SLOVEINEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman »olja: Za eelo ltto predplagan 15 gld., za pol leta 8 gld.t za četrt le'» i «Id., si jtdsa
meiec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za e«lo leto 12 gld., ta pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden aetoc 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve<! na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (¡mer a te) viprejema npravnlStvo in ekspedlclja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi «e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izviemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
150.
V Ljubljani, v petek 3. julija 1896.
Letnilt XXIV
Brezdomovinci?
Povodom navodila iz Kima ogerskim škofom je pisal mej drugim „Slovenski Narod" :
„Kar papež ukazuje (ogerskim škofom), to gotovo ne more zadostiti narodnim potrebam Slovakov in Rumunov. Vsaj se iz teh besed že celo lahko posname, da cerkev madjarizacije naravnost ne obsoja. Papež se je gotovo strogo držal katoliškega stališča. Is tega je pa jasno, da se samo na katoliškem stališču narodna vprašanja ne dajo rešiti, da si s tem, da se narod drži vere, še ne more ohraniti svoje narodnosti. Zato je potreba narodne zavesti, potreba je strank, ki ne stoje le na katoliškem, temveč tudi odločno na narodnem stališču."
To je logika, podobna gadu, ki sam sebe grize v rep. Neštevilnokrat je „Narod" naglašal „absolutno" narodnost, dokazoval z raznimi sofizmi, da je le izključno narodno stališče pravo, da so brez-domovinci oni, ki se trudijo narodu svojemu poleg narodne zavesti ohraniti tudi živo, trdno versko prepričanje. Sedaj vidi „Narod", kam pritira „izključno narodno stališče". Ravno naš list je vedno najodločneje šibpl mažarski šovinizem, ki brezozirno ma-djarizuje v šoli in cerkvi.
To madjarizacijo pa tudi rimska kurija naravnost obsoja, zahtevajoč, da se v šoli in cerkvi krščanski nauk poučuje v ljudstvu umljivem, v materinskem jeziku. Več tudi najhujši radikalec ne more zahtevati od rimske kurije, ki se je tudi v tem slučaju strogo držala katoliškega stališča. Da se je doslej na Ogerskem širila povsod madjarizacija, tega vender niso kriva katoliška načela, ki zahtevajo jednakopravnost, pravičnost in ljubezen do bližnjega kateregakoli rodu, temu so krive vplivne osebe, ki stavijo absolutno narodno nad katoliško stališče. Hic Rhodus I
V preveliki zaslepljenosti svoji so tudi posamezni ali mnogi ogerski svečeniki podpirali vlado proti nemadjarskim narodnostim ali pa roke križem držali. To ravno mej drugim graja rimska kurija, kar „Narodu" še ne zadošča, dasi je v zadnjem času molčal ali celo odobraval razne transakcije svo-
jih prvakov, ki so v dijamentralnem nasprotji ž njegovim „absolutno narodnim stališčem". In zakaj ? Zato, ker mu osebe brez načel veljajo več, ko načela.
Da pa se katoliška načela tudi na Ogerskem čistijo ter prodirajo v širše kroge, to dokazujejo pogumni voditelji nove ljudske stranke.
Tako je minulo nedeljo grof Nikolaj E s t e r -h a z y na shodu v Spišu , zagovarjajoč ljudsko stranko proti znanemu hujskaču Kolomanu Tisi, v glavnih potezah označil načela, po katerih se orga-nizuje nova stranka.
Rekel je mej drugim: Dolgo časa smo se bojevali osamljeni, naglašali svoja načela ter zbirali sobojevnike pod svojo zastavo. Posrečilo se nam je, da smo že danes stranka, s katero se mora računati. V deželi pa je predrzna stranka, ki ni vprašala narod, temveč na svojo pest ogerske kristijane oropala njihovih verskih pravic ter vprizorila cer-kvenopolitični boj. Ti so pričeli revolucijo, katero je treba odvrniti kot nevarnost deželi. Koloman Tisa je rekel: „Snuje se nova (ljudska) stranka, ki hoče narod v cerkvenopolitičnih vprašanjih pritirati v na-zadnjaštvo ; v tej stranki so nekateri, ki naš (mažarski) narod tožijo pred vnanjim svetom ter pri tujcih iščejo pomoči". Kaj je hotel s tem reči Koloman Tisa, vpraša grof Esterhazy ? Da mi katoliki gravitujemo v Rim ter ondi iščemo pomoči ali pa, da delamo spravo z narodnostimi ! Kar se prvega tiče, izjavljam naravnost, da sem katolik in da v verskih vprašanjih ne pripoznam nobene druge avtoritete, ko gospoda Boga in njegovega namestnika sv. očeta papeža. Ako mi kdo reče, da sem zato ultramontanec, vsprejmem to; kdor pa trdi, da s tem izdajem domovino, ta ne govori resnice. (Živahno, dolg otrajno odobravanje.) Skušnja pa me uči, da je prazno delo o tem vprašanju prepirati se z nasprotniki, ki tega nočejo umeti.
Drugo očitanje je, da se družimo in bratimo z nemažarskimi narodnostimi. Na to odgovarjam kratko, pravi govornik. Ko smo v svoj program vsprejeli narodnostno vprašanje, kaj je zahteval s tem
LISTE
Narodnjakinjam.
Glej, v dušo so mi žarki posvetili Resnice jasne, ki slovenski svet Iz sna so dolgotrajnega vzbudili,
V	korist mu porodili cvet na cvet: Domovju v srečo v radosti in sili Ljubezni domovinske ves navzet — Zbor druži se žena na skupno delo, Ki blagoslov in vspeh bo svoj imelo.
Spominjam se . . . Otrok sem srečen žil Ljubezen jedna čula je nad mano ; In rasel sem ob nji in se učil: ' Sin, ljubi dom goreče in udano I Kar nadej, vzorov sem nekdaj gojil, Na vek jih mnogo je minilo rano, A kar me žena-mati je učila, Nobena moč ni v duši zamorila I
A kaj sem jaz 1 — Možem, ki resna dela Rojakom započeli so v korist,
V	boj trudapolni srca je razvnela, Da trli so nasprotstvo in zavist, Beseda materna, ki jih ogrela
S ponosom je kot solnčni žarek čist.
Rodila si, slovenska mati, sine, Ki delajo k blaginji domovine.
In kadar mož upehan v dom dospe, Ko težko delo ga je utrudilo, Oko ljubeče ga soproge zre, Ki naj Di mračno čelo mu zvedrilo. Glej, hipoma skrbi pozabi vse, Zalije dušo sladko mu tešilo, Navdušenje, ki nikdar ne usahne, Ljubezen v žile novo moč mu dahne.
