Po<>»" " plaicuiei v ffoiovtn)
padati. Pa se niso ustrašili. Vse posojilnice, vsi konsumi in vse mogoče zadruge, ki jih je Krek1 pridno širil, so bile kmalu včlanjene v Zadružni zvezi, ki ji je Krek načeloval do svoje smrti.
Krek je vedel, da je gospodarska organizacija naroda mnogo, a še ne vse. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena delavska stanovska organizacija jug. strok, zveza in nekaj let pozneje še Kmetska zveza.
Vzporedno z gospodarsko in stanovsko organizacijo si je Krek zamislil tudi izobraževal* no. Ko je leta 1895 ustanovil Katoliško mlade-niško društvo, je bilo pač težko verjeti, da bo iz tega malega ljubljanskega društva nastala mogočna stavba prosvetnih organizacij, spoje-nih v Slovenski krščansko-socialni zvezi, ki jo je vodil sam do svoje smrti in ki se je po vojni prekrstila v današnjo Prosvetno zvezo. L. 1816 je dal Krek pobudo za ustanovitev telovadnih' odsekov pri izobraževalnih društvih. In v nekaj letih je zrasla cela armada slovenskih Orlov, skoraj samih kmetakih in delavskih fantov.
Krek je bil izreden talent. O njem pravi politik šuklje v svojih spominih, da je bi! v dunajskem parlamenta med všemi, okoli 50 po-slanci, poleg slavnega Masaryka in socialista Adlerja, najbolj brihtna glava.
Krek je romal kol apostol iz kraja v kraj križem Slovenije in povsod poučeval in navduševal. Vaški oderuhi na Notranjskem in drugod so se morali umikati pred ljudsko skupnostjo, po Kreku organizirano v zadrugi in prosvetL Vsepovsod so se začeli dvigati prosvetni domovi, v katerih so bila predavanja, gledališke igre, lepo petje, vzorna telovadba in društvene knjižnice. Fantovski poboji pa so skoraj prenehali ..,
Letos, 8 oktobra, mine 20 let, odkar je slovenski prerok J, E. Krek v št. Janžu na Dolenjskem izdihnil svojo veliko dušo. Njemu, ki je imel vse življenje oči odprte na jug, njemu, k! je bil oče majniški deklaraciji, njemu, ki je takoj trdno upal in veroval v vstajenje svobodne velike države združenih slovanskih narodov na' Balkanu, ni bilo dano to vstajenje dočakati. Na njegovi zadnji [Kiti ga je spremila 20.000 glava množica, v duhu pa so šli za njim v procesij? stotisoči slovenskega naroda, raztresenega p® svetu. Mrtev Krek je postal last vsega sloven« skega ljudstva. Slava njegovemu spominu l
načelnost
generalu takrat ko je kričal po shodih" za avtonomijo in tedaj, ko jo zadal avtonomiji smrtni sunek.
Dr. Kramer je glasoval leta 1928, ko ja bil še v družbi Pribičeviča in v tesni zveri: z radičevci v Zagrebu, za znano zagreško resolucijo, ki je bila naravnost revolucionarnega!
i'
V Ctumt&nt, outohra 1937
£el® S® • Slav. 40
Ob 2& letnici smrti
našega evangelistu
Slovenska vas iz leta 1892., ko je pokojni Krek prvič stopil v sk>vensko javno življenje, je s svojimi bornimi, a siarno kritimi hišami in kočami kar pričala o pomanjkanju izobrazbe — blagostanja. Le mladina se je večkrat na nedeljo in praznik zavrtela ob harmoniki v vaški krčmi, a to veseije se je skorej redno končalo s prepirom, divjo kletvijo ter fantovskim pretepom in pokoljem. Naslednje jutro pa se je vas zbudila zopet vsa žalostna in bedna...
Pied Krekom je bilo kmetu še mnogo huje kot dane«. Kmej ni mogel do gotovine — pač pa je dobil denar pri enem ali drugem vaškem veljaku, ampak pod težkimi pogoji. Gospodarski liberalizem s svojim naukom o svobodnem izkoriščanju ugodnih prilik za zaslužek, brez ozt-, nt tia trpečega sočloveka, je brez srca lovi! svoje žrtve po slovenskih vaseh. Oderuški veljaki so zahtevali po 40 do 603! pišeta pisatelj Jaklič in tudi poii svojih spominih. Mladi dr. Tavčar, poznejši liberalni voditelj, je v knjigi »Slovenski pravnik«, ki je izhajala več let vMohorjevi družbi, napisal, da ima na Notranjskem vsaka vas svojega otf-ruha, ki zvabi v gostilno kmečkega gospodarja, ga napaja s slabim vinom in gosti s slano gnjatjo, ko je pa mož vinjen, da se komaj tlrži na nogah, sklene z njim nemogočo kupčijo. Kupi od njega večjo množino lesa, mu odšteje 50 goldinarjev are in se zgovori, da mora biti v ? mesecih roba pripravljena, sicer bo mora! kmet plačati dvojno aro, pa še 100 goldinarjev kazni povrhu. Čez dva meseca seveda ni robe nikjer. Saj je oderuh dobro vedel, da ima kmet svoj gozd že izsekan. Pa gre oderuh na sodišče, tam seveda zmaga in spravi v žep dvojno aro in 500 goldinarjev kazni, pa še pot v sodnijo si zaračuna. In je bil kmet ob 200 goldinarjev — 6000 din današnje vrednosti. Dr. Tavčar piše, da je na ta način mnogo vasi v cerkniškem in logaškem okraju v tistih časih popolnoma obubožalo.
Mladi kaplani, glavni Krekovi sodelavci, so videli še druge stvari: Dolžniki so postali pravi politični sužnji, liberalnih oderuhov. Zaradi javnih volitev v deželni in državni zbor je mora! dolžnik vedno oddati svoj glas tako, kot je hotel vaški veljak. Na občini je imel vaški oderuh itak glavno besedo v odboru, običajno pa je bil sam tudi župan. Tako je cvetelo oderuštvo na s*o različnih načinov.
Krek ni nehal klicati: posojilnico v vsako Saro. In tako so posojilnice in hranilnice rasle neverjetno hitro in v največjo korist slovenskega naroda izborno uspevale, saj so jih vodili
!)r. Janez Ev. Krek
ne proti poštenemu trgovstvu. In nato so konsumi začeli hitro rasti po deželi. Krek je hotel s konsumi osvoboditi ljudstvo od onih trgovcev, ki so na vse načine nasprotovali njegovemu velikemu pokretu; na drugi strani pa pravično urediti cene. Trgovci, ki so prej lahko po dogovoru držali previsoke cene, so morali sedaj cene uravnavati po konsumni zadrugi. To je liberalno družbo tako razburilo, da je začela duhovščino in njene prijatelje tudi dejansko na-
Politična
Pri volitvah za uatavotvorno skupščino so nastopali Pucljevi »kmetijaci« z avtOnomi-stičnim programom, v konstituanti sami so so pa potem prodsli za ministrski stolček in so glasovali za zloglasno vidovd«nsko ustavo, ki je vir vseh naših povojnih stisk iu nesreč. In '»kmetijacU so navdušeno ploskali svojemu
naši pošten' duhovniki požrtvovalno in brezplačno.
Krek je s svojimi sodelavci nalete! na hud odpor med mnogimi trgovci in gostilničarji, ki jih je hujskalo liberalno učiteljstvo. Oni niso hoteli razumeti, da gre boj proti oderuštvu in
?.uačaja in je zahtevala skoraj popolno ločitev od Belgrada. federacijo, skrajni denio-kratizem itd. itd. ter so jo priduša), da sploh »e prestopi več belgrajskega psaga, a dve teti nato je s prijateljem Pucljem vstopil v skrajno diktatorsko in centralistično vlado generala Živkoviča, ki ni zatrla le slehernih senc samouprav (n. pr. prav vso občinsko ter oblastno (samoupravo, tokovno svobodo itd), loraveč je hotela nasilno izbrisati celo slovensko in hrvaško ime ter prekrstiti Slovence v »dravobonce«. Pa bo se naši liberalci divje navduševali za dr. K rame rja leta 1928, ko j« imel na glavi federalistično in napol republikansko čepico in so noreli od navdušenja zanj leta 1931—1934, ko je moralo vse v ječe, kar ni hotelo opljuvali svojega slovenskega imena.
Naši socialisti imajo vedno in povsod polna usta protikapitalističeega zgražanja, vsak, ki ima vsej dve srajci, jim je kapitalistični izsesovalec proletariafa, in sebe proglašajo za edine demokrate, a odkar Šarijo 8 stojim zmešanim programom po slovenski semlji, pred vojno in po vojni, so se skoraj vedno in povsod vezali in pajdašili samo z liberalci, ki so izraziti predslavitelji našega kapitalističnega in meščanskega razreda ter so na drugi strani vedno in povsod nastopali s skrajno sovražnostjo proti zastopnikom agrarnih množic malega, strada jočega slovenskega kinetiča. Pa zapeljani slovenski socialistični delavci ponižno ploskajo svojim dobro plačanim tajnikom tokrat, ko grme proti meščanskemu kapitalizmu in takrat, bo se bratsko pajdašijo '/, Istimi meščanskimi kapitalisti.
Ce pa je bil kdo n. pr. v svojih nezrelih letih, ko še ui mogel iočiti med besedami in dejanji ter je veroval v socialne, demokratične in druge fraae naših socialistov, njih pristaš, ko je imel pa priliko spoznati njih dela In je videl, da so vse njih fraze le golo va-raaje ubogih množic, jih je p« zapustil, tedsj se premnogi zgražajo, da je »uskokt, da je >neznaSajen<, da se nanj >ni zanesli« itd.
Kaj nas uče ti primeri, kakršnih bi lahko našteli is nagega povojnega političnega življenja Se stotine in stotine? To, da je velik dela našega ljudstva vendarle politično So jato malo zrel, ker sanj niso merodajni programi, načela in dejanja, temveč fraze in osebe. Mi ga menda več slovenskega človeka razen nekaj »to, katerim to dobro nese, kf ne bi m svoji koži občutil strašne nesreče, ki jo povzroča nafiemu narodu centralizem, a vendar drve tisoči slepo za zastopniki najskrajnejšega centralizma. No tisoč® Je vernih slovenskih ljudi, ki redno opravljajo vse svoje versko dolžnosti in veljajo po vsemi svojem življenju za poštene može, a hodijo pri volitv jh vendarle v neki neverjetni in nerazumljivi zaslepljenosti volit najbolj strupene nasprotnike vere, ki so se obenem proslavili še z najbolj umazano korupcijo.
