«otbuska khjižnioa
YXA	^
tp-rcraSfES 312
22 (590) - Trst - 5. oktobra 1962	30 lir
Spediz. in abb. post. - Gruppo I
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino
Pred občinskimi volitvami v Trstu
Pozitivna bilanca delovanja
komunistov v tržaškem občinskem svetu
KPI predstavlja jamstvo za napredek demokracije in za pravice Slovencev
Tudi v zadnjih štirih letih je komunistična skupina v Tržaškem občinskem svetu intenzivno delovala v duhu svojega programa iz leta 1958, ki je temeljil na osnovah vseh njenih prejšnjih programov. Kot v prejšnjih mandatnih dobah se je tudi v zadnjih štirih letih odločno zavzemala za demokratizacijo občinske uprave. Za uresničitev tega cilja se je vztrajno borila na vseh področjih občinske dejavnosti. Proti tej zahtevi se je vselej postavljala krščanska demokracija, podprta od političnih skupin, ki jo podpirajo. Skupine, ki so v vseh teh letih upravljale tržaško občino so vselej gledale na to, da zaščitijo koristi vladajočih in so dosledno zavirale sleherni korak naprej v interesu širokih plasti delovnega ljudstva. Zato so številni predlogi in številne zahteve komunistov obtičale na mrtvi točki celih 13 let, za kar pada težka odgovornost na stranke, ki so imele v rokah tržaško občinsko upravo.
Da bi vladajoče konvergentne skupine lažje dosegle svoje cilje, so izključile komuniste in socialiste iz raznih občinskih komisij in uprav avtonomnih ustanov, kar je bilo in je v kričečem protislovju tudi z njihovim toliko opevanem načelu, Po katerem večina vlada, manjšina pa kontrolira. Diskriminacije so v zadnjih letih presegle celo skrajne mere, in klerikalna skupina hoče na vse načine še nadalje obdržati v svojih rokah absoluten monopol tako nad občinsko upravo kot nad faznimi drugimi ustanovami.
Toda kljub vsem diskriminacijam so komunisti vztrajali v svoji borbi in so bili aktivni na vseh področjih političnega, administrativnega in gospodarskega življenja tržaškega mesta.
V najtežjih političnih trenutkih, ko je bila mednarodna napetost zelo huda, so komunisti' Postavljali v občinskem svetu ^elo važna vprašanja in reso-^ucije, kot n. pr. : proti jedrskim poskusom, za mir in miro-hubno sožitje v svetu, proti a-§resijam kolonialistov in imperialistov, za obrambo demokracije, proti podvigom ostankov fašizma in napadom na demokratične ustanove, za antifa-Slstično vzgojo v šolah in za Vzgajanje mladine v duhu vrednot osvobodilnega gibanja, re-PPbliške ustave itd.
Splošni problemi tržaškega gospodarstva, v zvezi s pomorskim in železniškim prometom, obnovitev trgovinske mornarice, zagotovitev dela v ladje-
V nedeljo 7. oktobra ob 10,30 bo r kinu «ARCOBALENO»
vplivno zborovanje
Govorita '
posl. G. ADAMOLI in odv. G. ROGASSI
Predsedujeta ;
Vittorio Vidali in Marija Bernotič
Na zborovanju bo objavljen program K P I za občinske volitve v Trstu.
delnicah in v železarski industriji, poživitev industrije, ustanovitev novih industrijskih podjetij, problemi luke in sploš- 1 nih skladišč, posodobljenje železniškega in cestnega omrežja itd., so problemi ki so našli v komunistični skupini v tržaškem občinskem svetu odločne zagovornike, kar je prišlo do izraza tudi v številnih intervencijah.
Tudi za ustanovitev samoupravne dežele Furlanija-Julij-ska krajina se je zavzemala naša skupina, ki je med drugim zahtevala podelitev posebne avtonomije za Tržaško ozemlje, ustanovitev integralne proste cone in priznanje pravic slovenskemu prebivavstvu.
V razpravah o občinskih proračunih so komunistični sveto-vavci aktivno sodelovali s konstruktivno kritiko predlogov občinske uprave in postavljajoč konkretne predloge za bistveno izboljšanje upravljanja, kar pa je vladajoča večina vedno odbijala. Naša skupina v občinskem svetu se je prav tako kot za druge probleme živo zanimala tudi za probleme ljudskih stanovanj. Zahtevala je učinkovite ukrepe, ki so po zakonih predvideni, čemur pa se vladajoča večina upira. Mestni regulacijski načrt, ki ga je predložila občinska uprava je komunistična skupina ostro kritizirala, ker nq odgovarja pogojem in potrebam tržaškega mesta, ker je v nasprotju ,z interesi ljudskih slojev in ker odpira vrata najrazličnejšim špekulacijam, kar je tudi
proti vsakemu socialnemu načelu. Oskrba bolnikov, starčkov in onemoglih je bila komunistični skupini v občinskem svetu vedno pred očmi.
Številni so problemi, za katere se je zanimala naša skupina in med katere spadajo tudi problemi ureditve cest in ulic, cestne razsvetljave, vodovodnega omrežja, mestnega tramvaja itd. Komunisti so se odločno borili tudi za razširitev mu-nicipalizacije raznih služnosti, za sanacijo ACEGAT, munici-palizacijo pogrebnih podjetij, za ustanovitev občinske po-trošne ustanove, ki naj bi bila učinkovito sredstvo za pobijanje draginje; proti ponarejanju živil itd.
Skratka : komunisti so se vedno borili za zaščito interesov najširših plasti prebivav-stva, zanimali so se tako za velike kot za male probleme, za demokratično rešitev vseh problemov, zato se lahko s ponosom predstavijo pred volivce. Zato so prepričani, da bodo volivci sami podprli postavljene zahteve. To bodo storili prav s tem, da bodo volili za srp s kladivom in helebardo !
GIUSEPPE POGASSI
Občinske volitve v Trstu predstavljajo važen dogodek v bitki za demokratično upravo in proti diskriminacijam, ki jih izvaja vladajoča demokristjanska večina.
V tem smislu naša partija poziva vso demokratično javnost, naj v sedanjem predvoliv-nem boju zavzame odkrito stališče proti Krščanski demokraciji, ki s svojo politiko ovira izvajanje ustavnih določil in podreja dejavnost občinskih, pokrajinskih in drugih javnih ustanov svojim koristim.
Sedanji tržaški občinski odbor je vsa leta svojega obstoja odklanjal sodelovanje z delavskimi strankami tako na gospodarskem kot na drugih področjih. Delavskim strankam je preprečeval dostop v razne komisije in popolnoma prezrl probleme Slovencev, čeprav je prav demokristjanska stranka tudi ob zadnjih volitvah lovila slovenske glasove.
