M NNMNMMMMMrf 3 I a s i I o delavskega kolektiva Tovarne! Bfel £»&&?«?«*&&♦& emajlirane posode Izdaja Tovarna emajlirane posode vsako drugo soboto. Urejuje uredniški odbor: dr. Zupančič Franc, Emil Jejčič, Metka Rozman, ing. Danilo Fajs in Vlado Smeh. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Uredništvo Celje, telefon 39-21, interna št. 20?. Rokopisov in slik ne vračamo. Časnik izhaja v nakladi 3300 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« v Colju LETO Vlil. ŠTEV. 3 Celje, 20. februarja 1964 Notranja organizacija in odgovornost za delo Za presojanje pravilnega odnosa do dela, odgovornosti za delo je predpogoj dobro izvedena notranja organizacija podjetja, organizacija dela, točno določen obseg dela, ki ga mora opravljati vsakdo na določenem delovnem mestu. Ko razpravljam« o osnutku statuta, »e polaga važnost na organizacijo saimoiuiprarvljap ja, na samoupravne ongaine v (podjetju, njihov delokrog, manj ,se pa govori povsod in tudi pri nas o notranji organizaciji v podjetju. Pod notranjo organizacijo pojmujemo vise notranje odnose glede razporeditve dela, (ljudi itd, Po navadi imamo pred seboj v mislih ob pojmu notranje organizacije le neko organizacijska shemo sektorjev, obratov, oddelkov, delovnih imest in 'razporeditve ljudi po delovnih mestih, mogoče tudi še neko .medlo predstavo delokroga .za posamezna delovna mesta v tej organizacijski shemi. Že ustava določa, da si morajo podjetja poleg drugih vprašanj v svojem statutu urediti tudi .svojo notranjo, organizacijo in poslovanje. Tako se daje posebna važnost že na temelju ustave reševanju problemov notranje organizacije v podjetju, in tega pomena hotranji organizaciji tudi mi ne moremo zmanjševati. Ko že pripravljamo dokončno besedilo statuta, da ga sprejmemo, ni odveč, če pregledamo določila o naši .notranji organizaciji v našem oisnu.tlku. V osnutku predvidevamo ¡poselben pravilnik o notranji organizaciji ¡podjetja ter so v samem besedilu glede notranje organizacije podana le nekatera .načela in smernice. To je bilo že ob začetku sestavljanja osnutka storjeno zaradi tega., Iker ¡smo se zavedali obsežnosti !,n važnosti tega vprašanja, ne da Ibi .se hoteli izogniti reševanju tega vprašanja ter ga pozneje (nekako urediti samo z nekakimi spremembami organizacijskih shem ali kako drugo podobno rešitvijo. Spričo dolgosežnosti ureditve notranje organizacije v ¡podjetju moram« biti pri tem delu stvarni in konkretni ter ¡nasveti ti čim več časa in moči. Od pravilno izvedene notranje organizacije dela, razporeditve delovnih mest, določitve .delokrogov in odgovornosti za posamezna delovna mesita je odvisna prava in stvarna osnova z.a uspešno in pravilno izvajanje ter usmerianje dela, izvrševanja določenih nalog in s tem seveda storilnosti, produktivnosti In podobno.. Če hočemo ocenjevati določeno delo in izvajalca dela ter ga klicati na odgovornost zaradi neizvršitve oziroma nepravilne izvršitve dela, mu moramo točno določiti njegovo delo. Delovni nalog, odreditev dela, čas in vse ostale okol-nosti, morajo biti točno določene, ne ;pa z nekimi splošnimi izrazi ali navodili, ki dopuščajo razna izmikanja, izkrivljanja prejetih nalogov, ali prekoračenje delokroga v nasprotni smeri. Kdor se zaveda odgovornosti za svoje delo, hoče imeti takšno izvedeno opredelitev in organizacijo dela, kdor je nagnjen izmikanju, ljubi megleno nejasnost glede .nalogov in delovnega območja. Določeno notranjo organizacijo imamo izvedeno v podjetju jo tudi delamo in stremimo za izboljšanje ite organizacije. Mislim ipa, da se nam kljub vsemu vsiljuje slika, kot da v podjetju naša notranja organizacija mi trdna, nima točno določenih orisov in prijemov ter, da ima še veliko pomanjkljivosti in nejasnosti. Imamo analitsko oceno delovnih mest, s katero je določena (Strokovna ocenitev dela in vsi pogoji dela na posameznih delovnih mestih, dolžnosti in odgovornost delavca na delovnem mestu. Ta analitska ocena je bila izdelana predvsem kot podlaga za maše obračunske postavke, za vsklajanje in določanje pravilnih medsebojnih razmerij in to vse le v pogledu razdeljevanja osebnih dohodkov. Ni nam pa doslej še prav služila zato, da bi .se pri notranji organizaciji dela, določevanju delokrogov na posameznem delovnem mestu, odgovornosti, naslonili na njo ter se je posluževali. Verjetno bo držalo to, da je izvedena analitska ocena velikokrat preveč načelna in da bi jo bilo .potrebno v praksi obdelati tako, da je uporabljiva v vseli konkretnih primerih. Opisi delovnih mest v analitski oceni so precej splošni. Če je delovno mesto vodilno ali vodstveno, je našteto veliko /raznih splošnih dolžnosti in odgovornosti, na zunaj zelo obsežno in izčrpno, tako da se že včasih zdi, da je breme iteh dolžnosti in odgovornosti za dotično delovno mesto kar pretežko. Tako se pri vodilnih .naštevajo vse mogoče dolžnosti in odgovornost za pravilno organizacijo, nemoteno poslovanje, ugotavljanje naipak, usmerjanje dela, izvršitev plana itd. in zopet skoraj isto pri nižje podrejenem vodstvenem delovnem mestu, kjer se .morda še dodaja poleg tega dolžnost za pravilno in strokovno izvajanje dela, 'tehnološkega .postopka, koordinacijo dela itd. Prave ločilu ice med enim .in drugim delokrogom v tej analitski oceni dostikrat ni. Zaradi tega je analitska ocena resda včasih težko uporabljiva kot .podlaga za reševanje konkretnih vprašanj na posameznem delovnem mestu ali sipada neko (delo v delokrog tega ali omega obratovodje, delovodje, šefa oddelka, in ali je la ali oni za to nepravilnost, napako, opustitev ali neizvršitev dela odgovoren. Predočimo si nekatere praktične primere. Skušajmo si določiti dolžnosti in odgovornosti n. pr. vodje sektorja, obratovodje, delovodje, skupinovodje v odnosu na .delo pri določenem .stroju. Postavimo si vprašanje, k.do je odgovoren za neposredno izvajanje dela na stroju, kdo za dajanje smernic za delo, kdo za varnostne naprave, za uporabo zaščitnih sredstev itd. Delavec na stroju je izvajalec dela, njegov skupinovodja je neposredno odgovoren za pravilno, strokovno izvajanje dela, delovodja ali ob-ratovodja je odgovoren za dajanje pravilnih smernic za delo, ne pa neposredno za s>amo izva-ajinje na določenem stroju. Za varnostne naprave in delovanje stroja je odgovoren Obratovodja. N.a ita načj.n bi morali imeti organizacijsko sliko za vsak stroj, delovno mesto glede delokroga dela. Tako .se nam pa zgodi, da nastane okvara na stroju .in nastaja vprašanje kdo je odgovoren prvi, in