treba imeti
nove razgovore glede Berlina, brez kakršnih koli pogojev, in brez časovne omejitve .
Veliki štirje na sedanji pariški vrhunski konferenci bodo isti, kakor so bili na ženevski vrhunski konferenci leta 1955: USA, Anglija, Francija in ZSSR. Toda zastopajo jih novi državniki, prav tako je tudi klima sedanje konference drugačna od prejšnje.
Tokrat bo sede! za zeleno mizo odločni general De Gaulle, Francija verjetno vojaško ni mnogo močnejša kakor pa je bila 1955. Toda politično je mnogo bolj stabilna, gospodarsko bolj zdrava in De Gaulle sam je neprimerno močnejši ka-. kor pa je bil doslej kateri koli francoski predsednik po drugi svetovni vojni. De Gaulle se ne ozira mnogo na predloge iz Washingtona in Londona, kakor so to suženjsko delali njegovi predsedniški predniki. Vztrajno zahteva in je tudi v mnogočem dosegel, da se Washington in London ozirata na njegove politične korake. Kot neuradni advokat zahodno-nemškega kanclerja Adenauerja bo odločno branil zahodnonemško stališče v berlinskem problemu.
Letošnji Hruščev tudi ni Hruščev iz leta 1955. Takrat se je moral še ozirati na kolektivno vodstvo sovjetskega režima in je s seboj pripeljal predsednika Bulganina in generala Žukova. Letos ne potrebuje nikogar zraven sebe. Prestiž njegove dežele se je visoko dvignil s sovjetskim napredkom v raketni tehniki. Pričakujejo, da bo govoril še z večjo sigurnostjo in avtoriteto kakor je pred petimi leti. Toda na Zahodu so med državniki tudi optimisti, ki menijo, da bo prav zato, ker se jih sedaj manj
ŠPORT
Nogometno moštvo Mladinskega doma tudi letos tekmuje v nogometnem prvenstvu, kjer nastopa več klubov. Prvo letošnjo tekmo je moštvo odigralo na igrišču v San Isidro z klubom Avstria A. Igra sama je bila precej lepa; zmagalo je moštvo Austria A z 2:0. Po mnenju gledalcev je bila odlična obramba Mladinskega doma, precej slab pa napad.
Prejšnjo soboto pa je Mladinski dom na igrišču v Don Bosco premagal z enakim rezultatom moštvo Villa Pineyro. čeprav sta bili obe moštvi precej enakovredni, je bila sreča na strani Mladinskega doma, čigar moštvo so ojačili 4 igralci iz moštva San Martin ter eden od SFZ Moron.
Nastopi slovenskih smučarjev
Smuški skoki v Planici za 25 letnico planiške skakalnice. Poročali smo v kratki novici o tem smuškem prazniku. Nastopilo je 43 tekmovalcev iz. 12 držav. Na zaključno slovesnost je prišlo nad 30.000 gledalcev iz vseh krajev Jugoslavije in tudi iz tujine. V Planico je pripeljalo 12 posebnih vlakov, na prostoru za parkiranje avtomobilov pa je bilo okrog 2.000 vozil. Organizacija prireditve je bila brezhibna, kajti organizatorji so izvedli vse podrobnosti, tako tehnične kot prometne in nastanitvene. Od Jesenic dalje je bilo vse v zastavah, vreme je bilo tudi naklonjeno.
Prvi se je pognal čez velikanko Budi Finžgar, ki je praznoval 20 letnico, odkar se je prvič spustil čez most Bloudkove mojstrovine. Njegov skok je bil izven konkurence, pristal pa je pri 78 m. V konkurenci je Nemec Eecknagel zasedel prvo mesto s 462,6 tonkami, drugi je bil Norvežan Larssen s 395,4. Slovenec Pečar je bil osmi s 373,9 tonkami. Pečar je tudi postavil nov državni rekord s skokom 115 metrov. .Ostali slovenski skakalnici Zidar, Lang'us, Oman, Šlibar, Eržen, Gorjanc, Bojina in Bo-gelj so se uvrstili bolj proti koncu lestvice.