In spet vesel, četudi neprijazno Življenje nosi boj nam brez miru, Na mesto svoje stopi in ukazno K povzdigi dela svojega domu, Saj brez navdušenja je delo prazno In ne prinese končnega sadu. Nam pride sad, ko zložno vse objame Vez nerazrušna nas ljubezni same 1
O, vidim vas, ženi, ponos in čast Stvari slovenske, našega imena ! To golo delo ni, to je že strast — Odločnost moška, volja ž njo jeklena Razvnema srca, ki ste dale v last Rodu jih svojemu, in ž njim ognjena Ljubezen veže vas, krepi in vodi In po zaslugi vaše trude sodi.
naš osiveli vodja, grof Ferdinand Zichy ? Rekel je : „Mi zahtevamo, da se v cerkvi in šoli o z n a n j a b o ž j a b e s e d a v o n e m jeziku, ki ga ljudstvo razume". To smo zahtevali, ker je potrebno, da krščanski nauki prodro v organizem države, ker hočemo, da državljani ostanejo kristijani. Program ljudske stranke zahteva, da oni naši nemažarski sodržavljani, ki denar in kri žrtvujejo za domovino, niso oropani svojega materinskega jezika v cerkvi, šoli iu javnem življenju in tudi ne dobrote, ki je v narodni vzgoji. (Burno pritrjevanje.) Le tacih prenapetežev bi ne mogel zagovarjati, ki hočejo imeti svoje posebno zastopstvo ter posebno državo v ogerski državi. Sedaj hočejo z zakonom duhovnikom zamašiti usta. Toda „labia sacerdotis custodiant patriam", duhovnikova usta varujejo domovino. Ako te obmolknejo, potem utihne molitev, pa tudi domovina pride na rob propada. (Tako je I) — Fiat applicatio 1
Politični pregled.
V Ljubljani, 3. julija.
Volilni red na niijeavstrijskl deželni »bor. Odsek za preosnovo deželnega volilnega reda v nižjeavstrijskem deželnem zboru se je posvetoval, kakor smo na kratko poročali, o vladni predlogi, ki zahteva spremembo § 7. glede določitve volilnih okrajev. Na predlog zastopnikov kmetskih občin se je vsprejela imenovana določba s spremembo, da se določi za volilni kraj vsaka občina, ki šteje vsaj 250, in ne, kakor se zahteva v vladni predlogi, vsaj 300 volilcev. Glede razširjenja volilne pravice na dosedaj brezpravne prebivalce se je opetovano odobrila resolucija, v kateri se povdarja, da pravičnost zahteva razširjenja volilnega prava. Upanje je torej, da se to važno vprašanje razmotriva v plenumu deželnega zbora. — Poleg zgoraj omenjene določitve volilnih krajev se pa namerava tudi pomnožiti število dežel-nozborskih mandatov od 72 na 78. Od teh šestih novih mandatov odpadejo na mestno skupino 4, na
Oh, žalosten prizor : Slovenska mati Na meji domovinski plače zdaj . . . Cuj, hočejo, da sin bi nehal zvati
V	domačih glasih jo, in hčerka naj Preneha mater svojo spoštovati, Sovraži naj otrok svoj rodni kraj I Val dviga se, mladino hoče vzeti, Bodočnost našo ž njo želi zatreti.
Tu treba je strasti, navadna moč Ne zmaga, kar nasilstvo tuje vzgaja I Slovenske žene, žar ljubezni vroč
V	rešitev dece vaša srca spaja, Da se ne bo glasilo kdaj : „Nekoč Zil je Sloven, a je pregnan iz raja!" Zato v bodočnost svojega naroda Jedini družba vas Ciril-Metoda.
Bog z vami bodi, Njega volja sveta Poroštvo je, da pride zmage dan. Pretekla bodo trdih bojev leta, Zagrnil bo jih časa grob teman — Takrat bolj kakor danes pesem peta Iz src razglašala bo klic glasan : Naš dan je tu — Slovenstvu d6ba prava, Vam, žene naše, naših dnij je slava ! —
E. Gangl.
.H
skupino veleposestnikov ter kmetskih občin pa po 1 mandat. Mestna skupina bode volila po novem ua-Črtu 38 poslancev, izmej teh dunajsko mesto samo 21, torej ravno toliko, kakor vse kmečke občine. Akoravno se namerava priklopiti posamnim dunajskim okrajem več kmetskih občin, ki bodo torej s prvimi skupno vol'le po enega zastopnika, je vender število kmetskih zastopnikov v primeri z veleposest-vom, ki voli po novem načrtu 16 poslancev, in glavnim mestom veliko premajhno in bode torej ta določba najbrže dala povod daljši debati, v kateri bodo sedanji kmetski poslanci odločno zahtevali povišanja števila mandatov za kmečke občine.
Nova nemška napredna stranka. Nem-školiberalni listi so različnega mnenja glede shoda zaupnih mož v Pragi. Kakor smo že včeraj omenili, napoveduje „N. Fr. Pr." razpad nemške levice, dočim se „N. W. Tagblatt" tolaži, da nova nemška stranka ne bode prav nič škodila levici. Ta list namreč meni, da je bil shod v Pragi le huda nevihta z gromom in bliskom, ki bode izči-stila zrak. Nemški levici je treba le več odločnosti, več mlajših močij, ožje dotike z volivci, in bati se ji ni treba prihodnjosti. V tem smislu pišejo tudi vladni listi. Tako piše „Presse" : Govorniki v Pragi niso mogli dokazati, da bi vlada bila nevarna Nemcem, kakor tudi ne, da bi levica zgubila opravičenost obstanka. Govorniki v Pragi niso prepričali Nemcev, da je neobhodno potrebna nova stranka. „Fremdenblatt" pa meni, da mora nova stranka prevzeti nalogo „državne" stranke, sicer njena potreba ni dokazana. Mi jako dvomimo, da bi ti dobri sveti obvarovali levico.
Spomenica rusinske deputacije, katero so izročili v začetku letošnjega leta zatirani poljski prebivalci po jvojih voditeljih presvetlemu cesarju in v kateri so se, kakor smo svoječasno obširneje poročali, pritožili nad mnogoštevilnimi krivicami, ki so se dogajale povodom zadnjih deželnozborskih volitev, je rešena in se dotični odgovor v malo dneh dostavi vodji imenovane deputacije Ozarkievickemu. V odgovoru se glasi, da se na pritožbe ni moglo ozirati, ker večjidel niso opravičene ali pa manjka potrebnih dokazov za njih istinitost. Le glede onih točk, v katerih se je jasno dokazalo, da so nered-nosti pri volitvah zakrivili člani volilnih komisij ali drugi iunkcijonarji, se povdarja v odgovoru, da so se storili potrebni koraki in se je poskrbelo, da se v bodoče ne dogajajo več jednake nezakonitosti in se zagotovi normalni tek vsakokratnih volitev. — Iz tega odgovora je razvidno, da, akoravno ni dosegla deputacija popolnega vspeha, kakoršnega bi bilo želeti v blagor do skrajnosti zatiranega rusinskega naroda, je vendar pojasnila na Najvišjem mestu mnogotere kričeče krivice in si s tem zagotovila vsaj normalni tek bodočih volitev. Volilci se bodo vsaj na volišču lahko prosto gibali in po svojem prepričanju oddali glasove za one može, ki poznajo njih bedo in so vsikdar pripravljeni žrtvovati svoje moči za blagor tlačenega trpina, ne pa za kandidate, katere jim usiljujejo njihovi zatiralci, poljski žlahčiči.
