Zlocinf med livali. Ptiči. Pred kratkem se je vršila v manjšem mestu na Angleškem sodna obravnava. Pred sodni dvor je bila postavljena kletka, v kateri je Mela sra}_a. Obtožnica je dolžila ptico, da je bila zalotena pri kraji zlatnine in drugih dragocenosti, katere je znašala na gotovi krarji že dalje časa. Sodišče ni kaznovalo ptice, ampak lastnika, ki je naučil srako izmikanja, ki je uspevalo iieizsledeno več let in je pretkanec naravnost obogatel. Znan je slučaj, da je posedal vrt za vzdrževamje živali v M.riakovem srako, ki se je oglašala na ime »Hans«. Bila je tako krotka, da je priletela k mizam obiskovalcev in se je pustila od njih. krmiti. Monakovska sraka pa je bila pretkana tatica, ki je z vso spretnostjo kradla svetle predmete in jih skrivala v svojem gnezdu. Precej časa je trpelo, pred.no so odkrili srakino skladišče ukradenih dragocenih predmetov in ga izpraznili. Znana je posebna vrsta rac, ki kradejo ena drugi jajca izgnezd injihskotaj ni mogoče zasa.iti pri nepoštenem poslu. Ptiči pingvini, ki žive ob južnem tečaju in v severnih krajih, kradejo eden drugemu jajca z gnezdom vred. Samice pingvinov morajo čuvati svoja gnezda še pred posebn. ptico roparioo, ki žre njihova jajca, kakor hitro zapazi, da je gnezdo nezastraženo. Ptica pelikan ima pod dolgim kljunom posebno vrečo,av katero shranijuje nalovljene ribe za svoje mladi.e. Pelikan je pri požiranju nalovljenih rib precej počasen in neroden. Njegov ribiški posel opazuje roparska vrsta galebov. V trenutku, ko se muči pelikan, da bi pogoltnil ujeto ribo, mu sede galeb ropar na glavo, izmakne ribo t.er odleti z njo. So po južnih krajih zelo veliki jastrebi, ki se preživljajo izključno od mrhovine in jih im&nujejo tudi grobarije. — Ptič mirabu ima tako neroden kljun, da ne more z njim odtrgati z mrhovine kos mesa. Zviti mirabu pazi v bližini poginjene živali, da jo začne mesariti jastreb mrhovinar. Ko ]e odtrgal z ostrim kljunom s trupla kos mesa, mu ga izmakne prežeči mirabu in ga pogoltne. Velikokrat pride med obema pticama do obračuna radi kraje oziroma ropa, a v takih spopadih je navadno zmagovalec spretni ter urni mira- bu. Večje živali. Pri večjih živalih je opaziti manjše nagnenje do kradljivosti nego pri pticah. V Argentini v južni Ameriki se podi okrog siva lisica. Ako se naseli roparica kjj.e v bližini človeškega stanovanja, ukrade vse, kar jej dopade in izmaknene predmete skrbno skrije. Tatice so tudi hijene. Slikar divjih zveri Viljem Kuhnert (Nemec) je opazoval, kako se je plazila hijena v temni noči v človeško taborišče na prostem. Zamorcu, ki je trdno spal, je pofatila vse mogo.e predmete in zbežala z njimi. Ob.e znano je, da se utihotapliajo hijene v boli samotna človeška prebivališča, ko'er kradejo vse in. če ne morejo drugega, zbežijo s kosom starega usnja. Po argentinskih pašnikih (parnpah) je razširjena vrsta miši, ki se imenujejo »zajčje miši«. Ta miš krade predmete, ki se posebno svetijo. Indijanci izrabljajo mišjo kradljivost. Izkopavajo mišje luknje in si prilaščarjo iz njih razne tamkaj shranjene dragocenosti. Opice se zbirajo v cela krdela, ki se podajajo na ropanja po vrtovih. Opice roparice postavljajo posebne straže, ki pazijo, da bi roparic kdo nc presenetil. V Severni Ameriki v zaščitenem Yosemite naravnem pai ku so medvedi, ki radi okradejo obiskovalce in se s posebno spretnostjo lotijo izropanja — avtomobilov, ako so brez nadzorstva. Znan je slučaj, da so ukradli medvedi s poštnega avtomobila dragocen zavoj in ga skrili. Mravlje. Med malimi živali je znana vrsta malih mravelj tatic. Naselijo se kje v bližini mravljišča večjih sestcr. Izkopljejo podzemeljske rove, ki vodijo na tkrivaij do gnezdišča velikih mravelj, oropajo jajčeca in jili požro. Ako so zasačcne pri roparskem poslu, se nekaj časa spretno branijo, nato pa zbežijo skozi prej omenjene rove. Večje in moč nejše mravlje ne morejo za roparicami, ker so luknje za pobeg veliko preozike za trupla preganjalcev. Ervoloki in kanibaii med živali. Ako požre ena žival drugo, da se nahrani, jej tega početja ni šteti v zlo, ker je to naravno. So pa mcd živali tudi take, ki se naslajajo na moriji in prelivanju krvi. V vrsto teh krvolokov spada predvsem leopard. Ta zver pokolje veckrat cele črede, a ne radi tega, da bi si utešila glad, ampak da se napije krvi. O kuni je znano, ako udere v kurnik, pomori vse kure in jim izpije kri. Našli so v okrvavljenih kurnikih kune, ki so obležale kakor piijane od preobilice popite krvi. Med živalstvom so tudi kanibali, take vrste živali, ki žro svoje sodruge. Mnogokrat se zgodi, da požre medved svoje lastne mladiče. Pajkova samica si rada privošči samca; rak požre samico. Kanibalstvo se pa ne dogaja radi gladu, ampak je neugnana strast. V Mehiki živijo škorpijoni. Mladiči, ki si ne morejo sami poiskati hrane, požrQ lastno mater. Mlade lisice se lotijo matei'e, ako ta pogine iz kakega vzroka poleg njih v luknji. Sodbe nad živali. Srednji vek je bil doba marsikaterih danes nam smešnih zablod, med katere spada tudi sodba živali radi zagrešenih zločinov. Zadnji smrtni sodbi nad živali sta bili izrečeni na Francoskem ne v srednjem veku, ampak celo v novejši dobi leta 1793 in leta 1845. V neki vasi v Slavoniji so obsodilr veliko kobilico leta 1866 na smrt, ker so tedaj upo-stošile kobilice nekatere slavonske kraje. Kobilico so po izrečeni smrtni obsodbi utopili v vodi. V Nemčiji je bila sojena n.a smrt na vešalih zadnja zver leta 1685. Bil je to volk, katerega so pobili, ko je moril čredo v mestu Eschenbach. Že ubitega volka so obsodili, da se ga mora mrtvega obesiti na vešcda. ' ¦ ;.