399 Dopisi. Od meje beneške 1 dec. ^. Peljem te, dragi bravee, ako ti je drago, na visoko planino med Ma-tajurjem in Kolovratom, na kteri poleg druzih vasi tudi Livek stoji; pa gledi, da si preskrbiš močno popotno palico , zakaj tje gori ti ne pomagajo ni čvrsti konjiči ni blazinaste kočije; ozka je steza in slaba je pot, ktera od mlinske ceste do Liveka drži. Vendar ne vstraši se! Saj bravca, kakor si tudi ti, nosijo leteče tiče — misli — na svojih perutnicah tako rahlo, da se nikjer ob kamen ne vdari in prav nič ne zatišči. Glej , komaj ena misel, in že si na koncu dveurnega potovanja — tu imaš Livek (menda mali 1 i v) v svoji visokosti in nizkosti. Ne bodem ti pripovedoval, kako huda zima mora v tej visoki deželici biti, tudi ne bodem ti razlagal o znajdenosti, ki jo livški krošnarji pri svoji kup-čii skazujejo, še manj pa ti bodem popisoval slamnate strehe zatemnelih bajt, ker jih ne manjka po enakih krajih; namenil sem ti le pokazati cerkvico, da vidiš, koliko ubožni Livčani za Božjo čast store. Stopi v njo, poglej na levo in čudi se lepemu altarju ; naredil ga je nek Lah , ki dobro ume iz marmorjevih koscev cele stebre vmarmoriti. Lep je tudi kip Matere božje , ki je v tem novem altarji. Njemu nasproti je nova spo-vednica, nad njo nova prižnica in okoli po stenah je sv. križev pot s prav lepimi slikami : v skrinji za cerkveno oblačilo najdeš med drugim tudi dva nova masna plašča, ktera je daroval sam ključar S. Hrast: ravno on je tudi sam plačal omenjeni kip B. M. D. s 50 gld. Bog daj veliko takih ključarjev pri cerkvah! Tudi zunaj cerkve se je marsikaj popravilo. Pred vratmi so nove stopnice, kijih je sam ključar dal narediti; turn je dobil lep nov klobuk ; in pokopališče, ki je zunaj vasi, dobilo je novo ozidje. Vse te in še druge manjše reči so se izgotovile v kakih petih letih, kar pastirujejo č. g. M. P. Tako se napreduje v cerkvenih zadevah, kjer je ljubeznjiva edinost med sosesčani pa se ve da gorečnost za Božjo čast. O ti ljubeznjiva edinost podaj se tudi tje gor zakraj Nadiže v deželico Kotter, sprijazni tiste trmaste glave v obeh Borjanah, ktere zadržujejo toliko let zidanje nove cerkve, ki jim je potrebna kakor ribi voda; hiti jih zediniti, dokler ni že prepozno, dokler jim je še pomoč iz cesarske kaše zagotovljena. V Gorici 25. nov. © — 17. t. m. je imela naša čitavnica občni zbor. Dasiravno ob nenavadni uri (3. popoldne), se je bilo dovolj tukajšnjih udov zbralo, toliko težje smo pa pogrešali zunanjih, za kterih voljo se je bila neki ta ura odločila. Občni zbor — zlasti pa (čujte krokarji in hudourniki!) tretji občni zbor ima pri nas nekoliko večo kot zgolj opravilsko pomenljivost, kajti ta naš zaliv slovenskega morja, po kterem se či-tavniČina ladija ziblje, ni tako gladek, kakor drugod. Pa saj so „Novice" te reči že večkrat razlagale ter je to tudi predsednik v letošnjem svojem zbornem ogo-voru potrdil. Govoril je pa predsednik, vrli gospod Winkler takole: „Gospoda! Čitavnica naša je eno leto starejša; tega me spominja dnevni red današnjega zbora. Kaj se je v ravno preteklem letu pri nas godilo, kako je ravnal odbor, kteremu ste bili pred enim letom izročili oskrbljevanje čitavničinih opravil, Vam bo razlagal bolj natanko gosp. tajnik ; jez opomnim le tega, da pri nas se je z majhnimi pomočki doseglo toliko , kolikor bi se drugod morda z večimi ne bilo doseglo. Sicer nahajam, ako premišljujem okoliščine naše čitavnice od nje začetka do današnjega dne, marsikaj, česar se mora vsaki rodoljub srčno veseliti. Na primer hočem le dve reči posebno v misel vzeti. Ko je čitavnica pred dvema letoma bila ustanovljena, je bilo mnogo tacih, ki so nad tem početjem glave majali; šteli so dneve življenja našega društva. Al čitavnica še stoji, in stoji čvrsto: naše društvo je marsikomu vkljub pokazalo, da ima svojo živevnost. To je prvo, kar sem hotel tukaj omeniti in pritrditi. Drugi (in tudi takih je bilo veliko) so se od začetka čitavnici posmehovali in jo zabavljivo pikali rekoč: kaj bo Čitavnica v stanu ponujati udom svojim? kakošne bodo neki veselice, ki jih bodo Slovani napravljaii? kdo se bo teh veselic udeleževal? ktera gospa ali gospodičina bo hotla obiskovati čitavničine sobe? itd. Al kmali so zabavljivci omclknili. Čitavnica jim je pokazala, da je zbirališče omikanih ljudi, in da Slovani so dodeljene jim enakopravnosti vredni; celo zoperniki čitavnice so njenemu prizrdevanju in dostojnemu obnašanju tudi po časopisih hvalo dajali. V goriškem mestu, ki šteje komaj 12.000 prebivavcev, je zraven čitavnice še troje nji podobnih društev; moči so zares raztrošene. Al čitavnica ni zaostala za unimi društvi; pokazala je, da je ž njimi enake vrste, enake veljave. In to je drugo, česar želim, da gospodje tukaj zbrani z mano vred na znanje vzamejo. — Pretekli časi so nam poroštvo prihodnjih. Čitavnica ne bo svojega značaja nikoli zatajila; nje skrb bo tudi za naprej, kakor dosihmal, da bo željam svojih udov, kar ji bo mogoče, zadostovala in da svoje dobro ime ohrani; spoštovaje pravice vsake narodnosti, nadja se čitavnica enacega spoštovanja svojih pravic. Po tem takem sme upati čitavnica, da ji bodo njeni udje ostali zvesti in jo pri vsaki priložnosti krepko podpirali. Sicer pa bode kakor dozdaj tudi vprihodnje naše geslo: Vse za vero, cesarja in domovino!" — Slava- in dobro-klici so mu od vseh strani priterjevali. — Za njim se je oglasil čitavničini tajnik gosp. dr. Tonkli. Bral je kroniko preteklega leta, sestavljeno tako natančno in mikavno, da je celo zakulisovce zanimivala. Čudne misli rojijo človeku po glavi, ko se mu v Gorici — v Stabile-novi dvorani — take sporočila o razvijanji slovenstva berejo. Kak razloček med našim tihim, pohlevnim , pa zdatnim narodnim napredovanjem in med tistimi otroškimi demonstracijami s petardami, ki smo jih 19. t. m. zvečer (blizo gledišča) že v drugo letos doživeli! — Tajnika je podpiral gosp. Jeglič. To vam je finančni minister, da ga nima vsaka čitavnica tacega! Denarnični spregledi njegovi, kakor so ta-cega izvedenca vredni (g. J. je deželni računar), so društvu našemu na veliko čast in tolažbo — kajti gospodarstvo je tako, da sinemo biti zadovoljni. — Predno smo se lotili voljenja novih odbornikov, je po predlogu gosp. A. Marušič-a ves zbor dosedanjemu odboru vstavši dal zaupanje in zahvalo na znanje. Pri vo-litvi pa je to tudi djanski potrdil. Razun dveh poprejšnjih odbornikov, kterih eden (dr. Pogačnik) je Gorico zapustil, drugi (prof. Budal) pa želel oproščen biti, so vsi drugi zopet izvoljeni, in sicer: Predsednik (enoglasno) gosp. A. Winkler, denarničar (namesti gosp. Jegliča, ki se je za letos težavne te službe odpovedal) gosp. St. Kofol, podpredsednik (kakor lani), gosp. F. Huber, gosp. A. Jeglič (ki bo zdaj knjižničar in gospodar čitavničini), vgosp. A. Juriševič, g. dr. K. D olj a k, gosp. prof. Šolar, dr. J. Tonkli, gosp. K. Kerpan Poli. Namestnika sta: gosp. Le o p. Budal in grof Lanthieri. To so tedaj naši „patres patriae." V njih skušenih rokah je krmilo narodne naše čitavnice v srečnih rokah. *) Iz Teharjev 20. listopada. — Imele ste zbor obe srenji teharske fare, da bi volile nov patronatsk odbor. Glavar teharske srenje jim natisnjeno postavo predpo-loži ter pravi: kdor je bravec slovenskega jezika, naj bere od točke do točke natanko, da vsak izve, kaj se ima goditi. Rečeno storjeno. Al žalibog, večina odbornikov z glavami maje ter pravi, da še polovice — ne razume. Potem bere zgori imenovani srenjski glavar postavo v nemškem jeziku od konca do kraja; al izmed 22 odbornikov jih zopet celo celo malo razume, kar se je bralo. To je resnica; tako je bilo. Zdaj le samo to prašam: koliko se je doseglo po šolah starega kopita? Ali nam ni treba slovenskih učilnic, da se ljudstvo nauči saj svojega maternega jezika