Svoboda na Poljskem. Že neštevilnokrat smo imeli priliko opozarjati na čudue razmere, ki
vladajo v deželi poljskih žlahčičev, v katerih nižje ljudstvo nima niti najmanje slobode. Ne samo pri volitvah se z vso silo pritiska na kmečke voiilce, da ne smejo očitno pokazati svojega lastnega prepričanja, marveč tudi njihova zborovalna sloboda je je tako omejena, da se ne morejo nikakor prosto gibati. Za poslednjo trditev nam podaje zopet nov in dovolj jasen dokaz „Kurjer Lvovski". Ta list namreč poroča, da je okrajno glavarstvo v Vielicki prepovedalo na 29. junija sklicani ljudski shod z opombo, da ga bode dovolilo, toda šele po — žetvi. Prav umestno je vprašanje imenovanega lista, katero stavi v tem oziru na okrajnega glavarja. Vprašanje slove : „Ali je res, da je okrajni glavar tako slabo poučen o državnih zakonih in niti ne ve, da v teh nikjer ni govora o tem, da se uveljavijo šele po — žetvi. Tako jalovi izgovori so mogoči res le v deželi poljskih žlahčičev.
Nemčija. Dne 1. julija je nemški državni zbor v tretjem branju z 222 glasovi proti 48 vspre-jel državljanski zakonik. Nasproti so glasovali le so-cijalisti, glasovanja so se vzdržali antisemitje, Alza-čani in Velfi. Nemški liberalni listi sicer obžalujejo, da je odločeval katoliški centrum in da so se v zakonik vsprejele nekatere njegove zahteve, vendar pa proslavljajo ta dan kot velevažen, ker se bode z 1. 1900 uvedla jednaka praksa po nemški državi. V tretjem branju je bil tudi vsprejet paragraf, ki ueozdravljivo duševno bolezen določa kot vzrok ločitve zakona. Katoliški centrum je imel sicer več pomislekov, a konečno je glasoval za zakonik v celoti, ker ni hotel poslušati Bismarkovih trabantov ter moral obvarovati si odločilno besedo v zbornici.
Španjski anarhistični zakon, kakoršnega je predložila vlada zbornici, ne ugaja vsem krogom in ga posebno napredno časopisje zelo ostro kritikuje. — Boje se namreč, da se bo ta zakon le preveč zlorabil in na ta način ne provzročil nevarnih uporov. Spanjska policija je baje že sedaj najslabša na svetu. Njej se ne bode posrečilo, priti na sled vsem nevarnim anarhistom, pač pa se bode ln prepogostokrat varala v sumničenju in čestokrat popolno nedolžne ljudi tirala pred sodišče. Vlada je sicer gotova, da prestane zakon srečno svojo pre-skušnjo v obeh zbornicah, toda uvidela bode kmalu, da se ne pokaže povoljen vspeh. Tako sodijo napredni krogi, ki seveda niso popolno zadovoljni z sedanjo vlado, še manj pa z zbornično večino.
Cerkveni letopis.
St. Ivan Krstnik.
(Ain Karem, Machaeros, Sebaste.)
(Dalje.)
Na svoji desni ob začetku vasi zazremo med resnobnimi cipresami obzidan vrt oo. frančiškanov in blizo njega malo niže cerkev sv. Ivana s kupolo. Za posestvom frančiškanskim se vrstijo precej lepe hišice domačinov in za temi prav na koncu rebra in vasi se dviga izmed drevja impozantna zgradba s kupolo in križem — samostan in šola si jonskih gospa, katerim ustanovnik je slavni konvertit o. Al-fons Marija Batisbonne, na ondotnem pokopališču pokopan.
Beber noseča vas 8e v terasah spušča v podolje in je povsem nasajena z oljkami in trto. V sredi doline izvira studenec, ki daje irae vasi in baterega krščanski potopieci imenujejo „8tudenec Matere Božje , češ da je Mati Božja, ko je bivala ri g?oji teti Elizabeti, tu večkrat vodo zajemala.
Na levi strani doline se vzdiguje zoiet strm grič, ob katerega rebri so kakor beli labudi na8e. jane moderne lične zgradbe, katoliške in ruske. u. med njih se odlikujeta cerkev in kapela v spomin nekdaj tu se nahajajočega letnega dvorca Zaha-rijinega.
Od lepote in znamenitosti kraja vneti se urno spustimo v dolino proti vasi ter pridemo za četrt ure k nji. Iz ceste jo zdaj zavijemo malo navzgor v samostan in cerkev oo. frančiškanov. Bedovniki večinoma Španjci in Italijani, nas ljubeznjivo sprejmejo, tako da smo se čutili tu domače. Saj je gostoljubnost in ljubeznjivost frančiškanov svete dežele obče znana in jej mora celo potopisec protestant Baedeker dati najboljše spričevalo. Prvi naš obisk velja cerkvi rojstva sv. Irana Krstnika, ki je ob jed-nem farna cerkev za katoličane. Cerkev s tremi la-dijami je precej prostorna in prikupljiva. Pod je mozaičen, stene in slopi so tje gori do okrajkov prevlečeni s ploščami iz fajenčine (fayence). Cerkev nadkriljuje že omenjena kupola.
Na evangeljski strani vodi sedem marmornih stopnic v naravno duplino, ki je dandanes spremenjena v kapelo. Sest lamp razsvitljuje kapelo. Tu je bila baje nekdaj soba v hiši Zaharijini, v kateri je sveta Elizabeta rodila svetega Ivana Krstitelja. Pod marmornim oltarjem zaznamuje odprtina kraj njegovega rojstva. Tu je tedaj Ziharija, poln svetega Duha, prerokovaje naudušeno zapel ono hvalnico Benedictus, katero duhovniki vsak dan zjutraj molijo: „Hvaljen bodi Gospod, Bog Izraelov, zakaj on je obiskal svoj rod in mu dal odrešenje l" In kažoč na svojega sinu je rekel: „In ti, otrok, prerok Najvišjega bodeš imenovan, zakaj hodil boš pred obličjem Gospodovim, da mu pripravljaš poti." (Luk. I, 68, 76.)
Tudi mi pokleknemo in zmolimo sv. Ivanu in njegovim starišem na čast ta lepi slavospev.
