Japonci govora o združenju AzIJatov. Tokijski Ulli groas tudi s rusko-japonsko alijaneo. Rt. Paul, Minn. — Dve ekonomski sili so borita za politično premoč v meatni kampanji, ki ae zdaj vrli v tem mestu. Meščanska zveza in šentpavelska trgovska zbornica podpirata, sedenjega župana, štiri člane meetnega sveta in kontrolorja za zopetno Izvolitev. Ti možje so se vsi združili z gospodo 'odprte delavnice' proti organiziranemu delavstvu, in njibni gospodarji trosijo sedaj denar kar nadebelo, da bi jih obdržali na sedanjih mestih. KmeČko-delavska federacija In šentpavelska strokovna in delavska skupščina pa delata kampanjo in propagando za Oeo. L. Sie gela, ki je bil svojčas član državne legislature in ki je ud želesni-čarske bratovščine, za župana, Wm. P. Scotta za kontrolorje, a Jamesa Clancyja, Hermana Wcn-zela, C. J. McGlogene in Edwar-da Corcorana pa za člsge občinskega sveta, s Delavski kandidatje za župana, kontrolorja in dva občinska svetnika so bili zmagoviti na primarnih volitvah, in vae kaže, da bodo dobili zmago tudi na generalnih volitvah dno 6. maje. Zmega na teh volitvah bo pomenile, da eta dve največji mesti v Minneeoti, in sicer Minneepolis .in St. Paul, pod kontrolo kmečko-delavskih sil. Minneapolia je prešel v delavako roke na zadnjih generalnih volitvah. Ta zmaga bo tudi zagotovila popolno zmago za delavce in kmete na državnih volitvah prihodnjo jesen. Novi mestni uradniki nastopijo svojo službo dne 1. junija. Delav-eka zmaga bo pomenila, da bo veliko nerodno kmtčko-delavsko konvencijo, ki se vrši v tega mesta ¿ne 17. iuuijs* uradno posdravil |utMIL ki U vMt tvriitki t"»^» delavskega gibanja. Dajal je, da so liberale! ponižani i oi laboritov, katero drže v vladi. Tokijo, 23. apr. — Japonski na cionaliati so čes noč poetali "gorki prijatelji'1 sovjetske Rusije, katero se včeraj napadali in saameh ljivo odklanjali vaako misel o pri znsuju moskovske vlade. Tokijski Časopisi zdaj poročajo, da ao vaak Čas odpro važna pogajeuja med japonskim poslanikom in ruskim sovjetskim aastopnikom lvaraha-nom v Pekingu. Liatl pišejo, da je treba resno misliti ua obnovitev normalnih oduošajvv s Ruaijo, da je bilo doslej 'voliko pretlranoetl' o Rusih, da ni treba miallti več na padec sovjetov, ker so se Čvrsto utrdili itd. Vse to jc prišlo čes noč —»odkar je ameriški kongres izključil Japonce is naseljevanja v Združeno države. Tokijski "Ito«UM tudi pile, ds je iaključltveua akcija ameriškega kongress pripravila pot neisogib-ni združitvi ssljatskih plemen. Unija teh plemen sicer na pride teko hitro, je ps absolutno potrebna in za poaledice to unije bo odgovoren ameriški senst. "NUUNM" prsvl, ds japonako-ameriška altuaeijs kaže potrebo močne lig« ua rodov. Prptoatni shodi na Japonskem se nsdaljujejo, todš protestnlkl ao zadrže mirno. Na velikem nacionalističnem shodu v tokijski mestni trgovski dvorani, hi sc je vršil včersj lu katerega so priredili publicisti, so govorniki poslvsli množico, noj bo mirna in ni treba deletl nikakršnih neumnosti, si kstere ee bi lahko kosali. Kabinet jc včersj sopet rasprav-ljal o s morilk i akeiji, tods zaključil nI ni,'vl< rinitivncgo. Urtdna Japonska očividno Čaka, ksj stori prodiednik Coolidge. Ooolidge se je izrazil, razorožitvena konfe-ila več mednarodnih ianj nerešenih. To je sdaj nujno vprašanja v Pa risu. Franooekl imperialist! si bolijo glavo, kako bi oo isognili plaóanju dolgov Ameriki. LWÍ80V0 POROČILO »MA u XA PODLAGO RRÄITVI «IPASACIJSKKOA PROBLEMA. nemOua maj plaoa vojlia dolo o vb.'* *w York, N. V. -r- Predeed-jk; Coolidgc jc V svojem govo-s, ki ga je imel na letnem ban-S» tkkevne družbe Aaaocisted r hotelu Waldorf-Astoria, tyjabil delati na to, da pride( do »ve sel narod ne konference za tfiljno omejitev v oboroževa- [Tikina prizadevanja se morajo sjnti na končno uravnanje nem reparacij, je rekel Coolidge. k bo to doseženo, bo Ameriko v Ukinem položaju, da bo lahko I-gala vodilno vlogo v prizadevala n udejstvitev mednarodne po/erence. Kikor je izrazil predsednik bi sc nameravana konfe- m lahko naslanjala na teorijo jnkingtonske razoroŽitvene kon-gceee, ki ae je vršila pred ne-llikimi leti ter pustila vprašanje [podmornicah, zračnem brodov-K ia vojaštvu na kopnem nereše-t. Zelo dobro bi bilo, če bi se intravina konferenca nekoliko Mudile ob kodifikaciji medna-■dae postave ter poizkušala do-M mednarodna pravjla za bo-|»iaje in ugotoviti pravice nev-ilnih narodov. Poudarjajo, da mora Evropa (pj «praviti -"j- Tfiiiviwili i fc * red. je dejal Coolidge, da imatriti poročilo reparScljaklh pdencev r.a podlago praktični itvi reparacijskega problema, jakrll ps je Še tele: -4 "Kakor upsm, sc zdi vsem pri-jfeitf evropskim vladam pripojiva metoda, po kateri se mo-lo na podlagi medsebojnih po-Kko? in koncesij pobotati ter *« irsvnanje kočljivih in muč-J reperacijakih problemov, jn P» izid bo prinesel vzpostavi-vKemčije in kar največja po-»k drugim deželam. P* « »e je Amerika odločila Pjm politično neodvisnost, "bo *»r njena ekonomska neodvis-F ejačens in š« tolj utrjena, I" evropska ekonbmska stal-¡•^postavljena. Amerika jc že P»*kaj selo važnih korakov 10 vzpoatavitev s tem, da tri ameriške izvedence "Operacijsko komiaijo, je še pri-NprHv.lnik Coolidge. Poročil je, naj zaaebni amo-sodeluje v posojilu, * i« nasvetovalo za Nemčijo P* "parseijsko poročilo. Tak-► «delov«nje w koristilo ame-» k«fx'ji in trgovini in odpr- ime,,'ške poljedelske Je nejKMtrcd- F» oe«'bam, med katerimi so pwwkl in I ss t niti skoro vseh phjncjših Jioeeti omenjeno priredita, kar najbolj v velikem številu. Priliko boste imeli slišeti socialistični nauk, katerega le val zelo potrebujemo. Ds bo tudi v vseh osirih postrežba zadovoljiva, vam zagotavlja zato izvoljeni odbor. Vstopnina prosta. Torej na svidenje 26. aprila! — Anton " remo, odločati, ki se spreminja dnevno v različnih oblikah. Kakor vreme spomlsdi! Naše delničarke so prišla povsem z novim programom na dan. V soboto dne 2S. aprila bodo namreč delile lepe velikonočna piruhe na zabavnem večera Slovenskega do-Collftnwoodu. Issa kulis se delelenee dobil eno ali dve barvani jajci. Torej kogar mikajo ako*-mine, naj se oglael istega dne v Slovenskem domn na Holmoe A ve. Po strani smo. tndi isvedeli, da dekleta in žene kuhajo nekaj posebnega za piknik Slovenako narodne čitalnice, ki ae bo vršil dne 25. maja 1924. Če ml bodo bogovi mili, bom Imel pravico, kaj več izvedeti. Tedaj bom tndi poročal. - A. P. Oleveland, Ohio. — Zima jo minula in bliža se nam gorke po. let je, kise ga vsak veseli in se tudi nanj la pripravljamo. Ni dolgo, ko je pevaki abor "Zarja" priredil veeelieo, in aedaj ae nam sH prilika pesetltl le eno, to bo 26. aprila v soboto kvečer v Slovenskem