kdo drugi. Nastane obratna nezgoda. Ali odgovarja delavec izvajalec, ali .skupino-vodja, delovodja ali obratovodja, ali colo vodja sektorja za nepravilnost dela, za opustitev varnostnih ukrepov, ¡navodil in druge pomanjkljivosti, zaradi katerih je prišlo do .nezgode. Tako se prične muka okrog iskanja krivca. Delavec, ki je delal in se j.e ponesrečil, je kri.v ali ni kriv, skupinovodja bo kriv ali ne bo kriv, ker se je izgovarjal, da ni debil točnih navodil, pa .naj bo obratovodja kriv. Tako pridemo po lestvici odgovornosti navzgor celo do tehničnega direktorja, ki naj bi bil kriv, 'da je prišlo do nepravilnega izvajanja dela na stroju in obratne nezgode, vsled česar nastaja odškodninska odgovornost za podjetje, ker mora plačati .stroške za oškodovanca za zdravljenje itd. Podobno se mam dogaja na drugih .področjih pri prevzemu blaga, pri odpremi proizvodov, pri raznih nepravilnih podatkih in obračunih. Iščeš krivca, ki naj bi po svojem delokrogu in delovnem mestu moral biti v ¡prvi vrsti odgovoren. V sporu z drugim podjetjem se moramo braniti glede nepravilnosti pri poslovanju, pri odpremi ali pri prevzemanju blaga ter velikokrat nam še nasprotna stranka 'dokazuje .naše napake. Brez napak resda ni nikjer poslovanja, vendar moramo imeti takšno organizacijo v tolikšni meri izvedeno, da v vsakem primeru lahko ugotovimo, kjer ise je napravila napaka in kje je odgovornost ter .Skušamo v bodoče odpraviti takšne napake. ločno odrejeno delo ter vsi pogoji ¡n ostale okotnoisti za izvedbo dela na delovnem mestu, silijo izvajalca k pravočasni i.n pravilni opravi dela ter ne dopuščajo možnosti 'izmikanja alli opusi* 'tvam, ker je lahko ugotovljivo odgovorno.st posameznika za delo ,če je namreč organizacija dela talkio točno’ in 'določeno izvedena. Iz tega izhaja, da se na ta način ustvarja pravilen odnos ¡izvajalca do dela in občutek ter zavest odgovornosti, ker je dana možnoist, da se vsakega izvajalca lahko Iklliče povsem zanesljivo za nepravilnosti na odgovornost. Talko izvedena organizacija dela ima isti učinek in ustvarjanje zavesti odgovornosti. od naj.nižjega do najvišjega delovnega mesta. To ipo drugi strani omogoča hitro ugotavljanje napak in krivcev ter pospešuje sairno ¡poslovanje, storilnost, ažurnost itd. Posledica 'tega je .tudii druga pomembna istvar, da mora nadrejeni, vodilni dajati podrejenemu točno odrejene delovne naloge in odrejati točno vse pogoje iza opravo dela. Vsak izvajalec delu bodisi v proizvodnji, administraciji ali kjerkoli na delovnem mestu v podjetju, ima s tem odrejeno točno svoje delovne dolžnosti, ne .more otresti teh dolžnosti, ne more valiti delo na drugega in 'tudi ne prekoračevati svoj delokrog. Pravilna organizacija dela enakomerno in pravilno obremenjuje vse izvajalce del. Iz tega vidika gledano je za celotno poslovanje važna izvedba notranje organizacije. Skrbeti moramo za to, da bomo takšno organizacijo izvedli z našimi notranjimi predpisi, pravilnikom o notranji organ1,ifeaaijli, pravilnikom o higientsko-lehinični in varnostni zaščiti, z raznimi (Standardi ter končno tudi z načelnimi določili v statutu. V statut morajo priti sicer načelne določbe, vendar jasne smernice za izvedbo naše notranje organizacije ter se moramo pri koničnem ustvarjanju besedila osnutka statuta zavzeti za to. da bodo ta načela jasno izražena v statutu in bodo trdna podlaga za bodoče delo na organizaciji dela v ¡podjetju. Uspešnost v poslovanju, v proizvodnji, dvig storilnosti in vsi podobni problemi, iso neposredno vezani na izčrpno izvedeno organizacijo dela, ki zagotavlja točno odrejene dolžnosti in s tem neposredno odgovornost. Ta neposredna odgovornost mora (biti vedno osebna odgovornost vsakogar za odrejeno delo. Kršitve delovnih dolžnosti imajo za posledico disciplinsko odgovornost in disciplinsko kaznovanje. Značilno je, da imamo v disciplinskih postop- kih sicer veliko kršitev raznih delovnih dolžnosti ki ®o v zvezi z zaposlitvijo kot n. pr. neredno prihajanje na delo, neopravičeni izostanki, prepiranje, pretepanje med delom, žaljenje in 'podobno, zelo malo pa je v disciplinskem .postopku kršitev delovnih dolžnosti .kot opustitev dela, nepravilna izvršitev dela, prekoračenje delokroga itd. Vse to kaže, da notranja organizacija dela ni izvedena tako, da bi takoj neposredno ugotavljali takš Sne kršitve delovnih dolžno/tti na določenem delovnem mestu, na drugi strani pa pomanjkljiva notranja organizacija ne ustvarja zadostne neposredne odgovornosti za odkrivanje takšnih kršitev delovne discipline, kršitev delovnih dolžnosti, zaradi česar ni predlogov in prijav od odgovornih za uvedbo postopkov. Mislim, da je dolžnost vsakega člana kolektiva, da o tem razmišlja in pomaga pri delu za pravilno notranjo organizacijo dela. S tem iboimo razbremenili tiste, ki •so ¡preobremenjeni in naložili delo tistim, ki ga morajo in zmorejo še opravljati na .svojih delovnih mestih glede na določen delokrog in zahtevano strokovno u spos obl j e no st. lz zasedanj skupščine Dne 3. II. 1964 je ibilo 19. redno zasedanje skupščine. Na dnevnem redu' «o bile spremembe pravilnika o delitvi čistega dohodka. pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in pravilniku o uporabi osebnih avtomobilov. Po teli spremembah se čisti dohodek deli. na obvezni rezervni sklad, na osebne bruto dohodke in bruito sklade. Obvezni .rezervni sklad, ise .izračuna po zaikonkih-predlpisih. Za osebne .dohodke .se smatrajo redni in ¡priložnostni prejemki, ki jih dobijo delavni iz stalnega ali .začasnega delovnega razmerja v podjetju in in honorarnega dela. bodisi da gre pr.i tem izu redno ali nadurno delo. Prav tako se smatra za osebni dohodek vsak prejemek, ki je po zakonu iin predpisih izenačen z osebnimi dohodki. Za bruto sklade se smatra: družbeni investicijski sklad in skladi podjetja, pa tudi vsi morebitni slkl.adi ekonomskih enot. Razmerje med deležem, ki gre za osebne dohodke (bruto—bruto) in medoiiStim dohodkom (brez obveznega rezervnega sklada) .se določi tako. da os ah mi dohodki rastejo ali padajo vzporedno s ,p rednik ti v n ost j o, e konoimičn os t j o ¡.n teintabillnoistjo podjetja. - Rezultat preduktiviiošti. ekonomičnosti in rentabilnosti kažejo zakonite ekonomske analize. Razmerje delitve čistega do-boidlka (brez obveznega rez er vin.e-ga sklada) m.a bruto-bruto osebne dohodke in bruto sklade, določi vsako leto na ipodlagi zakonitih analiz ¡skupščina podjetja. Pravilnik določa razmerje za delitev čistega dohodka. za leto 1963. Ugotovljena sredstva .za sklade se delijo na: .sklade podjetja, prispevke politično teritorialnim enotam, 'ki se izračunajo ipd osnovah zakonitih predpisov. Formirajo se naslednji .skladi podjetja: obvezni rezervni sklad, interni rezervni sklad, .sklad skupne porabe in poslovni sklad za osnovna in Obratna sredstva. iz .sredstev za osebne dohodke lahko ekonomske enote ali .podjetje formira še rezervni Sklad osebnih dohodkov, ki se vodi pod sredstvi ,z.a osebne dohodke :iu ih uporablja ipo .praviillniku o delitvi osebnih dohodkov. Ob ikonou leta se neizplačani rezervni sklad osebnih dohodkov prenese v neobvezni rezervni sklad. Ker je .skupščina potrdila celotne spremembe pravilnika o delitvi čistega dohodka, preneha veljati pravilnik o delitvi čistega. dohodka, ki je bil sprejet na skupščini dne 18. 