Prispevajte v tiskovni sklad
OBVESTILA
NAŠ DOM v San Justu pripravlja šahovski turnir v počastitev spomina rajnega Jožefa Šinkovca, člana Mladinskega doma v Don Boseu. Vabimo vse ša-histe, da se prijavijo do 4. junija v Našem domu v San Justu.	Odbor
II. kulturni večer SKA bo v soboto, 21. maja ob 19. uri v dvorani Bullrich. Predaval bo Buda Jurčec: Sodobna slovenska književnost v domovini.
Poleg koncertov, ki jih pripravlja slovenski pevski zbor iz Mendoze, bo pel v nedeljo, 22. maja tudi pri slovenski maši v Eamos Mejia.
Slovencem iz Carapachaya in okolice sporočamo, da bo v nedeljo, dne 22 maja ob pol 11. uri dopoldne v Carapachayski kapeli slov. sv. maša. Ob isti priliki se bo začasno poslovil od nas č. gospod Albin Avguštin, ki odhaja za nekaj časa v Evropo.
Takoj po maši pa je sestanek na katerem se bomo pogovorili o zidavi Slov, doma, ker bomo kmalu z njo začeli.
Vabi odbor
Slovensko katoliško akademsko društvo
bo imelo v nedeljo 15 maja v Florencio Varela študijski sestanek in redni občni zbor. Zbirališče ob 8. v notranjosti postaje Plaza Constitución. Vlak odide ob 8,22. Ob 930 bo v zavodu sester sv. maša, sledilo bo predavanje g. Miloša Stareta o nalogah slovenske inteligence v izseljenstvu in njen odnos do domovine. Ob 12.30 bo skupno kosilo; ob 15 pa bo občni zbor SKAD.
Odbor SKAD vabi vse člane, naj gotovo pridejo na študijski dan.
Žegnanje v Trnovem. Na arg. narodni praznik 25. maja bo na otoku “Las Zarzamoras” (robidovje) v Tigrah lepa slovesnost. Dopoldne ob 11 uri bo v novi, začasno postavljeni kapelici sv. maša, ki jo bo daroval naš rojak č. g. p. šustar. Nato bo izletnikom na razpolago jedača in pijača. Popoldne so na programu razne zanimive točke. Na tem otoku se nahaja slovensko naselje “Trnovo” in žegnanje bo prav sredi tega naselja. Tudi imajo Slovenci v svojih rokah upravo tega otoka. Zato vabijo rojake na obisk. Dohod na otok je naslednji: V pristanišču v Tigrah se vkrcaš na motorko, ki gre po reki Caraguatá (ob 8,. 9 in 10.30 ux-i). V tridesetih minutah si na otoku Las Zarzamoras in od tu imaš okoli 300 metrov do kapelice v Trnovem.
Vsemogočni je nepričakovano poklical k sebi po kratki bolezni našega zvestega in požrtvovalnega člana
g. Jožeta Šinkovec
Umrl je dne 6 maja in bil 7. maja pokopan na pokopališču v San Justo. Pokojnega člana bomo ohranili v trajnem spominu in bomo molili za pokoj njegove duše.
Mladinski Dom
Sporočam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je v četrtek 28. aprila 1960 umrla v 79. letu starosti v Lethbridge — Alberta — Kanada,
gospa MARIJA NOVAK roj. MARKIČ
ljubljena žena, naša mama iri stara mama, sestra in tašča Pokopali so jo v soboto 30. aprila v Lethbrigde.
Bog ji bodi obilen plačnik.
V imenu sorodnikov:
Sin France z družino Cinco Saltos — Rio Negro
Pivka — Naklo, Preddvor pri Kranju,
Lethbridge — Kanada.
Obnova aktivnega sodelovanja Jugoslovanskega Sokolstva z bratskim češkoslovaškim Sokolstvom bo proglašena dne 15. maja t. 1. ob 10 uri dopoldne v Jugoslovanskem domu: calle J. M. Nunez št. 1751, Dock Sud. Vljudno vabljeni.
— članski sestanek Slov. kat. akad. starešinstva bo v soboto dne 14. maja ob 18 uri v Slovenski hiši, Ramon Fal-con 4158. Ker se bo na tem sestanku začela serija predavanj, ki se nanašajo na vso našo skupnost in njeno bodočnost, prosimo, da se člani gotovo udeleže. — Odbor SKAS.