narodnemn domn. Navadno je imel pevaki zbor "Zarja" svoj spomladanski koncert, sli letos ga ne more imeti, ker je bil preveč saposlsn pri rasnih prireditvah in pri otvoritvi narodnega doma. Zato Je priredil aamo veselieo, kl je bUa povoljno obiskana. Sedaj na m pripravlja pevski sbor, ds bo priredil prvovrsten jesenski koncert, ss katerega bodo potrebna gmotna sredstva. Zato se je tndi namenil prirediti zabavni večer v Slovenskem narodnem doinn, na katerega sto povabljeni vsi, ki ljubite petje. Ako podpirate petje, ga boste tudi imeli, ksjtl "Zarja" ae dosti Sheboygan, Wis. — Obratov*; nje tukajšnjih industrij je le precej čaaa bolj alabo. V velikih lasnih tovarnah, katerih menda ni v nobenem ameriškem mestu toliko, kakor v Sheboyganu, je sadnje čaae zelo težko dobiti delo. Celo odalavljajo jih tu pa tam. Kaj je tema vsrok, ps najbolj vedo dral. be same. Nahajamo se v čssih predsedniških volitev, torej v najbolj ne-stslnl dobi. Vsekakor je pričakovati isprememb, ki bodo nsjholj občutne med delavskim rszredom. Ksj takega je običajno med vor litvami. Kaj nam bodo prinesle in kako bodo izpadle prihodnje predsedniške volitve, je še nam delav* eem nerešeno vprašanje. Oovori in pile se veliko o tretji delsvskl ■trankl in o njenem predsednii» kem kandidatu, katerega namerava ssmostojno stopiti v volilni boj pri prihodnjih predsedniških volltvsh proti starim strankini Za ustanovitev tretje stranke ats dve nasprotujoči si skupini na delu. Prva je kmečko delavska «tronka, za katero eo nsjholj gla-snl tisti, ki se štejejo komuniste: iMs namerava obdržavuti* konvencijo 17. junija v Ht» 1'anlo. Drugs je atrauka za progresivno politično akcijo, katera bo pe ob» ilrJlavala svojo norainacljeko konvencijo 4. jnlija vClevelandn, O. Zadnja je sklieans po aociaHstič-ni stranki. Z njo delujejo linijske in farmareke organlsaeije, ki bo-do skupaj repreaentirale nad 2,» 500,000 članov. Za predsedniške-ga kandidata obeh omenjenih at rank pride predvaem t poštev —------- ™ — -r—• * «.«-i pristopi u »e ne k enemu pa * ara- q«». — —* U Kollette, progresivni senator venskem narodnem doma ob 7:80 gemu. Društva so danes posebno Hele White — bo sestop»» . i. wi"—I" *»-•--»«— ** sveČer._J. K. I".»—»__________ . na konvewi veda tudi etsne. Lahko vidite dra ga pevske draltva, kako se izgubljajo, ker nimajo sredstev. mladi, in predstavlja nekaj «gl»! dost nega ter kanovo prerojenega. Ta dan vse savedne delavstvo ko- prejmejo nobene podpore k». l majm> skušnje s sngleikiai^: likor mogoče slovesno proaUvi. • Bu drué.vo fceil SîiT" Žeto je sklenil tudi tuksjšnji ker vsakdo lúL*^' ^ socislistični klub šl d. n. i.» ; ™aQUk*** '"m ta dan tični klab št. 225, da na kej prida stroai „h " ^ priredi akupno s klubom aU^ delavske strenke (W. P.) vaseh- toéno^raîu. Jd^ ' eo, de kolikor rno^e cMejao m>m uï proslavimo naš dan. Na programu radi dobili podporo no'dn, * je, da veaelica prične ob dveh po- ni W poldne in se vrši v Slovenskem pravila! stj Zlli^ delavskem domu. Ako nam bodo vsako drnštve, ali dosti jlh bogovi naklonjeni tega dne in ae pravil sploh ne razumejo 'J zbere primerno število častilcev Slovenci, skušnje ns,,,, J tega praznika, sledi kretko kora- za nas najboljša naša u„n, * kanje po naselbini, na čelu nam štve, «torej ae «tekajme U, tukajanjs slovenska godba. svojim orgsnimeijam, ne k tmJ Kar se tiče govornikov, je čas kjer ni podpore sa nas.'kak?« določen med šesto in osmo uro. bilo treba ln kekoršno dobi pri .7 Zal.dSii« morem še gotovega na- ši organizeeljl. Mesečne vesti, kater» govorniki bodo na- ke moramo res plačevati . „♦ atopili. Po osmih svečer prične amo tudi podpirani v potrebi v. ples s prosto zabavo^ Igral bo do- kor se spodobi. ' mač orkester Veliko je bUo že pusn ja 0 ^ Zatorej vabimo na našo slav- utvi Slovenske narmlne noet vse tuksjšnje rojake kekor nç >lnote s Slovenako avobmS tudi one is bližnjih neselbin in o- miseluo zvezo. Delujte na toT koliee, da se kolikor mogoče v ve- pridemo enkrat do zdruieaî likem številu udeleže in pokažejo Združenje ima le okrepiti našo or svojo delavsko zavednost. Na avi- «anizecijo. da nam bo toliko : sedenje dne 1. maia v slovenski de»- nudile potrebno pomoč rani na A*elli, Pa. — Louis Zgo- Posdrsvljem člene 8 i» j ■ ™ «Hstelje Proevete. Proaveta naj h prihajala v našo okolico v tolik, Latnda, Utah. — Slišal sem več št«vi1»»- - Joseph Žeks. protestirsnja radi tistega pogre- nik-ba od sadnje katastrofe v Castle Gatu, Utah, zakaj nisiao pokopali vaeh akupaj. Ker ni biU večina članstva zato, smo pokopali samo dva člana S. S. P. Z. hkratu. ker ^^^^^^^ vemo, da sU biU oba zavedna M Î i?1* o6*f *W> ~ delavca, namreč Kompoš in Pe- ^ trik. Meni niso bili takVnič zna- ή t" Z^J^ ^T* ni, ker sem v državi Utah komsj ZJT^ v^f »od^oru dobrih osem mesecev. Ker sem PT*V° PetW-JtnoVhkl osem mesecev. ja.ar sem j.i f___.»_./ .-i sporočil v javnost potom č.sopi- ^^¿jj!^ ^ h r v sip stalno domov pijan m je v t» MM* roj.kov. Sicer p. j, bi. tTi^Jl^/VJT' "2 1. Uko veilno mojeg» poroMl. f^Tt^T prtnitrojetio. V Oluu HroUd. jc i j^ n u Z ŽV.T m bU. poroi.no, d. ji bilo .bitih .IfT"? 175 Ijndl in d. j. 800 vdor, k., ^ i no VuVpI i., icpr». .mo t dri.vi mnog.- je pliltopll k o{etu iB , Botlko i.n.tv.. V«m j. tud. rMno i. dtril 0J. t,ko ,,,„„ mojih dopuov, d. j. ul. drukv. j( obliill ^ j« t »r «Zi Icl^nrvii 11, c* """" Ptt" J»»"1"«' nite ...t.v. UU prvi« pri pogre- T|lke krivd k„ je T b., n. p. UJcofieid.. odkoder m oiTlrno,tl Tfel UBa lvojo miti tudi imeli tut.vo n. dotiinem T |,rtn pogreb«. To j, bilo poroi.no v „. 4i;. „Amliu .in» 11 V«1- 8Utnik» je Mbir.l po 1» '^i.ii,,0»* ■•"T* . 9 ,, • vrtom ob Krki bršljin za velike dopis ni odgovarjal reeniei sera- - "v ^ , / ;, . nočno butaro. Pri tem je pade SffiSil^tS?4 JliT 2ai m globoke in obležal ne« XXII Z čll ro^i vLi M i« hote; i roči o priliki da bodo rojaki vsaj je videl psdsjočefsi vedeli podrobnosti o pokojnih Irt- • :' , T. .'' «"•t. \ri mn Mm v^i./i »osta neki paunt, ki }t obvetti vab ki ao postali žrtve prav vsled . ^ h ~~ krvavega in obtolčeie.a v bolai Buner4ie- - r co usmiljenih brstov. Zdaj lanj kmečki fantje vedno preko vrte Fnraglove, W. Ta. — Zopet je ^ »kalovje po bršljin. Ne pon» naše društva "Slovenski roima- gaj0 nobene grožnje. 