12. 1961. Spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov so .se 'nanašale na iizračun osebnih dohodkov v .ekonomski enoti 7. Spremenjen je drugi odstavek 21. člena tega pravilnika. Po tej spremembi ise znesek osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih na delovnih mestih miodobratnih naročil izračuna .tako, da se opravljene ure pomnožijo z obračunsko Osnovo, povečano .za .celo podjetje. Ta .sprememba velja do 1. decembra 1963. Po dopolnitvi pravilnika o uporabi osebnih avtomobilov imajo pravico do uporabe osebnega avtomobila člani .kolektiva. Iki «o republiški ali zvezni .poslanici v njihovi mandatni dolbi, kadar potujejo v svojstvu poslanca. Skupščina .je še .sklenila naj se pospeši izdelava osnutka .stai-tuta podjetja., o katerem je kolektiv razpravljal tri .mesece, da bo statut pravočasno predložen v potrditev .skupščini. Prav talko je bil ¿¡prejet islktetp, naj se Izdela osnutek pravilnika o organizaciji in podlo vanju podjetja, da bo ta osnutek že pripravljen, ko ibo skupščina .sprejela statut. .Ta osnutek /mora biti pripravljen do 31. marca 1964. Skupščina je ugotovila, da še ni izdelan pravilnik o hiigiansko-tabnični varnosti, čeprav j.e bilo Sklenjeno že pred desetimi meseni, da mora biti ta pravilnik narejen in predložen skupščini. Zaradi tega je bilo Sklenjeno, da mora biti ta pravilnik narejen do 29. februarja 1964. Na 20. rednem zasedanju, ki je bito dne 12. februarja 1964 jo s kupšči n a raz.prav.ljalla o zalkl j.uč-nom računu zn leto 1963 im ga potrdila.' Iz razprave An podatkov v zaključnem računu je razvidno, da je tovarna v letu 1963 dosegla doslej najvišjo proizvodnjo. Ko-lličiinslkii proizvodni plan je bil prekoračen za 10°,j. vrednostni plan proizvodnje pa za 11%. V primerjavi /. letom 1962 znaša količinski in vrednostni pla;n proizvodnje 16% porasta. Kot je bilo že večkrat .povedano je tudi zadnja razprava na skupščini (pokazala, da je treba vložiti skrajne napore za obnovo strojnega .putika in naprav. Iz podatkov zalklj.učnega računa j.e razvidno, da je bil največ ji porast proizvodnje pri sanitarnih izdelkih i.n odpreš,kili. pri embalaži in na.oravah za gretje. medte.ni ko je proizvodnja posode zaostajala. Ugodni rezultati proizvodn je so hillli doseženi v sorazmerno težkih pogojih gospodarjenja, zaradi zastarelosti strojnih, im energetskih naprav. Zaradi vzdrževanja .zastarelega strojnega parka so se povečali tudi stroški proizvodnje. Mnogo več skrbi je bilo v letu 1963 posvečeno osvajanju .novih izdelkov zaradi čedalje večjih zahtev domačega in tujega tržišča. Iz bila.meni h podatkov je razvidno, da so okuni kolektiva precej zadolženi pri koriščenju potrošniških im drugih kreditov. Skupno imajo 243,786.000 cfin dolga kar znaša toliko kot dva mesečna neto osebna dohodka. \ primerjavi z letom 1962 se je zadolženost članov kolektiva povečala za 60%. Nekaj misli o visokošolskem izobraževanju (Nadaljevanje) V dvoletnem visokošolskem študiju tretje .stopnje sita prva dva .semestra posvečena predavanjem splošnih obveznih predmetov i.n izbirnih tem za ožjo .specializacijo, .druga ,dva .semestra pa izdelavi magistrskega dela, .ki je osnovano na eksperimentih in študijah .individualnih ¡problemov. Magistrsko delo se lahko opravi pod vodstvom univerzitetnih predavateljev v matičnem podjetju .slušatelja An s področja, ki je za podjetje interesantno oziroma koristno. Možnost vpisa imajo .diplomanti druge’stopnje z aktivnim znanjem enega tujega jezika. Ker je v šolah sodobnega tipa ¡.zreoen ,poudarek na praktičnem izkoriščanju teorije, je jasno, da diplomanti vseh .treh stopenj .niso več tisti teoretiki z abstraktnim znanjem in da gre pri tretji stopnji v resnici le za poglobitev in razširitev znanja na ožjem področju, oziroma za specializacijo, ki jo :s .pridom izkorišča napredna znainost in industrija v najrazvitejših državah ter je ožja .speciaii.za.cija postala osnova za nove dosežke v tehniki, za povečanje kvantitete in izboljšanje kvalitete izdelkov. Potrebno je torej, .da se .tudi v našem podjetju čiim.prej odobri in na iširoko od.pre možnost za di, ter da .se štipendirajo, za prvo in drugo stopnjo tudi tista področja, ki so z ozirom na .naš tehnološki proces še deficitna, kot so na ¡prijmer mineralogija in metalurgija. Izsledki raziskav jeklene posode za rabo na štedilnikih Osvojitev elelktro posode^ ki .pomeni toliko .pričakovani kvalitetni premik v dosedanjem isor-tiimentu emajlirane posode, stoji prod durmi redne proizvodnje naše tovarne. Zato dobivajo znanstveni raziskovalni inštituti i.n zavodi v «vetu, tudi za naše podjetje še posebno važnost prav v sedanjem času. V pričujočem članku podajamo izsledke raziskovanj, ki jih je opravil Zvezni raziskovalni zavod za gospodinjstvo -v Stuttgartu (ZR Nemčija s posebnim ozirom na vpliv debeline dnu. površine .dna in stopnje učinkovitosti jeklene .posode, iki je namenjena uporabi na el ek tro štediln ilkjh. PREDMET RAZISKAV Zavod je 'delal poizkuse ne sa-' ’ mo z. jekleno posodo trgovsko-običajnih debelin dna (2,00 in manjših in večjih debelin, ki je bila v ta namen izrecno posebej izdelana — vse pa v cilju jasnejše opredelitve vplivov posameznih 'komponent. Pri tem so bile vse posode /popolnoma enake po obliki, velikosti in debelini sten. Preizkusi so se vršili na grelnih ploščah 180,mm premera 1300 W ličinka in ob uporabi 6-stopenj/slke/ga stikala za vklop in izklop. Preizkus vsake po/sode se je opravi! s ciljem segrevanja 2 litrov vode od enotne začetne temperature 20° C na temperaturo 75° C s točnim odloitovanjem porabe energije. Stopnja učinka se je izračunala iz kvocienta koristne por.albnosti na.pratn odčitani