Stotine in stotine sa ne morejo — tako pravijo -- pridružiti fronti slovenskega katoliškega ljudstva zato, češ da so »svobodomiselni« in »napredni«, a na drugi strani zvesto hlapčujejo in ploskajo tistim »vodite-Ijemc, ki so pogazili iu opljuvali zadnje sledove naših narodnih in osebnih svoboščin ter so uvedli v naše javno življenje prav vsa nazadnjaštva, ki so jih mogli iztakniti kjerkoli po svetu in v zgodovini od madjarskih »volitev« do srednjeveškega balinanja, do-čim se Je ogromna večina slovenskega katoliškega ljudstva vedno, povsod in uspešno borila za resnično svobodo, demokracijo in 2'
kar je še drugih modernih res naprednih pridobitev in spoznanj človeštva. *
Da, kaj nas učijo vsi ti in taki primeri, kakršno vidimo vsak dan in na vsak korak? Da umten del naših ljudi vendarle isalo t*2> mBlja. če pa razmišlja in spozna, d« te m
1!:
'Glavobol.. migrena
Na tem »albolj trpijo ženska. Zato
)3m j« potraten© zdravilo, ki Jim iltro prežene bolečin«, a rse ako-' duj©	orgsntemM, Upo-
rabl|«l« feetio Varameit, ki mi
ftj«ge psjjenjaj© boiežine
VERAMON
—»—...j. ■ i-1. ——ij Cevke m tO In« 30 tabletami.
Osla« r«. toO »t. (T oil it. I. 1938.
ravna po tem, kar in lutkor je spoznal za pravilno, tamveS v neki nerasuntfjivi zaslepljenosti vstraja fe naprej pri starem, pa fo~ i prav Je stokrat uvide!, da teko nt prav. Leta j
1821 jo glasoval za Pudja zato, ker je daj prav njegovim avtonomističuiiB besedam, j je glasoval sanj tudi r-i naslednjih volitvah čeprav je Pucelj '' • a udai avtonoaiistii! no misel in *e p	/ hudega centralisU,
Glavni po\ »ki »tranki sta bili radikalna in .u.jska, a pol Srbije bi menda zaman ponudil eeio izobražencu, 5» bi ti ino, povedati, kakšna Je prav za prav razlika t tema dvema strankama, kaj m-htevajo e. i ' "»t sastopajo drugi. Edina ras. iika je bih. f je -d enim na JSelu PoisiJ, drugim pa L.	"r so si bili pa po-
dobni kot krajcar v	vs« enaki eeiitr*.
listi, vsi enaki svobodom vsi enako malo demokratični itd. To snu iovno okušali ns svoji koži, ko smo posk . sodelovati z crI ni s drugimi, a ^ • mogel nikoli ogreti ta. naš dentokn.	jgram, temveč se je
vsak prej alt s!< j.ši objel zopet a Kra-merjem iis Pucljem, ker sta bila ta dva e svojimi centralističnimi, protislovenskimi is proiikatoliškimi težnjami mnogo bližja demokratskemu in radikalnemu velesrbskemu centralizmu.
Taka politika je smrt za vsak narod, kajti v takih razmerah delajo lahko voditelji z narodom kar in kakor hočejo, saj vedo, da iahko preobračajo največje kozolce, da lahko trikrat na dan menjajo svoje programe, <i« lahko delajo ua račun ljudstva najbolj grde kravjo kupčije, kajti njih zaslepljena IkkIo £11 kot beeki slepo za njimi kamorkoli in nihče jih ne bo tiral na odgovor. Taka j po litikac j<= »mri za vsak narod in tudi Slovenci krvavimo že skoraj dvajset let ta rad; take »politike«, kajti te bi biii mi takoj po uve-Ijavljenju nearečtsa vidodanske ustave sledili svojim jasnim apoasaojem in svojim očitnim narodnim In gospodarskim koristim, niltoii več bi ne mogli biti izvoljeni kaki Kramarji, Žerjavi, Puclji in podobni agenti velesrbskega centralizma, ki nas davi ter nam onemogoča naš narodni, politični, gospodarski in socialni razvoj do današnjega dne.
Do ie dolgo napovedanega Mnssolinije-vega obisk« NemSžJi je prišlo 25. sept 1967. MussolinSjev oklepni vlak je tega dne zjutraj prispel v avstrijski Imaobruck, kjer bo nagel-nika italijanske vlade in njegove spremstvo pozdravili zastopniki avstrijskih oblasti. Pravi in res veličastni sprejem je bil prirejen voditelju italijanskega narod« na kolodvoru v nemškem Mflnchenu, kjer sta s« pozgravila Mussolini in Hitler s stiskom rok. Mussolini Je pregledal napadalne oddelke in vojaške enote, nato je sedel v avtomobil ln se je odpeljal 8 Hitlerjem pod slavolok! na grob 10 narodnih socialistov, ki so padli leta 1828, ko eo hitlerjevci breeuspešno poskušali zavzeti Miinchen.
Gredo v Berlin, sla se Mussolini in Hitler mudila v ozemlju, kjer so bile veliko vojaške vaje nemška vojske. V Berlinu so MuasoUnlja odlašali kot bivališče kanclersko palačo, gole so seaprli, vse obrate ustavili in vsemu nemškemu narodu odredili praznovanje narodnega praznika. Slavje Je našlo svoj višek na olimpijskem štadionu, kjer je hi-tleriaem predočil italijanskim gostom vso svojo silo in disciplin«. Slavje je gakljuttla velika vojaška parada.
Raagovori obeh državnikov ostajajo namo ugibanja, vendar kaže ves potek slavnostnih
pri
dni, da mora Evropa računati poslej s sklenjeno fašistično fronto, ki ni brez prijateljev tudi v mnogih drugih državah. Da sta Mussolini in Hitler precej govorila tudi o Sovjetski Rusiji, dokazuje tudi to, da so bile v Berlinu v čast Museoliniju povsod razobešene sastave, sasno ne na poslopju sovjetskega poslaništva.
Kakor poroča časopisje, ao bilo nied Mussolinijem in Hitlerjem dogovorjene le smernico skupne politike, izražene v sledečih petih točkah: 1. vzajemnost svetovnega naz'-ranja; 2. ta vzajemnost »e kaže tudi pri presoji mednarodnih dogodkov; 8. složno Ijavljenje pravic obeh držav; 4. pripravljenost obeh držav za sodelovanje pri mednarodnih vprašanjih; 5. boj proti komunizmu.
Zaključek Mussolinijevega bivanja na nemSkih tleh j« bil ta, da je imenoval Mus-solini Hitlerja za častnega kaplarja fašistične milice ln mu Je »karal s tem največjo čas(' katero mu je mogel podeliti italijanski šizem, Hitler pa Je dal Mnssoliniju zlat znak narodne-BocialiBti&e stranke, katerega jo posedoval doslej samo Hitler.
Mussolini so je že vrnil srečno v Km',
kj*r je bil od stotisočev sprejet slovesno,
kor nekdaj samo »magovalci v največji vojnah.
šle v. 40
* DOMOLJUB«, dne 6. oktobra 1937.
Stran 3
ZAHVALA
Podpisani Anton Maievič se upravi »Do-moljubaa iskreno zahvaljuje za požarno podporo 1000 dtn, ki jo je prejel s posredovanjem Domoljubovegu poverjeništva v Metliki, ker mi je dne 21, sepiembra pogorela stanovanjska hiša. Uprava *Domoiiuba« mi ie prva priskočila na pomoč v tej nesreči, zato ostanem »Domoljubu« zvejt tudi v bodoče in ga. bom vsakomur priporočal.
Metlika, 3. oktobra 1937.
Anton Maievič, 1. r.
OSEBNE_ VESTI
d Kaea-aaiseaJoSfe r Kraaja. Oni petek popoldne se je pripeljal iz Brda v Kranj knez-namestnik P<n'!e. Njegov avtomobil se je ustavi! pred župno cerkvijo, katero si je potem ogleda! pod vodstvom i. dekana Skrbca, V cerkvi je poraudil precej časa in se zanimal slasti za »Urine v njej.
d NSadškoi dr. Bsaer zopet resno obolel. V zadnjem času pri zagrebškem nadškofu dr. Baucrju so se pokazali znaki slabšanja srca, Tk dni so nastopile težave na pljučih s toploto 39 stopinj iv velika slabost srca, ki je za visoka Sela hrvatskega inetropolita lahko usodnega pomena.
d Misisier dr. Krek je botroval 15. otroku. Fran Kukavica, skladiščnik pri tvrdki Kaste-lic in drug v Ljubljani, jc bil zopet deležen velikega otroškega blagoslova. V ženski bolnišnici mu ie žena porodila zdravo hčerkico, ki jc že petnajsti otrok v družini. V domači kapeli bolnišnice je g. kurat Slana krstil novo-rojenko. Za botra je bil pri krstu minister dr. iMiha Krek, ki se je pripeljal z ižanskega prosvetnega tabora. Novorojeuki so dali ime Terezija-Cvetka, ki ie edina hčerka v tej družini, ko je sicer mati rodila same sinove. Od teh jih živi li.
d Osemdesetletnico svojega življenja je obhajala pred par dnevi Terezija Vračko, vdova po nadučitelju v Mariboru.	!

Zakaj lakaj
Zakaj
Kontno
kupuje ljudstvo it cele Jugoslavije v Trgovske«! domu
Celjje	W
1 a M®? ima samo dobro blago I 2L Ker ima zelo nizke cene! Ker ima velikansko izbiro! Ker ima vedno sveže in novo blago I
Ima Trgovski dom StermeckI samo dobro blagoT
Ker jo za nakup blaga določeno posebno osebje pod vodstvom Šefa, katero pregleda kolekcije vsakega tovarnarja in strokovno preizkusi vsako blago, p red no se kupi.
ime Trgovski dom Stermeckl zelo Diske cene?
Trgovski dom Stermeoki ima 4 oddelke ali 4 trgovine, t. j. trgovino na drobno v pritličju* poštno razpošiljalnlco v I. nadstropju, trgovino na debelo v II in III. nadstropju in tovarno perila in konfekcije v IV. nadstropju. £a vso to skupno podjetje se rabi ogromno blag-a in če e-e kupi io bla^o v takšni množini, se tudi dosežejo nizke cene ia samo ta lahko prodaja po nizkih cenah, kateri tudi kupi po nizkih cenah.
Ima Trgovski dom Stermccki velikansko Izbiro?
Velika izbira blaga jc samo tam možna, kjer je tudi velika poraba blaga in da je v Trgovskem domu Stermeoki res volika poraba na blagu, je razvidno že iz zgoraj omenjenega, t. j., da ima 8 vrste trgovine in »raven pa se tovarno perila in oblek.
ie vedno sve2e in sovo blago?
lopet samo zato, ker ie velika poraba in volika poraba je tam, kjer je veliko odjemalcev. In zakaj je veliko odjemalcev^ Ker ima Trgovski dom samo dobro blago, zeio nizke cene, velikansko izbiro in ''edno sveže in novo blago.
je .še omeniti, da je Trgovski dom Stermecki bil primoraa letos vsled vedno večjega prometa kupiti sosedno hišo ln ker je bila stara In neprimerna za današnjo čase, isto do tal porušil in na istem mestu sezidal moderno, štirinadstropno železobetdrisko trgovsko hišo. Tvrdka zaposluje stalno 130 ljudi, sezonsko pa Čez dvesto.
Kdor še nI odjemalec, naj piše po brezplačni moderni unstrlranl cenik« rta se o vsem tem osebno prepriča.