Vračajoče se iz cerkve nas častiti očetje frančiškani povabijo v gostišče ter nam postrežejo z izvrstnim črnim vinom, katerega sami na svojem zemljišču v Ain-Karemu pridelujejo. Belih vin v sveti deželi nisem dosti maral, ker zaradi preveč alkohola ne ugašajo žeje, a to vino nam je vsem dišalo in teknilo. Blezo je črno vino Ain-Karemsko najbolje, kar jih raste v sveti deželi. Tudi naš Zveličar je pri zadnji večerji najbrž črno vino z nekoliko vode pomešano posvetil in v svojo sveto kri spremenil.
Poslovimo se od ljubezujivih redovnikov in idimo onstran dolinice k nekdanjemu letnemu dvorcu Zaharijinemu. Stopivši iz samostana na ulico srečamo celo vrsto deklic s sestrami na čelu, ki so šle v cerkev svetega Ivana. Bile so iz zgoraj omenjenega sirotišča Batisbonovega. Lepo so nas pozdravljale in dobro nam je dela v tuji deželi ta srčna otroška prijaznost, katero smo zastonj iskali pri pravoslavnih in mohamedanskih otrocih.
Iz Worishofen-a,
(Dalje.) V.
dne 26. jun.
Vsako popoldne okoli 5. ure se zbero Kneipovi bolniki in drugi poslušalci v starem hodniku (Wandel-bahn) za samostansko cerkvijo, kjer ima Kneipp svoje popularne govore. Obravnava različne predmete; zdaj opisuje kako bolezen in nasvetuje svoje pomočke proti nji, ali govori o jedeh, katere so zdrave, katere ne, ali o kaki medicinski rastlini itd. Govori brez priprave, kar tako — iz svoje dolgoletne prakse. Vse, kar pove, je lahko umevno in praktično. Besede niso izbrane, — salonski ton je Kneippu neznan in umetni zlog modernih učenjakov, — Kneipp pove po domače, kakor misli, — v krepki švabski nemščini; tu pa tam tudi katero robato zagode. Za zabelo trosi vmes šaljive opazke in primere.
Danes je razpravljal, kako nastaue kolika in kako se da najtiitreje zatreti. K61ika je majhna, ne popolnem razvita kolera. Nastane vsled i.agle spremembe temperature ali če človek, ves razgret, na mrzlo sede ali hladno pijačo pije. Človeka začne zavijati in grizti v trebuhu, mraz ga stresuje, použita hrana si išče pota iz telesa; redna prebava preneha, vse je narobe v životu. Kolera se ravno tako za-
čenja: vsled nagle spremembe temperature, kar pro-vzroči dvoboj v telesu mej mrazom in vročino. Ako mraz zmago dobi, oslabi in razdere ta ali oni notranji del telesa, pljuča, želodec, obisti ali jetra, da si človek dalj časa ne more kvišku pomagati. Vsa kri je nekako pokvarjena, ves život udarjen in čeprav človek ne umrje za koliko, pa se iž nje rode druge bolezni, katerih konec je smrt. Seveda se kolera včasih tudi začenja vsled sprijenega zraka, v katerem se nahaja neka strupena, nalezljiva snov. Z dihanjem tacega zraka se naleze kolera. Celo ptiči poznajo, da zrak ni pravi, ter se izselijo iz okuženega kraja. Ko je 1. 1855 v mestu Augsburg razsajala kolera, ni bilo nikjer videti nobenega ptiča Nekaj so jih pač našli mrtvih ter se pri preiska-vanju za trdno prepričali, da so poginili od kolere.
Ce ima kdo koliko, pravijo medicinci: tu je mrzlica, treba dati kinina ali pa antipirina. Je li pa v kininu res zdravilna moč? Nak, nije; vprašal sem več kot 30 doktorjev, vsi so mi zatrdili, da kinin nima zdravilne moči v sebi, ampak bolezen le zapre, ustavi, da se dalje ne razvija.
Včeraj — pravi Kneipp — se je moj „Spitzel" stepel s sosedovim psom. Nekaj časa se rujeta in grizeta, kar udarim jaz s palico med srdita nasprotnika. Obadva skočita narazen in stečeta vsak po jedni ulici. Boj je bil ustavljen, pa le začasno, zakaj
sovražnika sta neprenehoma renčala in gledala nazaj, kako bi se zopet sprijela. Bavno tako je pri koliki. Kinin je palica, ki dvoboj za sedaj zapre in bolezen ustavi, toda ta se bo ponovila, ako se životu izdatno ne pomaga.
Naši predniki so imeli zoper koliko domač po-moček, bezgov čaj in pa opeko, segreto in na trebuh položeno. Pametno. Telesno gorkoto treba pomnožiti, da se nasprotnik mraz izžene. Še boljša pa je voda, ki deluje mileje. Mrzel ovitek dvakrat zaporedoma, in do pasa potopiti se v vodo par hipov, ta mora korenito pomagati in koliko vničiti.
Nedavno je govoril o hrani, kolikrat in kaj naj človek uživa. Trikrat na dan jesti popolnem zadostuje, le slabotni in malokrvni ljudje smejo večkrat kaj malega vzeti. Domača hrana je najbolj zdrava, prežgana ali kruhova juha, kaša, grah in fižol, krompir in kislo zelje. Poglejte kmečko ljudstvo, kako je zdravo in krepko — in vendar ima vseskozi le domačo prosto hrano. Kislo zelje je posebno zdravo, pravcati dar božji. Zeljnata kislina je sredstvo hitrejše prebave, ona se spoji z želodčevo kislino in pospeši prebavo. Jed, ki se s kislim zeljem užije, je že na pol prekuhana, preden v želodec pride. Prašičevo meso, ki se je v kislem zelju kuhalo, je lahko prebavljivo. Le to naj si zapomnijo kuharice: zelja ne preveč soliti, prav malo.	(Dalje sledi.)
N» to gremo dalje izven vasi v dolinico in pridemo v štirih minutah k studencu Marije Device. Voda je dokaj obilna in zdrava ter služi prebivalcem tudi za pomakanje nasadov. Pri žlebu pod obokom se je gnjeiilo žensk in deklet z lončenimi am-forami na giavi in pod pazduho, ravno tako ko za časa Abrahama.__(DalJe elcdi>
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. julija.
(Kranjski deželni zbor.) Dnevni red 17. seje dnd 6. julija ob 10. uri je nastopni : 1. Citanje zapisnika zadnje seje 11. februvarija t. 1. 2. Poročila predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora o novi pogodbi s c. kr. deželno komisijo za agrarske operacije glede nameščenja geometerskega osobja in dež. prispevka. 4. Poročilo dež. odbora o razdelitvi škofjeloške občiue v dve samostojni občini. 5. Poročilo dež. odbora o začasnem pobiranju deželni naklad 1. 1897. 6. Volitev jednega člana v finančni odsek. 7. Ustna poročila odseka za letno poročilo o §§ 1„ 2., 3 0., 4., 7., 8., 9., 10 , 11.