porabi tolkovine. Vsako posodo so podvrgli 50-kratnem.u testiranju. da bi opazovali pri tem tudi vpliv /staranja posode. VPLIV RAVNINE DNA Površina, odnosno, bolje rečeno ravnima dna posode na svojstven način vpliva na stopnjo učinka (porabljene energije. V ta namen so najprej ugotovili s preciznimi merilnimi instrumenti odstopanje dna posod od horizontale na 25 razklenili. vendar lokalno točno odrejenih mestih. Poleg tega s.o ravnino .posameznih posod ugotavljati z nanosom paste za tuširanje, pri čemer so posamezne .posode vrteli na 'horizont tal n o optimalni ¡plošči tako dolgo, da .se je past a populiti orn a ma statičnih (kontaktnih) plofsk-vab odlepila. Tako dobljeno stične točke iposod. so potem vrisali v rilšbe raldl dal n j ega proučevanja. vpliva ravnine dna na .stopnjo učinkovitosti potrošnje energije. Meritve -so pokazale da teoretično mi posod, Iki bi se s svojimi dnom ,po vsej površini .prilegle grelni plošči štedilnika, četudi ibi .ta bila do skrajnosti horizontalno tuširana, UGOTOVITVE Raziskave vpliva ravnine dnu .posod so ipokazale, da — proti pričakovan ju -— intenzivnost prilaganja vselej n,e ¡povečuje linearno stopnjo učinkovitosti .pora- Posvetovanje o vzgoji otrok Dne 23. I. 1964 je bilo v tovarni posvetovanje o vzgoji otrok. Toga posvetovanja -so «e udeležili predstavniki šole »Franja Vrunča* na Hudinji .ter predstavniki množičnih organizacij v tovarni. Posvetovanje ,se je nanašalo v glavnem na vzgojo otrok članov našega kolektiva ter dajanja pomoči ipri tej vzgoji. Kot je razvidno iz vsebine posvetovanja. me gre samo za materialno pomoč, temveč tuldii /za po moč pri šolanju. Udeleženci posvetovanja so povedali, da je mnogo primerov, da so starši prez aposte mi i.n ne morejo nuditi učinkovite pomoči svojim otrokom .pni učenju. Potrebno bi bilo organizirati /pomoč otrokom pri študiju, o čemer se bodo še dokončno pogovorili. be energije. Večj.i toplotni izkoristek kažejo taiste posode, pri katerih stične ploskve v bližini zunanjega roba in čigar oblina roba na .prehodu iz dna v steno posode hitreje prehaja (torej posode ,z manjšim radiutsom). Interesantne so dalje ugotovitve, ki izhajajo i.z vplliva površine dna. Rr.uišeua dna kažejo na j-večjo stopnjo toplotnega izkoristka (v povprečju za ca 10% več kot elelktro .poisolda -z emajliranim d.nom). Debelima' dna posode pa vipliva v tej sunieri, da stopnja učinkovitosti (izkoristek energije) leži najbolje pri debelimi. pločevine 1.90 do 2,20mim. medtem ko s tanjšanjem ta učinek hitro pada, relativno počasneje pa pada ,z večjo debelimo' pločevine. Povprečna .stopnja učinkovitosti znaša 50 do 60% porabljene energije pri običajni elelktro .posodi debeline 1,70 do 3.25 min, medtem ko znaša [tri Naši napori za izobraževanje in vzgajanje staršev v socialističnem duhu. »o .sestavni del našega boja za socialistično' demokracijo. Brez socialistične demokracije. brez uspešnega družbenega samoupravljanja vsega ljudstva ni mogoče ustvariti harmonije interesov posameznika, družbe in družine. Družina mora seveda dobivati vodno .več družbene pomoči ,toda ne «uto, da ®e otrese v celoti vzgojne dolžnosti, marveč zato, da lahko to svojo pravico čim bolj uživa. Socializem prinaša nove pravice im nove dolžnosti. V bučni boriti proti staremu i.n preživetemu! cesto .pozabljamo na bistvo ¡pri vsakem družbenem prehodu, namreč .na ustvarjanje novega. da me govorimo o potrebi po ohranitvi v.seh pozitivnih 'tradicij im skozi stoletja nakopičenega kulturnega im moralnega kapitala. Tako v vprašanju družine cesto radi poudarjamo .saino propadanje starega in pozabljamo konkretno na .novo vsebino, na novo napredno tendenco, ki jo moramo podpirati, če hočemo, da bo .zamrlo .samo tisto, kar je slabega. Družina ima v bodočnosti velliiko vlogo, večjo ikot jo je imela doslej. .seveda če jo pojmujemo ikot živo celico družbe. Brez dvoma obstaja zastarelo pojmovanje o očetovi avtoriteti 'i.n družinski egoizem. Odpraviti hočemo samo očetovo Oblast, njegova avtoriteta pa Ibo v .socializmu .še rasti a. Tudi .vezanost ma družino bo nu jno ra,stila, .seveda tem bolj. Iker se bo v bodočnosti družinski in družbeni interes zelo zbližal. Kar pa «e tiče odgovornosti isitaršev do otrok, lahko pričakujemo samo brezpriimeren iporaist individualne odgovornosti in individm-alme očetovske in materinske ljubezni do o t rs starši samo deli. kajti očetovska in materina ljubezen bo ostala prva in trajna. Samo od sebe. smolita n o. brez ogromnih vzgojnih naporov pa ne bo nič. Družino laihko proučujemo z različnih .stališč, vendar je .potrebno, da jo pogledamo .zlasti glede ma položaj žene v njej. Industrija je dala ženi možnost, da se gosipodarslko osamosvoji, s temi pogojem, da uveljavlja pravice do enakopravnosti. 7 zaposlitvijo žene pa se ustvarja nova gospodarska podlaga za višjo obli- posodi iz 1 mm dna (ki ima emajl no prevleko) 47 %. pri isti debelini dna (ki pa je brušeno) pa komaj 44,3%. Izkoristek energije leži pri elelktro posodi debeline 1,50 do 3.00 tuni v zelo ozkih intervalih, kar dokazuje, da so razlike v porabi energije majhne odm. za povprečnega uporabnika brez večje vrednosti. Ma.ksim ailn i i zikoris tek ene rgi -je so izmerili pri posodi z debelino dna 1,92 mm, ki je bilo popolnoma ravno zbrušeno (tuširano) .in pri čemer je bila tudi greln a plošča tuši rama. Izmer jeni izkoristek je znašal 6I(,4% pri 100 % iploskv.i prileganja. Pri vseh preizkusih pa izstopa dejstvo, da se emajliramo dno v pogledu toplotnega izkoristka (pri isti kontaktni površini) te malo razlikuje od toplotnega izkoristka, doseženega pri ostriženem neema jlirajnemt dnin posod. B.l. ko družine. Toda med možnostmi. ki se ženi in s tem družini odpirajo v vseli industrijskih državah im uresničenjem le-teli, je vrsta objektivnih in subjektivnih problemov, ki vplivajo na družino im na družbo. V tem procesu ženine sprostitve se namreč spreminjajo odnosi in način življenja v družini. Pomembnost ženinega položaja v družni lahlko oepnimo, če ga analiziramo z različnih gledišč. Že njena biološka funkcija sili k ustaljeni, varni Lit urejeni obliki življenja, ki .se Običajno uresniči z zakonsko zvezo. Na ženi — materi še veldno leži ¡glavno breme vzgoje otrok kot eno najvažnejših funkcij, ki so še ostale družini v njenem razvoju. Zona ostane tudi gospodinja. V glavnem .potrebe družine zahtevajo od žene da o/stame gospodinja, saj ji družba v tem nudi le-maj-skrommejšio pomoč. Moča,it eini-telj, ki veže ženo ma gospodinjstvo'., pa