\kriiM
i;e
KAJ JE NOVEGA
DOMAČE NOVICE
d Prasolk svetnice rož. V soboto popoldne in vso nedeljo, 2. in 3. oktobra, so se v tihi karmeličanski cerkvici na Selu v Mostah zbirale stotine častilcev sv. Male Terezije. Tolikšnega obiska ni na praznik te velike svetnice še nekdar doživel skromni in svetu odmaknjeni samostan. Kljub slovesnostim, ki so se obhajale drugod, kljub lepemu vremenu, ki je vabilo na zadnje jesenske sprehode, 30 verni Ljubljančani prihajali častit moderno svetnico tja, kjer je za to najbolj primeren prostor ■— k njenim karmeličanskim sestram na Salu. — V »oboto popoldne je imel pri litanijah lep govor priljubljeni g. p. Odilo. Cerkvica je biia natlačeno polna. V nedeljo so se darovale na Selu vse dopoldne sv. maše. Pridigo je imel g. prolesor dr. Ciril Potočnik, sv. mašo pri oltarju sv. Terezije pa je daroval Prevzvišem »am. Pri popoldanski predstavi in blagoslovu rož je govoril novi semeniški spiritual gosp. dr. Janez Kraljič, nakar so bile pete Marnje oh sodelovanju bogoslovcev. K tej popoldanski slovesnosti jc priSlo toliko vernikov, aa so
zadnji morali stati daleč zunaj pred cerkvenimi vrati. Po slovestnosti so se vračale na svoje domove cele procesije mož in žena z blagoslovljenimi rožami.
d Zveza združenih delavcev je zborovala 3, oktobra v Ljubljani. Zborovanje je bilo posvečeno v prvi vrsti spominu 20 letnice smrti Janeza Ev. Kreka. Ob koncu zborovanja jc bila sprejeta zahteva za izvedbo popolne socialne zakonodaje. ZZD je pojasnila tudi svoje stališče do Delavske zbornice, do brezposel-nostnega in starostnega zavarovanja, k uredbi o minimalnih mezdah itd.
d Veliko tombolo je priredila preteklo ue-ncdeljo gasilska četa v Kranju. Računajo, da se je udeležilo tombole do 15.000 ljudi, ki so prispeli od biizu in daleč. Glavni dobitek, to je avtomobil, je zadel Peter Sajevic, mali posestnik iz Mlake, občina Predoslje, motorno kolo Justin Vinko iz Lučine v Poljanski dolini, drugo motorno kolo KSasek Nuša, dijakinja, hči hotelirja v Kranju, kopalnico Joško AvaneV., hlapec v Kranju, spolnico Zupane Ivan, privatni uradnik v Naklem, kajak-čoln Ogrin Janez, mizarski pomočnik v Mengšu, moško ko-
lo Pavlič Slavko, tesar iz Bizovika pri Ljubljani, damsko kolo Pintar Francka, kmetica is Čepole pod Sv. Joštom, otroško kolo Marinko Jožica, trgovska pomočnica iz Ljubljane, aparat za prah Korošcc Franc, posestnik na Bledu, 1200 komadov opeke Breščak Franc, hlapec na Jesenicah.
d h pisarne kt. batske uprave v Ljubljani dne 30. septembra 1937. Ker se širijo vesti, da je na vojaških maevrih na Dolenjskem umrlo večje število vojakov, jc kraljevska banska uprava uvedla uradne poizvedbe in na osnovi teh poizvedb ugotavlja, da se za trajanja manevrov na Dolenjskem, t. j. od časa odhoda čet na manevrske prostore pa vse do njihove vrnitve v garniziji, ni pripetil noben smrtni slučaj vojaka iz edinic, ki pripadajo dravski divizijski oblasti.
d Skupščina zdravnikov kraljevine Jugoslavije bo v Novem Sadu od 10. do 12. oktobra. Prijavilo se je že lepo število zdravnikov iz vse države,
d Spominsko ploščo so odkrili v nedeljo v Stari Loki prostovoljcu inž. Ivanu Gosarju. Bil je med vojno ustreljen, ker se ie boril proti Avst. iji. Ni hotel, ko so ga ujeli, podpisati zapisnika, s katerim bi se odrekel prostovolj-stva, kar bi mu bilo prineslo oprostilno sodbo.
d Oddelek ra pljačae bolezni. Minister za socialn.o politiko in narodno zdravje je izetal
•S"
odlok, da se odsek za jetiko na državni Bolnišnici v Ljubljani spremeni v oddelek za pljučne bolezni v isti bolnišnici. Tako dobi ljubljanska državna bolnišnica cel oddelek, to se pravi več postelj, zdravnikov in bolniškega osebja ter s tam večjo možnost za zdravljenje na pljučih bolnih ljudi.
d Premalo hvaležen. Torbico in v njej 65 tisoč dinarjev je te dni pozabil v zagrebškem tramvaju ravnatelj »Slavonije d. d.« Katušič. Ko se je spomnil na svojo pozabljivost, je hitel v upravo cestne železnice, kjer je ves bled pripovedoval, kaj se mu je zgodilo. Tam pa so ga hitro pomirili, kajti aktovko z vso veliko vsoto je rešil neki pošten najditelj in jo izročil upravi. Ravnatelj »Slavonije« pa je svojo hvaležnost izkazal na ta način, da je sprevodniku brez pre-mš&Sjanja dal samo 200 din nagrade.
d Novo zavetišče so slovesno odprli za ljubljanskim Bežigradom 29. septembra 1937. Slovesnosti so se udeležili župan dr. Adiešič, občinski svetnik dr. Klinar in Baš, načelnik socialnega urada Svete! z več uradniki, pater Jože Aijančšč, zastopnik župnije, šolski upravitelj, s. ekonomka ter več staršev in otrok. Kratek nagovor je ime! g, Svetel, ki je naglašal pomen podobnih zavetišč, nato pa je spregovori! župaa g. dr. Adiešič, ki je predsvein naglašal, da je potrebnih še več takih zavetišč v mestu. Kratko zahvalo je izrekel deček Maj-dič, nato pa je končno izrekel i^hvalo šolski upravitelj županu, socialnemu odboru za ureditev zavetišča in za udeležbo pri slavnosti. Otroci so dobili nato nekaj malice. Župan ia drugi navzočni so si ogledali prostore lepo urejenega zavetišča in vso šolo.
d V dsvs tem križa je zopet spregleda! Pasto Barjakiarov v zavodu za slepce v Pe-trovgradu. Pred 15. leti je oslepel. Raznim zdravnikom je od tedaj izdal dokaj denarja, toda vse je kazalo, da zanj ni več pomoči. Starec se je že kar sprijaznil z usodo, da bo moral ostati vse do snarti slep. Pred nekaj dnevi pa «e je zgodilo čudo. Nekaj noči je občutil nenadoma v glavi velike bolečine, ki so čez d&a spet prenehale. Nekaj dni potem pa je starec na svoje veliko začudenje in veselje v hipu spregledal. Prvi človek, ki ga je po 15, letih zopet videl, je bila njegova 85 letna žena, ki je s slepcem ves čas delila njegovo gorje. Zdravniki si do sedaj $e ni*o znali razložiti tega nenavadnega primera.
d Sadje Izvažajo. Vsak dan po en ali več vagonov lepega sadja izvozi Gospodarska zadruga v Zrečah na Štajerskem. Trgovina s sadjem jc dokaj živahna v zadnjem času zaradi tega, ker je prišlo na vrsto tudi že osno sadje, ki pozno dozori. Vsi kolodvori od Žreč do Polj-čan so tako reko* preobloženi s sadjem. Naj-
pommm ti
Te dni je minulo 75 let, odkar je odšel k Gospodu, po večno plačilo največij učitelj slovenskega naroda, škof Anton Martin Slomšek. Kaj bi ae starSi in vzgojitelji zavedali svojo naloge do Boga, naroda in domovine. Naj bi dobro pomnili opomin velikega učitelja in vzgojitelju slovenskega ljudstva, nesmrtnega Škofa Slomška: >Kriva vzgoja obok je slabih časov mati!« Naj bi se globoko zamislili v Slomškove nauk© o važnosti družine in njene vzgoje nalogo te dni. Petin-sedemdesetletnica Slomškove smili nam mora biti povod, da vstane pred našo dušo ve-
*®e»ssaK«K«S5SS®»
živahnejše pa je v Žrečah ia v bližnji okolic;, saj velja ta kraj za najbogatejši na sadju v vsej Dravinjski dolini.
d Nesrečai alkohol Nedavno je bilo pri Sv. Luciji nad Trži čem žegnanje, po katerem se je zbralo nekaj fantov iu mož v gostilni, med njimi tudi okrog 24 let stari MegHč Ludvik iz Brezja nad Kovorjero. Popoldne, ko so se že fantje nekoliko opili, se je vnel med njimi prepir, Ko pa so se vračali domov, so se v Hudem
Strokovnjaki govor®:
Po storitvi smo dajali svinji e, 62 3 fc fa in iiO*a*("> Vsako moško prase je dobivalo na teži dnevno 149 gramov. Prašički so izgledali zelo lepo, bili sc živahni in zenačerii, akoravno je pozimi zelo težko lake odgojiti. Naša uprava je pridobila povoijno sodbo o teh preparatih in bo v bodoče vsem svinjam stalno dodajala	in
ttOs«ll". Živinorejska postaja Livno- Ing. M. Balič.
Navodila daje zastonj; ,,n;£šm**d. d., Zagreb 6, poštni predal 50
grabnu stepiL Dva starejša družinska očeta »ta Megliča vrgla ob tla na beton, pri čemer je Megličss počila lobanja. Napadalca »i-žta slutila, da je dobi! Megiič umržnonevarno poškodbo,
zato sta odšla domov. Prihodnje jutro so videli
delavci Meglica ob cesti, vendar niso mislili, da
jc mrtev in so ga bodHi. Ko pa so opazili, da ni
v njem nobenega znaka življenja, so zadevo takoj naznanili orožnikons.
d Pri ženah, ki, več let Irpe na Sežki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Fi-asMe-JoseloTO« grenke vode, zavijte, zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno, ladi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »I' ranz-Jfogefovo« vodo, ker se U v kratki dobl pokaže zelo prijeten učinek,
Osi. T3g. 8. br. «0474/3«.
Ruski boljševizem in nemški narodni socializem sta si sorodna, četudi si stojita nasproti kot smrtna sovražnika. Kdor zasleduje, sledi, pravi neka pečenka. Tako dolgo se je narodni socializem boril proti boljševizmu, da je prevzel njegova načela in njegov način boja, To nazorno dokazuje rastoči kulturni boj v Nemčiji, ki so v bistvu nič n« razlikuje od protiverskega boja boljševizana. To bo usodna zmota nove Nemčije, da bo svoj proti-komunisiični boj končala tako, da bo sama postala komunistična. Dvoje nasprotnih si m-ziranj se bo razkrilo in vsi bodo spoznali, da Je za njima ©no in isto ozadje, ena iu ista 4'
gonilna sila: malerializem, oče vsega radika-iizma in vsoh revolucij pa tudi vsega nereda in nasilja na i vetu.