Komunisti so na to krivično politiko reagirali ne samo v občinskem svetu, marveč v vseh ustanovah in na vseh področjih javnega in političnega življenja, kajti za komuniste je vprašanje demokracije in vprašanje zaščite narodnostnih pravic slovenske manjšine načelno vprašanje, ki je del splošnega programa borbe za demokratične svoboščine v Italiji.
Komunistična partija, se bori za pravice slovenske narodne manjšine na splošno in ne samo za pravice slovenskega delavca m kmeta kot bi to hoteli prikazovati tisti, ki delijo tržaške Slovence v dve skupini, to je v marksiste in v nemarksiste.
Pred kratkim je neki člankar v «Demokraciji» očital tistim, ki so volili za marksiste in tistim, ki so volili za indipendentiste, da so pripomogli k teinu, da je prišlo do zelo nizkega
izpričanja slovenskih volivcev. Seveda je ta očitek neutemeljen v Kolikor se nanaša na komuniste, saj so bili tia komunistični listi vselej tudi Slovenci, ki se skupno s komunisti italijanske narodnosti borijo za demokratične svoboščine in za slovenske manjšinske pravice, proti krščanski demokraciji in proti vsem šovinističnim silam, ki zatirajo slovensko narodno manjšino. Medtem ko so komunisti vodili načelno in nenehno borbo za pravice Slovencev, pa je predstavnik slovenske liste v tržaškem občinskem svetu skupno z in-dipendentističnim svetovavcem podpiral vladajočo demokrist-jansko stranko, to je tisto stranko, ki ne dovoljuje, da bi bili Slovenci zastopani v javni upravi, ki prepoveduje uporabo slovenskega jezika in krši o-snovna načela, ki jih jamči tudi republiška ustava kakor tudi posebni statut londonskega sporazuma.
Stališča, ki jih zavzemajo predstavniki Slovenske liste, ki tokrat združuje Slovensko katoliško skupnost, Slovensko demokratsko zvezo, Slovensko krščansko socialno zvezo in Neodvisne Slovence, postavljajo slovensko gibanje izven celotnega demokratičnega gibanje, kar je stvarno v korist raznarodovalnim, nacionalističnim in protidemokratičnim stališčem demokristjanov, to je ravno tistim, ki povzročajo slovenski skupnosti in demokratičnemu gibanju v državi na splošno veliko škodo. Predstavniki takoimeno-vanega edinega slovenskega bloka se v svojem programu poslužujejo enakih formul kot nacionalisti in šovinisti italijanske narodnosti. Oboji se zavzemajo za boj proti «desnemu in levemu totalitarizmu». S tako formulacijo zagotavljajo, da bodo skrbeli za pravice Slovencev. In pri tem pozabljajo, da je istovetenje naprednega delavskega gibanja s fašističnim gibanjem zelo zgrešeno in nevarno. Zelo neumestno je odklanjati komunistično gibanje, ki se je ramo ob rami z drugimi slovenskimi antifašisti borilo proti fašizmu, za obstoj in razvoj Slovencev. Komunisti so bili v preteklosti na braniku proti fašizmu, danes pa so na braniku demokratičnih svoboščin vsega delovnega ljudstva, torej Italijanov in Slovencev in za pridobitev popolne enakopravnosti Slovencev.
Usmerjati borbo proti Komunistični partiji pomeni voditi boj proti demokraciji. Ni dolgo od tega, ko so morali najbolj predstavniki protikomunizma priznati, da ko gre za demokratična načela, ki jih vsebuje republiška ustava, se ni mogoče odreči prispevku, ki ga daje Komunistična partija. Isto velja tudi ko gre za pravice Slovencev v naših krajih.
Komunistična partija Italije tudi v sedanjem volivnem boju predstavlja jamstvo za napredek demokratičnih pridobitev in torej tudi za napredek v borbi za pravice slovenske narodne manjšine v naši deželi!
MARIJA BERNETIC
0000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000
Tržaški delavci-kovinarji, ki so zaposleni v zasebnih podjetjih, že več tednov zaporedoma stavkajo in sicer po tri dni na teden. V sredo dopoldne so se stavkajoči zbrali na trgu Garibaldi, kjer je bilo zborovanje. Govorila sta predstavnika sindikatov CGIL in CISL. Oba govornika sta poudarila, da se industrije! nočejo pogajati s sindikati in da se bo zato borba nadaljevala. Kot je znano industrijci nočejo pristati na to, da bi se sindikati pogajali za rešitev raznih vprašanj" v samih podjetjih. Po zborovanju so se delavci uvrstili v mogočno povorko, ki je šla po glavnih mestnih ulicah do sedeža vladnega komisariata in deželnega urada za delo. Na gornji sliki: stavkajoči delavci pred sedežem vladnega komisariata
NDON-DUBUN-AMSTERDAM-BRUSSELJ-STOCKHOLM-OSLO-HELSINKI-BERN-BUDAPEST-BUKAREST-SOFIJA-ATENE-mANA-ANKARA-BEJRUT-DAMASK-TEHERAN-NOVI DELHI-PEKING-BANGKOK-TOKYO-SEUL-KAIRO-TUNIS-MADRID-NEW YORK-TORONTO-MEHHCO-HAVANA-BRAZIIIJA-BUENOS AIRES-RIM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WAR;
‘•■»IM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WARSZA
POLITIKA
ALŽIRIJA je dobila svojo prvo izvoljeno vlado. Za njenega predsednika je skupščina izvolila Ben Belo, za katerega je glasovalo 159 poslancev, proti njemu 19, eden pa se je glasovanja vzdržal. Nova vlada se je izrekla za nevtralnost in za 'blokovsko nevezanost, kar je skupščina o-dobrila z zelo veliko večino glasov. Predsednik vlade ZSSR Hruščov je poslal Ben Beli pozdravno brzojavko, v kateri je med drugim rečeno, da sovjetska vlada ponovno potrjuje svojo iskreno željo, da bi se nadalje razvijali odnosi z ljudsko demokratično alžirsko republiko na temelju popolne enakosti, spoštovanja suverenosti in nevmešava-nja v notranje zadeve.