je tudi tradicija) Iki se ji žene marsikje le težko upirajo. Najvažnejše ipa je, da ,se žena vedno ibolj zaposluje izven družine, k čemur jo silita dva vzroka. Y prvi vrsti mora s .svojim zaslužkom prispevati .k materialni osnovi družine. Močna je tudi njena lastna težnja k .popolnemu uresničenju „ emakopravnosti. Žena je pri nas v položaju, ¡ki zahteva .precej fizičnih in duševnih .sil ter zavesti, če hoče, da lito zmogla v .tej borbi za enakopravnost. Naša družita ji mudi pravno vise možnosti, da uveljavlja svoje pravice do .svobodnega življenja, toda uresničenje teh pravic n.i enostavna .stvar. Važen čilnitellj je, da žena želi imeti otroka, da hoče ostati prvi in najpotrebnejši vzgojitelj v najbolj čustvenem pogledu, predvsem v najnežnejši otroški dobi, to je njena dulševna zakonitost in življenjska potreba. Če ženi to odvzamemo, .nastanejo vsi pogoji za delitev duševne motnje. Družba je dolžna, da pomaga ženi materialno in moralno. S tem v zvozi naj omenim vlogo moža, iki jo ima v tem procesu. Mnogi pravijo, da je ponižan v svoji vlogi, saj je splahnela .njegova obtaist nad ženo in otroki. Nalše stališče pa je dokaj jasno. Mož se ,s tem, da prizna nujnost procesa za žensko enakopravnost, zavestno odpoveduje vsaki težnji po izkoriščamjn žene. S tem ¡priznanjem se mož dviga na etično višjo .stopnjo, njegova osebna .morala in družbena vrednost pa s tem raiste.ta. Za .ponižanega se torej ima le tisti, 'ki ne doume, da je bil njihov prej-(Nadaljevauje na 4. str.) Naša družina STRELCI SO ZBOROVALI Strelstvo ne predstavlja pri mais samo majpopularnejši množični šport, temveč je po isvoji vsebini dela važno za krepitev obrambne inoči naše socialiisijjč-ne domovine. V ,soboto, 8. februarja 1964 so imetli naši strelci letni občni zlbor. Naša strelska družina »TEMPO« je znana ¡po svoj dejavnosti ne samo v okrajnem aili v republiškem merilu, temveč tudi po vsej Jugoslaviji. Pri gradnji ¡strelišča, kot sami ¡pravijo, ni manjkalo težav. Te so bile zlasti velike ¡pri ¡»poslovanju gradbenega dovoljenja, ¡pa tudi nekateri člani -občim,dke,ga gradnjo žrtvovali ¡svoj redni letni dopust. Zaradi tega je oist-ala dejavnost streliške družine nekoliko nazadovala, vendar so imeli kljub tomu lepe uspehe. Origani- CLlj ¡strelske organizacije je, da vzgaja svoje članstvo v ¡dobre in kvalitetne ¡strelce, ¡dobre poz-aavialllce orožja, dobre branilce domovine in -zavedne državljane. Njena naloga je še, vzgajati elane v tovarištvu, utrjevati 'bratstvo in enotnost naših narodov ter se ¡boriti -proti vsaki zlorabi ■orožja, ki je zaupano ¡strelski organizaciji. V -našem kolektivu je .streliški šport zelo razširjen in ¡priljubljen kar dokazu je, veliki uspehi, ki jih je imela naiša strelska družina vos vos čas svojega obstoja. Naša strelska družina je ¡posvečala vedno največjo pozornost usposabljali ju 'člamis tv-a v upr ¿«ib i orožja. Da ¡bi dosegla v ■taa še ¡boljše uspehe, je z velikim trudom in požrtvovalnim delom -zgradila -sodobno strelišče Naši strelci pri tekmovanju odbora «¡trekike orgamizaeije v Celju in vrhunski ¡strelci ¡so 'bik mnenja, da ni strelišče n' j»cuverai mestu, -da lega -ne odgovarja in podobno. Kljub vsem tem in - «aassm i:y :xki. Sil 1m Članice SD pri tekmovanju za malokalibrsko puško, tako strelišče so si naši strelci želeli že vsa povojna -leta. To -svojo željo pa so uresničili s svojim lastnim delom, olb podpori naših organov delavskega samoupravljanja. podobnim -zaprekam, ¡pa je sed-aj v splošno z aidovoljis.it v o vseli, strelišče zgrajeno. Člani -streliške družine in drugi člani kolektiva -so pri ¡gradnji strelišča reis (požrtvovalno ¡delialli. Mn-oigo je primerov, da ¡so za to Lažje in težje poškodbe po ekonomskih enotah v januarju Justina Papež, si je poškodovala levo nogo v gležnju. Stopila je iz veže na prosto pa jii je spodrsnilo. Engelllbert Hudournik se je opekel na vratu, ,ko je potapljali cinik v kad in g,a je zaradi ¡neprevidnosti obrizig-allo po vratu. Angela Gorenjak ¡si je ¡poško-dovala -rolko v ¡zapestju, ko ji je na ¡poti v službo spodrsnilo in je ¡paidila. Vinko Annšelk ¡si je ¡poškodoval roko. Ko jie ¡¿lagat pločevino.-ni [razil in je udaril ¡z roko po njej. Anica Anliič je hoteli a stopiti na avtobus, ipa ji je spodrsnilo in ¡si je poškodovala nogo. Vinko Čuden ni ¡pazili, Iko je potapljal pocinkano posodo v vrelo vodo, lici mo je brizgnila v oko in -ga ¡poškodovala. Marija Robida je ¡padllia na ¡poledeneli cesiti na ¡poti v službo in ,si poškodovala desno roko. Dominik Javornik ¡se je ¡spotaknil na odpadni plltočevini in se zbodel v -členek leve noge. Antonija Javornik je transportirala posodo, tpri čemer ji je spodrsnilo in si je ¡poškodovala nogo. Dominik Baumigartner se je vračali ,iiz službe z mopedom in ga je na (poledeneli cesti spodneslo, pri čemer si je poškodoval levo roko. Julijana Mi lan oz si je na ¡poti v službo ¡poškodovala kolk. iker jii je spodrsnilo. Franic Šramel si je ob izstopu iz vagona poškodoval roko, ker nu je na stopnicah spodrsnilo. Stanko Knafelc je neprevidno snema1! lonec iz robi-lnega stroja. Lonec -mm je odletet v vrat in ga poškodoval. Jože Ramšak si je ¡poškodovali levo ramo. Ko je šel iz ¡službe domov, -min je na poti spodtis-nil-o. Ivan Košec -si je ¡pri upravljanju rezili na strojnih Škarjah zaradi neprevidnosti poškodoval desno roko. Jože Ogrizek si je ¡poškodoval desno nogo. Na poti domov mn je -spodrsnilo. Ali se vam ne zdi, da so bili zelo neprevidni?! ziraLL -s-o dvakrat tekmovanje za družinsko ¡prventsivo z zračno puško, ¡dvakrat družinsko ¡tekmovanje za zlato ¡puščico-, -udeležiti so »e občinskega, okrajnega itn republiškega tekmovanja za zlato ¡puščico. Člani družine so dvakrat osvojili Zlato puščico na okrajnem ¡prvenstvu. Prvič jo je osvojil tov. Ervin Sršen, drugič pa Jože Štrajher. Naša ¡strelska 'družina je bita zastopana tudi na r-epubli-škfem iti državnem prvenstvu na katerem so naši strelci dosegli lepe uspehe. Ervin Sršen je na ¡teh .tekmovanjih zasedel II. mesto. Poleg vseh tekmovanj, fci -so bila razpisana ¡po ¡koledarju Strelske zveze Slovenije in okrajnega -odbora Celje, ¡so se člani strelske družine -udeležili tudi viseb sindikalnih tekmovanj. Organizirano je Ibilo sindikalno tekmovanj« po ekonomskih enotah, katerega ¡se je udeležilo 746 elanov .kolektiva. Člani strelske -družine -so se udeležili 'tudi pri jnteil jsfch ¡tekmovanj v Štorah iin pri- ¡strelski organizaciji IFA v Celju. Sicer pa bi ibilo predolgo n-aišt-evaiti