Na dnu vsega življenja je ali krščanska ljubezen ali grda sila. Navidez samo Ijube-mn ponižuje,, podrejuje in obvezuje, v resnici pa osvobojuje, nadrejuje in osaniosvoju-je. Navidez samo je ljubezen vedno spel premagana, v resnici pa davi venomer svojo zmago. Navidez samo grda sila človeka dviga nad druge in mu daje moč nad drugimi, v resnici pa ga' usužuji kot hlapca ljudem in strastem. To uči razvoj boljševizma in narodnega socializma.
liki lik našega največjega narodovega vzgoji-teija ter da nikdar ne izgine izpred naših oči. Letos obhajamo obletnico dveh znamenitih Slomškovih vzgojnih knjig: stoletnico njego-ve prelepe knjige za mladeniče sživljeuja srečen pot« in peihideveUleseiletnico njego. vega največjega vzgojeslovnega spisa »Blaže in Nežiea v nedeljski šoli«'. Slomškova vzgojna načela in njegove vzvišene prosvetne misli naj zažarijo v novi luči na duhovnem obzorju našega naroda! Slomšek je naš uči-telj, vzgojitelj :n voditelj, poslan našemu narodu od Boga.
d Zaradi zlatih zob v smrt. Kmetje iz Sikanja tam okrog Slavonskega Broda so našli te dni v nekem bližnjem gozdu truplo neznanega moškega, ki je že precej razpadlo Na kraj teg« strahotnega odkritja je prišla kmalu komisija, ki je skušala dognati, kaj ie bi! vzrok smrti tega ncznanca. Mrlič je ime! odtrgano desno nogo. ki je ležala več deset metrov proč od trupla. Pri natančnejšem pregledu je komisija našla v lobanji svinčeno kroglo, ki jc svojo žrtev zadela v čelo. Mrtvecu je manjkalo deset zlatih zob. Na podlagi teh odkritij je komisija mnenja, da gre za roparski napad zaradi tega, ker se je nekomu zahotelo zlatih zob,
d Cerkev se je podrta v vasi Gornjem Docu v Dalmaciji! Cerkev je posvečena sv. Frančišku. Podirali se je pričela ravno tedaj, ko so na njej nameravali zgraditi novo streho. Sreča je bila, da ni prišlo pri tem do kakih številnejših človeških žrtev. Le en sam dciavec ie hi! lažje ranjen. Materialna škoda pa je precejšnja. Kmetje pa so se vseeno, čeprav se zavedajo, da jih bo stalo mnogo truda in denarja, odio-čili, da cerkev obnove.
d Z ribam! bodo psnalt tifus. Nevarna kužna bolezen tifusa se je v neštetih primerih scadnje čase pojavila po vaseh, ki leže v cfolirti reke l.onje v Slavoniji. Tu so vsako leto skoro na vrsti velike poplave, zaradi katerih je vsa ta okolica precej zamočvirjena in nezdrava, V bolnišnico v Sisku vsa kdan pripeljejo precej novih bolnikov, V vasi Sviničko, pravijo, da si človeka, ki še ne bi bil zbolel za tifusom. Leten so se roji komarjev, ki razširjajo to bolezen, izredno povečali, ker je deževno vreme prav ugodno za njihovo razmnoževanje. Mislijo, da bi se tifusu napravilo konec na ta način, da bi po močvirjih, kjer se pojavljajo malarični komar|t, zaredili neke vrste ribice, ki jih imenujejo gara-buzije in ki jih iz Amerike uvažajo v Evropo nalašč za boj proti malariji,
d Pod dr. Stojadinovičevo vlado. Za 83.1 milijona dinarjev lesa smo v septembru izvozili iz Jugoslavije. Teža znaša okrog 81.000 ton. Napram lanskemu avgustu se je torej izvoz lesa skoraj podvojil, tako po količini kakor t«<ii po vrednost«, V vseh prvih letošnjih sncsccih smo tako izvozili lesa 794,000 ton v vrednosti 750 milijonov dinarjev. V istem razdobju lani pa lc izvoz znašal 432.000 ton v vrednosti 401 milijo11 dinarjev.
d Ljubljana pa ostane glede kolodvora -dolga vas? 2e nekaj let sem poročajo časopis; o novem kolodvoru v Skoplju, ki bo v vsej državi najmoderneje zgrajen ki opremljen. Prav zadnje dni so poročali, da bodo za novo tn-nadstropno kolodvorsko poslopje posvetii' temeljni kamen. Načrte za postajno poslopi« v bizantinskem slogu je izdelal svetnik š^"!' ne direkcije državnih železnic arhitekt VelJ
šiuv. m.
»DOM(
<i«»e 6. oktobra mr.
Gavrilovič. Z« začetna dela, to jc predvsem za to poslopje ia pripadajoče zgradbe, je tudi že pripravljen kredit Milijonov dinarjev. Dejansko «t Jts 4 preureditvami na jJkopijangkeia kolodvori*. t» j« s prsaurejanjcat tirja, z zgrad-njo novih modenais ktsrilnžc in vodovodnih naprav že z*&»Ii lansko leto ia t« it rednih kreditov. Ofc priliki neke ieženjer»ke konference v decembru leta 3934 v Skoplju. so Um a*-v/.oiniiB iajtMsj.trjeas, w»ed katerimi so bili tudi Slovenci, razkazovali do tedaj dogotofljeaa zanimiva dela. Rečeno j« bilo takrat k tudi časopisi »a a te® pissii, da bodo skupni »trr.ž-ki za dav;-Jitev del isesli okroglo 200 milijonov dinarjev. To je dvakrat toliko, kolikor je pro-računas«' za ljubljanski poglobitvam načrt. Mesto Skoplje se z»dnja leta gospodarsko seio lepo » hitio razvija, vendar p« jaoiUjt glede železniškega prometa dialei za drugimi mesti. Medte« ko ima Zagreb letno okrog «300.000 potnikov, Belgrad in Ljubljana nekaj nad 1 milijon: d<w«i* Skoplje komaj 500.000 potnikov, torej komaj polcrvteo potniškega prometa v Ljubljani!
d Kmai* IkmS® vsi »pisuesi«. Pobijanje nepismenosti na Hrvaškem je dobilo zadnje čas« večji razmah. Iniciativo zs to je dal sam dr. Viadko Maček, »odelovala ptt bo vsa zavedna hrvatska javnost. Posebno potrebna je !a akcija v Bosni, kjer je po nekaterih krajih ic do 60 odstotkov ijadi, ki ne znajo pisati in brati. V krstkevn se bodo »esUli pomembnejši prosvetni delavci na sestanek, n« katerem bodo določili smernice, kako naj t« t pobijtnjem nepismenosti lačne. Glavno breme pri tem delu bo nosila mladina, ki je "členjena v »Napredku«.
d Krak s« ic pssdrsžU v Zagzefes. Podražitev s« ne odraža v cenah, ki to ostale iste, pač pa na teži, ki j« nekoliko manjša. Pri kilogramu kruh« bodo odtrgovali po 4 do 5 dkg. Peki utemeljujejo svoj korak $ podražitvijo moke.
d Korani m |>c»fetKšW cen«. Odpri se je namreč nov tri v Maroka, Zadnje dni so pro-daiali metrski štet koruze tedi po 102—103 din, dočim se je cena ie pred mesecem sukala okrog 80 do 85 dinarjev. Trgovina s pšenico je pa mirna. Cene so stalne.
d Hitro B »prednje gradnja iraške proge. Od Bihača sem je zgrajenih že 17 km nove proge, od Knin* pa 13. Vsa proga bo veljala 400 milijonov din. Proga bo ime!« 40 tunelov, ki »o že vsi prevrtani.
d Devet milijonov din zs položitev vodovodnih cevi in gradnjo črpalnih postaj v Dalmaciji je dalo gradbeno ministrstvo.
d Slava* hrvatska gledališka umetnica Marija Ružicka-Strozzi je umrla te dni v Zagrebu.
d Jezuiti so prevzeli v upravo nadškofov-»ko gimnazijo in semenišče v Zagrebu.
d Stanje ljubljanske Mestne hreniUttee se i« zopet znatno zbaljšala. Tako so nova vloge narasle že na 80 milijonov din, stare že popolnoma proste pa as 84 milijonov, da ima hranilnica že skupno 164 milijonov din popolnoma prostih in »vobodmh vlog. Ker se tako »talno veča promet oziroma plačilna možnost zavoda, raste tudi zaupanje v »vod stalno, kar se naj-!«pše vidi v vedno novem dotoku vlog.
d Zs. 70 milijona? din je bilo letos zaključenih kupčij na belgrajskem velessjrou,
VINA
v!w!i vrst kupite najugodneje ,
pri
CENTRALNI VINAR«! » LJubljani I
d 182 am.-i.at odbi sta bili izrečeni v Jugoslaviji v zadi .esetih letih.
d K«m» 8M&-J *ok» je zgradila uprava barskega rudnika. Stroški so snsžaU sod dva milijon* dinarjev. Nekatera naša cvetoča industrijska j»odj«tja pa menijo, da so Isrvršil« velikansko delo. če vržejo za milijonske šolske stavbe nekaj tisoče* podpore, utamesto, da bi taka »n podobna občinam potrebna poslopja sama zidak.
d Pcjmsžbo reafaui gimsussifa bed« zopet adprli * Kočevju, in sicer postopno šolskega leta 1938-39 dalje.
i Ualijaatke S«teas&.g isoafe delovale vsa-J«kw« a fsgoiteiraBsfeaai,, Časopisje poroča, d« je prišlo do sporazum« med italijansko in jugoslovansko železniško upravo, da r« bosta več medsebojno tekmovali, temveč, sodelovali. Pogajanja, ki 30 bila v ta namen začet«, so potekala ugodno. Posebno se je pogrešalo, da ni bilo nobenega posebnega posrednika, ki bi služil kot zveza med obema glavnima ravnateljstvoma. Da se t* nedostatek odpravi, je italijansko glavno ravnateljstvo kot finančno močnejše sklenilo, da ustvari posredovalca v obliki Urada italijanskih državnih železnic v Bei-gradu. Ta urad bo v najkrajšata času tudi otvorjen. Prizadet; krogi pričakujejo od delovanja tega urada, velike uspehe.
d Proti trdi stoiki in zlati žili, združeni s navaiosa krvi, utripanjem srca ia gla^oboioaj je naravna »Franz-Joselova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Frsas-Josetova« voda milo učinkuje in sigurno otvavja, a vrhu tega ludi v zastarelih slučajih ne odreče,
0*1. tag 8. M. VKUI®. d	shtvMtirih zadrug je aaproeii* sa
**4cite, kakor poroča zadnje Številka »Zadfuž-nega vestnika«, ki piše naslednje. »Neki večji upnik neke posojilnice, ki je imej t rokah izplačilni nalog n s Zvezo, je po advokatu za-hateval izplačilo večjega zneska. Zato ni Zvezi preostalo drugega ali da na škodo vseh ostalih upnikov znesek izplača «li pa se zateče pod zaščito. Odločila se je z« slednje, ker je prepričana, da je to bolj dosledno in ker se je tako ustreglo večini svojih denarnih zadrug.«
d Kraljica Marije je odšla s kraljevičem Andrejem na krajši« obisk k svoji materi v Romunijo.
d Vse gre % dobro voljo šn vztrafnostjo. Kmetje »t sami grade Šolo v vasi Opatovac pri Novi Gradiški, Otroci so morali dosedaj hoditi v šolo v zelo oddaljene vasi, v kolikor so sploh hodili. Posebno pozimi to ni nič kaj prijetno, kar vedo tudi pri nas tam, kjer morajo otroci vsak dan hoditi po uro in več daleč v šolo. Kmetje iz Opatovca so dolgo časa prosili za podporo, da bi si mogli zgraditi šolo, npzadnj« pa »o se naveličali vlagati prošnje in iskati priporočil pri raznih znancih, ki imajo kaj moči in so se odločili, da kar, sami začno s delom. S svoji«! denarjem so si dali napraviti načrte, nato pa so pridna prijeli za kramp in lopato. Vsa dela opravljajo domači zidarji in domači delavci brezplačno. Sok bo v kratkem pod streho. Ko bo stavba dograjena tudi «3 znotraj, bo treba samo še učitelja, ki b® menda lc prišel od kod drugod
d Izlaf.be so isačeii pieaitf. Ono so vioanilet izpraznili dve veliki in lepi izložbi ljubljanskih trgovin. — Zjutraj »o nalužbonci Urdke Sou;>an na Mestnem trgu ugotovili, da so vlomilci oplenili lepo izložbeno okno tvrd-ke ter odnesli veliko količino najfinejšega modnega blaga za moške in damske obleke.