(Državna podpora) Poljedeljsko ministerstvo je za vodovod v Tominji, okraj postojinski, dovolilo 620 gld. podpore s pogojem, da dež. odbor dovoli 480 gld., ostalo potrebščino pa pokrijejo udeleženci.
(Nove maše) bodo imeli v naši škcfi)i letos naslednji čč. gg.: Iz četrtega leta : Jakob Benedičič, 2. avg. v Smartinu pod Šmarno Goro ; Josip Erker, 9. avg. v Stari Cerkvi (Srednja Vas) pri Kočevju; Josip Gliebe, 2. avg. v Polomu; Janez Guidovec, 26. jul. v Ajdovcu ; Janez Godec, 9. avg. na Bohinjski Bistrici ; Peter Koprivec, 26. jul. v Skofji Loki; Janez Mihelčič, 26. jul. v Ljubljani pri sv. Petru; Anton Plešic, 26. jul. pri sv. Katarini; Luka Preželj, 24. jul. v stolnici pri oltarju N. L. Gospe; Anton Znidaršič, 2. avg. v Dobrepolju. — Iz tretjega leta: Janez Baloh, 26. jul. v Ljubljani pri Srcu Jezusovem; Janez Klemen, 9. avg. na Bre zovici; Frančišek Oranič, 9. avg. v Križih pri Tržiču ; Jakob Ramovš, 2. avg. v Smledniku; Janez Smukavec, 2. avg. v Srednji Vasi v Bohinju ; Andrej Širaj, 26. jul. v Smarijah na Dolenjskem; Janez Zavbi, 9. avg. v Blagovici.
(Osobne vesti.) Premeščenih je 83 profesorjev in učiteljev; mej včeraj naštetimi je premeščen tudi g. prof. A. A r t e 1 iz Gostinja v Novo Mesto. — Avskultant g. Al. Zebre je imenovan okr. sodnij-skim pristavom v Velikih Laščah.
(Iz Kranjske Gore) 3. julija: Dne 1. julija proti večeru je začelo zeló dežiti, noč potem pa je prinesla sneg po vrhovih naših planin. Ob zori pa je bilo nebo čisto jasno. Zjutraj občutno hladno, toplomer je kazal 10° R., do popoludne ob treh se je vzdignilo na 14°. Oblaki se podó semtertje, a upati je, da se naredi lepo vreme, katerega se zdaj potrebuje za seč. — Letoviščarjem, ki potrebujejo bistrega, hladnejšega zraka, priporoča se „gorenjska dolina," katera jim ponuja raznih izletov za utrje-nje živcev. Izletniki v Trento bodo iznenadeno gledali jezerce, ki je nastalo vsled zagradbe hudournika Peščenice kmalo nad mostom pri dotoku male Peščenice. — Morda ste že opazili naš pravilen poštni pečat; da se je tako dobro pogodil, je menda vzrok to, ker ga je poštna direkcija v Trstu vsled naše opetovane prošnje izdelovala čez poldrugo leto. Naši sosedje na Dolgem bodo menda še dolgo čakali, ker se njih pošta imenuje Lengen-feld. — Slovenskih voznih listov pa tudi ni dobiti, bržkone nam jih dopošiljajo iz Beljaka — tam pa je itak vse nemško razun slovenskega denarja. — Naša posojilnica, pravijo, ima prometa že čez 70 tisoč gld.
(Iz Hrenovic) 2. julija : Ze zopet ogenj I Sinoči ob 8. uri je treščilo v Landolu v hlev Aleksandra Dekleva, mu ubilo jeduo živinče in hlev vpepelilo I Sreča, da je bila tolika ploha — če ne bi bila šla vsa vas. Od 7. junija sem je že šestkrat pri nas treščilo, kolikor meni znano. Danes smo šli pred Jamo v procesiji se Materi Božji priporočat, da bi Bog na njeno prošnjo odvrnil od nas šibo svoje jeze. —
(Mesarska zadruga v Ljubljani.) Pri izvanred-nein občuem zboru mesarske zadruge v Ljubljani, kateri se je vršil 2. t. m. pri „Zvezdi", bil je na mestu dosedanjega umrlega načelnika Jerneja Cer-neta izvoljen jeduoglasno načelnikom gospod Jožef Kozak,^ občinski svetnik in posestnik v Ljubljani.
(Primicije letošnjih gg. novomašuikov v lavau-tinski škofiji.) Dne 26. julija : Drofenik Anton v
Kostrivnici. — Dne 2. avgusta: Gosak Frančišek v Zican ; Sanda Janko v Makolah ; Hohnjec Jože pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. — Dne 9. avgusta: Fiuk Jakob v Zičah ; Vodošek Jože pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju; Ocvirk Maksimiljan v Celju ; Srabočan Anton v Celju; Miklič Antun v Dobrepoljah na Kranjskem ; Kruljc Frančišek v Brežicah; Jančič Janez v Lapojju. — Dne 16. avgusta: Kosel Frančišek na H«jdinju; Kovačič Anton pri Sv. Emi; Kranjc Davorin v Majšbergu; Lorbek Janez pri Sv. Lenartu v Slov. goricah ; Bo-hak Frančišek v Poličanah ; Grobelšek Janez v Žičah. — Dne 23. avgusta: Šrajner Frančišek pri Sv. Križu na Murskem polju ; Gomilšek Frančišek pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju ; Horvat Friderik pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji.
(„Hannibal ante portas") — tako nekako se je vstrašila nemška garda celovška nad shodom, katerega je priredilo „Kat.-pol.- in gos p. društvo za Slovence na Koroškem" v nedeljo dne 21. juu. v Zrelcu, torej tik pred celovškimi vrati. Shod vršil se je dobro. Prišlo je zelo mnogo kmetov, dasi je bil shod prvi te vrste v tem okolišu. Ker je shod bil ob slovensko-nemški meji, govorilo se je v obeh jezikih. G. stolni kaplan Raifun je v slovenskem govoru razpravljal pereče šolsko vprašanje z verskega in narodnega stališča. Nato je celovški mestni odbornik pl. Manndorff nemški govoril o gospodarskih zadevah osobito z ozirom na znano delovanje koroškega dež. zbora. Gosp. vikar Podgorc je o istem predmetu govoril slovenski. G. prof. Kovač z Dunaja je nemški pojasneval obče - gospodarska vprašanja in poudarjal posebno pomen in važnost zadrug. — Shod se je zvršil povoljno, dasi so zoper njega hudo agitirali od nasprotne strani, in na gostilničarja pritiskali tako, da je odrekel že obljubljene prostore, vsled česar se je shod moral vršiti na župnijskem vrtu. Liberalni listi, na čelu jim „Fr. St." kar besnijo ter zdihujejo : „Ein deutscher Gemeinderath der deutseben Stadt Klagenfurt als Redner auf einem slovenischen Tabor, — wir haben es bereits herrlich weit gebracht". — Privoščimo jim to veselje.