*
JEMEN je postal republika. Do spremembe je prišlo z državnim udarom, ki je bil izveden po smrti starega trino-škega monarha. Monarhična oblast je držala -deželo v največji zaostalosti in v pravem suženjstvu. Vladajoči mogotci so živeli v naj večjem razkošju. V svojih haremih so imeli na desetine zasužnjenih žensk, ljudstvo pa je živelo v največji bedi. Zato je tudi kulturna raven v tej deželi zelo nizka. Pred novo revolucionarno republikansko vlado stoje torej težke in zelo odgovorne naloge. Novo republiko so že priznale razne države, med katerimi sta tudi Sovjetska zveza in Združena arabska republika. Sicer pa borba za republiko še ni povsem izbojevana, saj se nekateri princi še vedno potegujejo zato, da bi se prerinili na oblast in so v svojih prizadevanjih deležni pomoči od zunaj. Vsekakor pa so priznanja nove republike od raznih tujih držav prepričljiv dokaz, da je tudi dokončna zmaga revolucije gotova.
*
AMERIKA je dobavila Izraelu raketne izstrelke. Ta vest je naletela na veliko nezadovoljstvo v raznih arabskih deželah in tudi v Veliki Britaniji. Razne arabske države so protestirale proti temu ukrepu ameriške vlade, ker v njem vidijo nevarnost za ves arabski svet. V Londonu pa trdijo, da ameriške dobave raket Izraelu ustvarjajo nov položaj, ki zahteva revizijo politike do Srednjega vzhoda. Angleži namreč trdijo, da je njihova politika do Srednjega vzhoda bila taka, da ni prispevala k oboroževavnemu tekmovanju na tamkajšnjem področju, da pa bodo, spričo novega položaja, mogli sprejeti nove smernice.
*
V BOLIVIJI vre. V zadnjih dneh se je notranja napetost še bolj poostrila. Vlada je preteklo soboto razglasila obsedno stanje. V teku dveh dni so zapili nad 60 oseb. Obtožujejo jih, da so organizirale zaroto proti vladi. Te trditve so opozicijski listi takoj demantirali. Opozicija je objavila tudi posebno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno: «Zadnji vladni ukrepi pomenijo izgovor za zatiranje javnih in državljanskih svoboščin, tako da bi spremenili socialne probleme dežele v politične, pri tem pa obdovžili opozicijske sile in sindikalne voditelje subverzivne dejavnosti, ki je ni.»
'A
m
Z
òo
O
Z
Z
‘n
>
37
N
r—
O
z
o
0 z
D
g
r-
Z
>
z
in
m
50
a
>
2
50
1
m
r-
cn
O
O
*
Z
O
r~
2
g
p
m
tn
Ž
5
Čo
m
>
Z
o
X
o
■H
O
O
Cn
m
C
k
>
50
O
Jjj
Z
co
2
>
0
1
?
2
m
I
9
X
>
<
>
z
>
00
31
§
07
m
O
O
>
O	?
tVd-NNoa-Nnaaa-VAVZSJivM-vovRd-vAas'
------- 2 • DELO I
PISANI SVET
Zahodna Nemčija:
5.-10-1962
Aktualni problemi
Ameriška izzivanja v Karibskem morju
Ameriški senat je izglasoval resolucijo, s katero se zavzema za uporabo vseh sredstev, vključno tudi vojske, proti Kubi, da se prepreči «širjenje kubanskega marksizma na zahodni polobli», če bo Kuba pošiljala orožje v katerokoli latinskoameriško državo, ali če bodo na njenem ozemlju gradili sovjetska vojaška oporišča.
Pri tem je zlasti zanimivo in obenem zaskrbljujoče dejstvo, da so resolucijo sprejeli s 86 glasovi razen enega, ki je bil proti. Toda ta ni glasoval proti zato, ker bi se ne strinjal s tako politiko senata, temveč zato, ker je menil, da je resolucija preblaga.
Podobno resolucijo je sprejel pozneje tudi predstavniški dom, zdaj manjka samo še, da jo podpiše predsednik ZDA, pa bo postala zakon.
V omenjenih resolucijah o-ba doma ameriškega kongresa obljubljata v imenu ZDA podporo «svobodoljubnim Kuban cem in organizaciji ameriških držav v naporih, da bi obnovili pravico Kubancev do samoodločbe». To pa pomeni v bistvu legalizacijo dajanja vojaške pomoči kubanskim kon-trarevolucionarjem.
Temu dogodku je sledila o-brazložitev ameriškega državnega sekretarja za zunanje zadeve Ruska okoliščin, v katerih bi ZDA uporabile svoje oborožene sile proti Kubi. Iz cenzurirane Rusko ve izjave, iz katere so izločili vse, kar ni bilo prikladno za javnost, o vojaški intervenciji ZDA proti Kubi izhaja, da bi se je ZDA po-služile, če bi Kuba izvažala o-rožje v druge južnoameriške države ali poskušala pošiljati tja svoje čete. Rusk je tudi izjavil, da izvidniški poleti nad kubanskim ozemljem lahko prav tako privedejo do incidenta. Pristavil je dalje, da ZDA nameravajo izkoristiti pravico do izvidniških poletov.
Na podobno pravico izvidniških poletov nad suverenimi državami se je skliceval svoj čas tudi Eisenhower, ko je prišlo do incidenta z ameriškim letalom U-2 nad Sovjetsko zvezo, izgovarjajoč se pri tem na obrambne interese ZDA.
Protikubanska kampanja se celo stopnjuje. Prejšnji teden so v Portoriškem pristanišču San Juan zažgali tovor sladkorja, namenjen Sovjetski zvezi v vrednosti 800 tisoč dolarjev. To vandalstvo so opravičili s tem, češ da je Kuba dolžna poravnati dolgove nekemu ameriškemu podjetju.
Nov element, ki samo še bolj zaostruje napetost v Karibskem morju, je prinesel v odnose ZDA-Kuba- ameriški predstavniški dom, ko je o-bravnaval predlog predsednika Kennedy j a za finančno pomoč tujini. Omenjeni predstavniški dom je sprejel dopolnilne predloge nekaterih brezglavih po-
slancev za ukinitev vsake pomoči državam, katerih ladje prevažajo orožje ali kako drugo blago za Kubo. To dopolnitev so sprejeli kljub opozorilu nekega poslanca, da bi sprejem takega amandmaja lahko povzročil tretjo svetovno vojno. S tem pa žolčnosti v ameriškem predstavniškem domu še ni konec, kajti ta je sprejel še dva predloga. Po prvem naj bi ustavil vsakršno finančno pomoč državam, ki oskrbujejo Kubo z orožjem ali strateškim materialom, pri čemer
so navedena imena Zahodne Nemčije, Grčije, Italije in Velike Britanije, po drugem pa naj bi prepovedali pristajanje v ameriških lukah vsem ladjam, ki prevažajo kakršne koli pošiljke za Kubo.
Zdaj je še težko predvidevati, kakšni so pravi nameni a-meriške administracije in kaj vse se lahko izcimi iz ameriške «pravice» do poletov nad kubanskim ozemljem. Prav gotovo pa je, da bo pritisk kongresa trajal do volitev in da bo ta čas poln nevarnosti.