Mednarodni urad za socialno pomoč
(International Social Service) je obvestil Društvo Slovencev, da morejo tisti begunci v Argentini, ki so prišli iz držav izza železne zavese, dobiti s pomoč-• > tega urada brezplačno razne dokumente (rojstni list, poročni list i. dr.). Te dokumente preskrbi navedeni urad pri tukajšnjih oblasteh s tkzv. sumarič-nim postopkom. Kdor bi se torej želel poslužiti te ugodnosti, naj se zglasi o-sebno na navedenem uradu, ki se nahaja na Paseo Colon 255, pritličje, Capital. Uradne ure za begunce so ob sredah od 9 do 13 ure ter ob torkih in četrtkih od 16 do 18 ure.
Slovensko Planinsko Društvo
vabi svoje člane in rojake, na predavanje o gorniški odpravi na Balmacedo.
Predaval bo	/
g. Or. Vojko Arko
s soboto, dne 14 maja v dvorani na Ramón Falcón 4158 ob 19 uri. Predavanje bo bogato ilustrirano z barvnimi diapozitivi. Po predavanju
prijateljski sestanek.
“Že čriček prepeva,
k’ ne more več spat,	"	,,	,	,
v trgatev veleva,	V nedeljo 15. maja ob 4h pop.
spet pojdemo brat...”	bo v NAŠEM DOMU v SAN JUSTU
H. Irigoyen 275G
v izvedbi Farnega Odra prikazan narodni običaj kot ga je opisal č. g. župnik Martin Radoš:
SLOVENSKA VINSKA TRGATEV
Nastopajo: Oče župan, mati županja, okrajni sodnik in njegov osebni tajnik, trgači in trgačice, viničarji in viničarke, Lovrenc ali tudi “kufermulc” imenovan ter orožniški poveljnik s svojo četo.
Prijetna glasba in vesela družba zagotovljeni. Za dobro jedačo in pijačo in hitro postrežbo bo vsestransko poskrbljeno. Prireditev bo ob vsakem vremenu.
I SLOVENSKI PEVSKI ZBOR IZ MENDOZE p
pod vodstvom staroste slovenskih pevovodij ravnatelja g. Marka Bajuka « priredi za vse Slovence v Velikem Buenos Airesu	8
V PROSLAVO 150 LETNICE ARGENTINSKE NEODVISNOSTI
Koneert slovenskih in slovanskih pesmi |
Koncert bo v dvorani kolegija Marije Pomočnice na ulici Yapeyu 132,	8
v nedeljo, 22. maja ob 17. uri popoldne.	S
INTIMNI KONCERT SLOVENSKIH PESMI g
v dvorani na Carlos Calvo 922 (kjer je pred letom bil komorni koncent g Gallusa) pa v torek 24. maja 1960 ob 20. m*i zvečer.
Program in morebitne spremembe bodo še objavljene.	8
Vstopnice so v predprodaji v pisarni na Ramón L. Falcón 4158 in pri pevovodjih posameznih zborov.
SSXXSStXSSSOSSSÍSSSSSStSSSSXSSSSCSSXSSStSJSXSSSSÍÍSÍSÍSSSSSSSSSÍWíSSÍStStS«»
■ •- ■ - - - -,........................_____...
Prva nedelja v juniju
Žalni dan vse slovenske skupnosti, dan posvečen našim junakom in mučencem! Proslavimo in počastimo njihov spomin, utrdimo se v zvestobi idealom, za katere so prelili svojo kri in dali življenje, navdušimo se za vztrajno borbo, ki naj vsem Slovencem prinese dan svobode!
Zato pohitimo prav vsi na
SPOMINSKO PROSLAVO
ki bo v nedeljo 5. junija 1960 ob 17. uri popoldne v dvorani kolegija San José na ulici Azcuénaga 160.
Nastopijo: Slovenski pevski zbor Gallus, Zbor slovenske dekliške organizacije in Mladinski zbor Gallusa.
Po proslavi bo v kapeli poleg dvorane sv. maša in “Reši me” za pokojne junake.
DRUŠTVO SLOVENCEV.
boji, morda bolj pripravljen doseči kakšen sporazum.
Eisenhowerjev spošni cilj na letošnji vrhunski konferenci je še vedno isti, kakor je bil pred petimi leti: Zmanjšanje napetosti, na podlagi česar bo mogoče zgraditi solidne temelje za pravičen in trajen mir. Toda njegov osebni prestiž je v zadnjih petih letih močno narasel. Ves svet ga sedaj pozna kot gorečega borca za mir.