6 ponem rin", št. 388 izgubilo šlana, braU ¿^tocem sta bila še dva manj* F. Bartole, ki ^e umrl dne 29. fe- pobčka, ki sta pa od »triku pe brnarja v bolnišnici v Firemontn. bcRiiila. » i 4 Rojen je bil 15. aprila 1888 v Pe- Dvi n^jj. _ učenki »mihel telinjsh pri 8v. Petra na Kraau. gke ^ Neiici Kttgtfij ¡„ Olgi Umrl je sa operaeijo in sapalča 0iterman( gtl tako nesrečno padli drulino s petimi nedoraslimi o- §| ^ prrt ,iomiU demo rob trocl. , t sapestju, druga pa ei je *loai} Komaj smo pokojnika spreme- y c#rkvi ^ dfine roke. Kuetel nili k zadnjemu počitku, je bila . blu pr€peijana v ženeko * druga ncerela. Dne 3. marca smo sgodaj zjutraj našli razmessrjeno -V^ T k^uiolomu. - V De truplo Franka Valenčiča na pro- kamnolomu jf odletel gl Morgantotvn ~ Willlng drul- ^^„ij^t v.lcd prebit, be. Bodnijaka preiskava je dogna la, da je bil pokojnik umorjen in pololen na tir, da bi se sled sa , v----- —~ — -.storilcem izbriaala. Pokojni je bil prizadeva za svoj obstoj. To so- gtftr 54 let, doma iz Juniič na Kra- su. K društvu ni spadal nobene ma. Tu zapušča aine. , V tem se vidi, kako telavno je, la nekaj novega. Letoa je pre- če se človek nič'ne zanima, da bi' stopno leto, v katerem, pravijo, da Imajo ienake svojo bssedo. To bo gotovo veljslo tudi na sabav-ni ve*er "Zarje". Prirejen bo ples. da al bodo dekleta Ubirala fante. Vsaka bo dobila svoj trak In tako tndi fantje, na katerem pristopil k društvu ln ae zavaroval. V našem okraju je lepa prilika za vsakega, da priatopi k draltva. Ako ne v eno, lahko pristopi v drago drultvo, namreč Slovenskemu rožmsrinu S. N. P. J. ali pe k drultvu 8. S. P. Z. Red- bo številke. Par. ki dobi enekiLik. številki, bo pleael akupaj. la vse K draltva Slovenski rožmarin drago bo dobro preekrbljeno. ip«da 170 članov, pa tod je le ve- Zadnji čas je« da aa le malo Uko Itevilo Slovencev, ki niso Čla- ^ „ , „r razveselimo, predno gremo iskat „i nikoder. Rojaki bi morali spo- Chicsgo. - (Feder i rr svelega araka pa parkih. Torej «! veliko vrednost društev in Delegacij« treh - »»J*-^* na avidenje dne 26. apriU v Slo- pristopiti še ne k enemu pa k dra- qt"t, Vietor L. Berg«r ia » ^ ¡potrebna sa delavce prav radi tc |ga, ker nihče ne ve, kdaj ga sa< --gs. aer nince ne ve, aaaj g§ ta- nomerewe »» . . . - - AveUa, Pn. — Pomlad je seča-j dene kaj hudega. Zato je neami- tično akeijo dne 1 julije ba ho «amo eae trotje stranke ln|la prihajati v dešelo. Mali grttijeelno odlašati In potrebno, da landu. --. . ^ ■ »g»»« in M prinajen v aeaeio. mau grtei;seino odissett in potrebno, da lantiu. a ^ m upati je, da be do tega prlMo. AH in doline eo le sačeli dobiveti avo- vaak pristopi ob prvi priUkL "Ce konvencija vprašanje pa je. katera je tndi jo preaaičao aeleno odejo. V sta Kdor noče b vae reeniee. ampek r«. je tndi, da stranka, ki , ao ravno člani pri tlati orgaaiaaei. edprevHer kapitaUzau>» y ji slabe podpirani, kader skalijo. vlt«v «oeialiatičiM^drninr. * i šeate ae pe sgndl. de «ploh ne javil ***** V De* vprašanje pa je. ketero je tadi najbolj pereče, ali bo U Follette podpiral platformo, katero bo Izdelala prava tretje stranka. al| ne ? Ali se ga bo v nasprotnem slučaji tndi podpiralo aH ne? Plat-forme, ketero je la^lsl «am in je dal v javnoet pred nederalm la. "»m, je preeej drugačna ksker ja j« i «1 «IsIs konference se progresivne politično akelja v Ht. Leni« eu 12. februarje t 1. m kekor bi biti prave tretje etranke de ae bllle sveti Jurij, ki je bil pri kmečkem ljudstvu Is najbolj čislan, ker aevedneli so mislili, de je aaelnga svetnike, de je narava sopet oživela in ae ogrinja a zelenim plaščem Zavedni delavel, najsi be tn alt v stari domevini, pa ne daje počenega grele aa ave-tega Jurije Oni se.savodaje se-česa drugega, namreč, da ae Mila prvi ssaj, ki js nekak simbol spo- pri ras«ire»jcT»«rf» -----. r . .j eksplozije delavcu Jerneju Pot* niku kamenje v rUvo. Mot.» težke poškodbe na obrero in P« t resene molgsne. PrepeljsU es I v msriborsko bolnišnico. ■ Smrtna nsareča. - Pri H^' niku Alojziju Lcderhsm v U*" meru jc podsuU 42-letnejs deta» ca Franceta Strmšks ptaet Ije. Kopal jc v r * kot proti Kaliforniji radi prega Toliko izkustva In veliko bietro-1 ploto. Ta prodstaVa bi realitira»! njenja njenih članov, katerih so umuostl je bilo potreba, da, «no I* tudi uaiiranje o eoni vulkan» t. april« — Podpret MitU IIV. I««Me ISS» r dršavi IMmU. »ea7.ae so. laWnoalk av«., chicaOO. ILLINOIS. Izvriavalni odbor: UPPRAVNI OOSEKi poln« ječe v tej driavi. Bojkot je! prišli konečno do pravilnega poj-laki h «U in potreenlh ognji» ki bi! ^ radij mo vanje o razmerju naše zemlje j pojeanila zemeljske izvore toplote,; Um Na^ak. »t ifecalJl Jaka v«Vri«k. arad vae efektiven ne toliko __ __L._— _____________________ I»*®' ' i razglasa 1. W. W. kolikor radijdo drigih nebeanih teles. dela'vja« da bi ^i morali prcdpoetavljati| "PresHeij cla*0a w .H.iiv j živinske kuge, ki ae je razširili ¡letih 1473 do 1543 se je zrušilo neznansko vleoke temperature in jI „bitih v zelezniš» J^iisiji v ][t0 Kaliforniji. Kuga — bo-' mnenje, da je noša zemlja aredl-1 plaetieiteto jedro v notranjo- ■v» lesen na gobcu in parki jih — jelščc v»cge veemirje, okrog katere- sti H Dve ešrapvecai ,x tHko raaširjene, «i« vse s»o-1guh. vrta v*a drug« telesa, solnca j Kskr ^ rsnacrc v pgtffifretl Ej«u treila blizu BellingoneUednjc drševe zaprle avoje meje in zvezde. Is tegs ponosfega sta» semlje. to vprašanje ostane torej CTijntiuj Dvanajst trupel so ne «smo kelifornski feviat, tem- lišča se jc morala semlje vedno Ifto nerešeno, jnili ii|Kul razvalin, toda šte.|voč tudi aadju In selenjavi, kate.j bolj umikati, dokler ni končno po-lrtev je večje« «šfetk* •rtšalk porotni ODSEKt U*d«rw««A er«0«*c»ik, 40? W. Hay S«., ^ w a«, trs, n.»w.rio«, dat.. ftU a. vua*. a- «v», ki», mu*. T «rt «I J, Som II. H*»4ar»~*uu. P«.. M> Gaašak, 014 W. H«» Si* lpeWK¡firk BOLNIŠKI OOSEKi OSREDNJI OKROŽJE. »U. Narak. »««ŠMŠalk. asST-SS ta. Usredeie A«« jka vstaja končana. _ vlada poroda, da so sad "jI perilake čete vstašev oddale orošje. fubington, D. 0. —i Mehiško J kiitvo naznanja, da je revol-Pt Mehiki, ki je, izbruhnila v m decembru, popolnoma li-idirana. Zadnje guerilake &ete v južnovzhodnih državah re ae lahko drše bacili bolesni. A- stsls le neznatna, temna pikloa v M . t risona je eelo ustsvila avtomobi- vaemirju, ki šivi ls od milosti in P§l0Z|j ndirjiV UBADNO na Kekor postaj darežljivosti našega solnee, laven y U1 i ... dsnes izgleds, je KaUfornlja blo- nsšegs sobnega aistems, pa lahke V IMf. VirglllJI. kadlrana od vseh strani. reftemo, da aploh ne obefbji. _ Površina naše zemlje je Uansal Oharleaton. W. Va. (Poroia KRVAVA STAVKA V MBHIKl snana., 80 sicer na semlji kc ve- Tem Tlpett, štsbni poroševalee ^ ---, lik« površine, o katerih nam nI u p^.) _ BepadnovlHIin Sladkorni baron jo mobiliziral prt nič, ali vsaj - ne veliko gnanega, «ki premogovni operatorji se po vntno armado. toda tudi nova reaiskovanja v «tušujejo prilike, da rasbijejo še Mežico Oitjr. — (Fed. Press.)