(O koroškem šolstva.) Poroča se nam: Deželni šolski svet je imenoval učitelja A. G&mper a v Celovcu za vodjo nove mestne ljudske šole v Celovcu. To imenovanje je ogerčilo izvestne kroge, ki sehu-dujejo, da je deželni šolski svet, oziroma dr. Gobane, izbral izmed prosilcev baš jedinega Ne - Korošca. Mestni odbor je bil prej prosil, naj se na to mesto pokliče kak domačin; njemu je pritrdila tudi koroška učiteljska zveza. Koliko se je deželni šolski svet za vse to zmenil, kaže imenovanje. Liberalni listi sedaj pišejo, da bo le to imenovanje pomnožilo nezadovoljnost med koroškim učiteljstvom. — Nam vse to z nova kaže, koliko gnjilega in smrdljivega je v vsej naši šolski upravi. Sam liberalni dr. Gobane ne more in noče več ustreči liberalnemu učiteljstvu in njega privržencem! Ali ni torej upravičena na vse strani naša zahteva, da se tok koroške šolske uprave korenito izpremeni — v blagor učeče se mladine pa učiteljstva samega. Videant consules!	—rn—
(Naši Nemci o kresu.) S Koroškega: Oprostite, da Vas in cenjene bralce nadlegujem s prav „vzne-šenim" nemškim citatom iz beijaškega prusofilskega lističa: „So mögen denn recht viele deutsche Feuer die deutsche Noth beleuchten (sie!), damit es heller für die Zukunft wird. Heil Sonnenwende!"—Tako so poživljali Nemce na kresovanje, ki je pokazalo, kako radi bi se naši pragermani povrnili v staro poganstvo k slovečim medvedovim kožam. Pozivu so se najbolj odzvali Beljačanje, ki so napravili veliko ultranemško slavnost. S posebnim zadoščenjem poročajo liberalni listi, da so na tisoče broječe množice ob gorečem kresu z veliko vnemo prepevale „die Wacht am Rhein", to je v Avstriji prepovedano pesem. Koncertovala je pri slavnosti godba c. kr. pešpolka št. 17!! Komentara ni treba, saj živimo v — Avstriji. Pripomnimo pa, da se je Slovencem za cesarske in druge povsem lojalne slavnosti odrekla vojaška godba. O jednakopravnost I
(Od vrbskega jezera.) Piše se nam: Poletna doba za tujce in letovičarje se je že pričela. Tujci prihajajo že v prtcejšujem številu, pa še ne v tolikem, kakor prejšnja leta. Vreme je doslej še zelo neugodno: malone vsak dan deževje ali nevihte I Tujcev je: v Porečah 181, v Vrbi 386 na Otoku 47, v Krivi Vrbi 157, itd., vkup 800. Parobrodi so že začeli redno voziti.
(Koroške novice.) V Celovcu se vršijo prihodnje tedne obravnave o upeljavi električne razsvetljave. — Na celovški gimnaziji bode konec šolskega leta dne 4. julija. — V Prevaljah bodo menda že meseca julija opustili jeden plavž. Zato pa razširijo delo v rudnikih. — Poslanec Hock je zadnjič poročal v Weitensfeldu, Zelo krepko mu je odgovarjal dr. Franki. — Misijon so imeli na Oistrici nad Sp. Dravbergom pod vodstvom čč. oo. Doljaka in Vr-hovca. — „Sudmark" bode rogovilila dne 5. julija v Gorici ob Vrbskem jezeru. Judeževe groše nemškega šulvereina je dobila šola v Spodnjem Dravogradu, da se bodo s tem večjo silo ponemčevali slovenski otroci. Žalostno I — Mestna hranilnica v Celovcu je začela delovati dne 1. julija. — V Celovcu se je sam usmrtil posestnik Filafer s tem, da si je prerezal žile na fokah. — Konjiški polk grof Palffy Št. 8 (huzarji) v Celovcu obhaja dne 10. in 11. julija t. 1. dvestoletnico svojega obstanka. Dne 10. julija (t. j. v petek!!) bode slovesen obed (ali samo postne jedi??), dne 11. jul. slovesna sv. maša in dirka na vresu. — Po Grobniškem polju je dne 16. p. m., deloma tudi že pozneje pobila toča. Vsi poljski pridelki so uničeni. Na mnogih krajih je udarila in užgala strela. Skoda je zelo ogromna. — Biizu Tinj je utonil v Dravi 59 letni J. Sablatnik, ko je hotel plavati čez neko strugo.
—	V občini Podljubelom je zmagala, ako smemo verjeti poročilom liberalnih listov, pri občinskih volitvah nemškutarska stranka. — Slovesna zadušnica za pokojnim cesarjem Ferdinandom je bila v Celovcu dne 30. junija.
(Koroški socijalni demokratje) se že organizu-jejo za bodoče državnozborske volitve iz V. kurije. Osnoval se je pripravljalni odbor. Na pomoč so pozvali drž. poslanca Pernerstorferja z Dunaja, ki bo govoril prih. mesec na javnem shodu v Celovcu. Značilno je, da nemško-nacijonalni listi to novico prinašajo z nekakim veseljem. Baš prav jim namreč pride, da jih podpirajo socijalni demokratje v borbi zoper „klerikalce".	—rn.—
(Iz Buzeta in okolice) 2. julija. Oprostite mi, da sežem danes nekoliko nazaj pripovedujoč Vam staro in novo. Začnem s praznikom Presv. Rešnjega Telesa. Deževalo je skoro celi dan. Le v jutro je malo prenehalo. In ravno ta trenotek smo porabili, da smo nesli Presv. Rešnje Telo iz cerkve. Kmalu zunaj cerkve smo se ustavili. Bilo je prvo znamenje. Iz neba je počelo liti, kot iz škafov. Obrnili smo se hitro nazaj proti cerkvi, a vendar smo bili dobro mokri. Bali se pa te mokrote nismo, saj smo vedeli, da smo junaki iz kosti in mesa, a ne „štoki cukra". Zal nam je bilo novega baldahina, katerega je dež do cela zmočil. Na okna razobešajo ljudje tepihe in razgrinjala ; zelenja ni, ker smo na Krasu, sveč in v obče lučij pa tudi ne, ker je procesija po dnevu.