Cilji zahodnjakov se niso spremenili, pač pa njihova taktika. Zahod je še vedno prepričan, da je treba vsakemu narodu dati pravico in možnost, da se sam vodi, kakor hoče. Ne govori pa več Zahod, tudi USA ne, da je treba” raztrgati železno zaveso”, “do dna spremeniti politiko” in “izvesti masoven’ protinapad”.
Angleški predsednik Macmillan je verjetno bolj potrpežjiv, bolj upogljiv, kakor je bil Eden lota 1955. Toda od velikih štirih so se ravno Ang'eži od zadnje vrhunske konference najmanj spremenili. še vedno vztrajno vodijo svojo politiko pogajanj in potrpežljivega čakanja. Vedno iščejo rešitev, s katerimi bi pridobili čas in so vedno pripravljeni čakati na boljše pogoje. Lanskega decembra so v Parizu predlagali vrsto vrhunskih konferenc, ki naj bi sledila sedanji pariški. Označili so jih za kam-peone “alpske diplomacije” .
Naloga zahodnjakov na vrhunski konferenci bo mnogo težja, kakor Hru-ščeva. Zahodnjaki nimajo praktično nobenih možnosti, da bi ugotovili, kakšne namene ima Hruščev. Izvedo samo to,
' i'. .. i'i' ». 1
kar on smatra zase koristno, da jim pove. Hruščev pa more izvedeti skoro za vse zahodne namene in različna mnenja med zavezniki. Treba mu je samo seči po zahodnem časopisju.
Hruščev n. pr. ve, da sta USA in Anglija pripravljeni razpravljati o berlinskem problemu, pod pogojem, da jima pravice, ki jih imata v Zahodnem Berlinu, ostanejo neokrnjene. Prav tako pa tudi ve, da Francija, z močno podporo Zahodne Nemčije, nasprotuje kakršnim koli pogajanjem za Berlin.
Korenina vsega berlinskega problema je v vprašanju, kako in v koliko bi mogli zahodnjaki priznati vzhodnonemški komunistični režim. Anglija je mnenja, da na uradno priznanje ni misliti, da pa je neke vrste de facto priznanje neizogibno. Nikomur na Zahodu ni všeč, da bi moral priznati, tudi indirektno, vzhodnonemški režim, toda ugotavljajo, da bi morda mogli dobiti v zameno po-po’noma določeno, brezpogojno sovjetsko garancijo pravic zahodnjakov v Zahodnem Berlinu.
Franciji se zdi obstoj dveh Nemčij manj nelogičen, kakor USA ali Angliji. V Parizu mnogi menijo, da je tako najlažje preprečiti ponoven dvig nemškega naroda kot najmočnejšega naroda v Zahodni Evropi. Toda Zahodna Nemčija noče imeti nobenih zvez z državami, ki priznavajo vzhodnonemški režim. Zato De Gaulle, ki se z vsemi sredstvi trudi Čim tesneje povezati Francijo z Zahodno Nemčijo, odločno odklanja kakršen koli kompromis glede Vzhodne Nemčije.
Ker obstajajo tako velike težave za sporazum o statusu Zahodnega Berlina, se Francija in Anglija trudita, da bi zmanjšali pomen, ki ga pripisujejo temu problemu. Za ti dve državi naj bi bil glavni problem vrhunske konference problem razorožitve. London in Pariz menita, da bodo sovjeti bolj pripravljeni dajati koncesije na tem področju. Po znanem razorožitvenem predlogu, ki ga je dal pred Združenimi narodi in po objavi, da je zmanjšal svoje oborožene sile za 1,200.000 mož, se je hotel Hruščev prikazati svetu za največjega po-bornika miru. “Razorožitev,” je dejal, “je najbolj pereč problem človeštva.”
Toda USA nikakor ne pristaja na razorožitev, katere ne bi bilo mogoče popolnoma kontrolirati. Washington trdi, da zmanjšanje števila sovjetske vojske ne predstavlja nobenega napredka v tej smeri, ko pa se je medtem povečal sovjetski raketni proračun. Povečanje u-darne sile sovjetske vojske je mnogo važnejše kakor zmanjšanje števila vojaštva pod sovjetsko zastavo.