do dobrega? Zdaj pa še drugo vprašanje. Kes je, da se volijo odbori za-stran patronatstva po postavi; al kje je staro premoženje? S čem bojo gospodarili? Se li ne bo zahtevalo premoženje od poprejšnjih patronatov? Odbori brez premoženja, kako bodo gospodarili? Miha Vizjak, tudi eden patronatskih odbornikov. Iz Adlešic od Kolpe 27. listopada. Drage kovice" , ker malo kadaj od nas dopisov dobivate, naj vam jaz pišem par vrstic i vam povem , kako se godi nam. Na dan sv. Katarine ob treh popoldan je začelo grmeti i bliskati se, to je trpelodo polnoči; grom i blisk sta bila tako silna, da ljudje ne pomnijo ob tem času takove hude ure. Naj vam tudi povem o naših pridelkih; žita smo posrednje pridelali, sena mnogo več od lani. Natrgali smo po srednji meri, ali ne „čvička ma-tička", kakor ga je neki Vaš dopisnik krstil, akoravno lanskemu brat ni. 13. t. m. je bil sneg zapadel, 8 palcev debel; bojali smo se, da ne bomo mogli posejati jarine, ker o slabem vremenu se ne more gnoj voziti niti orati; al vendar je Bog dal, da je sneg skopnel in nekoliko danov lepo vreme bilo. Zda je začelo zopet deževati, tako jako , da človek ne more nikamor zarad blata. Z Bogom! Miko Požek. Izpod Mihovega na Dolenskem 27. novembra. Gospod dopisnik iz Suhora se hoče, kakor se vidi v 47. listu „Novica, nekako nasproti postaviti kislici le- *) V dopisu goriškem v poslednjem listu „Novic l na strani 329. v 2. vrsti odspodej prosimo popraviti tiskarno pomoto pocu-k r al a namesti p o cur kal a. Vred. 400 tošnjega vinčeka, in dotične dopise v ,,Novicah" za-stran tega, sosebno dopis Lepstanskega v 45. listu ovreči; pa naj mu prijazno povemo samo to, da Lep-stanski ni nikakor hotel semškega ali metliškega vina grajati (temuč le letošnje vina sploh) ker mu je dobro znano, da ima semsko in metliško vino mnogo prednosti in veljavnosti pred drugim dolen-skim, sosebno podgorskim vinom, kar se že iz tega spoznava, da je vedro ovega, to je, semškega in metliškega vselej, toraj tudi letos na pol dražje, kakor podgorsko; če je avstrijsko vedro semškega po 4 gold., je podgorsko komaj po 2 gold. — Naj pa še tudi to pristavim , da polovica semškega in polovica dolenskega, v sodih vkup zmešanega, je najbolja pijača. J. O. Lepstanski. Iz Kranja 3. dec. — Bravce „Novic" sicer malo mika izvediti, ali se bo kranjska mestna hiša zavoljo dolžnih 1194 gold. prodala ali ne. Le ker se je ta zo-perna novica po vseh časnikih kot poseben „curiosum" plazila in so tudi „Novice" v dopisu iz Kranja grajale to sramoto, Vam naznanjamo danes, da je naša mestna hiša rešena. Pretekli torek se je namreč po dovoljenji c. k. okrajne gosposke jia povabilo g. Pirc-a, g. Pleiweis-a, g. Pavšlerja in g. Sifrerja snidilo v čitavnici mnogo naših mestjanov. Namen tega zbora je bil, odvrniti mestu veliko škodo, ktero bi trpelo, ako se proda mestna hiša. In kar se je zahtevalo, se je tudi popolnoma doseglo. Veljavni mestjani so se zavezali plačati upniku dolg, da ustavi prodajo. Ali je pa naše si. mestno žu-panijstvo zarad tega tudi kaj storilo, ni nam znano. Iz Ljubljane. V poslednji mestni seji ste bile dve reči važne. Ena je zadevala inventar (popis vsega mestnega premoženja), druga pa ogenj v Vrhovčevi hiši oktobra meseca. O prvi zadevi, v kteri je bil po-ročevavec odbornik Pajk, so po nasvetu njegovem bile pravila sklenjene, po kterih naj se napravi natančen inventar, ki je vsacemu gospodarstvu prva podlaga, ki pa se pregledan in potrjen že pogreša od leta 1850. O drugi zadevi pa , v kteri je bil poročevavec Stedrv ravno tako nesrečen s svojim predlogom, kakor vsi zagovorniki njegovi, je večina odborova izrekla, da je mag i^s trat pri onem ognju storil svoj o dolžnost. Skoda le za dragi čas, ki se je tratil v dveh sejah za stvar, za ktero, ker je bila v redu, bi se ne bila nobena živa duša zmenila, ako bi „Laibacherca" in njena sestričinja „Triesterca" ne objemale