—	Takrat se pa vidi brez lučij ! — Deklic ni, katere bi potresale pred sv. R. Telesom, a tudi ne ljudij, ki bi svetili. Pevci so peli, godba igrala. Za-libog, da je bila ravno godba mnogim v veliko raz-tresenje. Vse je vrvelo okolo buzetske bande, a sv. Rešnje Telo je bilo spremljano le od onih, ki so bili neobhodno potrebni. Ljudje, posebno kmetje se radi udeležujejo obhoda, — gosposki Buzečani raje gledajo, — samo ne gredo po dva in dva, ampak le v večjih gručah. Opravilo smo končali v krasno razsvitljenej cerkvi. — Isti dan se je dogodilo v Brestu nekaj strašnega. Neki kmet je šel k procesiji v tri ure oddaljeno vas Lanišče. Ko je opravil svojo pobožnost, se je vrnil. Na potu se je radi kupčij-skih opravkov ustavil v gostilni in se zakasnil do 7. ure zvečer. Spremljala ga je desetletna hči. Domu je moral po soteski — med dvema hriboma. Od strani je zapazil človeka sedečega na skali. „Hvaljen budi Isus i Marija", ga je pozdravil, na kar mu je drugi odgovoril: „Vazda budi, a ti idi k vragu". Po tem pozdravu je odšel prvi kmet s svojo hčerjo naprej. Kake tri korake za njim je sledil drugi. Kar naenkrat se je Sime (to je isti, ki je sedel na skali) nečesar spomnil, potegnil je nož iz žepa, zabodel ga prvikrat v trebuh, drugikrat v glavo prvemu kmetu. Hči zabodenega je začela vpiti. A ubijalec jo je zagrabil, jo nesel na glavno cesto ter zavalil po strmem bregu. Vrnil se je k zabodenemu, a ker se mu je zdelo, da mu ni dal še dovolj, zavihtel je še enkrat nad njim svoj nož, zabodel mu ga v prsi, ter prerezal dvoje reber, pluča in le-dice. Ko so ljudje prihiteli na pomoč, zamogel je zabodeni le še javiti ime ubijalčevo. Ubijalca so takoj zaprli in rešili s tem jeze sovaščanov. Zaprt je seveda — po nedolžnem. — Od italijanske gledališke
družbe, ki je počastila naše veliko mesto, nimam omenjati posebnostij. Prišla je nas kultivirat iz samega Milana. Ostala je le 14 dnij tukaj. Proti našej dinastiji ni bilo sicer ničesar naperjenega, a proti morali ... ne vem. Samo čudno se mi zdi, da je glavarstvo brzojavno prepovedalo dve predstavi. Slučajno so v obeh nastopili kapelani, bogoslovci in nune. Razburila je ona prepoved buzetske duhove, pa ni pomagalo nič. Drugi dan smo pa slišali: „questo qua hanno fatto i nostri preti". (To so napravili naši duhovniki.) Hvala glavarstvu za potrebno prepoved, hvala Buzečanom za take komplimente, slavnej družbi sv. Marka (lepo ime!) pa: Na srečno snidenje o sv. — Nikoli. No, saj jih tudi ne bode nazaj ; menda so sprevideli, da je nekdaj toli slavna beneška trdnjava že zdavno propala in da ne more več z darovi obsipati svojih nekdanjih znancev. 20 do 25 lačenbergerjev tudi ni malenkost za Buzet. Torej naprej ali pa nazaj „in das Land, wo die Zi-tronen bliiheu". Mi nočemo ne vas in ne vaše kulture.
(Iz Kopra) 28. junija. Včeraj je bil tukaj občni zbor italijanskega šolskega društva „Lega nazionale". Prav po nepotrebnem so zabavljali proti narodnim nasprotnikom, ker Slovani v Istri z največjimi težavami le branijo svoj narodni obstanek. Da je bil predlog, naj se v Trstu osnujeta vseučilišče in učiteljišče z italijanskim učnim jezikom, soglasno vspre-jet, to je samo po sebi umevno. Prihodnje leto bo občni zbor v Roveredo.
(Brezverstvo na Ogerskem.) V Pakšu v Tol-nanski županiji je 80 oseb jeden dan izstopilo iz cerkve; vsi so izjavili, da ne pripadajo k nobeni veri. V Cerkenju je polovica prebivalcev izstopila iz evangeljske cerkve.
(Turki na mažarski razstavi.) Peštanski kroš-njarski židje v turški obleki prodajejo svojo robo po mestu. „Magyarorszag" pripoveduje, da sta bila te dni tudi dva prava Turčina v Pešti na razstavi. S turško flegmo razgledujeta palače, ljudi, blago itd. Nevoljna pa sta, da nihče ne zna turški. Kar zagledata jednega starega Turčina, ki prodaja knjige in svetinje. Veselo ga pozdravita: „Salem alejkum !" ali Turčin molči. Onadva ga izprašujeta, a preoblečeni žid vedno molči. Konečno se odreže: „Ich kann nicht tiirkisch I"
Društva«
(Kmetijsko bralno društvo vMajš-pergu,) vsled odloka z dne 9. jun. 1.1. potrjeno, bode imelo v nedeljo, dne 5. juliia ob 4. uri pop. v prostorih g. J. Koržeta svoj prvi občni zbor, pri kojem se bodo vsprejemali društveniki in vršila volitev društvenega odbora. Po zborovanju bode veselica na čast slovansk. apostoloma sv. Cirilu in Metodu z godbo in petjem. Peli bodo domači fantje različne umetne pesmi.
(Vojniško društvo „Edinost") priredi prihodno nedeljo popoludne ob 3. uri veliko ljudsko veselico v gaju „Paradeška" v Vojniku. — Vspored : Ob uri vsprejem gostov pri Vrečku v Arclinu. V gaju nastop celjskega, konjiškega in vojniškega društva. Telovadba celjskega „Sokola". Razne zabave. Med posameznimi točkami svira ma-ledolska godba. Vstop je prost.
(Akademično tehnično društvo „Triglav" v Gradcu) javlja, da priredi v soboto, dne 4. malega srpana v gostilni „zur Drei-faltigkeitssiiule" svoje peto in zadnje redno zborovanje s sledečim vsporedom : 1. Citanje zapisnika; 2. poročilo odborovo; 3. poročilo revizorjev ; 4. poročilo častnega soda; 5. slučajnosti. — Začetek ob 8. uri zvečer.
(Slovansko pevsko društvo v Trstu.) Vabilo na vrtno veselico, katero priredi „Slovansko
pevsko društvo" v nedeljo dne 5. julija t. 1. na vrtu „Al Mondo nuovo" z blagohotnim sodelovanjem tržaških in škedenjskih tamburašev. — Razpored: 1. Majcen: „Mahoritsch", koračnica, godba. 2. Ivan pl. Zaje: „Sumski čar", zbor. 3. Mascagni: Intermezzo iz opere „Cavaleria Rusticana", godba. 4. .„ * * „Venec hrv. nar. popievaka", udara tambu-raški zbor. 5. Vilhar: „Ustaj", mešani zbor. 6. Majcen: „Spomladanske rožice", valček. 7. + * * „O ti moj dom", zbor. 8. Witte: „Nar. pjesme", potpourri, godba. 9. Šaljiva tombola. 10. Ivan pl. Zaje: Zbor iz opere „Zrinjski", godba. 11. ^ * ^ „Ruski ciganski valček", udara tamburaški zbor. 12. Majcen: „Sinfonía in Es-dur". godba. 13. * * # „Pozdrav", mešani zbor. 14. Kmoch: „Sokolska", koračnica, godba. 15. „, * # Narodno hrv. „Kolo", udara tamburaški zbor. 16. Ipavec: Pesem „Mrak", godba. 17. Vilhar: „Slovenec in Hrvat", zbor. 18. Majcen: „Zaklad", polka franc. — Pri veselici svira veteranska godba pod vodstvom gosp. Majcena. — Med veselico razdelé se dobitki tombole in se igra za premije na kegljišču. — Po dovršenem vsporedu nadaljuje prosta zabava in na posebnem, razsvetljenem in vrejenem prostoru ples. — Začetek veselice ob 7. uri zvečer. — Vstopnina za osebo 20 kr. — Nadejajoč se obili udeležbi se slavnemu občinstvu priporoča_odbor.