— tem ©siru nam skoraj gotovo nc ©g^u rudarske orgenlsseije. VZHODNO OKEOEJg. ZAPADNO OKROtJEi íwíis^BÍI^ itH A»lr«Mi. a«« asa. JA« Crololj, t cas I P«oe*r Ave.; Antee sala«. S*« 104, Om««, Kam Mm Mar«. B«>» utt B.t.1, Mm« . Mm, Ren. P». Oborožen konflikt je v teku medjprineso nepričakovanih dejstev I ki j« ostala v tej dršavi. Splošno delavci in privatno armado Ame ¡Za obvladanj« celotna površine nazadovanje v tej industriji In ricen Sugar Co. v Los Moehisu, psšs semeljske oble ni dance prek. Slnaloa. Delsvci so zaatavkeli, ko, Mike ts«*l S4SS t. Wi*«lM«iev ti. Nadsorfd odbori Prani EaHe, pMdaadalk, Nil W. SStk It.. ChUaee. lit. frejsk »h. BSIT PreW Ava^ Ctavalead. O., WUIUm SlN«r, S404 It Ctalr K. CUvvtaad, Olrta. tC- \ l • Zdruittvani odbor: , Pradsedolkt Pr.uk AUi. I1S4 Sa. C«atrfard Ava^ CkUac«, II». Jallia Ov«a. SOJO W. SSSk St.( CUii|a Itt. J-. »kak. 0404 Ortva Ct., CUvalaaA Mila. VRHOVNI ZDRAVNIK« Dr. P. J. Kam. SSSS Sl.CUlr A v. ClaraUaš. O. POZOKl ..Ksr«ieaadan«« « «I. adkarnlhi, ki 4«U|a v fianna erada, L VIA PIIMA, ki sa aaaešaie aa pmlm al. aral«edn»s «a aaslevai sodnlllaa s. N. P. J.. SS8V-SS S*. U«ra4«l« Ara^ CM«a«e, IU. «a|- I ■ I I pritisk od strani podjetnikov le ko tično nobeuih ovir. Vsled | povnro^il takorekoj lakoto med VSE EADEVE BOLNIŠKE POOPORg IE NASLOVE, ildale oroije te dni in zvšznali« družba odklonila oeemurm de-|«i sedaj človeški duh vedno bolj »družinam« orgenizlranih rudarjev N- r- J-. tOBT^o S.. U~«4*U A»... Cku.t», IU. ■ ■ a Mavnik. Do zdaj so deleli 12 ur. obrača v veemirje, v neskončne v tej dršavi. Od leta 1921 je uiti riiihiitalr mBT ~ - mm^h^M^ mkM it je vzpostavljena iiiki republiki. po vsej POLET OKOLI SVITA. j« dospel v Penijo, Američani ie čakajo v Alaaki. ligar naslov |e cgee«J. V»l prlalvl aa fl. paralel ada«k m aa) »allljaj« aa aaslevi Joka Uadar. 407 W. May St. SeHasfUM, III. Val depM In Amgl «pial, aaanaaUa, eelasl. aaralalaa la apUA «ee ke» tf aves! e cteatl«* jra««t«. aaj «a Métlja na aaslevi *Tre«eele% SSST-SS Lavndale Av«., Ckl««ea, lil. ^DENARNE PPŠIUATVE IN STVAftl. U «e t|š«je M. larršavsleafla drušbe jc mobilizirali daljave, ki jih metlmo lahko U «j ja prflala pešati la aaMdaie v Ka.I SK^^aSSlZ*Ut " f#' ******1 N f K ^ ^^ privatno armado, ki ¡9. napadla svetlobnimi leti. (Eno avotbbaoUgdai Virglniji s vsakim letom. 8 VSE ZADEVE V ZVEZI Z aLAGAJNilKIMI POtU se pošiljajo aa stavkarje. Delavci so se na to tudi leto jc pot, ki jo napravi ivctlobe LT0jjmj Oborošenimi strašaml so ea«levi Sla«ajnUlva S. N. P. J„ SSST-SS ta. U«a4ale Aaa^ CkU«ca, IU. oborožili «in izvršili protinapad, v enem letu, hitrost evotlobe pa jc podjetniki neprestano naatopell V«a avliaške «leda ««slevanic v s». IsvrUvalaass adbere «e oaj pešOjaJe Privatna armada jc bila tepena in 300.000 km v eni sekundi.) proti orgsnisirsnim rudsrjem z| Frm"k ****** •^••raa»a adkara, šltar naalav h 1 se je sabarikadirala v drušbinem |n vendar nudi notraujoet naše nasiljem. Z 'vsem so ss preskrbeli, poslopju. Na obeh straneh jc vc*¡zemlje še veUko in veliko aani- oborošenimi «iUml In sodlššl. 8od-HHH^H mrtvih. Mehiške zvezne 6cte adaj mivega in neznanega. Velikost, nik MeClintie še ncprestsno izds Umlon, ¿S. apr. »tuart Wae . prihajajo na potno« kompaniji. obUka in oelo teia naša acmlje, ae ja indšunkšne. Itak slaba organi-Uts kisam tekmuje z ameriild- Omenjena aUdkorna tovarna Jc da primeroma s lahkoto dološitl, zaeija le raditega fedalje bolj po iskulei na poletu okolt sveta. J« | eno največjih ameriških podjetij v p» ¿rprav so doatopnc samo naj- g reza v vpropastcnjc. dospel v BsndarAbbas. Mehiki. zgornejše plasti semeljske «korje. v 17. dlstriktu rudarska organi n ir^Z- ^ !Potrwi * UbruW f4®Ucija Heje še kakih 29,000 ilg- k» MacUren je naredil 4172, Bamaiiija Išto savaaniko v ' «toar povedo, da ae v notranjosti Lov; U zr.ee poti, odkar je zapuatil | TnrčijL j WBUrmaralkaj vrši, toda ncpo-| Nci PjJ( • v bofijs, 23. apr. — Rumnnski srednemu rasif kovanju je to o4 EV/or ^ Prtd,tdnlk Bratiano tegnjeno. Nc posnamo globin doi;nijll jc «telajnega ufcfc do najaUbšogs šotora M^aij^ Štirje am«llki|obiWe „ ^^ Carigrad in katerih segajo omenjeni pojavi in okoli Wf000 šlanov v obeh di L b.dni M^lbhii. Tnljskl dnh v Angoro. Is BukarcftU sicer jav-|enako ne posnamo končnih vsro-|,trikllh ^dne Vlrglnljc, Po gapadnl Virglniji jc bolj |mšlv lla In no tako slabih razmer v ru-| darski Industriji kot so sedsj. Vseeno unijski rndsrji kašejo dočim je 29. dlstrlkt (polje i podjetnikom sobe iu prsvijo, da Biver) popolnoma isgnb- morajo amngati. Navdušenje sa |ljan- Uta 1918 do 1922, ko ju bilsjatavko jc vs«t>ovaod: od distrikt- na poletu okoli sveta še| tukaj radi velikih sneie- tiharjev. Doslej so preleteli | 75 ailj poti. ■ tnriKA HUDA NA SVOJA REŠITELJA. >d zaveznike Inje Uit ajegov prijatelj lovila ribe v|vBanatu. Pete rab urgu- v Floridi, sta u Ijajo, da bo poeet privatnega sna- kov, ki so jim ti pojavi lc poale L0jni jt 6Ungtvo „^lo padati po lje„ kot kdsj prej. čaja, istočasno se jc pa isvedelo, dica. številu in splošna stavka leta da bo Bratiano govoril s Kenmlom "Magna", a to beeedo označuje-U922 pa je organuaeiio posebno o zadevi Bcearabije. Odkar jc bila ao notranjost zemlje. Ta beeeda oelcbila, 29. distrikt a 9000 «lani razbita rusko-rumunska koafercn- nam je ravno tako pojm, kakor j« bil isgubljen, 17, diitrikt p« ca na Dunaju, išče Romunija po- n. pr. svetlobni eter. Ako ao vpra- ravnotako veliko število, katerih soper Ruaijo. j šamo, kaka avojatva ima ta ma-1 še danes tisoči stavkajo, šivljo po r pridemo končno do saključ* šotorih ie od sašetka velika stav da je to vprašanje bistveno kg, torej dve leti enako vprašanju o tUku in tem- Naeelblne šotorišč so polne rai peraturi v notranjoeti zemlje. P" trganlh šensk, otrok in velikegs prehodu is veemirje na našo som- nevlta dtttt. Vee doli ob bregn Ijo, moramo najpreje «kozi njeno rek ln fittaburgh, Pa. — Ko sta bivši Zadnje čaae se je Bumnnija nekaj feriki časnikar J, P. Beodj »prU tudi e Jugoslavijo vadi meje Zveza slovenskih orga nizaclj v Ohicagu in okolioi. ITALIJANSKE MJOIMONIKE • j tós^aumasit^háamohlka jala žensko, kako se potaplja.! Poplava la potrea aa Bavaja.1 f> tovarišem svs potegniU len- Honolulu, 28. epr. - Silni de pripovedoval g j^vni nalivi — osem palccv dežja I atmoafero (ozračje) v voln'', jeg "Jo vam je bila velika len-1^dlTv"dvana"jrtih wih Z"Z\ra ttoU «lisbolj yoh, pa zelo majhen. Sen- poVEroilli p^^ r t|| ' ' •va vzela na breg ter jo oii- Temperetu-ee blilamo se-toda ne enake- Od časa do časa ss priohčuje v listih ssnimive aktivnosti Z H. O., ki so v.Interesu vaeli društev. Little Coal ter CabinlDruštva, katera še niao naznanil»« kaišnjem I meljeki površini, ___ okolišu, obenem ec jc acmlje naj. morno. Pri prehodu v notranjoet; j^j umiune manj pctdcectkrat narahlo streela. | zemeljske skorje, pa reata tempe- rotura pribliino za V pri vaekib ''Potem pa j« prišel ogenj v mo. 2cnxka je postala narev* B MISORJŠ ■ Jcla jc ne vse grlo kričs I: "Roparja! Morilca! Tatovat" 30 do 40 m globine. Mj&Mi globine, do katerih aaso doaadaj prodrli, ne preaegajo dveh kilometrov \ tako globina pri Paro-cbovKsu v dlesiji jc i.H km, pn Krvav volilni shod v : v«. ,t ,ai. — Te dni je bil sklican ek>-,—.........