Kriminaliteta narašča
Lani so registrirali v Zahodni Nemčiji več kot dva milijona zločinov in nezakonitih dejanj. To pomeni povečanje kriminalitete za 4,2 odst. ali za 86.000 kaznivih dejanj. Tatvine, roparski napadi in poneverbe so 45,5% vseh kaznivih dejanj.
Združene države:
Dishriminaciia komunistov
3000 ameriških podjetij je vlada opozorila, da jim ne bodo več dajali državnih naročil, če bodo zaposlovala komuniste. Gre predvsem za podjetja, ki izdelujejo orožje. Podjetja so prejela tajne sezname članov komunistične partije. V priloženi okrožnici je bilo tudi napovedano, da bodo tajne sezname policijska oblastva še «izpopovnila». Taka sta torej toliko opevani demokracija in svoboda, ki naj bi vladala v Združenih državah Amerike!
Velika Britanija.
Čajni nasadi v pokrajini Kiangsu na Kitajskem
(Foto Agencija Nova Kitajska)
Brezposelnost
Statistike kažejo, da brezposelnost v Veliki Britaniji stalno narašča. Preteklega avgusta je dosegla 2,1% števila zaposlenih. Čeprav ekonomisti ne pripisujejo temu pojavu posebne nevarnosti, je vendarle problem zelo resen. Predvideva se da bo v zimskih mesecih brezposelnost narasla verjetno na 3%. Do povečanja brezposelnosti je prišlo predvsem zaradi tega, ker so v nekaterih industrijskih panogah zmanjšali proizvodnjo. Nezaposlenost je posebno občutna v manj razvitih področjih. Na škotskem je n. pr. trikrat večja kot v Londonu, v Severni Irski pa celo šestkrat.
ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Vohunska letala U-2 nad kitajskim ozemljem

Dolgo časa so nad prostra- j nim ozemljem Ljudske republike Kitajske preletavala neznana letala. Kitajska vojska ni mogla preprečiti teh poletov. In vendar so bila to vohunska letala U-2, taka, kakršno je bilo tisto, ki so ga 1960 leta sestrelili nad ozemljem Sovjetske zveze.
Letala U-2 so opremljena z reaktivnimi motorji in posebnimi optičnimi in elektronskimi napravami za zbiranje dragocenih strateških podatkov.
Šele pred kratkim se je posrečilo Kitajcem, da so sestrelili eno takih letal. In ko so ga sestrelili je prišlo na dan, da je bilo letalo sicer zgrajeno v Združenih državah Amerike, da pa je bilo last Čangkajško-ve vlade, ki ima svoj sedež pod ameriško zaščito na tajvanskem otoku. Tako je prišlo tudi na dan, kako so bile svoj-čas objavljene razne kitajske strateške tajnosti.
Letala U-2 imajo že dolgo in razburljivo zgodovino. Že leta 1955 so ameriški militaristični skrajneži dosegli to, da je bil sklenjen sporazum med ameriško vlado in nekim industrijskim podjetjem o izdelavi tovrstnih letal, ki naj bi opravljala vohunske polete v deželah
Ameriški militaristi se skrivajo za hrbtom Čangkajška
vzhodne Evrope. Ta letala so opremljena tako, da kljub poletu v višini do 25.000 metrov, lahko delajo zelo jasne fotografske posnetke vojaških in drugih objektov.
1. maja 1960 je bilo nad Sovjetsko zvezo sestreljeno letalo, ki ga je pilotiral ameriški oficir Powers. Sestrelitev tega letala je povzročila zelo hudo napetost med SZ in ZDA. To se je zgodilo malo pred napovedanim sestankom Hruščeva z Eisenhowerjem. Razumljivo je, da do sestanka ni moglo priti. Sam Powers je povedal, da je med poleti nabral neprecenljive informacije o letališčih, letalih, raketah, raket-
nih poskusih, raznih drugih
vojaških pripravah, gradnji podmornic in proizvodnji a-tomskega orožja.
Sestrelitev tega letala je povzročila veliko zmedo tudi v samih vodilnih ameriških krogih. Eisenhower jeva zadrega je bila velika. Takoj po incidentu je skušal opravičevati resno dejanje trdeč, da ni vedel za vohunske polete letal U-2. In mnogi so trditvam a-meriškega predsednika tudi verjeli. Toda kasneje se je iz-
kazalo, da je Eisenhower dobro vedel za vohunske polete in da so se ti vršili z njegovim privoljenjem.
Novi ameriški predsednik Kennedy je mislil, da mora delovati na bolj prebrisan način nego njegov predhodnik. To se je izkazalo sedaj, ko je bilo drugo letalo U-2 sestreljeno nad kitajskim ozemljem. Izkazalo se je torej, da je vohunske polete organizirala satelitska tajvanska vlada. Toda tej vladi je v ta namen vohunska letala prodala Amerika, in Američani danes trdijo, da je prodaja letal zadeva, ki se drugih ne tiče. Oni pač lahko prodajajo svoje blago in, tudi strateško važne izdelke, komur hočejo ter da nima proti temu nihče oporekati. Jasno je tudi, da je tajvanska vlad^ organizirala vohunske poleN nad Kitajsko po naročilu ZDA' In šele po sestrelitvi letala nad kitajskim ozemljem je bil° moč v pravi luči oceniti izjavo ameriškega predsednika z dn^ 25. januarja 1961, ki pravi med drugim, da poleti ameriških le' tal, ki so prodirala v sovjet' ski zračni prostor, so se kon' čali maja I960....

DELO • 3-
5.-10-1962
Justo Košuta - umrl
V soboto, 28. septembra je lmrl tovariš Justo Košuta. Kru-ta vest, ki se je naglo razširila v Trstu in na podeželju, je prenesla vsakogar^ ki je pokojnega tovariša poznal, spoštoval in cenil. Zdelo se je nemogoče to, kar se je zgodilo. Tembolj nemogoče, ker so mnogi še v četrtek slišali njegov glas v neki tgri, ki jo je posredoval tržaški radio. In vendar se je Justo Koluta tedaj, ko je tržaški radio Prenašal igro, ki je bila posneta na magnetofonski trak, že kojavel z neisprosno smrtjo.
S smrtjo tovariša Justa Kolute je nastala v vrstah sloven-ske manjšine v Italiji velika VrZel. Z njim smo Slovenci izgubili ne le priznanega gledalskega igravca,.marveč tudi neumornega delavca na kultur-nem polju vnetega zagovornika hotnosti Slovencev in prija-teljstva z Italijani, borbenega untifašista in odločnega borca Za narodne, demokratične in socialne pravice.