vsa tekmovanja in uspehe. Navedemo naj še to, da je naša strelska družina v republiškem merilu najlb-oljša streliška organizacija. Če upoštevamo to, da se je za jprvo mesto potegovalo trideset strelskih družin, v Sloveniji, tedaj je doseženi uspeh resnično -veli ik. Na ¡občnem zboru -so bili za ,svoje požrtvovalno delo pohvaljeni naslednji ¡člani .strelske družine: Anton Košec, Marjan Cvdk. Ivain Oistruh. Ivan Novak, Vilki Vanovše-k, Marjan Gogič, Slavko Mlakar. Mirko Korošec, Stane Penti-naič. Albin Špegli-č, Milam. Skalar. Pi.llko Edi-, Mirko Dobemšek. Ivan Fojs, Rudi Belina, Marca Koželjnik, Jože Štraj-her i-n Ervin Sršen. Konično naj povemo ¡še par be-,s-ed o predsedniku strelske družine tov. Francu Mahnetur On s ipOnoisom pove, da je ¡član ¡strelske ¡družne že petnajst let, nje,n predsednik pa že ¡s-edem lat. Bil je tudi iiniieiaitor za gradnjo strelišča. Za strelstvo je že o'd nekdaj navdušen in opravlja funkcijo predisednika z vso vnemo in požrtvovalnostjo. Nedvomno ¡bo za razvoj strelstva storit ¡še marsikaj in mi želimo ¡strelski ¡družni pod njegovim vodstvom še mnogo uspehov. dopisujte V NAŠ UST Iz popotnih zapiskov Nek-o jutro v začetku oktobra, ko ¡so »e jesenske -m ogle lien o diviigov-hle, je e-sipresmi Vlak .Direct'—Orient točno po voznem redu počasi privozil na šesti peron kolodvora Gare de Lyon v Parizu. Še rahel ¡sunek in vlak se je ustavil, l-z njega ¡se j-e kmalu potem vlila reka 1 jardi, ¡delavcev. , uradnikov, pošlov-n ih ilj-udi in turistov. Med njimi ¡so bili tokrat tudi trije člani našega kolektiva. Prispeli ¡s-o v Pariz, da se udeleže četrtega .mednarodnega -em-a j lirskega kongresa. Pred kolodvorom že čaka vrsta taksijev. Cepirav taksiji v P-ar-i-zai, kjer jih je okoli enajist tiis-oč. relativno niso dragi, so ¡se ¡za,n,j odločili večinoma le potniki s prtljago. Visa ostala mno-žii-oa ilj-u-di pa ¡s-o je raje napotilu ;k vbodom za podzemeljsko železnico ali metro (Métropolitain). Ta je mirno iin hitro ib rez vsakega ¡drena in razburjanja ljudi, požirati vso množico prispelih potnikov. Že po kratkem čaisu sto- (bili peron,i metroja normalno zasedeni. Metro je ravnodušno -in ibreiz ¡motenj prenesel sunek, fci je nastali ob prihodu Vlaka. Za normalno Življenje v mestu in za razbremenjevanje silno gostega iproime-ta na površju, ima metro ¡zelo važno in odločilno vlogo. Njene -proge ¡pod zemljo -merijo -skupno ca. 175ikin in prepelje dnevno ipo par -milijonov potnikov. Cena je enotna, velja z-a ¡poljubno relacijo ,in za neomejeno število prestopanj ¡z ene na -drugo luij-o. N-a vsakem vh-oidm v metro in ¡n-a vsakem peronu metro postaje se nahaja -karta mesta Pariza ¡z vrisano mrežo podzemeljskih linij. Na nekaterih kartah -s-o vse linije in posamezne postaje opremljene, -z lučkami. Če pritisnete na gumb ob imenu utice ali trga. kamor želite ,prit;i, se na karti -[»sveti linija z vsemi posta jam i za prestopanje, po ¡kateri je -možno ¡po najkrajši ¡poti prfiti od postaje, kjer se nahajate, do utice, ¡ki jo iščete. Pot je tako dolgo osvetljena, -dokler pritiskate na gumb. Ravno talko s-e v vsakem obiskovanih turističnih središč v -svetu, vozi po njegovih.ulicah [»leg množice domačih osebnih in tovornih avtomobilov ter-mestnih avtobusov še ogromno število avtomobilov in avtobusov s tujimi registracijskimi oznakami Čeprav is-o bulevarjj in ave-nij-e tako siničke, da lahko v(j-zi -po 5 do 8 v-ozrl vštric, j-e ven-d-a-r promet na površju zelo težaven in. eden izmed najbolj kričečih problemov v -mestu. Pogosto nastopajo ¡zaradi -z-afcrčemja vozit zastoji na cesit-alh; ¡precej čas-a j-e tirelba čakati pred številnimi ¡semaforji in ¡k temni ¡dodajmo še to, da ¡so ¡pariške nlipe -odprte sam-o za enosmerni proim-et. kar znatno podaljšu je poit do določenega cilja, potem vami bo jasno, zakaj taksi v Parizu ni in ne more bili v ¡slučaju potrebe hitro prevozno sredstvo. Na račun t-eih prometnih težav v mestu, je Ibilo napisanih in .¡¡zreč en ih že mnogo dovtipov in fcozerij. Ko ¡»o francoski urbanisti že preld ¡okoiM 130 ileti pod vodstvom G. E- Hauisism-amna — njegovo ime nos-i danes eden i-s-me-d ¡največ jih -iin inajtapjših bul-evarj-ev — pričeti 'z drzno in temeljito rekonstrukcijo mesita, so porušili cele četrti hiš in -namesto teh ¡postavili še za današnje pojme izredno -široke bulevarje, -avenije in monumentalne trge. Zaradi smelih urbanističnih zasnov in rešitev posameznih ¡mestnih ¡kompleksov. iki pa is-o ¡skladno povezani v edinstven organiizem. tar predisltvall jajo zaokroženo arhitektonsko celoto, ¡se šteje Pariz med najleipše metropole na -svetu. Daines lahko samo nemo občudujemo v-efljlkopoitiezinoist, smolast in daljno vidnost takratnih' francoskih urbanistov. In če ¡govorilno o današnjih ¡prometnih težavah in prenatrpanosti pariških ulic z vozili na teh širokih, genialno ¡zasnovanih ¡in -izpeljanih ulicah ter trgih, ,si ne moremo predstavi j,alti, kaj bi šele bilo, če n.e bi talk ra t urbani isti zrli tak-o ¡smelo in talko daleč naprej v prihodnost. Zaradi vseh teh te- Brezdomci... v-agonu podzemeljske žeileznice nahaja karta, ki prikazuje gibanje dotične linije. Na ta način lahko vsakdo brez težav, pa čeprav je prvič v mestu, razbere kje Se nahaja in kod in kam n-aj gre, da ¡bo prišel na pravo mesto. -Pa še nekaj je ipOl-eg tega. kar daje prednost metroju, če se vam namreč mudi na vlak. sestanek ali kam drugam, teidaj za božjo voljo nikar ne vzemite taksi, tako k-ot je to navada v drugih večjih mestih. Kajti, če ¡boste to storili, potem boste verjetno sigurno zamuditi kamor -st-e pač namenjeni. Pariz s predmestji šteje preko 6 milijonov prebivalcev iin ima sumio lastnih avtomobilov preko 1 milijon. Ker ipa je Pariiz eno izmed najbolj priljubljenih im najbolj žav, -p redstav 1 ja¿aVto ¡z-a povprečnega Parižana vsakodnevno ¡skrb im nadlogo. Lastniki vozit ¡so- kar naprej v iskrbeh in ¡zadregi za ,parkirni prostor. Ob ulicah parkirajo tako na ¡gosto eden iz-a drugim, da j-e vmes prostora komaj za en pedenj ali še celo manj. Parkirajo povsod, kjer je le malo ¡prostora, pa če j-e tam dovoljeno ali ne. Za prometne znake — prepoved parkiranja — se dosti ne ¡zmenijo, pa tudi policija izgtl-eda, da to marsikdaj molče -tolerira. Poleg tega mora francoski lastnik vozila žrtvovati še precejšen ¡del dohodkov za zavarovalnico, [»pravila iin vzdrževanje. V primerjavi z ostalimi evropskimi ¡državami je francoski bencin najdr-ažji. (Nadaljevanje sledi) © Eahojpheo Maks Westen išče stike s partizani Kot