------- -- vp jr je privabilo «a lice nte- TtBiki volilni ,hod v Ajdovščino, »chladenbochu v bližini Mcrse» J .1 ko ljudi, m midva sva btla|N§ gborovinje priWo veliko itJ burga pa 1.7* km globoka. Ako vesela, da «va odnesla zdra.|rilo vom<5er [t vkeh okolUkih Ti. hočemo pojasniti vulkaneke poje-^ od amks,. Ljudje ao nsjuL,. Shod otvdril uotlr Jurei. ye, moremo eklepatl, da raate lln"a,,b m 1 Podal je besedo dr. Gaberščku, ki temperatura še nedelje s globino _ Jc razvil v trlčetrturncm govoruM» da prideš^ do t#- SAMOKOB MORILCA. | «i0venski narodni program. Nje- temperatur, pri katerih h tali govemu govpru jc sledilo burno| »sjtoljc taljivo kamenje. • Na» jc torej znano, da raste dr. Fornazarič, ki pa ja' ereek, Brier crcek, Paint ereek ln|iVojcgs pristopa v Z80, ne j to po Kanawka dolini, katerim sr«- nAinai}|jo zvexlnemujajniku, ka diiče je Gkarlesten, ao poetevljenl m0r naj nealove vsa naznanila ^n in raztrgane na-1 pošlljetve, ki so iismenjcne zrni. selbine. To je teritorij starega u- ^poi|rftm „A lastopniko včlanjo nijskege premogarskega polja.L|h društev, da s« udeležujejo me Htsvk« so omamljene in vae »a-|wan||, katere se vršijo vsaki perjene proti podjetnikom, ki ni- dn|gj 5#trtek v mesecu v Nsrod so podpisali pogodba lete 1922.Lj na Usolne Ave, in 18tl Ob istem času pa revi vseeno obra-LMti( Zs^etek ar j ob S. url zvs&cr tuje jo e stevkokszi pod plačilno L dvomni štev, 2, v tretjem nad lestvico kot jc bila v veljavi leta Ltopju. ¡**°; ~ Jame« Petruod, I odobravanje. Za njim bi moral go. ■ J«.v ki je priznal, da je VOriti dr. Fornazarič, ki pa je [«wnjfm februarju umoril avojo morti počakati na govor fašiste P V irordiz pri Rivcrcidu in VenesU. Co jc končal jvoj itali-*.pokril z listjem, je v sredo jtniki ^^ vstal dr. Forna-gannzpcvedi svojegs zloči.|Mrli. Komti ^ ^vprf^ M je oglaaij slovenski fašlat Kr)ine. Naenkrat pa jc aaigralo godba, ki so jo pripeljali s seboj fešisti, koračnico, ker itiso fašisti poznali "političnega prepričanja" Krh-neta. Pomote se jc kmalu popravila in Krhne jc nadaljeval s svojim gorostasnim govorom, med keterim co pričeli slovenski voHI* cl odkajeti. Fešisti pa so napravi 11 kordon. in jih zadršaveli. Tode nič ni pomagalo. Končno je sasvi-rala godba in zaropotali motorji fašiste vskih avtom ob i UM k Ns ec »koni ikozi okno detektivake Pe v tretjem nedstropju jriea* HodnJjskegg poslopja in ¿«1 mrtev na cementnem tlaku t 1-,»m,Ti M je zagnal a gle-f/'" "'»w "aglo, da sc dva ki »ta ga čuvala, niste jg" ganiti, da bi ga bila Morilce jc priletel ne | «ko silo, de si je do-g^jjMI vrt obres in polomil \ rs tu in roksh. ia Ikirui bik k. Ü*0E g POÍIOOM. Cfcita^o, ti H ni. — Ko so izročili 'llh' 'is požara na Blue la-13. ulici, kjer je po-■ t-lopj, ( urraB Hall sed-p''"k kjer j« delo osem Življapjc^ ma j- dajal mrliški ogle ■14 • • tu za umore a pošigo«. J' lognola, da je bil o-■ »"••''sknjrn. Zate > dala ia prijeti Leoaa I nelU la t* lk ki ete imelo po v "»j-mn, de pridete pred E^r.,11 umore. " ' raiatmatn aa nadalja-jajo. sraki 1'slatiaet, S». H vsrski ultrenarioneliati. v tajnrm taroriotM-KOrukv* ^ v^rtj umorili žn ■ H'iffirir»., v rtnnú\ ú temperature do globin« t km in moremo «klepeti, da raste |c nadalje do vulkanskih ognjišč. Kaka je pa temperatura v eredlnl acmlje t Polnmer remija znaš« •910 kilometrov Vulkanaka ognjišča ai mlaUmo ia gotovih vzrokov kvečjemu 60 kilometrov globoko ssto nem ni ničcear znanega e tfcmpcretnri na 99 etotln kek poti do eredišče zemlja 0« bi reela temperature stalno do src-d išče sesal je, potem hi morala biti vsa materija v notranjoeti v pli-¿aftat-MM* In pod ogromnim tlakom. Kakor so bili ljudje prej prepričani, da ie aemlja središč-veemirje in kakor ae jc ta nerek niča ovrgla, tako bomo moralk lasti po eo fešisti pretepeveli noše 1 pega dne tudi opuetiti predeUvo, ljudi g tolkoil in počils «U d v« da ao v središču naše seaalje teke SIT auATTA saagnsi.t.1 a qoh Im IsUatf A»t. D*pi. f«. CMmi IM. streU. Eden je težko drnib, l««d keterlh je 1911 rad. Nimamo nsmrol asboaege doka|»lkov'.rlk?4#! Uv,l^>0 ^fJÜ 19,7t I Rojakom, ki so eo priglasili Tega mesece so svem podjetni državljansko šolo, in. opira, ki «t kov v Kana vrha zahtevala «niša g#iij0 pripravi jetl za izpoeloveuj* nje mezd rudarjem na leetvieo Iz državljanih.pravic, naznanjam, lets 1917. Temu so se uprli rude Lja ss v bodoče vrši obdržsvsnje rji, ki hočejo, da ostan« šc dalje Up| fUkl pondrljek zvečer ob leetviea, kot je bilo sklenjeno la.L»mVuH v dvorani g. N. P J. ta 1922. Raditega je Izbruhnila šel širša stavk. i. aprila po ^j-lr^ofpoai.ee« eksrleetonekem poli», v kateri je m K . , vključenih 17,000 mož. Mavnosl pefnsi»lletnir« v nodsijo l. Dietrlktnl ured rudarske orge- «7. sprli« v N«rodniYvo-|»» nizfcij« Ime vpisenik 45,000 stat."*"4' ksrjcv, ki ee potrebni podpora. V| lUol. tem število ao vključmi otroal in tabav« doc S. majs r dvorani H. Žene. Podpore sa mož« je gt.H0, »' P- # . # za šene po $1M in u otroke po »K-r4M,„i V|ia«r' llrv, ju, s. N. 60 centov na teden. To podporo j p. j. _ plasns vaarllca do« II. ok vzdršnje šlanstvo (7. dlstrlkta.|lobr«, v N.rodnl dvor.nl. Nekaj darev jc prlepevale t odi mednarodna unije In n«kcj pod por«, slsstl hren« In oblake ja pri* gjjj* šlo iz drugih virev. ^^^^^^ Po poročilo drževnegs rudnlš-k«gs dcpertm«nto jc po vsej Ko psdni Virglniji zspoelanib po rud-niklb In splob |rri pramogerski Industriji te države 197,000 možj obretuja vsaga SSg premogovnih Antona ^iv srja, ki je bil vre-pel jen v soriško bolnico. vedno — Blizu Kanala sc je pripetila težka avtooMbilaka nesreče. ki je sektevala dvoje šlo. vaških življenj Dve mlede trgov, ee. fven Reker in Dregotin Miro slov. «to pel jelš s avtomobilom 90 kektoliktrov vina. Na nevarnem ovinku se je svto prevrnil in. I _ «letal v prepad Dregotin je pri- latel pod velik vinski sod in ob-1 predetovljoti Uke tempereture Ušel na aseetu mrtev. Rakar pa je ^ do mora tempereture proti no- ^^^»^ M trsnjoeti reetL Odločilna W bile tJj!!