Tovariš Justo Košuta se je r°dil v Križu pri Trstu 28. ok-
Z njim je slovenska narodna manjšina v Italiji izgubila velikega borca za narodne, kulturne in socialne pravice
tobra 1898. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi, pripravnico na Proseku in gimnazijo v Trstu. Po maturi se je posvetil gledališki umetnosti, saj se je že v zgodnji mladosti navduševal zanjo. Še kot mlad dijak je sodeloval pri Ljudskem odru in sčasoma postal eden izmed njegovih organizatorjev. Leta 1920 je dobil prvi aganžma v mariborskem Narodnem gledališču, ki ga je takrat vodil znani rešiser Nučič. Leta 1924 je bil zopet v rodni vasi, kjer je namesto razpuščenega Ljudskega odra ustanovil prosvetno društvo «Vesna». Naslednje leto je odšel v Gorico, kjer je prevzel vodstvo Ljudskega gledališča. Njegovo delovanje v posoški prestolnici je bilo zelo plodovito, zato je kmalu postal tarča fašističnih napadov. Kljub neštevilnim oviram in neprestani nevarnosti je vztrajal na svojem mestu dokler je bilo to mogoče. Proti koncu leta 1927 so ga začeli fašisti tako preganjati, da mu ni preostala druga izbira kot da odide ilegalno v Jugoslavijo.
V emigraciji je posvetil vse svoje sile kulturnemu delu med primorskimi rojaki. V Ljubljani je ustanovil in vodil potujočo gledališko skupino, ki je nastopala zlasti v krajih, kjer so prebivali Primorci. Leta 1934 je bil ponovno angažiran v mariborskem Narodnem gledališču.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Gorica :
Vprašanje andreleuega sejma zopet aa dnevnem redu
Tradicionalni andrejev gonški sejem je že več let v krizi. Nove državne meje in prelom trgovskih stikov med goriškim mestom in ozemljem, ki je po zadnji vojni pripadlo Jugoslaviji, so andrejev sejem skoraj onemogočile. Po podpisu videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu se je stanje zopet nekoliko izboljšalo. Toda kljub temu je bil tudi v zadnjih letih andrejev sejem bolj podoben navadni sagri nego sejmu v pravem pomenu besede. Zato so prišle z raznih strani zahteve, naj se vprašanje goriškega sejma temeljito preuči. Tako zahtevo je postavila tudi goriška federacija KPI. Prišlo je do tega, da je goriška mestna uprava ustanovila posebno komisijo za preučitev tega vprašanja. In pred kratkim je ta komisija javno objavila rezultate svojega dela. Iz tega sledi, da bo goriški sejem še nadalje ohranil svoj dosedanji značaj. Še nadalje
bodo ostale takoimenovane «lune-park», z vrtiljaki, kramarske stojnice, katerim se bosta sedaj pridružila še sejem krajevnega obrtništva in razstava ter prodaja tipičnih go-riških vin. Vsekakor to pomeni, da bo napravljen korak naprej vendar pa bo ta korak premajhen, da bi omogočil sejmu tak znašaj, ki bi ga v resnici moral imeti.
Goriški sejem bi moral postati važna trgovinska manifestacija o-beh mejnih dežel, ki naj bi služil med drugim tudi vedno večjemu zbliževanju in sodelovanju med pre-bivavstvom obeh mejnih dežel. Toda prav v tem pogledu sedanji goriški mestni upravitelji ne kažejo nobenega pravega zanimanja. Pri teh upraviteljih še vedno prevladujejo nacionalistični pridržki na-pram sosedni socialistični deželi.
Mi ne trdimo, da je zelo enostavna stvar spremeniti goriški andrejev sejem, vendar pa poudarjamo, da (Nadaljevanje na 4. strani)
Koroški oktet iz Ljubljane, ki je pretekli teden nastopil v Bazovici,
Križu in v Trstu
/z riadiških dolin:
Zborovanje komunistov je zganilo oblasti
Preteklo je komaj dva meseca odkar so imeli svoje zborovanje v Št. Petru Siovenov komunisti iz Nadižkih dolin.
Kot je znano, se je na tem zborovanju podrobno razpravljalo o gospodarskem, socialnem in narodnostnem vprašanju prebivavstva, ki živi v teh dolinah. To obravnavanje je razgalilo delovanje odgovornih krogov, ki niso znali ali hoteli pristopiti k reševanju perečih problemov, ki se tičejo teh dolin in začrtati konkretnih smernic za bodočnost.
To zborovanje in način o-bravnavanja problemov, ki tarejo prebivavstvo teh dolin, sta naletela na veliko odobravanje v vrstah beneških Slovencev. Odmev zborovanja je med prebivavci Nadižkih dolin tako velik da so bile oblasti prisiljene sprejeti nekatere u-krepe, ki bodo, tako se vsaj upa, pomenili začetek reševanja vsaj nekaj tistih problemov, za katere smo nakazali rešitev na omenjenem zborovanju.
Te dni so oblasti sklenile, da bodo ustanovile «Pro loco» v
vseh sedmih občinah vzhodne Benečije. Ta organ bo preučeval probleme razvoja turizma v naših krajih. V ta namen je bilo že odobrenih 15 milijonov lir. To vsoto bodo porabili za začetek asfaltiranja ceste do vrha Matajurja, ki je znan kot izredno privlačna izletniška točka. Kasneje bodo asfaltirali tudi cesto, ki pelje iz Zomi-ra preko Sredenj do Dreke in Klodiča. To cesto nekateri imenujejo «anfiteatrska cesta». To v resnici tudi je, saj se pod njo razprostirajo številne vasi vzhodne Benečije.
Za zaključek naj povemo še to: Da bi demokristjani «omilili» obtožbe, da so pozabili na naše kraje, so sklenili — tako se namreč širijo glasovi — da bodo imeli svoj prihodnji pokrajinski kongres v Št. Petru, t. j. v kraju, kjer smo tudi mi imeli svoje zborovanje.
Upoštevajoč vse to prebivavstvo naših dolin lakonično pravi:	«Zborovanje komuni-
stov iz naših vasi v Št. Petru Siovenov ob Nadiži je že doseglo svoj cilj ! »
IZIDOR PREDAN
JALET-PETJE-FOIKLORA-KNJIGE-REVJIE-KINO uj	O
S
o
<
QÈ
O
ič
o
u_
UJ
£
CL
iu
<
ta
2
<
UJ
<
03
IO
<
O
>
<
N
<
at
g
O
Ó
Z
£
UJ
“J
UJ
S
O
2
*
<
ac
O
j*
0
u.
Uj
£
o.