smo že v prejšnji -številki omenili, si je Westen zelo prizadeval,, da ibi navezali stike s partizani. Do tega hotenja so ga prisilili dogodki, kj so jasno pokazali, da se bliža'konec Hitlerjevemu Rajhu. Zvezo is partizani je posredovala preko upravnika graščine Žovnok, ki je bila Wesitnova last, Milena Kozole. Ta upravmik je dal partizanom izdatno denarno podporo, is katero še je hotel odkupiti Westen. Tovariš Ernest Žgaulk-Nestl je ¡povedal o Weisit-novem prikuipovanju partizanom naslednje: Kot marsikdo, ki je imel nečisto preteklost, se je v času propadanja nemške moči skušal povezati z NOV tudii tovarnar Westen iz Celja. Seveda mn nismo zaupali. Imel sem zvezo z njim ter smo ga pozvali v Tremarje, kamor je tudi prišel. Razpostavil sem naše fante in se z njim razgovarjal. Bil je zelo roreistra-šen. Prinesel je paket tobaka, ki sem ga sprejel šele potem, iko sem mu odvrnil, da imamo tobak tudi sami in da ga redno prejemamo. Vprašal je, -kaj hočemo. Rekel -sem mu, d-a ga poznamo kot preganjalca deHovreih l judi in sovražnika Slovencev. Zanimal se je. kaj bi odtehtalo nievovo krivično- ravnanje z našimi Hudimi in njegovo slabo -protdk'ost. Dejal -sem mu, da imora preprečiti miniran ie -svoje tovarne v Celju, nadalje naj nam za potrebe NOV -odda -svoj tiskarski stroj, ¡za ka-terega -smo vedeli, da ga ima. Dogovorili -smo se -tudi za obveščanje o početju ¡Nemcev v Celju. Westen je material res pošiljali in ¡sicer matrice, barve in lonce, kair ie nrevažal J-alk-ob štor iz Tremarij. Oddal na-m je tudi .novo motorno kol o znamke DK W, Očko pa je pripel ral avto. Tiskarski stroj so začeli demontirat’. a so bili -njegovi sestavni ideli pretežki za tranismort. tako da tiskarski -stroj ni nri-šel do nas. Westen je prišel -še drugič na sestanek, vendar -nisem imel -navodil glede njega, im-ell pa j-e itu-di že drugo zvezo...« Osnuje se odbor delavske enotnosti Na pobudo okrožne partii-ske organizacije in OF se je tudi v Tovarni emajlirane posode osnoval Odbor delavske enotnosti, ki je -predstavljal vodistvo začetne sindikalne organizacije. Organizirana je bila tudi Narodna -zaščita s približno ¡petdeset delavci, ki so varovali industrijske naprave, -da bi ob koncu vojne nepoškodovane prišle v roke našega ljudstva in njegove oblasti. Sv-oj sedež je imela v poslopju nekdanje Industrijske kovinarske šole v Gaberju. Tudi leto 1944 je terjalo svoje žrtve iz vrst delavcev tovarne, ki ISO nudile v boju z o-kupatorjem ali bile ustreljene kot talci. Stane Žabkar Rojen je bil 21. maja 1913 n-a Rakeku in se je kot otrok preselil v Colje, 'kjer je njegov oče služboval -pri železnici. Izučil se je v Celju in je bil po odsluže-nju kadrovskega rolka elektrotehnik -pri rečni mornarici v Novem Sadu. Po vdoru Nemcev je -prebil pet mesecev v njihovem ujetništvu. Po vrnitvi v Celje -se je zaposlil v tovarni. Pridružil se je partizanom in je bi-1 v Radmirju ujet. Odvedli so ga v celjske zapore in ga 15. februarja 1944 ustrelili kot talca. Anton Marolt Rojen je -bil leta 1991 v Litiji. Bil je delavec. Z narodno osvobodilnim gibanjem se je povezal že leta 1942. Zaradi sovražne dejavnosti proti okupatorju so ga oktobra 1943 aretirali v Celju ter ga odgnali v Ivanje pri Ljubnem, kjer je bil 15. februarja 1944 ustreljen kot talec. Ivan Rupnik Rojen je bil 21. avgusta 1921 v Celju in je delal v varilnem oddelku -do 1-eta 1959, ko je moral v vojsko. Po odis-Luženju kadrovskega roka je ostal še -šest mesecev v pilotski solu. Ko -se je vrnil ob začetku okupacije domov, ga Westen ni spreje^ -na delo, ker je bil po informacijah gestapa -pred vojno član protifašističnih organizacij. Odšel je v Ljubljano, kjer so -ga Italijani aretirali in končno poslali v taborišče v Napoli. Ob kapitulaciji Italije 1943 se je vrnil v Ljubljano in -vstopil v Prešernovo brigado. Padel je v boju pri Žireh na Gorenjskem i-n je tam pokopan. Maks Štorman Rojen je bil 10. oktobra 1910 na Ločici pri Polzeli kot sin malega kmeta. Do leta 194’2 je delal v tovarni in -se že zgodaj vključil v OF. Pomagal je širiti propagandni ti-sk in opravljal tudi obveščevalno službo, povezan is svojim -domačim krajem. Pozivu v nemško vojsko se ni maral odzvati in je odšel v partizane. Leta 1944 -so ga Nemci v iboj-u pri Ljubnem -ujeli in Ubili. Anton Kušar Rojen je bil 2. julija 187? v Sevnici ob Savi. V tovarni je bil mojster. Ril je odločen protifa-šiis-t in aktivni -pripadnik OF. Nemci iso ga zaprli že leta 1941. Bil je -zaprt v Celju, Mariboru, Ptuju in taborišču na Teharjah. Westen mlajši je poskrbel za to, da ga je gestapo z družino vred izselil v Novo Gradiško. Tudi tu se je -takoj pridružil narodno osvobodilnemu gibanju. Star je bil 67 let, k-o -so ga ustaši -dne 12. oktobra 1944 zaklali skupno z njegovo žen-o in hčerko. Silvester Brečko Rojen je bil 31. decembra 1912 na Teharjah in je delal v tovarni od leta 1941. Kot zaveden delavec i-n Slovenec je isodel-oval v OF in kmalu odlš-el v partizane. Boril ise je širom Dolenjske in tam padel v boju z belogardisti dne 10. novembra 1944. Viktor Štefe Rojen je bil 19. marca 1921 v Strmcu pri Vojniku. V tov-arui je delali kot delavec. Po prihodu okupatorja -se je -priključil osvobodilnemu gibanju iin je širil zlasti -propagandni tisk. V NOB je padel 16. novembra 1944 v Paški vasi. Bogdan Štefe Bil je -sin delavca, rojen 3. julija 1927 v Celju. Stanoval je na Bukovžl-alku in delal v tovarni kot delavec. Skupn-o z bratom Viktorjem je sodeloval v OF. Leta 1944 je bil izdan. Gestapovci so ga prijeli in pretepli, zaradi njegove mlado-sti -pa -so ga izpustili. Prežet -s -sovraštvom -d-o fašistov se je 15. sempembra 1944 z več tovariši pridružil XIII. brigadi NOV v Dramljah. Kmalu je z brigado odišel v Zgornjo Savinj- sko dolino in je pade'1 v iboju 28. novembr-a 1944. Pokopan je v Mozirju. Edvard Višnar Rojen je bil 2. januarja 1912 v Celju ko-t sin delavca. Stanoval je v Novi vasi in delal v tovarni kot delav-ec. V NOV je odišel 11. septembra 1944 in je padel v boju is iso v razmikom na Kočevskem Rogu 1. 