/?? le realaga. od kod da prlhaje top r v vulkanskih semlir Ako no bi prik nov dotok ia eredišče. bi U končno vsi« d provode toplota izginiti. Ako po prihej« U ne tren jedi redno noro toploU proti ležel na as#«tu rartev. »»ni Imel zlomljeni obe roki m zmr«varjen obraz. PekHeen j« bil soriški "Zeleni kri!M, ki jc odpe Ijel težke renjanege Reherje r!ge nškrf bolni«. Med potjo pe >« na «ročntš umrl. Obe trgenoa «ta I« tYrkn*70 Is ets sla^ T% ia 29 Irl lake pri katerih more Mti notranjo«' vae j plastične Plastična netra njeet acmlje bi ae pa SMrala ude joti privbčavaaju «olnea ia meče-ea kakor a^rj« NaetaU M ma-rale «čeke In plime tudi v aetre- >t "on.j nleeti la ecoMjaka skorjo M sa o more le teran gibanje «dajati! ds še ai bile skopni vrednosti SI M 734 917^6 Tek« števUk« isdaja dr ševno poročilo, ki M drugI «tre «i pok asu je, da je bile povprečne tedenako plača radarjev 92007 Te je bilo Jete 1922. Leto 1921 pokasuja poročilo, de jc depreelje Še udarila te In ci astri jo. Lete 1922 je bile u 9, •73,401 Ion racaj prodnclranege p^amoga kot leu 1921. Torej ja Mle tudi racaj pleše sa radarja Od loto 1922 se sc raamer« so ra | .Urja čedalje bolj «lakiale. Pred ron" llrv. 7«, J. K J P »* C Ircalav dne M. novembra V dvoruiil, KA RASVBDBILO IK POUK Vam priporočamo sledeče " ^ . knjige: i lMg«lj M.: Zakonci Knjiga jO isvrstne vsebino, ki pretirano posege v globin« prevar polnega za* ionskega žlvljinja. Va»sna..90o Krek Év.i Izbrani spisi 1. av, Olisegn 1HH at. Cena.,....... S6e Metko 1 Volk epokornlk in druge povesti. H slikami. 134 str. Tfto Bova velika sanjska knjiga, 256 «tr, , , , .,,,/• «»i*,.,,, ,TBo Veliki vee vedel. Kblrka satiimi. vili In kratkočssnlb «pretno«tt 7Bo Blaanlkova prstlka ,,. ,,.,20o Knelppt Domači zdravnik 91.t9 Naša adravila ln njih uporaba v domačem zdravlj«uju , , , .,,60c Ambroži*. Materinska pomoč /dravsrati in bolnemu dojenčku. % 21 allkaml , Za pravilno v za aja nje dojenčka knjiga aepbhodno potrebna vsa-materi. 100 str. On« . . ....60e Obširni ceniki zsstonj, V zalogi vedno najpovejš« knjige. Kar imamo izvrstne direktne zveza a «t«rokrajskimi knjigarna* ml, Vsm n« željo dob.vlm" vse (MilJllhfie UlijISe KNJIOAENA L i, ALBA, 1029 B «Srd St„ Cleveland, O. gor. klub K« v. I, J h/. ~ Mr.m-•k« ur«d»lev«, da«* 9. novembre v dvorani «P« ae 1MI rr«tl. Pevski zbor W ~ Koarert v oedel|e dna 23 »ovamlira v pil-saa Kokal «Korani na Ashland Ave, la t Mti ra»«« Zastonj naduiljivim in mrz ičnim bolnikom. BflitUlsi ^aibsisjg g|g|gjg lt#4gp# ^ l,Lu oaall umataki keoa v o« * wmmmm ^•íí» SI ^slt' tor. klub pradal.««, 4i v dvoran 1/tHl'S. •ka , Alav, I, JEZ IJr«rara. 4ne 3. jaooerj. 1936 ___klub llar. I, JS7. Ilr«m tke pred »t« v«, do« I. m erre I97S v daoraal :«va. ai cmH, Ako priredbe v«š< ¡i« dmštve še ni v gor«nj*-m eeruerau, blago volite ebvaMlti «veainege tajnika, da bo uvrščeno v prihodnjem Ako katero društvo opezi kakšno p°* gmte ali pemaajkljlvoai. u«J to oSieeei tajniku, da «e peikdbujič HIm Novak, tajnik, 2S V9 n Hpringfield A ve. M a šammsmm met odo 4«b ¿TIr .»•♦ rMkS« fSa I «f k »ara lf S . ««*«•• «S »r«ara,JB if«4 M~k», MÍ. SlM« ar»«l« MWía. «« M loliii n, 3Tm g ar t ta gj o« ji lira ■ MNIfa M —N I IP _ WWBl y IPH 9aW9MM« M|saÍ4, 4im» m i» 1. k.... aii ■m« m«mii wImw «a mI> «r»*t. aaa* «ran N ta* «rapsed« wSf«»l •m »o* 4U»«ja. "i»», v «rim m mu TWAL COUfOM • I »*. ñ 0 J2L t —S . lIlZX PROSVETA Četrtek, 24. apwu,^ Zaljubljeni jerrtar. 1. Januarskega jutra Mm pregledoval a frmačcm Olafom po lovilcu svojega očeta; pregledoval aem lialčine in paatl za zverjad, krmališea in zavetišča za stradajoče srne, jerebice, fazane in z^ plenjal zanke potuhnjenih zan-karjev. »noči pa jlavj je prhak aneg pobelil zmrzla tla pedanj debelo. Žal ml je bilo, da niaem bil vatal prej in šel a prijateljem okrožet in do aedovati žlahtne kune zlatice. Dc-viika belina je pokrivala vae atare sledove, ovajala pa sveže ytipe in jamice, lovcu dobro znane črke tajnovite knjige prirodne. Ob gozdnem jarku je bil zkakljal zajec in kljukal, da bi premotil preganjalca. Pod Uakovim grmam aem našel perutmoo presenečenega jerebe. Na jaai aem videl sle-dove zaljubljenih lUjakov. Ko nori najhujše zimz, nofe tudi ko-iatorepke, anubijo v prostranih dvoranah tihe goščave in svatuje-jo v temnih podzemnih aalonih. Postal sem za ogromnim hrastom blizu zapadne meje našega lovišča na robu trate, koder ao si lanako jeeen srnjaki radi trebili novo rogovje ob borih in tnacea-nib. Jaano nebo je v širnih tokih točilo jarko svetlobo po prečieti beljavi. Pometi k a val sem nehoto-ma. Veter je apal sa gorenjskimi velikani, razkošno odetimi s ble-akovito knežjo hermelinovino. Po-četkoma ni bilo Čutiti nobene živali, niti netečne šoje, niti radovedne »iniče. Zimski molk je prekinil rulevec, ki je preletel v sosednjo drago; srebrn prah se )<*' usul s gugajočih vej. Brna in srnica sta mirno, zaupljivo prega-zili nizko grivo, kakor bi vedeli, da jI varuje lovopust. Nenadoma sem zagledal lisico. Moj Olsf je stsl ko/ukovsu. Meje jc bila nemara sto korakov daleč; zato nisem pomilljal dolgo,.ampak eln vzel zajčji strah nemudoma na muho in sprožil levo cev, nabito s šestakora. Kosmata teta je po bcgnile docela tiho proti mejL Olaf je planil za njo. VVČkrat je butnila še ns takrajnji strani a smrčkom v sneg in molila košato omelo, naravnost kvUku; potemtakem je bila smrtno zadeta. Pes je lajsl in renčal, ali bil jé že onkraj meje. ' 'Ali naj pustim krasno roparico na tujem lovišču, da jo ukrade zsnika?en zankar ali da jo načne glad na tovarišiee! Ukrenil seity, ds vzamem lisico s sabo in jo pošljem sosedu, gra-ščaku Janku Dolinarju. Ali komaj sem jo pobrsl, je Že izza gabra primigal Dolinarjev logar Simen, grd, antipatičen dedec. Povedal aem mu, kaj in kako, ter mu oddal liaico. Zinil ni nobene, le zarežal se je glupo. Kar videlo, se mn je, kako ga veseli, da me bo mogel ovaditi svojemu gospodarju in stvar preverižiti tako, da bo več napitnine. Takoj sem §i vrnil domov. Očetu nisem povedal čisto nič. Preoblekel sem se, dal napreči oba aerea V sani in odcingljal proti Dolinarjevl graščini. Btvar mi je bila skrsjno neljuba, zakaj Janko Dolinar je bil čudak posebne vrste.,, Mož je bil bolchen, čemeren, godrnjav. Mojega očeta je nazi-val sicer prijatelju; navzlic temu sta se venomer ravsala, zlasti pa zaradi lovske maje. Oba sta bila veleposestnika, oba vdovca ln navdušena lovca, he titularna "lovca" z narekaji, marveč vrla Í>rava lovca. Malokdo je Čuval n gojil divjačino, pSe in lovišče tako akrbljivo in smotrovito kakor Janko Dolinar in Žiga iKa-lan. Na sejmih, na gostovanjih, na plesih, pri kartah, stratkoma ob vsaki priliki pa sta se jela čudno prijatelja pikati in ubadati. Ni je bilo brakade, kjer ae ne bi "pri košu" ali bolje rečeno "pri bar iglicah" jela pričkati zdaj zaradi ustreljene divjačine, zdaj za. radi brakov. Začel pa je vedno gospod Dolinar. Čudno se bilo vi'l<*ti, kako »e jc mali, precej okrogli, nervozni