5
<
co
2
<
UJ
1
ta
co
<
O
>
<
N
<
5
Q
O
Ó
z
šč
Ul
UJ
s
O
2 è
<
oc
O
Sš
O
Ul
UJ
UJ
ž
'OC
UJ
2
»—
<
03
CO
<
O
>
<
co
<
è
a
O
Ó
Z
ui
LU
S
o
2
*
<
o
o
£
S
o.
£
<
co
2
<
UJ
ca
co
<
o
>
<
co
N
<
OC
g
O
Ó
Z
ŠČ
UJ
UJ
s
O
2
*
<
HuUuAa
JOSIP VIDMAR, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sporočil, da je predsedstvo Akademije v zvezi s Slavističnim društvom in v sporazumu s svojo komisijo za slovenski pravopis sklenilo sklicati konferenco strokovnjakov, praktikov, zastopnikov društev in ustanov, na kateri naj bi se problematična vprašanja slovenskega pravopisa pretresla vnovič in ki naj bi svoje sporazumne zaključke predložila skupščini Akademije, da jih potrdi in posreduje slovenski javnosti.
Kot je znano, je novi slovenski pravopis, ki je pred kratkim izšel, sprožil mnogo kritik. Proti novostim, ki jih je prinesel novi pravopis, so se izrekli mnogi slovenski razumniki. Kritiki trdijo, da novi pravopis ni rešil vprašanja knjižnega jezika in da je vnesel v slovensko jezikovno rabo motnje in nered.
Vsekakor pa je zelo čudno, da niso sedanji kritiki spregovorili pred izdajo novega pravopisa, saj se je o novostih, ki jih je ta prinesel toliko govorilo in pisalo, čudna stvar je, da so se zavedli motenj in nereda šele sedaj.
Vsekakor pa smo prepričani, da bo konferenca, ki jo je najavil predsednik Slovenske a-kademije znanosti in umetnosti to vprašanje pravilno rešila.
♦
PREGLED, kako se je človeška misel prelivala v tiskani besedi med ljudstva vsega sveta v letu 1960, objasnjuje 10. knjiga «Indeksa prevodov», ki izhaja pri mednarodni organizaciji za kulturna vprašanja UNESCO v Parizu. Podatki so bili sestavljeni na temelju poročil bibliografskih ustanov iz 58 držav in obsegajo 31.238 gesel.
Naj večje število prevodov je iz leposlovja in sicer 17.177, kar predstavlja 54,9% vseh prevodov. Mnogo manj je prevodov iz ostalih strok, kot so pravo, vzgojeslovje, socialne vede itd.
Sovjetska zveza je s 5507 deli po številu prevodov na prvem mestu. Sledita obe Nemčiji z 2859, Češkoslovaška s 1548, Italija s 1513, Francija s 1526, Španija s 1415, Združene države s 1329, Holandska s 1287 in Švedska s 1075 prevodi.
Po avtorjih je na prvem mestu Lenin z 240 prevodi ; sledijo: Hruščev z 211, Shakespeare s 134, Tolstoj in Verne s 122, Ag. Christie in Dostojevski s po 109 in Čehov s 103 prevodi. Gorki, Marx, Balzac, Šolohov in Dickens so dosegli od 100 do 60 prevodov.
DR. LAVO ČERMELJ je objavil avtobiografske spomine na proces pred posebnim fašističnim sodiščem v Trstu leta 1941. Delo je ob dvajsetletnici tega dogodka izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani. Knjigo je opremil tržaški slikar Lojze Spacal.
V DOMU PRIJATELJSTVA s tujimi državami v Moskvi so pretekli teden priredili večer jugoslovanskega filma. Ob tisti priliki je o jugoslovanskem filmu govoril režiser Ge-rasimov, ki se je udeležil letošnjega filmskega festivala v Pulju, predvajali pa so Bula-jičev partizanski film «Ko-zara».
S
J>
K
>
2
ò
r-
Irt
CD
>
k
>
m
D3
>
m
T3
m
m
■n
O
o
30
>
X
Z
5
m
3
<
¥
K
ž
0 Ò
g
1
N
>
2 Ò ; Dl
5
3
>
m
30
>
m
3
m
O
j*
O
SO
>
Z
5
m
3
<
¥
X
5
o
Ò
g
S
>
K
>
m
0
«o
1
m
m
30
CD
>
m
Tl
m
rti
*71
O
X
O
>
X
z
m
3
<
¥
X
z
o
Ò
g
>
K
—*
2
Ò
>
C/l
CD
>
£
>
m
OB
>
m
TJ
m
m
Tl
O
X
O
30
>
X
Z
¥
m
3
<
¥
X
z
0 Ò
g
1 > N
S-VHOiHiOd-ariad-iiiva-Mivai-vasvio-a/:
DELO • 4
5.-10-196J
Upravičeni alarm
Ponarejanje žiuil
Iz življenja naše partije
Tržaška federacija nabrala 6.504.930 lir za tisk
lena za vselej om(w
Ponarejanje živil v Italiji ni v resnici več nič novega. V zadnjih letih se je že mnogo pisalo in govorilo o tovrstnih škandalih. Kljub temu, da so bile razne firme razkrinkane in da so, kar je naravno, bile tudi prizadete, zlasti na svojem prestižu, se vendar ponarejanje živil še nadaljuje. Krivdo zato je pripisati predvsem brezvestnosti ponarejevavcev, a seveda tudi sistemu, ki jim ta zločinska početja o-mogoča in pa oblastem, ki niso sprejele dovolj odločnih ukrepov proti goljufom, ali pa teh ukrepov sploh niso sprejele, čeravno so to zahtevale najširše množice potrošnikov.
Pretekli teden so milijoni pottoš-nikov ponovno obstrmeli, ko so izvedeli za ponovno ponarejanje najrazličnejših prehrambenih artiklov. Povsem naravno je, da milijoni potrošnikov niso mogli ostati mirni, ko je prišlo na dan, da izdelujejo sir za ribanje iz smeti, zemlje in formalina, ki služi za balsamiranje mrličev, iz živalske mrhovine in olupkov banan; da dajejo kruhu in piškotom primesi nekega kemičnega preparata, ki služi za odstranjevanje kurjih očes na nogah in razne snovi, ki povzročajo rakasta obolenja; da pridelujejo maslo in olja iz konjskih in oslovskih kopit in loja; da sladoled vsebuje snovi, ki povzročajo rakasta obolenja; da vino pridelujejo iz neužitnega alkohola, cijanove spojine, alg, katrama, ribjih odpadkov, krede, volovske krvi in strojene kože; da «pomlajujejo» meso s solfitom; da polenovke . (bakala) vsebujejo kaustič-no sodo; da so sardine v škatlah zalite z naj slabšim mineralnim o-Ijem, ki ga navadno uporabljajo za mazila itd.
dana možnost podjetju, da je še eno leto zastrupljevalo ljudstvo in bilo pri tem deležno ugodnosti proste cone.