Dimnikar
lAaiasrefe
M& m škodi 4 pmvi	,
dtmUur prt«vm že j« vhišl
MI16
Mlini
Vlomilci xt> odprli iziožbianii aiteo z navad" nim ključem,- ker je bila ključaTaisia na «kmi popolnoma preprosta, ia izložb* so odtoasii osem relikik koaov blaga- ia sicer pa t koeov. ki xo imeJi po 6,40 m, en ko» po 9,50 m tez dva kosa pa 15 m. Skeda snafe okoli 15.00" dinarjev. Stražnik tega vloma si mogel opaziti* ker mu izpred magistrata do trgflsvit*« ovirajo pogled debeli stebri prod trgovino. Vlomilci pa ?o imeli priliko, da so megl' pobegniti skozi bližnje ozke ulice med Mestnim trgom in Cankarjevim nabrežjem. — Drugi vlom pa je bil v trgovino Silvestra Perka, 5h
3'
iz domaČe politike
d Težave pri sporazumevanju. V nedeljo, 3. oktobra so se vrnili iz Zagreba odposlanci tako imenovane Srbijar.ske združene opozicije dr. Gavrilovič, dr. I.aza Markovič in Božidar Valjič, ki so imeli te dni z dr Mačkom in ostalimi člani vodstva bivše SDK štiri sestanke, na katerih so pretresali načrt sporazuma, ki so ga izdelale tri srbijanske stranke. Kakor v Zagrebu za časa samih razgovorov, tako odposlanci bivših treh srbijanskih strank tudi ob povratku v Belgrad časnikarjem niso hoteli dati nobenih stvarnejših pojasnil ter so se jih otepali z izjavami, da se »razgovori lepo razvijajo«. Čeprav so opozicionalni krogi ob odhodu odposlancev treh bivših srbijanskih strank v Zagrebu zatrjevali, da bo do sporazuma prišlo takoj po prvih sestankih z vodjo hrvaškega narodnega pokreta dr. Mačkom, so se tekom razgovorov ob priliki pretresanja načrta sporazuma pojavili novi predlogi, ki jih ti trije odposlanci niso mogli takoj sprejeti, ker niso imeli tozadevnih pooblastil od svojih načelnikov. Zato so se po četrtem sestanku, o katerem je bilo tudi izdano kratko poročilo,
prodaja galanterijo v Frančiškanskem kon-viktu. Neznanec je moral imeti trojne ključe, da jc odprl vhod v vežo in pa dvakrat zaprto izložbeno okno. Odnesel je 36 parov najfinejših ženskih in moških rokavic in dva para finih ženskih čevljev. Trgovec ima 4555 din ftkode. Vlomilec — morda jih je bilo več — |e izložbi in vhod v vežo za seboj skrbno zaklenil, Pri tam vlomu ima policija menda že feied za storilcem.
d Brat ustrelil brata. Posestnik Grizild v HLamnici pri Mariboru je ponoči straži! v sa-iovnjaku in vinogradu. Zjutraj se je vrnil domov z nabito lovsko puško, jo obesil na steno Iter nato z žene odšel na delo, otroke, 3 fantke te ! dekletce, pustil pa same doma, Otroci so si čas preganjali z igranjem. Ko so se že vsega naveličali, so poskusili še igro z očetovo puško. 12-letni Ivan je segel po njej in ker jc bil prepričan, da puška ni nabita, je nameril na svojega 6-leinega bratca ter sprožil. Izstrelek je malega zadel v levo nogo nad kolenom ter mu jo popolnoma raztrgal. Na pok so prihiteli so~ eedje in starši, ki sc malega fantka našli nezavestnega in vsega v krvi. Takoj so preko županstva poklicali mariborske reševalce, ki so malega nesrečneža zasilno obvezali in ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu zaradi izkrvavitve izdihnil.
d Drzne ciganke imajo tam okrog Tuzle, kar 16 jih je prišlo v neko hišo. Dve, tri so se hitro zapletle v pogovor z gospodinjo, ki je bila sama v hiši, vse ostale pa so začele gledati naokrog, kje bi kaj izmaknile. Ko je gospodinja videla, kaj se prav za prav godi, je začela klicati na pomoč. Prišlo je nekaj fantov iz soseščine, ki pa so jih ciganke vse od kraja začarale, tako da niso mogli storiti ničesar. Medtem pa je prišel domov gospodar, ki je kar t pestmi skušal pregnati vsiljive ciganke. Neka ciganka je pri tem padla na tla in hlinila nezavest. Gospodar se je kar ustrašil, če je morda ni malo preveč udaril ir. jo začel polivati z vodo. Medtem pa so mu ostale ciganke pokradle 15.0CK1 dinarjev. Ko je gospodar ugotovil tatvino, je bilo že prepozno. Ciganke so jo že popihale in po sosednih gostilnah zapravile denar. Sicer so jih res prijeli in zaprli, toda kaj, ko gospodar denarja ne bo vide! več.
d Pri zaprtju ali pa pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne j ► Fran?-Josel« vode
iVse SC oborožuje in neprestano govori o miru. Tudi Nemčijo je imela zaduje dni oroiue vaje, kjer
so ne .posebno izkazali tanki.
©*
vrnili v Belgrad, kjer bodo poročali o pogajanjih svojim načelnikom. Šele, ko bodo ta dolgovezna posvetovanja končana, bodo odposlanci zopet odpotovali v Zagreb, kjer bodo nadaljevali prekinjene razgovore. Pa še takrat ne bo vse končano. Zakaj ta sporazum, če bi se tudi izvršil, bo — razen kar se dr. Mačka tiče — samo sporazum med nekaterimi strankarskimi prvaki. Pravi in trajni sporazum je mogoč samo med zastopniki večine Srbov, večine Hrvatov in večine Slovencev.
d Kdo jih vendar ogrožal Notranje ministrstvo je odobrilo pravila »Kulturne zaiednice Srbska Straža«, ki si je nedavno na ustanovnem občnem zboru izbrala svoj odbor in pričela delovati v smislu svojega naslova.
d Pa je le nekoliko drugače, Bclgrajska •Samouprava« slika y uvodniku politične svoboščine pod sedanjo vlado in svobodo, ki jc vladala pod vlado JNS režima in pod Jevti-čevo vlado. »Samouprava« pravi: Pred dvema dnevoma je bila v Belgradu neka skupščina prijateljev Davidoviča, ki so jo v enem delu javnosti smatrali za nekak politični dogodek O tem sestanku niso samo govorili, temveč so bile objavljene tudi slike. Kakšna razlika i« med političnimi razmerami danes in onimi pred dvema letoma in pol. Pod JNS in za časa vlade jevtiča listi niso smeli objaviti niti slike Davidoviča in drugih opozicionalccv, danes pa se razglaša celo malenkostne sestanke opozicije, mi katerih kritizirajo in napadajo vlado, govore razne netočnosti in kujejo spletke, pa se nikomur zaradi tega niti las ne skrivi. Mi smatramo, da mora to tudi tako biti, da jc t« svoboda, katero ljudstvo želi. In v tem pre' pričanju nas nihče ne more omajati, niti to nc. da danes opozicija prosto zlorablja dane svoboščine. Za nas je že davno jasno, da opozicija zlorablja svobodo in olajšave, katere 1 dala vlada dr. Stojadinoviča našemu poltenemu življenju. Vsekakor tem ljudem ne ČJ* v račun, da bi se ustvarila demokracija, za o pa skušajo izzvati nerede in nezadovoljstvo, d Pravi vzrok smrti patrijarha Varnav«. List -Ogenj« glasilo istoimenskega društva za upepeljevanje mrličev, priobčuje govor pre sednika iega društva dr. Kujundžiča, ki ga I imel ob žalni slovesnosti za umrlim hom v saborni cerkvi. Pravi: »Verjetno je. ' je patriarh nosil klice tuberkuloze v prebava organih, ker je imel tak napad že pred dv«.
leti v Mostarju. Reke! sem verjetno, ker iz zdravniškega poročila ničesar ni bilo mogoče spoznati. Najbrž niti točno vedeli niso, ker je sam metropolii prav do smrti patriarha vedno govoril Rusu Lconidu Matvejevu, da se ne ve, k?kšno bolezen ima patriarh Varnava, Po drugi strani pa je patriarh imel bolezen »haemato-porfiraemia<f, neka vrsta razpadanja rdečih krvnih telesc. Kaj je bilo na tem, se brez raz-lelesenja ne more ugotoviti. Glavno je, da je bii zadnji vzrok njegove smrti vnetje pljuč. To izjavo prosim, da sprejmete kot neovrgljivo resnico in de vsem in vsakomur poveste, da so govorice o nekakšni nasilni smrti popolnoma in zlobno izmišljene.«
d .Mladeniči rekruiil Oni, ki ste potrjeni k vojakom in trualc pravico do osvoboditve ali skrajšanega roka službe, čimprejšnji vstop v kader, odložitev službe v kadru — informirajte, se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati. — Vsa pojasnila daje proti malenkostnemu plačilu koncesionirana pisarna Per Franc, kape-tsn v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. — Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din.
d Potovanje v Prego ali Švico z« 30 din! Udeležite «e pismenega esperantskega tečaja, ki traja jmo štiri mesece in stame samo 30 din. Izmed tisoč ideležencev se izžreba nagrada v znesku 1250 din. 50 izžrebancem pa ne podeli brezplačna kongresna karta z t. 20. jubilejni mednarodni katoliški «spe-rantski kongres, ki se bo vršil drugo leto v Ljubljani. Učite se pridno csperanto, pa se ga boste lahko udeležili ie vil Prijave poiljUe n» naslov: Jugoslovanska Katoliška Esperantfeka Liga, Jese-nice-Fužine (aa Gorenjskem), Priložile znamko za odgovori
d Center espcrantsSvega gibanja za Slovenijo je kiub espcraatistov, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje tt. 7, I. BHiistr, Tu se prijavite za tečaie, tu dobite praktično učno knjigo in vsa pojasnila.