Poleg problema Berlina in razorožitve so, za vrhunsko konferenco pripravili tudi točko: odnosi med Zahodom in Vzhodom. To točko so postavili na dnevni red na francosko zahtevo. De Gaulle trdi, da je Francija kot velesila zainteresirana prav toliko do Afrike in Azije kakor do Evrope. De Gaul’e hoče imeti priliko in opozarjati na sovjetsko vmešavanje v druge države na katerem koli delu sveta. Prav tako ga zanima možnost sodelovanja s sovjeti v podpiranju zaostalih držav. Ta točka bo za Zahod
trd oreh. Hruščev je neštetokrat izjavil, da hoče nadomestiti oboroževalno tekmo z gospodarskim in ideološkim tekmovanjem. Ni pa dejal, da hoče resnično sodelovanje Vzhoda z Zahodom.
'Edina točka, v kateri so si zahodnjaki popolnoma edini, je prepričanje, da prav tako kakor oni, si tudi Hruščev ne želi atomske vojne. Prav tako si ne želi vdihavati zraka nasičenega z radioaktivnostjo iz preštevilnih atomskih poskusov. Prav tako si želi, kakor zahodnjaki, zmanjšati breme oboroževalne ne tekme.
Vojaško breme namreč ZSSR mnogo teže prenaša kakor Zahod. Če bi mogli zmanjšati vojaški proračun, bi sovjeti mogli pospešiti svojo gospodarsko rast in povečati doslej zelo zanemarjeno proizvodnjo vsakdanjih življenjskih potrebščin. Na rakete in vsemirske uspehe so sovjetski državljani morda ponosni. Toda več čevljev, več masla in pralnih strojev bi jim mnogo bolj olajšalo življenje in dvignilo prestiž Hruščeva še više. Zato mirno sožitje tudi Hru-ščevu mnogo več prilik kakor pa oboroževalna tekma.
Skoro povsem gotovo je, da problema razorožitve, tudi de^o, v Parizu ne bodo rešili. Prav tako je verjetno, da bo Hruščev našel v bodočnosti, kakor je v preteklosti, načine in poti za povzročanje novih kriz. Zahodnjaki jih bodo sprejemali verjetno kakor dosslej: z novo vrsto vrhunskih konferenc, ki si morejo slediti dolga leta, kajti mnenja so, da so vrhunske konference še vedno boljše kakor pa vojna.
ESLOVENA LIBRE
Editor responsable: Milos Store Redacton José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 *824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1960 za Argentino ? 340.—.
PRIHODNJA
DRUŽABNA PRIREDITEV SLOVENSKE BESEDE
bo v soboto 21. maja 1960
v običajnih prostorih KLUBA EXCELSIOR
PATRICIOS '457 SANTOS LUGARES
Sodeloval bo orkester Moulin Rouge
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
D u m ar, S D L
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejia T. E.: 658 - 7083
Vam nudi vse to najboljše kakovosti in najboljših znamk na dolgoročno odplačevanje brez jamstva drugih oseb.
Kličite po telefonu in se boste prepričali. Pridem tudi na dom. In ne pozabite: Nudimo samo prvovrstno blago.
J A V N I NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofie. 2. Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
CUTO ADELSKI ODER
Nedelja, 29 maja 1969
ob 18. uri
IVAN CANKAR:
HLAPCI
Drama, ki ji je II. medn. gledališki kongres v Parizu prisodil častno mesto.
VSTOPNICE: so že v predprodaji v Ramos Mejia, French 9 4 — Librería (ga. Ema Blejec)
Društvo slovenskih protikomunističnih borcev je ob 15-letnici vetrinjske tragedije izdalo v spomin vsem padlim žrtvam album dveh plošč z naslovom
Junakom v spomin
Na obeh ploščah (hitrost 45 rpm) pojejo slovenski domobranci, živeči v Argentini, naslednje pesmi (ob delni spremljavi orkestra):
SPB—1 Moja domovina Naj čuje nas Mi, legionarji Delaj, delaj, dekle, pušeljc
SPB—2 Mi slovenski smo vojaki Slovenski domobran Vojaški boben Gozdič je že zelen
Album bo na prodaj v pisarni Društva slov. protikomunističnih borcev, Ramon Falcon 4158, pri posameznih odbornikih Društva, na prodaj pa tudi na običajnih krajih, kjer kupujete slovenske plošče. Cena 240.— pesov,
Ker je naklada omejesna, pohitite z nakupom.