Dolinar s*ga-njal v mojega očeta, viaoko vzra-alega, ne predebelega moža, ki je mirno in hladno, pekam dostojanstveno pariral udarce jezičnega Janka. Nekote aem se dfomi-slil objestnega pinčka, Id nagtia ve Li kanu bernardincu tako dolgo, da jo izkupi in žalostno od-cvili. Gospod Dolinar je dražil mojega očeta, dokler ni dobil — ob občni veeèloeti posebno tečno zabeljenega odgovora.."Lop prijatelj, lep sosed!"je potem javkal užaljeni mOjač. "Nikoli več ... z Bogom!" Prihodnjič pa sta se pozdravila, kakor se ne bi bila razprla nikdar za nič — in kaj kmalu sta se jela prerekati iznova. Zlasti je veeelilo gospoda Dolinarja, eko mofel naone-gaviti kaj takega, kar je narev nost nasprotovalo predlogu ali želji mojega očeta. Te naš preaneti sosed je imel hčerko Dsnico. Posledhjikrat sem videl nezrelko pred tremi leti. Petnejstletne deklice je bile prav taka puščoba kakor njen oče. Bila je nesnano sloka, blede |n pe kisla, kakor bi uživala samo kredo pa jeaih. Hodila je dolgonoga nerga klavrno, z upognjenita životom, prava podoba žalostne po-kore. Daai je Imele grozno dolg vret, ge je nosila čemerike vedno golega. Bila je odljudna, omrtve-la, svojeglava. Moj oče jo je imi* novel diejb gos. Vsi znane! ao prerokoveli, da bo parad irais med starimi devicami in slsdils življenje kvečemu kakšnemu kanarčku ali mucku sli kuŽku.l*5" Njen oče jc poslal "divjo gos" v zavod in potem k teti. Medtem • * - ' ! r 1 v .' . u ItÏÎ l—iLflfjU sem študiral na Dunaju joa, to se pravi, hodil sem gledat ne vseučilišče v avlo, če mi je moj dobri pape posjel zopet ksj< žlahtnega mammeti tudi v vrtu ■■ 4000. Po vzorih dr. MiČmaha, napiaal dr, Nevteekdo. (Dalje.) "Nadškof Msrtlnus j« odprl peklenskemu tujcu uho, in le-ts gaje a aladko besedo pregovoril,, da je preklieel blagonoani dekreti" "Nezaslišano! To vpije v nebot Oj, da bi nam sveti Bog del v pest tega tujca!" vzklikne soror Teodore. "Na drobne kosce ga razsekamo, hudobnika, ki nam je zavedel naldškofa Martine!" • • Bliskoma potegnejo svetle meče In prisežejo, da me razaekajo na drobne kosce, ako me dobe v pest. "Na večne bogove!" zastoka profesor ob me-ni, "v lepi pasti tičival Ko bi le mogel natihoma odriniti s tega kraja! Kar zemlja mi tli pod no-gam 1 . "Tiho!" "Ali naj sedsj vse to prebijemo molče t" pridne aestra Kordula iz nova. "Hmlbu moja je ' ta. de ne, atokrat ne!" / "Ne. ne I" sekriči vae kohorta. "Tedaj se rasvngme po mestu čuden hrup. Ču-Js Se is deljc krik In vrišč, kakor da vpijejo brezštevilne množice. Vmes zahučo zvonovi iz vseh zvonikov obširne Emone, in z mestnega ozidjs segrme topovi. "Kej pomeni vse to T vprašuje ženska sol-deteske začudene. "Streljajo! Kriče! In me spimo tukaj!" V tistem hipu prUopihn ua plan pri visokih vretih stsrl naš snanec, pater poročnik pri go-loglavl straži, Prah mu je obaul obleko, in znoj mu seliva tolati obraz. V roki vihti golo sabljo, na katero si je priveze! bel robee. Pri tolpi obstane ln ae v prvem trenutku brezuspešno trudi, da bi (arinil besedico ia zsprašeiioga grls. "Kakšne novte« nsm prinašaš, pster poroČ-n^kl- vprsše sentre Teodore "Kdo kriči po mOate, le čemu pokate s topovi raz oaidje?" gv "Tovarišier, device!" za»op* poročnik, "do-volite, de ee ode »plazi ud mene in na tso moč beži proti vratoie. To mu je bila poguba) Ugledalo ga je oko eest^re Kordulet "Glejte ga, tem beli P' In udero se za njim. in mečejo nenj oetre svojo sulice, de je tekoj obeut s smrtnimi ranami Zadelo ga je orožje v pleče; od bolečine raztegne roke. potem se zgrudi z obrazom v prah, kjer obleži v krvi in milo jeM. "Ta ni pravil" izpregovori nadvikarij. "Ven-der tudi ni Škoda, da umre!" •U miram !M vzdihuje profesor, "ln najhuje mi je. da umiram IsČen!" Tak« žalostno mi je poginil edini prijatelj, , katerega sem ai pridobil v drugem svojem llv-ljenjn' ^ » Opsalvšemu krutoat razburjene tolpe, vsbtidi ae mi ljube««* do življenj pe vaem tolpi. sem «amo umrjoč človek, «kot udi sem že nekoffio poznal skrivnosti bolje večnoetit Takšen stsek me obide, ds mi sastsne sleherna koplje krvi, da se mi ježe letgč in da mi sdajri čelo obilje mr|li pot. Pobegniti in rešiti «r, to je edine misel, «e I* more poroditi v trpe«! duši moji. Kakor plahe srnstpofccgnem po hali stezi nevpik. Hs osirem se niti 9a (trario niti na levo; neprestano hitim dalje, de eselon« .njem «Vseni trep^^Ue Heg« svojega «ra. Za »abe sliši« rjovenji« besnih leOak. slišim tudi nadvikarije Gre gorijo ki op»-minje reslju^en« tolpo, de na e« amr umoriti, ker H« hil. škode, ak« bi ar polegooee n« opekel I in ne eelgel ee gore« armadi . . . trdno sklenil, dfi ne bom mkdyioko]i hiie> grmičeVja |n dreves vse silil k nobeni izkušnji. O, keko]prev^ gUjljB ^ ni časa isto vzdr-dolgočaana in tmjeve je pot do ¿«vsti. Samo par ur dela vzame doktorja! Preselil sem se v bliž- vsaki mesec za uravnavanje tega. nji Kloaterneuburg in poavetil t povjiročen farmar ai prihrani svoje skromne moči proučevanju lahko cejo ta čas sedjereje in vinogredstve. V. , Psva potrebne stvar je, da iel dveh letih aem si pridobil izredno ' * mnogo praktičnih izkušenj. M a-' lokoga so bili kloeterneuburlkl gostilničarji tako veseli kakor mene. Moj bietrounani oče je kmalu spoznel, da sem razdelil že dovolj denarje pó Nižjem Avstrijskem. Zvabil me je domov, da bi mu pomagel na velepo-aeetvu. v Kakor se iz najgrie gosenibe razvije najlepM metulj, tako se je rssvile Dolinar jeva "divja gos" v čarobno krasotiao. To aem slišal, ko se je vrnile od tete k svojemu bolnemu očetu. Hudobni jeziki so pridno migeli ter jo o-previjali, da je atralno ponosne in rada nemlkutari in de brenke vas dan ne zlosvočen klavir in bero le makulaturo ki kaj vem, kej le vse. Bil sem jeko radoveden. Že na hodniku se je videlo, de jo gospodar vnet lovec. Ob sidu js bilo mnogo prelepih srnjakovih rogovil in ¿di nekoliko gsmsovlh ; Ko sem oddal hišni po- kraai i« V^kakor bi pri J^ jjj hiii ne smelo manj L; «i , vetij Za posajenjf okoli hi¿¡jj boljše rabiti navadno M in drevesa, za kar rogljev setnico, me je sprejela gospodična Dana. Kako ae je premenil*! Sko-ro je ne bi bil spoznal. Odzdravile mi je z ljubeznivim nesmehljs-jem, potem pe dodela tiho, malo v zadregi: "Prosim, ne zamerit* po pano, eko bo nemara osoren. Bolan je in slabe volje." Odvedla me je v veliko sotto, kjer je bilo vse polno nsgačene divjadi in zverjedi. Ob steeeh in 3a oljikah v kotih aem videl ve* ais in polhov, divjega mačka, divje race in goai, kožice, skobce,, spačnika, uharico, fazane. Pil1 pisalni miai je stal velikanski medved. '*• • ; " >»pi' Gospod Dolinsr > sedel v ogo-ljenem nsslanjaču. Po licu mu je bilo okoli petdeset let. Držel se je ježevo, tilčel dvojni podbradek ob