NESREČE
d Ogenj je upepelil v Stalenbergu pri Mariboru viničarijo posestnika Karla Kodriča.
d Požar je vse uničil posestniku Alojziju Pristovniku iz Leskovca pri Mariboru.
d V diru je padel pod vole, V Polzeli se je zgodila nesreča, katere žrtev je postal mlad 10-letni šolarček Bizjak Vinko. Ko so šli iz šole, med njimi tudi Vinko, je privozil mimo voz z volovsko vprego, last Lovra Ožirja iz Podvina. Vinko jc brezskrbno stekel na cesto, ne da bi videl nevarnost, ki mu je grozila. V diru je padel pod vole, ki so ga podrli ter je
::*£»MK8Hm»«fflSBRtiHU»wMi(miM«ii laijuaimftm
\ septembru je bilo Sirom Združenih drŽav ameriških zopet otvorjenih 10.347 katoliških učnih zavodov ali šol, kamor zahaja nad 2,500.000 ukaželjne mladine iu sicer •M00.000 v elementarne (farne) šole, 200.000 dijakov v višjo šole, nad 10.000 dijakov v tako imenovano kolegije, 3600 dijakov v nor-Hialke in 1 6.900 semeniščnikov in bogoslov-«v. Vso to veliko armado bo poučevalo "krog 89.000 učiteljev in učiteljic, med katerimi jo največ duhovnikov in šolskih sester. Lansko loto jo bilo samo v farnih šolah 58.903 učitelji.
Ker so ameriške katoliške šole na dobrem glasu, se število njih učencev^ vedno veča- in množi, s tem so seveda večajo in množijo tudi stroiki za vzdrževanje teli šol, gre na račun katoliških staršev, ki radi žrtvujejo denar za najboljše šolanje t
Spremembe
Kraljevi namestniki so sprejeli odstop, ki so ga predložili gg, pravosodni minister dr; Niko Subotič, gradbeni minister dr. Marko Kožulj, minister za gozdove in rudnike Ojura Jankovič, prosvetni minister Dobrivoje štošovič, poštni minister dr. Branko Kaludjerčič in minister za telesno vzgojo ljudstva dr. Josip Rogič, in jih postavili na razpoloženje. Imenovali so pa:
za pravosodnega ministra podpredsednika senata Milana Simoaoviča,
za ministra za gozdove In rudnike bana vrbaske banovine Bogoljuba Kujundjiča,
ztc gradbenega ministra ministra na razpoloženju in nar. poslanca Dobrivoja štošoviča, za ministra brez listnice narodnega poslanca dr. Nika Novakoviča,
za ministra za telesno vzgojo ljudstva narodnega poslanca dr, Vjekosiava Miletiča,
šlo preko njega kolo iti mu zlomilo nogo. Dečka so prepeljali v bolnišnico.
d Pri padcu si je zlomil križ, V Apneniku v Pečovniku pri Celju se je zelo nevarno ponesrečil pri obračanju voz« 26 letni krojaški pomočnik Kolar Franc iz Zvodnega pri Te-harju. Ko je obračal voz, je padel in si zlomil križ. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico.
d Petelin je izklhivai oči dveletni Sukreti Sal>begovi v Brežicah pri Sarajevu, Ko je mati delala v kuhinji, je dekletce odšlo na dvorišče in se približalo petelinu. Petelin je pa skečil na otroka, ga podrl, stopil na prša in začel kljuvati oči. Na otrokov krik ie prišla mati in prepodila petelina. Zdravniki upajo, da bodo dekletcu rešili življenje, od očes pa morda samo eno.'
d Ker ga je z avtom povozil. Prav dolga je bila razprava proti ljubljanskemu trgovcu Ivanu Lupši, ki vozi s tovornim avtom razno blago tudi po večjih podeželskih sejmih. Dne 16, septembra lani je vozil blago s tovornim avtom po veliki državni cesti iz Logatca proti Planini. Na cesti pri Kalcah pa je hotel prehiteti domačega kmečkega voznika Josipa Na-godeta, ki je s parom volov peljal prazen voz. Avto je zadel Nagodeta tako, da je padel pod prvo kolo. Nagode je dobil hude poškodbe po nogah in. na levi roki. Postal je trajno pohab-
Jako lepo se je nedavno izrazil o .važnosti katoliških šol B. 1'eierson, škof v Man-chestru in predsednik Narodne katoliške izobraževalne družbe. Rekel je:
>S tem, da se mladino pripravlja za bodočnost, se mladina v katoliški šoli uči lepo in zgledno živeti po naukih in načelih našega božjega Učeiiika Jezusa Kristusa. V teh šolah jo vir ali studenec prave izobrazbo. V teh šolah so vadi učenec brzdanja svoje volje, samozatajevanja in reda. Ameriške katoliške, šolo uče mladino, da naj bo nesebična, da naj tudi priznava in upošteva pravice drugih, tako tudi oblast in pravico vlade. Za vse to so katoliške šole ne trudijo samo z nauki ali učenjem, ampak z morallčnim in verskim vplivom, katerega nudi vera v Boga. Vso katoliške šolo v Ameriki pospešujejo demokracijo v tej državi.«
v naši vladi
za poštnega ministra podpredsednika na« rodne skupščine Vojka Cvrklča,
za prosvetnega ministra pomočnika prosvetnega ministra v p Dimitrija Magaraševiča.
Novi minister za pravosodje Milan Simo-aovič se je rodil leta 1881 v Varvarinu. Novi minister za telesno vzgojo dr. Vekoslav Mile-tič, po poklicu odvetnik, je bil rojci: leta 1886 v Ražancu pri Biogradu na moru, Novi minister za pošte, brzojave in telefone Vojko Cvrkič se je rodil leta 1898 v Rošci v ljubiškem okraju, Po poklicu je odvetnik s sedežem v Cačku. Novi prosvetni minister Dimitrije Magaraševič se je rodil leta 1888 v Sremskih Karlovcih. Novi minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundžič se je rodil 1, 18S7 v Lijevnu v Bosni. Po poklicu je odvetnik. Novi minister brez listnice dr. Niko Novakovič j® po poklicu zdravnik in se je rodil leta 1871? v Kninu,
ljen. Prvotno se je vršila proti Lupši Ivanu obravnava pred okrajnim sodiščem v Logatcu. Tam je sodnik ugotovil, da gre za hude telesne poškodbe iz malomarnosti, zato je zadevo odstopil sodniku-poedincu okrožnega sodišča v Ljubljani, Te. dni je bila obravnava. Zaradi prestopka hude telesne poškodbe iz malomarnosti obtoženi Ivan Lupša ie zanikal vsako krivdo in se zagovarjal, da je v bisivu nesreče kriv poškodovanec sam. Ivan Lupša je bil obsojen na 3 mesece zapora, pogojno za 2 leti, toda še pod pogojem, da mora v enem letu plačati Josipu Nagodetu 2 831 din na stroških za zdravljenje, 5.000 din za bolečine in 10.000 din za trajno pohabljeni« nog. Dalje je bil Lupša obsojen v plačilo stroškov kazenskega procesa in na 500 din povprečnine. poškodovani Nagode je zahteval drugače 100.000 din odškodnine. Obsojeni Lupša je prijavil proti sodbi priziv.
d Nezgode. S kolesom se je zaletel 25-let-ni ključavničar Viljem Getjol z Ruchiika. Padel je tako nesrečno, da si je pretresel možga- , ne. — Skozi Litijo se je vozil a motorjem 17-letpi dimnikarski vajenec Alojz Božič iz Ljubljane. Za njim je vozil drugi motociklist, in sicer tako tesno tik njega, da mu je s svojim vozilom zdrobil nogo v gležnju. — V vasi Pet-kovcu v občini Rovte je pasel govejo živino 14-letni cerkovnikov sin Janez Novak.
NOVI GROBOV!
d Tvoj sem živ in mrtev. V Krašnji je umrla posestnica in trgovka Marija Lipovšek. — Pokopali so Karia Jurjoviča, trgovca v Slatini Radencih. — V Šiški je odšel v. večnost vodni monter Vislic Lovro. — V Škofji Loki je zapustil solno dolino Eduard pl. Preis-sig. — V celjski bolnišnici je zaspal v Gospodu orožniški podnarednik v p. Grosek Simon iz Zbelovega pri Poljčanah. — V Dravljah so pokopali vseučilišnico Smrtnik Alojzijo. •— V Kostelu pri Koipi je umrl posestnik Anton Briški. — Pri Sv. Jakobu ob Savi so položili v grob tamošnjega šolskega upravitelja Ani-čiča Josipa. — V Ljubljani so umrli: redovnica s. Valentina Ključevšek iz Svibna pri Radečah, žena finančnega inšpektorja v p. Nelka Gogala roj. Splbhal, soproga uradnika drav, finančne direkcije Leopoldina Šetina, tovarnaf Karel Binder in Berce Eli'-'- "''< '"i- Perko..— Naj počivajo v mirul
Ameriško katoliško solslvo
RAZGLED PO SVETU
Bratomorno v Španiji
Francoska vlada je sklenila, da bo poslala nazaj v Španijo okrog 100.000 beguncev, ki so se zatekli v Francijo po začetku državljanske vojne. Vzdrževanje beguncev je bilo veliko finančno breme za francoske oblasti. Računajo, da je Šlo za prehrano španskih beguncev dnevno milijon frankov.
Važen dogodek preteklega tedna je tudi ta, da francosko-angleška zahteva po odstranitvi tujih prostovoljcev s španskih bojišč pri Društvu narodov v Ženevi ni bila sprejeta, kar pripisujejo vpiivri Italije.
Na španskih bojiščih se zadnje dni ni pripetilo nič posebnega, ker je začelo tam močno deževati.
Vojna na vzhodu
Mesto Nanking, sedež kitajske vlade, je v vednern strahu pred japonskimi letali. Navadno se jih pojavi par sto visoko v zraku ter bombar-diiajo javna poslopja. Da je poleg stvarne škode tudi dovolj človeških žrtev, je jasno. Japonci hočejo s tem streti kitajski odpor in kitajsko vlado prisiliti, da se jim ukloni.
Kitajcem se je na severni fronti posrečilo odbiti japonski napad in prodirajo v smeri proti pokraiini Čanej.
Šesti dan strahovite japonske pomorske, kopne in zračne ofenzive na raznih bojiščih je končal brez posebnih uspehov. Vse japonsko prizadevanje, da si osvojijo severno železniško postajo v Šangaju, je ostalo doslej brez uspeha, ker dobivajo Kitajci iz ozadja neprestano močna ojačenja in se bore kakor levi.