z isto ,,pre-srčno ljubeznijo" sedanjega mestnega županijstva kakor poprejšnje — v prvi polovici. Vide: tečaj 1861 in 1862. — V pondeljek zvečer je zopet 1200 mehikan-skih prostovoljcev zapustilo Ljubljano, da so šli po železnici v Trst, odkodar grejo po morji dalje. Prav žal nam je po njih, ne samo, da so veliko denarja pustili v deželi, temuč tudi zato, ker so večidel prav vrli, omikani možaki. — V pondeljek je finančni direktor pl. gosp. Fel-senbrunn v pričo Njih eksc. c. k. deželnega poglavarja gosp. dr. H. Costa-tu, direktorju c. k. ljublj. nadcol-nije, izročil Franc-Jožefov red, kterega mu je Njih Veličanstvo za večletne zasluge podelilo ob prestopu v pokojni stan. — Naj reče kdo, da ni živahnega delovanja na polji slovstvenem našem! Kakor iz tal rastejo knjige slovenske. Naš list naznanja danes, da že je prišla na dan šaloigra „Strup", ki jo je poslovenila častita domo-rodkinja naša gospd Luiza Pesjakova, ktere glas že gre v slovenskih in nemških časnikih po svetu. »Oglasnik" današnji pa oklicuje prvi snopič ,,Izbranih narodnih srbskih pesem", ki jih na svetlo daje gospod prof. Janko Pajk. Gospodu profesorju gr6 hvala, da prvi ima to dobro misel, da najlepše srbske pesmi prepisuje v naš pravopis tistim, ki ne umejo cirilice, in jim z dodano slovnico in slovnikom polajsuje branje izvrstnih teh pesem. Več o njih drugi pot, kakor tudi o 2. zvezku gosp. prof. Marnovega ,,Jezičnika", kterega prvi zvezek smo že z radostnim „dobro došel" pozdravljali. — Ker že o slovanski literaturi govorimo, naj povemo še to — al lepo prosimo, naj se nikar preveč ne prestrašijo, ki se čedalje večega razširjevanja slovanske literature boje; ni nič hudega! —da je vred-ništvu „Danice" došel iz Amerike 1. list ,,Slavije", ki izhaja v Racini v Viskonsinu v češkem jeziku; dopisnik „Daniee" gosp. Trobec pravi, da imajo ondi 6 slov. časnikov, kar kaže, da mora v Ameriki dokaj Slovanov biti. Da je vendar Bog toliko teh Slovanov vstvaril in da povsod so tako zaljubljeni v svoj materni jezik! — „Južni Sokol" lepo razteza svoje perute nad poljem telesne in duševne narodne omike, in kar je pod krilom njegovim, raduje se veselega srca, kadar pride čas za to , in ne zavida nikogar na svetu. Tako si je preteklo saboto osnoval zopet prav izvrstno zabavo, ktera si je brez vabil in brez oklicevanja privabila obilno množico poslušavcev in gledavcev, in še celo gospe so ga počastile z nazočnostjo svojo. Ne bomo se lovili v dolzih frazah, za kterimi, kakor skušnja uči, je ,,veliko krika, pa malo mika", ampak le ob kratkem bomo naznanili program tega zanimivega večera, kte-remu vodnik je bil z veliko pohvalo gosp. Noli. Prvo je bilo, da je pel sokolski zbor Jenkovo „Hej rojaki." 40, to je, štirideset moških junaških glasov^— komii bi tako krepko petje ne pretreslo srca? 2. Ci-tanje ,,Popotnikovih črtic" (Noli). 3. Veliki flagaolefc na citrah (Noli). 4. Ipavčeva „ Vojaška", osmospev. Izvrstna ta kompozicija slavnega Ipavca je vredna, da jo poje vsak domač zbor. 5. „Nova pisanja" (Prešernova), dvogovor. 6. „Guianar od koploru" (komična spevoigra s podobami) pela sta jo dva Sokolca. Tudi razprodajala se je po 3 novce; če je kdo še želi, se bo v drugo natisnila. 7. „Pesem od Polone" , samospev z zborom. 8. Dvojna igra na citrah. 9. Pesem od ,Romarja" z zborom, in 10. Pesem od „tega kmeta." -— Zabava je trajala do pozne noči. Kakor tedaj „Južni Sokol" obuduje začudenje, kadar v gimnastiki kaže Ljubljančanom svojo umetnost, tako je mojster tudi v zabavah. Ne šteje sicer še 10000 glav, al prav dosti ga je, da iraponira v telovadstvu in mnozih umetnostih duševnih; ni mu treba od hiše do hiše nabirati družbenikov, rekrutirati pri otrocih ali strahovati starce, da mu ne uidejo kam drugam. Brez vse sile se zbira pri njem rado vse, kar ima veselje do tega, kar je že nekdaj Rimljan z dvema besedama zdatno povedal : „Utile dulci." 401