'decembra 1944. . Štefan Hojnik Rojen je bil 14. oktobra 1908 v Zadobrovi -pri Škofji vas-i -ko-t sin delavca. Ker je bila družina mnogoštevilna so se is težavo preživljali. Ko je bil istar komaj štirinajst let se- je zaposlil v opekarni na Ljubečni, da se je lahko -sam vzdrževal. Od leta 1924 do 1935 je delal v tovarni, ¡nato pa je odšel -služit kadrovski rok. Dne 24. avgusta 1944 je postal borec XIII. brigade in se je udeležil bojev z Nemci pri Sv. Štefanu pri Slivnici, kjer ga je posekali sovražni rafal. Zapustil je ženo in -tri nedorasle otroke. Frančiška Rupnik Rojena je bila 1. oktobra 1910 v Špitailu ipri Zagorju ob Savi in je -stanov-a-la ipri starših v Košni- oi. V začetku okupacije je zapustila delo v tovarni in ostala do- ma. Dne 11. -septembra 1941 jo je okupator skupno -s starši iz-selil v Divoiš -pri Sremski Mitroviči, -kjer je s-odelavala z osvobodilnim gibanjem. V aprilu 1944 so jo Nemci ustrelili kot talko nekje na polju pri Div-oišu in jo tam tudi pokopali, tako -da njen grob ni znam. V začetku leta 1945, iko se je Rdeča armada hitro -bližala Berlinu, zapadni zavezniki pa so vedno gloibje prodirali v Rajh, Jugoslovanska armada pa je v silnem ip-oletu lomila sovražni odpor ter hitela na zahod proti Trstu in Celovcu, so p-odivjami fašistični zločinci v svoji onemoglosti besneli in se znašali nad slovenskim ljudstvom. Tako so Nemci dne 12. februarja 1945 zaradi maščevanja za u-biiega celjskega krajslajterja Dorfmeistra obesili v Stranicah ipri Frankolovem 100 naših ljudi, večidel ujetih borcev. V tovarni se j-e v tem času Ustanovil -mladinski aktiv, ki so ga sestavljale Danica Rabuza, Beti Krumpak in Terezija Tržain. V začetku maja leta 1945 je celjska Narodna zaščita -z železniške pro-ge Celje—Štore pripeljala v tovarno 30 vagonov raznih živil in industrijskega materiala. (Nadaljevanje prihodnjič) Planinci vabijo Planinci vabijo vse -svoje člane in ljubi-telie planin -na redni letni občni zbor Planinske skupine Emajl, dne 20. februarja 1964 ob 16.30. Občni zbor bo v sejni dvorani skupščine v upravnem poslopju tovarne. KDO JE KRIV? Delavski svet ekonomske eno-te 2 je n-a zadnji seji -obravnaval vzroke slabe kvalitete posode. Ugotovili so namreč, da je precej posode, ki je kvalitetno slaba, zaradi nepravilnega ravnanja s posameznimi Ik-omadi pri snemanju is kanti peči. Ker spadajo snemalke s konit-i peči v ekonomsko enoto 8, zahteva delavski svet ekonomske enote 2 naj odstotek sl-albo kvalitetne posode, ki nastaja zaradi ¡slabega ravnanja s posameznimi komadi pri snemanju s konti peči ¡bremeni ekonomsko enoto 8. Glede tega so sklenili, .da bodo n-a prihodnje zasedanje delavskega sveta povabili predstavnika kontrole in se o kontroli bolje pogovorili. Če je krivda res ugotovljena, je njihova zahteva upravičena, snemalllke posode pri konti pečeh pa bi morale bolj paziti pri del-u, da bi -ta problem sploh ne obstajal. -ej GREMO NA IZLET Najbolje j-e, če ¡se odpravimo v dom na Paškem Kozjaku. Dom stoji n-a mestu od koder se nam odpira lep razgled ¡po Savinjski in Mislinjski dolini. Leta 1954 je bil zelo lepo obnovljen in razpolaga z 10 posteljami in 40 skupnimi ležišči. V neposredni bližini doma so krasna smučišča in -Lahko pridejo na svoj račun tudi -smučarji. Dom je oskrbovan in odprt celo leto. Najlažji pristop je od železniške postaje Paka na progi Celje—Dravograd. Od rte železniške postaje do doma je eno uro in pol hoda. NAŠA DRUŽINA (Nadaljevanje z 2. strani šnji položaj družbeno ¡pogojen, da je danes nemoralen i-n neopravičen. Y tem močnem etičnem -boju raste tu-di pomen -očetovstva in očetovske ljubezni, saj temelji na enakopravni zvezi z ženo. Mož postane z ustanovitvijo družine prav tako zavesten vzgojitelj otrok -kot žena, saj so ji do nedavnega ed-ini zaradi biološke funkcije ipri-dejali Vlogo vzgojiteljice. Ženi ostajajo večje vzgojne dolžnosti le v rani otroški doibi in i-ma (takrat zato največje možnosti za neposredno prvo vzgojo. ZAKLJUČEK DRUŽINSKE TRAGEDIJE Pred časom je petčlanski senat Okrožnega sodišča v Celju spoznal Franca Feldina za krivega in ga obsodil -na osem let -strogega zapora -zaradi Uboja lastne žene Vere Feldin. Oba, on in ona, s-ta bila že precej let zaposlena v naši tovarni in kot pravijo nista bila sla-ba delavca. Franc Feldin je na ¡glavni obravnavi priznal v celoti svoje dejanje, ne -da bi ga olepševal ali pa kaj prikrival. Iz priznanja ter iz izpovedb ¡prič je šlo predvsem za tragičen iko-nec zakonskih nesporazumov. Feldinova sta živela skupa j kot -mož in žena od leta 1949 in več kot deset let je bilo v zakonu vse v redu. Rodilo se jima je več otrok od katerih sta ostala dva živa. Franc Feldin je še mlad. Star je šele 36 let. Nekateri pravijo, da je zadnje čase preveč pil, žena pa da zadnje dve leti ni bila zvesta svojemu možu, kar je privedlo do ostrejših zakonskih kon f l:i.k tov. Dne 9. novembra 1963 je dosegla napetost, ki se je vedno bolj stopnjevala v ¡možu, svoj vrhunec. Ta dan je čakal svojo ženo ip-red tovarno, ko je odhajala ¡z dela ker ,ga je mučila ljubosumnost. Pred tem pa je že precej pil v bližnji restavraciji. Na cesti je prišlo med njima do spora. Ona se je nato odpeljala domov, on -pa je -odšel nazaj v restavracijo. Franc Feldin se je po tem dogodku vračali domov -malo pred polnočjo. Čeprav -se je že 4 dni prej odselil s svojimi otroki k teti, se je -spotoma vseeno oglasil n-a svojem ¡stanovanju pri Ženu Hotel se je z ženo še enkrat pogovoriti. Potrkal je na vrata in ko je zaslišal ženine ko-rak-e ga je zaradi užaljenosti in ljubosumnosti »nekaj prijelo«, da je potegnil žepni nož i-n ženo talko j, ko je odprla vrata zabodel r prša in jo izadel naravnost v srce. Žena je kriknila, on pa se je zgrozil in začel klicati ljudi n-a pomoč. Poklical je tudi rešilni avto, toda za ženo ni -bilo več pomoči. V bolnici je kmalu -umrla. ej MALA KRIŽANKA □ 2. 3 5 0 <0 7 & 0 9 to . 11 0 12 (3 0 0 15 0 Ib IT 18 IZ 19 □ 20 21 22 23 S £5 £6 at VODORAVNO: 1. geometrijsko telo; 6. vrsta posode, (novejši izdelek naše Tovarne), 7. kratica za ljudska tehniko; 9. dvojina od glagola »sem; 10. krajše časovno obdobje; 12. vzklik ¡bolečine, 13. pristanišče ob Kaspijskem morj-u; 14. ime ameriške filmske igralke Gard-ner; 15. sedemnajsta črka abecede; 16. kemični znak za Radij; 17. nadav, predplačilo; 19. del gledališča; 20. znamka nekaterih toaletnih ¡potrebščin; 21. znamka italijanskih avtomobilov, 22. severni jelen, 23. ekipa, moštvo; 25. kvartaški izraz; 26. ratar. NAVPIČNO:l. reka v Srbiji; 2. predlog; 3. lito železo; 4. vulkanski pepel tudi ulica in kmetijsko gospodarstvo v Celju; 5. pokrajina v severni Španiji med Baskijskim morjem in gornjim Ebrom z glavnim mestom Vitoria, 8. najbolj razširjena rastlina; 11. luka v Izraelu; 15. tunel; 17. del imena glavnega mesta Etiopije; 18. pripadnik arabskega naroda; 19. pijača starih Slovanov, 20. arabski knez; 21. tuje moško ime; 24. avtomobilska oznaka Maroka. -SV-