AMERIKA
s Brazilija se otresa komunizma. Dne 2. oktobra je brazilski senat sprejel in uzakonil na-redbo, s katero je čez vso brazilsko zvezno dr, žavo proglašeno vojno stanje. Predsednik republike je od parlamenta in senata zahfeval ia ukrep, ker smatra za potrebno, da se država z vso odločnostjo brani proti komunističnemu ro-varjenju, ki je po nekaterih zveznih državah postalo že zelo nevarno. Vargasov dekret je zelo odločen in predvideva hitre ukrep:, s katerimi se bodo komunistična gnezda razpršila. Vojno stanje naj traja samo tri mesece. ~~ Ta ukrep za Brazilijo n: nič novega. Brazilija je obnovila ustavne pravice šele 16. junija letošnjega leto. Od 25. novembra 1935 pa do imenovanega dne je skoraj nepretrgano vladalo obsedno ali vojno stanje v državi, in sicer zaradi poskusne komunistične vstaje, ki pa je bila v nekaj dneh zatrta. Predsednik Vargas je izjavil, da bodo trije meseci zadosti, da državo očisti poklicnih rušikev, nakar bodo ustavne pravice zopet v polni meri obnovljene.
s Razno. V Clevelandu je umrl 47-leini Vin-cencij Savnik iz Dolenje vasi na Spod. štajerskem. — Istotam je preminul 44-letni Frank An-2k>var iz Praprcč pri Stični na Dolenjskem. — V Clevelandu je še zapustit solzno dolino Jožef Piimc iz Dvora pri Žužemberku. — Vlada /jedi njenih držav je zavrnila poziv vlade republike Urugvaj, da bi priznala špansko Frankovo vlado. Kar še ni, pa še bo. — Predsedn. Roosevclta
S'
so nedavno vprašali Časnikarji, kaj misli glede zopetne preteče vojne v Evropi, nakar je Roose-velt izjavil, da Združene države pod nobenim pogojem in v nobenem slučaju ne bodo zapletene v katerokoli vojno bodisi v Evropi, ali v Aziji. —• Toweru Minil, v Severni Ameriki je odšel h Gospodu po večno plačilo g. župnik Josip Ferjančič, brat novomeškega g. kanonika in skladatelja. Naj počiva v miru! — Ameriški državni predsednik Rosevelt je govoril pri blagoslovitvi velikega jeza Federal Damm na reki Kolumbiji pri Bonevilleu. Dejal je, da bi bilo za svet neskončno bolje in pametneje, če bi denar nalagal v naprave, ki koristijo človeštvu, kakor pa, da ga zabija v oboroževanje.
s Razr. Po Škedenjskem klancu se je s precejšnjo hitrostjo vozil na kolesu Marcel Sancin, star 17 let. Neki starček, ki je prišel nasproti, mu je zaprl pot, da se mu je mora! mladi Sancin v ostrem ovinku umakniti. Toda vsied brzine ga je vrglo tako nesrečno, da je obležal z nevarnimi poškodbami, zaradi katerih je po par urah v bolnišnici umrl. — V Sel« na Krasu so se igrali otroci, menda vojake aii sok »borbo. V igri so se tako icio vneli, da so ranili in pobili 15-Ictnega Viadimirja Pahorja, ki so ga naslonili na skalo. Toda Pahor je od tu tako nesrečno pade! na tla, da si je težko pretresal možgane in dobil vsled tega delno omrtvičenje telesa. — Pod policijsko nadzorstvo je za dve leti postavljen g. SorSi, župnik v Podinelcu. — V Abessniji je umrl Just Okretič iz Trsta. Podjetje, pri katerem je bil uslužben, ga je poslalo kot šoferja v Abesinijo, kjer si je po par mesecih nakopal bolezen in umrl. — Zasedbo španskega Santan-dra po Francovi vojski so praznovali po vsej Julijski krajini. Z vseh javnih poslopij so visele zastave. — Gospodarsko poslopje je uničil požar Antonu Komavljiju v Kojskem. — V Kobji glavi pri Štanjelu je zgorela domačija Alojzija Meržeka. — Jz Cerknega poročajo, da je pade! s tamkajšnjega mostu čez hudournik Potok 11-letni štravs. Hudournik je otroka zgrabil, ga premetaval čez skalovje, ki štrli iz vode in ga odnesel dalje. — V goriško bolnišnico je bila v zelo nevarnem stanju prepeljana 48-letna Argentina Kozma, doma iz Vrtojbe, ki sc je pri padcu po stopnicah tako poškodovala, da ji bodo le težko rešili njeno življenje. Nesreča je zaradi tega tem hujša, ker je poškodovanka rnati petih malih otrok.
AVSTRIJA
s To in ono iz Korotana. Državna policija je odkrila organizacijo hitlerjanskih deklet, 14 voditeljic so zaprli in bodo obsojene, —- Blagovni promet med Avstrijo in Nemčijo se je v prvem polletju 1937 zvišal napram lani za 25 milijonov šilingov. — Na Dunaju je bila pred sodnikom najtežja žena sveta, ki tehta celili 250 kg. — V Celovcu je umrl trgovec F. Sperdin, rodom iz Mežiški: doline. — Ono nedeljo je praznoval g. župnik Franc Havliček štiridesetleinico župnikovanja v čačah in St. Paviu. — Te dni se je v. št Rupcriu zgodila strašna žaloigra. Ko je zvečer privozi! vlak do križišča ceste v St. Ru-perlu, sc nenadno vrže na tračnice pred lokomotivo mlada žena 7. malini otrokom. Lokomotiva raztrga ženo na kosce, pritisne otroka li
tlom in ga poškoduje po vsem telesu. Na mesto nesreče je takoj dospela policija in za njo šoti. nijska komisija. Slednja je ugotovila, da gre za 30-ietno Doro Napetschnig, šiviljo, in njenega štiriletnega otroka. Do strašnega sklepa so jo pripravile razrvane družinske prilike. Otroka bodo zdravniki najbrže rešili, a ostane vse življenje pohabljenec. —■ V Št. Lipšu pri Zeneku je odšel v večnost 82 letni Trumpelnov oče.
FRANCIJA
s Carskega generala no a grabili. General Miler, predsednik bojne organizacije ruskih beguncev, ki je bival v Parizu, je izginil te dni, Imel je sestanek a člani nemškega poslaništva. Za njim je izginil tudi njegov prijatelj general Skobilin. Bržkone so generala ugrabili sovjetski agenti in ju ukrcali na sovjetski parnik, ki je še isti večer odplul iz pristanišča. Ugrabitev je izzvala veliko pozornost in dokazala, da so že tudi v Franciji mogoče nemogoče stvari.
ANGLIJA
s Hujskači pojdejo m otoke. Angleška vlada čeprav med najbolj demokratičnimi v Evropi, ne pusti rušiti ugleda države in vlade, kakor se ponekod godi v imenu neke demokracije. Vlada je puntarske arabske voditelje, ki jih je zadnje dni zaprla, spravila na bojno križarko »Sussex«, Na krovu je imela štiri arabske voditelje. Aretirani in odstavljeni veliki mufti (verski poglavar palestinskih Arabcev) ni bi! med njimi. On je zapri v Osnarjevi mošeji in čaka na nadaljnje ukrepe angleškega palestinskega komisarja. Med odpdjanimi voditelji se nahaja jeruzalemski župan Husein Kalidi, tajnik vrhovnega arabskega odbora Fuad ESfendi Saba, blagajnik tega odbora Ahmet Hilmi paša in ravnatelj Arabske banke v Hajfi. Po štirih urah se je križark2 »Sussex« vrnila nazaj v pristanišče, iz česar sklepajo, da je aretirane voditelje na visokem morju oddala neki dragi ladji, da jih odpelje na Sejšelske otoke, ki težijo v Indijskem morju, kjer bodo puntarji internirani. Angležem pa s« je posrečilo uteči predsedniku arabske stranke Jamalu Huseinu, sorodniku jeruzalemskega župana. Angleško orožništvo je zaprlo še nekatere vodilne arabske može. Vojaštvo je zasedlo vse vojaško važne postojanke v mestu in po vsej deželi. Povsod vlada mir. Prebivalstvo je pod vtisom odločnih ukrepov angleškega komisarja, ki hoče napraviti konec neprestanim nemirom. Za jeruzalemskega župana bo imenovan neki Anglež, ki že dolgo časa prebiva v Palestini.
DROBNE NOVICE
150 letnico Ameriških Zdrnženih držav so
obhajali te dni. Taka ustava je pa že nekaj!
Pokojni češkoslovaški državai predsednik dr. xMasaryk je bil poročen z Američanko Cltar-lotte Garrigne iz Brook!yna.
Tuja odposlanstva niso bila navzoča pri letošnjih sovjetskih vojaških vajah.
Italijanske oblasti zanika jejo vesti o novem velikem uporu proti Italijanom v Abcsiniji.
Civilno obleko so dobili zastonj vsi nemški vojaki, ki so jih te dni po odsluženem roku odpustili domov.	. .
Kolera se širi po vsej osrednji Kitajski, j v Evropo jo bodo zanesli z ladjami!
Ako ne dobe i. novembra draginjske ««■ kiade, bodo francoski uradniki štrajkali. i" s° korajžni!
«fev. 40.
»DOMOLJUB*, 3ne 5. oRoBr« 1937.
Stran 9.
DOMOVINI
vsaka zabava »tekaj stane. Taka je misel in za< hteva nezaščitenega kmeta, ki noče, da bi drugi spravljal, kar je on sejal in sadil, in je torej sit divjaške vojske v ribniški dolini.
Pro»veim tabor v Št. Janšu
Trebenjsko prosvetno okrožje priredi ob priliki 20 letnice smrti dr, Jan. E. Kreka, v nedeljo 10. oktobra, prosvetni tabor v 6t. Janžu. Spored: Ob 8 sprejem gostov na postaji, nato sprevod v Št. Jauž, Igra eaiezijanska godba iz liadne. Ob 10 sv. maša na prostem, blagoslov petih društvenih praporov. Po cerkvenem opravilu ljudski tabor, na katerem govorita dr. Basa j in dr. Terseglav. Ob 2 večornice, Ob 8 telovadui nastop z govorom ministra dr. Kreka, nato prosta zabava.
Pričakujemo vas v lepem št. Janžu, da počastite pokojnega voditelja Slovencev dr, Kreka.
»
Za lovce veselje —
za ft»mi®fe &k@dm
Pa tii kar iako, 6e imajo medvedje, jeleni in divji mrjasci svoje jesenske manevre. Prav do hiš in eclišč si drznejo. Zadolje, Dane, Otavice, Lipovec in Dolenja vas so kar oblegane, pa povsod od drugega kadra. Medved &e mora ziedit! za zimo, jelen in mrjasec pa tudi kmalu ne bosta imela tako dobre mize. Torej sedaj! — V Zadolju je medved že kar vsakdanji gost. Pred mlinom eedi in drži v šapah mlado srnico, ki milo joče. Kako jo je ne-okretnež nje!, je nepojmljivo, menda je trudna re-vica trdno zaspala. Pa se nič ne ženira, saj ve kosmatinec, da je zaščiten; na pomoč pa se srnici tudi nihče no upa, saj bi bi! morda kaznovan, ako bi jo jedel kmet namesto medveda. —- Ce ni mesa, je tudi koruza dobra, ki mu gre sploh jako v slast. Po 300- 500 žtokov je pohrustal vsakemu posestniku. — Zadoljci se prav oprezno ozirajo na vee strani, kadar grwio v Ribnico. Studiosus theoio-giae. ki gre vsako jutro v Ribnico k maši, ee prav urno s kolesom potnafese iz gozda, saj ni nič kaj prijetno erečaaje e takim-le hrustom, ko človek ne ve za njegove misli, — Mlad mož je pretekle fkv sreča! kar iri naenkrat, lasje «o mu nekam trd« vstali in je vesel, da se razdalja čedalje bolj več«, zlssli medvedke eo namreč prav muhaste. — Lovec sc je komaj reši! ns visoko skalo, Ito mu jc medvedka z dvema mladičema zapela svojo neprijetno
pesem. — Izletnik, ki hoče uživati razgled z »ribniških svatov«, se pred njo urno spusti po kamniti drči, da ima potem opravka krojač in — perica. Ljudje ponoči kurijo pred koruzo in postavljajo strašila. Pa je mnogo aič kaj prijetnih prizorov, včasih tudi zabavnih in smešnih. Fant iz Dolenje vasi kani zakuriti ogenj. V koruzi nekaj zašumi; meni, da je jazbec, s palico še potolče, posveti z '/epno svetilko, pred njim se postavi medved na zadnje, pripravljen z« ljubezenski obiem, če bi bilo treba. Toda od luči prestrašen zarjove, fant tudi zavpije, pa ne od veselja irn iiavduSenja, m tako odkobacata vsa« na svojo stran z različnimi občutki ic naglico. Fant pa zatrjuje; Ce nam, vso koruzo poje, samo da sem odnesel pete! — Kmet iz Blat stavi zvečer 6irašilo v koruzo, i udi eesed pride jjo istem poslu na svojo njivo. Zasliši šum, ubere jo, za seooj pa sliši klic: Sosed, saj sem jaz! Torej je tudi strašilo včasih samo za ljudi. — Kako je lant od tare pred medvedko oa bukev ušel in jo toliko časa « palico po gobcu toll:«!, da £a je pustila, ker 60 jo klicali mladiči, zveni ne-Koliko po lovski latinščini, pa vendar trdijo z vso resnostjo, da je bilo ree tako. — Kosmač pa drzno prihaja prav ha trške njive. Pravijo, da je v Veliki
fori nad 40 medvedov, a točnega kosmatinskega ietja nihče ne upa izpeljati. Zadnji čas se je število tc divjadi ic pomnožilo, ker so se mnogi medvedi priselili kot begunci iz vojnega ozemlja v Beli krajini, zlasti iz Auerspergovih gozdov in s Kočevskega Roga. Lovci bi imeli bogate trofeje, ako bi nc bilo kosmatinske zaščite.