Toda kje je iskati razlog za ponarejevanja živil? Razlog za to je iskati v kapitalističnem ustroju, ki teži po čimvečjemu profitu. Morda bo kdo ugovarjal tej naši trditvi. Morda bo menil, da hočejo komunisti vsako stvar izkoristiti v svoje namene in z njo napeljavati vodo 1 na svoj mlin. Toda dejstvo je, da se ponarejanje živil v socialističnih deželah ne dogaja, kajti tam nimajo izkoriščevavci nobene možnosti, da bi goljufali skupnost in se okoriščali na škodo zdravja ljudstva.
Tudi naša dežela ni ostala izven zadnjega škandala. V Gorici je bila odkrita velikanska zločinska goljufija. Neko podjetje je izdelovalo ponarejeno maslo. Omenjeno podjetje je bilo že pred časom obtoženo zaradi ponarejanja, toda kasneje je zadeva «zaspala» in podjetje je nadaljevalo z izdelavo ponarejenega masla. Izdelovalo ga je z lojem, ki služi za splavljanje ladij. Dnevno je izdelalo po 250 kg takega masla in ga prodajala v lepih zavojčkih kot «pristno čajno maslo».
Goriško podjetje ni novo in baje je izdelovalo ponarejeno maslo že okrog osem let. Po nekaterih statistikah naj bi izdelalo nad 7.000 stotov ponarejenega masla.
Spričo velikega škandala so oblasti odredile zaporo podjetja, njegovega lastnika pa so aretirale.
Pri tem je prav, da omenimo še nekaj. Kot razna druga podjetja je bilo — in je še vedno — tudi omenjeno deležno velikih ugodnosti go-riške proste cone. Prav je tudi, da javnost izve za dejstvo, da so komunisti že tedaj, ko je prvič prišla na dan goljufija, zahtevali, naj se podjetju odvzame pravica do ugodnosti proste cone.
Kaj so tedaj odgovorili n. pr. goriški demokristjani. Odgovorili so, da ni mogoče sprejeti takega ukrepa, dokler sodne oblasti ne izrečejo svoje sodbe. Tako je bila
Tovariši iz Zgornje Kolonje vljudno vabijo meščane in o-količane na slovesno otvoritev novega Ljudskega doma «Svetke Pečar», ki bo v nedeljo 7. oktobra ob 15,30.
Po otvoritvi bo na sporedu kulturna prireditev.
Kot smo že poročali so domačini sami z lastnimi sredstvi in s prostovoljnim delom zgradili nov Ljudski dom, za kar jim še enkrat izrekamo največje priznanje, bravcem pa priporočamo : odzovite se vabilu tovarišev iz Zgornje Kolonje in udeležite se otvoritvene prireditve !
Ta teden so se postavile na častno mesto v lestvici sekcij KPI na Tržaškem sekcije: Opčine, Trebče, Pratolongo, Rojan in Sv. Alojz.
Izpolnile so svoj plan v kampanji za zbiranje prispevkov za tiskovni in volivni sklad.
Do 2. oktobra so sekcije na Tržaškem nabrale sledeče prispevke: «Vostok» (Sv. Ivan) 265.000 lir, Bo-Ijunec 81.490, Dolina 50.000, Ricma-nje 78.000, Domjo 40.000, Log 34.000, Mačkolje 35.000, Prebeneg 18.000, Sv. Alojz v Trstu 100.000, Trebče 70.000, Rojan ITOiOOO, «Pratolongo» v Trstu
160.000,	Milje 900.000, «Curiel» (pri-staniščniki) 400.000, Sv. Jakob 420 tisoč. Stara mitnica (Barriera) 230 tisoč, Skedenj 170.000, Pončana
240.000,	ladjedelnica Sv. Marka 65 tisoč. Tržaški arzenal 50.000, Tovarna strojev 30.000, Acegat 170.000, Sv. Ana 130.000, Magdalena 110.000, Kolonkovec 150.000, «Tomažič» 80 tisoč, Sv. Vid 110.000, Rocol 76.300, Opčine 150.000, Podlonjer 50.000, Barkovlje 85.000, Sv. Križ 40.000, Greta 60.000, Uva 19.000, Prosek-Kontovel 29.000, «Maganja» 50.000, Elizejske poljane 20.000, Pečar 30 tisoč, Zgonik-Salež 10.000, Dreher
10,000, Federacija neposredno 1 milijon 639 tisoč. Celotni znesek je torej 6.504.930 lir.
V ponedeljek 8. oktobra ob 20. uri br izredna skupščina sekcije KPI. Na dnevnem redu je razprava o volivnem programu naše partije. Govoril bo občinski svetovavec tov. Claudio Tonel.
Sekcijski kongresi na Goriškem
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Praznik frgatve v Boljuncu
Pevski zbor «Solvay» iz Tržiča na prazniku trgatve v Boljuncu
V nedeljo je bil v Boluncu praznik trgatve. Praznik je priredila dolinska občinska uprava s sodelovanjem pokrajinske ustanove za turizem in s prefekturnim uradom za pospeševanje potrošnje grozdja. Za to priliko je bila organizirana večja kulturna prireditev na prijaznem boljunškem trgu. Po nastopu godbe «Padovan» iz Trsta je bil koncert pevskih zborov in glasbenih skupin. Nastopili so: Združeni pevski zbor Boršt-Padriče pod vodstvom dirigenta Svetka Grgiča, italijanski pevski zbor «Solvay» iz Tržiča, dolinski glasbeni trio s pevskim duetom Dario-Darko in glasbena skupina iz Bolj unča s pevci solisti, duetom, kvintetom in sekste-tom pod vodstvom dirigenta Draga Žerjala. Ob zaključku koncerta sta nastopila še domača komita Vanek in Drejček. Boljunške prireditve se je udeležilo zelo veliko število domačinov, okoličanov in meščanov.
Andrejev sejem v Gorici
( Nadaljevanje s 3. strani)
je glede tega treba imeti zelo jasne ideje. Zato je potrebno, da se vprašanje goriškega sejma temeljito preuči in da se glede tega vprašanja izmenja mnenja tudi z voditelji uprave na drugi strani državne meje. Izboljšanje stikov z
jugoslovanskim področjem bi lahko rodilo zelo pozitivne sadove. Toda za dosego tega je, kot smo že poudarili treba opustiti vse pridržke nacionalističnega značaja.