Telegrami.
Št. Jury ób južni železnici, 3. julija. Pogreb velečastitega gospoda župnika Vošnjaka je bil zelo veličasten. Opat celjski veleč. g. Ogradi je opravil cerkveno opravilo. Navzočih je bilo petinpetdeset duhovnikov in silno mnogo vernega naroda.
Reka, 8. julija, črnogorski knez Nikita je dospel včeraj sem in se odpeljal na par-niku „Zagreb" v Kotor.
Levov, 8. julija. Ministerski predsednik grof Badeni je včeraj zjutraj dospel z Dunaja in odpotoval po kratkem prestanku na svoje posestvo v Busk.
Pariz, 3. julija. „Agence Havas" poroča iz Aten : Turške čete na Kreti so nameravale znova napasti vstaše mej mestoma Kissamo in Selino ter jih poskusile obkoliti. Po dolgotrajnem, krvavem boju so zapodili vstaši napadovalce v beg ter jih mnogo pobili. Izgube so na obeh straneh zelo znatne.
Berolin, 3. julija. Državni zbor je v včerajšni seji zaključil spomladansko zasedanje. Jesensko zborovanje se otvori 10. novembra.
London, 3. julija. V spodnji zbornici je izjavil v včerajšni seji podtajnik Curzon na neko interpelacijo, da angleška vlada še ne namerava odpraviti sladornih premij.
Barcelona, 3. julija. Policija je areto-vala včeraj načelnika ključavničarskega kluba in bivšega načelnika kluba izvoščekov. Oba sta znana kot anarhistična vodji.
Carigrad, 3. julija. Ministerski svet se je posvetoval včeraj o koraku evropskih poslanikov. Pričakuje se, da se ob kratkem objavi sultanov odlok, s katerim se proglasi splošna amnestija ter pripozna veljava ka-lepške pogodbe.
Carigrad, 3. julija. Nekateri listi poro. čajo, da se je pojavila kolera v Arabiji in da posebno hudo razsaja v Mekki. Uradni listi to vest zanikujejo.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piocolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonasledniee-vdove nadvojvodinje Štefanije. Steklenica Telja 20 kr	126 (50—19) 6
pripravljen iz gorskih malin z najboljšo vonjavo itd. 1 kg. v steklenici 65 kr., pol kg. 35 kr.
Lekarna Trnkóczy,
Ljubljana. 447 3
ÄS* Vsakdanja razpošiljatev s pošto.
Umrli ho:
1.	julija. Ivan Baltazar, zasebnik 51 let, sv. Petra eesta 85, otrpnenje pljuč.
2.	julija. Rudolf Urbančič, kovačev sin 2l/9 meseca, Kurja vas 2, božjast. — Barbara Slarschner, poslovodjeva žena 48 let, Dunajska eesta 39, pljučna tuberkuloza.
Tujci.
30. junija.
Pri Slonu: Zencovich iz Trsta. — Mondolfo, Jablonsk, Mosser, Beinkofer iz Trsta. — Frank, Gruner, Bolgeri, Osero iz Dunaja. — Fischer iz Budimpešte. — Spitz iz Varaždina. — Hufnagel iz Vlasehin-a. — Kletzl iz Gratwein-a. — Skvarča iz Budanj. — Kotnik iz Vrhnike. — Klausner od sv. Janeza.
Pri Maliču: Bruckmiiller, Bäsch, Kral, Ernst, Sturm, iz Dunaja. — Wachs, Schreiber, iz Lundenburg-a. — Utler iz Prage. — Siegel iz Barmen-a. — Sz*nto iz Budimpešte. — Kolin iz Turn-a. — Scbafranek iz Lovčje vasi. — Jurbasuf iz Inomosta. — Vidic iz Plgn-a. — Tomitsch iz Sevnice.
Pri Južnem kolodvoru: Božič iz Dunaja. — Ropaš iz Celja.
Pri avstrijskem carti: Lavrenčič iz Sodražice.
Meteorologično poročilo.
a BQ a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
2	9. zvečer	735 6	130	si. jvzh.	jasno	
3	7. zjutraj 2. popol.	7350 734 5	98 21'0	sr. svzh. sr. jug	megla skoro jasno	0.0
Srednja včerajšna temperatura 13'5° in za 57o pod normalom.
rESHSHSHSHS^
Uradne Kin trgovske
tn
ti
s firmo priporoča
KAT. TISKARNA [
v Ljubljani. L ^SHSHSHSHSHSH^
Služba stavbnega oglednika.
Mlad mož, v stavbni stroki izvežban, praktično izurjen, s tri do itlrlletno prakso, se takoj vsprejme za
I stavbnega oglednika.
-A-i	Ponudbe z življenjskim opisom in plačilno zahtevo ter posnetki spričeval ta'
[fl pošljejo naj se upravništvu rSlovenea".	474 3—3
D vi n a j s k a borza.
Dnč 3. julija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4<£......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 45 kr.
101		50	
122		90	
101		20	
122		65	
99		35	
957		—	
350		50	
119		85	
58		72"	•
11		74	
9		51	
44		45	
5	n	65	n
Dne 1. julija.
4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke (>%.... Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
<% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne ieleznice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	, dolenjskih Železnic 4%
144 gld.	—	kr.
155 „	50	n
190 .	—	n
99 „	60	a
138 .	25	o
126 ,	25	n
107 „	—	n
112 „	—	n
99 "	25	n n
223 „	50	H
169 „	75	n
129 .	—	*
99 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........198 gld.
4<£ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	„
Salmove srečke, 40 gld........69	„
St. Genois srečke, 40 gld.......69	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......61	„
Ljubljanske srečke.........22	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	156	„
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3335	.
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. • • •	422	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . • •	102	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba	61	.
Montanska družba avstr. plan. • • • ■	l'	«
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	los	„
Papirnih rubljev 100........126	„
kr
50
50 40 62
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
aenic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Wien,
I Bezirk,
Schelhammer & Schattera