ovratnik, migal nervozno z dolgimi brkami in me izpod gostih obrvi gledel teko pisano kakor amrtno užaljeni jazbec. V naročju mu je lelsl lovski mesečnik. Nogo so mu bili zavili v kožuh. .Zdaj ao se pričele proste vaje. Neredil aem enega svojih najlep-ših poklonov. On pe'me je trle dal le sovražneje in nemirno gle-dil časnik. "Mi pa tudi nismo ker teko!" sem bodril sam sebe in stopil hrabro bliže. Potelovedll sem izno-va. Takege poklona bi bil lahko vesel vsak turški sultan staro** kovs. Goepod Dolinsr pa je le vedno kuhat jezo. Pogledel je ua mojo poaeatnieo. "Gospod Lavoslev Koleni", je izpregoyoril hripevo in se odks-kašljaL "8in mojega aoaede Žige Kalsna, aha, aha! Nagaj^ nalašč, streljsti o nost ran meje..." • "Psrdpa, gospod Dolinar I Žival je ubežele na vel revir, in de Lje ne bi -" v"Vem, vem, in de je ne bi po-besel tatinski felot, ste jo hofbli privoščiti sem eehi" Posla! bi jo bil tekoj rami" L Komej sem premegovel avojo jeao. Tedaj sem videl proaeči pogled gospodične Dene, ki je atale v zadregi pri čemerikevem očetu. Motril me je meftevo>- ; * , t. "Gofped Kelaa, bolan aem . . . Menim, de je etver opravljeno." Tako mi je tosej pokazal vreta nedvoumno in optima forme» Po klonil aem ee mu nemo ln že pr» eej malomarno Razburjen aem hitel v sani. Ia dne area aem po-milovel Dano, de more dan na «en prenašati «itnoaH neStanega puateža. , (Delje prihodnjič.) Vežno je, koliko zemlje, dvorišče, obkroža hišo. To je še nekaj najtežjega tod4 potrebno rešiti, ker je vprešfnjb konforta in zado-voljnostl'družine, ki biva v hiši. Oe je dvorilče in vea vrat okoli hiše prevelik, ni lepo in tudi vza-me preveč čaee za primerno oskrbovanje; če je premelo, je pe apet sitno, ker ni dovolj prostost, sa gibanje okoli hiše in tudi težko držeti dvorišče snažno, ako ga je premalo. Precejšen del kmetovelčevega dvore bi zaoral .biti proat in po-aščen s travo. Če je travnik pred kišo čist, da je lekko kositi s strojem Sli koso. Nekaj miencgs je imeti msl travnik pred hišo, ki nI posajen z ničemur drugim kot košatimi drevesi ali pe tudi čisto prazen na aredini, Ce je pašnik v bližini, je treba imeti travnik o-grajen ter ne sme služiti za pašo. fiej ni treba, da je tek travnik velik; že mol kos zedoztuje, de da domu leplo sliko. Pota okoli hile bi morale biti ftemo tam, kjer so res potrebna. Dobro je hodnike malo dvigniti. Okoli ograj*, poti in drevee lepo leglcde, ako eq naaajene velike e-noletne rastline, kekor se tudi pri-lege jo okoli vogelov; kile in ob straneh travnika. Skupine velikih rastlin nej bodo različne v veli-kosti ln neredno posajene. Najlepše so, eko aeetojejo is različnih rastlin ter se svobodno razraščajo med eeboj meato da se jih loči. Drugr atrani okoli kile, naj ne bodo posajene, tft pe eamo z ■J« |r'rtui¿| dike tudi v gozdih. i-,/lti I treba, da ni vsajeno vuokoj tam, kjer ni prira. rno iu ra»a ko obratno. Sku,,l„a rjutli , bi aestojaU Iz skupine ^t «ftod ne jot dre veo in grmn-kuv. i^l je pač treba okusa < v so in drevesa bolj navadni, De M buje jo po treh leí d) po vsaja nikakc nege več, ker so sami i lepše razvijajo. Všasih je pié trebno nadomestiti kako drev 'ali pt začetka j« treba precej dela. toda poz leta se razvija samo treba melo premisliti m $» predo-čiti aliko, kako bi bilo treba, da bi izgledalo okoli hiše. Skoraj vsak ima rad senco okoU hiše no deželi, pa akoravno imamo radi, da drevje zabranjuje pripekanje Xr*blxo «*lom<.sfm k;, poletnega solnca ne hiše, ne sme- ali * drugim mo pustiti toliko sence, da bi bUo f„ltlkktj ^ v hiši temno, niti ne, de pregoiti ....... nasadi zebranjujejo hladnemu ve-tru osveževati atenovanje. To moramo upoštevati, ko ae-dimo drevje. Čim je drevje vaaje-no, ima dovolj časa reati, aamo da je ne pravem mestu. 1 :-'I Senčna drevesa okoli hile morajo biti vsajena tako, de ae hiše vidi z glavne ceatc, kar ravno prav pride, kajti če je aenčnato drevje okoli iti okoli hiše, je itak pretemno v stanovanjih. Stanovanje je nevedno tudi vlešno, če hišo obdeje preveč drevje. Drevje more biti naaajeoo, de ime aoln-oe ob gotovem času doatop do hi- nizkimi raatlinami. Drugače pa nej ne bo okoli hile nikakih gred cvetlic ali grmičevja. * Vrt za cvetlice nej bo čizto ločen od dvorišča iti travnike okoli hile. Cvetličnjak oe lekko tudi drži ki!e,;tede nikakor ne proti eeetni strani, lehko pe je thdl od-deljen od hile ze živim plotom ali „Znamenje (Apr. 30-192 pomeni» de vem naroča potečo ne le den. Ponor jo prnvočnano, de vam li M uatevimo. Ako liots prejmete, je mogoče vit ljen, ker ni bil plečen. |n vnl list plečen in gs prejmete, je mogoče uit ljen, vsled nepečnegs nai vn, pilite nem dopisnico ne ved i te stari in novi nail Nnši zestopniki so vtiš štveni tnjniki in drufi stopniki, pri keterih M plninte naročnino. » ;»' '.}, (i * ' Naročnina ze celo leto IS.00 in sa pol tete ps $2. Člani S. N. P. J. plačsjs pol leta $1.90 in ze celo l $M0. Za mesto Chicago is. cero za leto $6.50, pol lf $3.25, za člene $5.30. Za Evropo stene zs pol ta $4.00, ze vse leto ps Tednik stane ze Evn $1.70. Člani doplečejo i 50c za poštnino. Naročnino lehko tudi m pošljete na neslov: UPRAVNISTVO MPROSVETA 2667 S. Leumdale A ve, CHICAGO. ILL DA SKUHAŠ DOBRO VO. PISIPONASE PRODUKTE. I imamo V zalogi slad, hmelj. ^ in vn drag« potremiin^., Pnrte la 0« prepričajte, d« je doma po kuhani vedno 1« najbolj* in so »ejšt. ' , J ' Groe«rij«m, sl«dfiiurjem in » dajal n« ialetnina dsmo prisoja pust pri večjih naroiilih rm informacij« na: FRANK OGLAR« 0401 S«p«ri«r A»*W», CUt«^ ................. ................»OO********* VABILOlH ^ rojake ia rojakinjo domnče in bližnje oko-: Uco vabi Mazbom Slov. Godba iz Mazhom, Pa.,« VELIKO PLESNO VESELICO, katero priredi dno 26. apiile, 1924, v Slov Del. Domu, ne Mazbom, fc_ IHlfrt v«««Uci M bod« akrbelo, «U b ' pr«vtj«no. Torad vd«Ušlt« m U voaell ; volj l o s« Jeatl in piti. Ur pvtjas««g» Vin i s ala a » m.ih. h U ie>o p« se«, «h ea# eH iMošoa . —l. —(^¡a. pr«nj«no Toeou vdcMBite ae ernmone« vsi m n« ¡ volj bo s« J««ttTfl pni. Ur pHJ«s««c« ples« s dekleti I« ; V.....I«« ¿ Mik. b U SO«. 4mm brM M^I' m4 IO Ua p« 80«, mímáimm p*à lOOi» Uto- b ff ....... I III M M i 11M M MÍ li 11....... oorodniku ell prijatelju prtt^, POÏO* SLOSWOI ' ; Sa prodej je 7-eekom küe, £1 rala sa dve evtomekile. pralnica. In pet lotov («uvbiič) asasi,' Upe prilike aa moveorna OgUaitel M> pri. Anton Maimer, p. O. Hez 1111, H««*ter, Pe. (Adv.) ÈÉtmtmm»** NAZNANILO. CenJ«o«ma občliotva proeum OSSS (Mops Avs. v aova > SOJI LN ICC. SL CUtv A o» u JM -■I.U- m?neVlSBo Vtrok^vr . ^ dela, skladb« aa k i« vir. ettro le usabena«- PIŠIU po mojo —jasnejša con«» le daoos aH P« " Is taj»^, Knjifanaa'trr^ UME. «Ird St.,CWveland>