Izlet Barkovljanov
Sekcija K. P. v Barkovljah je priredila prve dni septembra lepo uspel izlet na Bled, katerega se je udeležilo nad sto izletnikov, za to nedeljo pa se odpravljajo Barkovljani na ogled postojnske jame in predjamskega gradil.
Hvalevredne so te pobude barkov-Ijanske sekcije, kajti na izletih se ljudje spoznavajo in bratijo. To je posebno potrebno v naši vasi, ki je tako raztresena, da se Barkovljani drug drugega komaj poznamo.
Na izletih se obravnavajo vprašanja iz vseh področij, ki bi drugače ostala netaknjena in naše delovno ljudstvo, ki za enkrat ne razpolaga s svojim avtomobilom, ima s takimi izleti priliko, da spoznava krasoto naše zemlje, ki ne zaostaja za nobeno še tako opevano deželo.
Barko vij anska sekcija ima za prihodnje leto v načrtu lepo število izletov, ki kažejo, da misli postati barkovljanski potovalni urad. Naj nadaljuje s tem hvalevrednim delom, saj se bo simpatija Barkovljanov s tem prav gotovo stopnjevala.
Kot smo že prejšnji teden poročali se bo vršil pokrajinski kongres goriške federacije v dneh od 2. do 4. novembra. V teh dneh se je začela predkongresna diskusija. Vodstvo federacije je v glavnem določilo tudi datume sekcij skih kongresov partije.
Poseben pomen pripisujejo slovenskim sekcijam in pa tistim, kot je n. pr. goriška, ki obravnavajo tudi slovenske narodne manjšinske probleme.
Sekcijski kongres v Doberdobu se bo vršil v dneh 16. in 17. oktobra, v Sovodnjah bo kongres 23. in 24. oktobra, kongres goriške sekcije pa bo v dneh od 19. do 21. oktobra. Kongresa goriške mestne sekcije se bodo udeležili tudi tovariši iz Štandreža, Pevme in Podgore,
Pogreb tov. Košute
Pogreb tov. Justa Košute je bil v ponedeljek popoldne. Velika množica se je ginjeno poslavljala od blagega pokojnika. Že pred mrtvašnico tržaške bolnišnice se je zbralo mnogo ljudi, med katerimi so bili predstavniki raznih političnih, kulturnih in sindikalnih organizacij. Od tam se je razvil žalni sprevod do ul. Foscolo, kjer sta se od pokojnika poslovila naš tovariš Franc Gombač in Adrijan Rustja od Slovenskega gledališča. Nato so krsto s pokojnim odpeljali v Križ. Pred vasjo je bila zbrana velika množica domačinov in okoličanov, vaška godba in pevski zbor. Žalni sprevod je krenil na vaško pokopališče. Pred odprtim grobom so go-\ orili tov. Marija Bernetičeva, poslanec Vidah in član Slovenskega gledališča Modest Sancin.
Avtonomna tržaška federacija KPI je ob smrti tovariša Justa Košute objavila poseben komunike. V i njem je orisan lik pokojnega tovariša in izraženo najiskrenejše sožalje ženi, hčerkama in ostalim so rednikom.
Tudi naš list izraža sodelavkama tov. Zori in Soči in vsem ostalim svojcem najiskrenejše sožalje.
R. P.
DELO glasilo KPI
za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber-netič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst, ul. Capitolina 3, telef. 44-046/44-047.
Tiska: Tipografia Riva - Trst ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina 1300 lir, polletna 700 lir. Poštni tekoči čekovni račun št. 11/7000. Cena oglasov po dogovoru
J. Košuta
(Nadaljevanje s 3. strani)
2'am je dozorel kot popoln gh dališki umetnik.
Ko so nacisti zasedli Maribo se je znova začela težka in tl njeva pot. Zapustiti je morti svoj novi dom in zbežati v Ljii bij ano, kjer je deloval v No rodnem gledališču, dokler g niso fašisti aretirali. V zapon so ga mučili in njegovo živi ji nje je bilo v skrajni nevarnosti Osvobojen je bil po kapitulacij Italije, septembra 1943.
Tovariš Justo se je še kc\ mlad študent pridružil sociali stičnemu gibanju v Trstu in U ta 1919 je postal član Sociali stične stranke. Svojega politu nega prepričanja ni nikoli mi njal, četudi je zvestoba idealot socializma terjala od njega m šteto žrtev. V Mariboru je ti\ med prvimi organizatorji Osv4 bodilne fronte. Nekaj časa ji bil tudi član Glavnega odbot\ OF za Štajersko. Z OF je bil pl vezan tudi za časa bivanja M delovanja v Ljubljani in zarai' tega je prišel tudi v ječo. Tud po vrnitvi v Trst je aktivno di loval na političnem polju.
Bil je član KP in bil izvolje' v CK KP Tržaškega ozenilji Nekaj let je bil tudi občinsh svetovavec v Trstu.
Po osvoboditvi se je tovafl Justo vrnil v Trst. Z vso vnetP se je lotil delovanja za ustatll vitev Slovenskega gledališči Ko je bilo to ustanovljeno, j postal njegov tajnik, obenetf pa tudi njegov režiser in igri vec. Deloval je tudi izven gl1
dališča, sodeloval na radiu, O
ganiziral in vodil dramske drl line v mestu in na deželi. Let' 1948 je ustanovil Ljudski ode< Mnogo truda je posvetil Slc vensko hrvatski ljudski prosVl ti, katero je vodil kot predse^ nik.
Tak je torej bežen pregib življenjske poti našega nep6 zabnega tovariša Justa. Seved ni mokoče v enem sestavku i* črpno prikazati njegovega vs1 stransko razgibanega delovl nja. Naravno je tudi, da s sl mim suhoparnim naštevanj^ ni mogoče v enem sestavku <• ti tako velikega človeka, urni\ nika in borca, kakršen je tovariš Justo. To bo naloga dd gega izkušenejšega in spretili šega življenjepisca.
Naše ljudstvo, tako slovensk kot italijansko, je zelo cent, tovariša Justa. Nedvomno [ bil eden izmed najbolj, priljt1' ljenih javnih delavcev. In takega bomo ohranili v trajni spominu.
MIRKO KAPELJ
Sožalje
Prosvetno društvo «Slavec» in čani izrekajo družini Košuta, ki ( bila težko prizadeta s smrtjo Justa, svoje najgloblje sožalje.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem tovarišem, prijateljem In znancem, ki so počastili na zadnji poti našega dragega moža in očeta
Justa Košute
Prav tako se zahvaljujemo vsem darovavcem cvetja, organizacijam in posameznikom, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala kriški godbi in pevskemu zboru.
DRUŽINE KOŠUTA, HAFNER, SORENSEN in ostalo sorodstvo