Druga nadloga so tolpe jelenov, ki so se neverjetne razpasli. Cele črede prihajajo na zadoljske in danske njive in rjovejo in tulijo, kakor bi delali juri J oa poljske pridelke. Cele njive svinjske reje «o opustoSSene. Zadolje i« Dsne pod gozdovi Velike gore to jim pravi eldorado. Na drugi sirarni pa z Ma'e sore jurišajo cele črede divjih prašičev, Ki zlasti v Otavicah in Lipovcu povzročajo pravo opustošenje. Kmet er brani, kolikor more. tako da še nočnega počitka ce pozna. Pa kaj more s samo pestjo in palico! — Gospodje, ki so zase prihranili ta »špas« m škodljivo zverjad zaščitili ped kmetom, naj tudi kmeta zaščitijo j>red njo ali pa vsaj prizadeto škodo pošteno povrnejo, m< danes
is raznih krajev
Selca. Dno 30. septembra je umrl Peter Pavlič, posestnik na Prtovču pod Ratitovcem. V njegovi hiši je stanoval rajni dr. Krek. ki jo hodil deset let na počitnice v to gorsko vas. 1000 m nad morjem visoko. V tistem času je tudi zelo veliko turistov, ki so šli na Ratitovec, dobilo v tej hiši gostoljubno streho. Vsi ti se dobro spominjajo moža, ki je zdaj umrl v 76. ietu starosti. Cerkvi na Prtovču je oskrbel lep nov tabernakelj iti novo mouštranco. Sin Janez, ki naj bi posestvo prevzel po njem, je padel v vojni. Od takrat dalje je zašla v hišo velika skrb in žalost. Poleg tega po prišle nadenj še razne druge nesreče Žena mu je umrla preu šestimi leti. "Teža križev, ki jih je moral nositi in pa starost uta mu priklicali rešitev, t. j, odbod s tega sveta v boljše življenje. Naj mu bo ohranjen blag spomin, duša pa naj raj uživa t
Nov« mesto. Pranja Zobec, Kij. Gorše, je 29, ■septembra po »loigem trpljenju izdihnila svojo blago dušo v Oaijeku pri svoji hčeri Mariji. Pokojnica je bila nad 30 let zvesta in navdušena čitaiteljiea in naročnica »Domoljuba«. Bila je vzorna krščanska žena in prava, nad vee značajna slovenska mati, ki je v njenih načeiih prav nič ni moglo omajati. Z vso materinsko požrtvovalnostjo je živela le za svoje otroke, od katerih živita se Marija, vdova po umnem našem vinarskem strokovnjaku Davorinu Sd-rniču, in sin Ivo, gimnazijski ravnatelj v Murski Soboti. Z 28. leti vdova je samostojno vodila posestvo in gostilno v Prigorioi pri Ribnici, pozneje pa' je imela 25 let trgovino v Novem mestu, kjer ja vživala sloves odlična krščanske žene. Naj ji sveti večna luč!
Prežganje pri Litiji. Že dvakrat mi je pravil in tožil mož, kako zadoje čase pridrvi z vso silo iz Prežganja po Beenici neko motorno kolo. Mož pravi, da je vozil po cesti les itt ko je čul, da za njim brni motor, je zavozil prav na skrajni rob ceste. Toda »gosped« na motorju je vozilo ustavil ter pričel kričati nad ubogim kmetom, češ: »ali ne veete, da se morate motornim vozilom s ceste umakniti?« Mož je kar obstal pri teh besedah. Ker smo čull. da se isti aofljjod krega nad našinri poti (seveda, ker je oaš župan g. Gale). mu pa v
RAZNO
Orehovega le?a primanjkuje, Na lesnih tržiščih je orehov les močno povpraševan in se dobijo zanj sijajue cene. Ta pojav razlagajo maogi, da Jrtmo ns«nroti vojni. Iz orehovega lesa namreč izdelujejo kopita za puške. Nohcn driifl les ee ne da iako dobro uporabiti za ta namen, kakor orehov. V nekaterih državah naravnost roparsko gospodarijo z orehom io se vlade bavijo z načrti, da bi orehe zaščitile. Sicer bi «e znalo pripetiti, da zmanjka v svetu miroljubnega oreha.
Vedno bian) iokkih otrok. Ker je v Avstriji vedno manj rojstev, se je «edaj tudi po šolah zajelo kazati to dejstvo. Medtem ko so lani imeli v Avstriji š« 921.412 8o-loobveznih otrok, je njihovo Število letos padlo ■ia 849.%6. Torej Je letos celih 8 odstotkov manj olrok kakor lani.
Slovani, Komuni, Germani. Po najnovejših podatkih zaznamujejo germanski in romanski na-z izjemo Holandije tt Italije hudo nazadovali0 rojstev. Temu naspro-" pi rastejo slovanski
L. Garighofer:
45
Roman is začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž PoznlS
Zigenot županovih besod niti čul ni; težko dihajoč je potegnil roko čez čelo in strmel predse v tla. Kar ga je vprašal zopet Senaver: >Se nekaj, ribič! Ako hočejo samostanci izpolniti, kar so obljubili, in gospod Vače se jim upro in udari nanje in na nas s svojimi sinovi in hlapci z ognjem in mečem, kdo jim bo pomagal, da ga ukrote? Kdo neki, ribič, kdo?«
Zigenot se jo ozrl kviuku. »Nekdo, župan,« jo dejal in dvignil meč proti nebu. »Nekdo, ki ima roko, močnejšo kot tisoč mož v orožju in oklepu.«
Zamolklo mrmranje jo zajelo vrste, in te ali oni zborovalcev se je popraska! za ušesom in se s plahimi očmi ozrl proti siesečnosvetlem aebu. Mehnjci P« «> P"' kimovali ribiču in mu pritrjevali; in ko je stari Runo videl, kako je zadrgetal truden nasmeh Šenaverju okoli bledih ustnic, je vzdignil kljukačo m zakiical: >Pazi, župan, da te ne mine tvoj smehu
V krog med može je planil tedaj Ajgel; prepasan je bil s krvavo kozlovo kožo in kakor v vreči je nos.! v nje Se nerazdeljene dtobljance. >Kdo naj jim pomaga proti VacemancemV Kdo drugi ko mi? Mi vsi skupaj, ramo ob rami in pest pri pestik
»Tako je! Prav ima, oglar!« jo zavpil Kaganhar in mahal z oSiljeno palico, na kateri je podajal okoli med može kadeče se kose kozlovega mesa. ^as je sto
proti onim dvajset v Vacemanovem gradu! Na noga, možje, na noge! Kar z veča jo udarimo tja ven proti Falkenštajmi in posadimo rdečega petelina na hiSo ia hlevo in požgimo krvižeijno gnezdo s starim roparjem ia njegovo zalego, njegovimi nesramnimi od ritki in njegovo rdečo veščo vred!«
Možje so zagnali hrup, eni da bi jezno pritrjeval^ drugi, da bi prestrašeno ugovarjali, dočim se je Kagan-hart obrnil proti Ajgelu. »Mislim, da sem pošteno po-vedal, kakor gre pravemu možu!«
Kar ga jo zgrabila pest na prsih. »Razbojniški poži-galeck Kmet je sastrmel v ribiča, ki je stal z bliskajo-čimi so očmi pred njim.
»Zborni mir!« je zakiical genaver in stegnil roko s nožem med oba moža. »Karkoli kdo svetuje, vsaka beseda je svobodna!« In ko je ribič molče odstopil, s težavo so trudeč, da bi se pomiril, je zakiical župan tako glasno, da je provpil hrup: »Mislim, da jo Kaganhart skuhaj nekaj, kar je prevroče, da bi mogel pojesti. Toda povoj mi ribič, ako storimo, kar nam je nasvetoval sodin, ia odidemo nato jutri k Lokijevemu kamnu in porečemo« ,Gospod Vaco jo ubit s svojimi sinovi, hčerjo in hlapel vred, in njegova hiSa jo kup oglja in pepela' — kaj paš meniš, kaj bi dejal, tvoj gospod?«
»Kar bi reči moral po sveti postavi: kdor požiga naj zpubi roko, kdor preliva kri, naj zapade vrvi in nožu!« " Senaver jo prikimal in se nasmehnil, dočim js ilzanški kovač s svojim medvedjim glasom prevpil divji hrup: iCujto, možje, čujte! Ako Vacemancem oamodima samo las, se moramo bati šo sodb« pri Lokijevem
kamnu!«	, ,., . . .
Med zmedenim kričanjem, ki je sledilo za temi besedami, ie skočil župan k žrtvenemu kamnu m dvignil nož. sCujle, samo eno še čujte, kar moram povedat.
O

tolažilo povemo, da občinske ceste «e kaže asfaltirati. javnosti pa povemo, da vodi iz ban. ceste od Trebcljevega na Prežgane lepa Široka obč. cesta po kateri lahko vozijo avtomobili, ne samo motorno kolo. L.ju<tetve je potrpežljivo, a takih stvari «1 ne bo dopuščalo, Saj cesta je vendar xn vse.
Itreznka nad Skof jo Loko. Dolgo se že nismo oglasili v »Domoljubu«, čeprav je v našem kroju precej naročnikov. Letina je pri nas, hvala Bogu. kar dobra. Tudi toča nam je prizanesla. Zato so so naši fantje in dekleta to leto opogumili in se začeli ženiti. V uaži vasi se je poročilo letos kar pet parov. Pred kratkim sta se poročila dva naša fanta, ki ju bomo res Sežko pogrešali v naši fantovski družbi: Ššnk Jakob in Htanovnik Janez, oba iz poštene kmečke družine. Želimo vsem novo-poročencem naše vasi obilo sreče v /..ikonskem K ta ti u.
iz ssssšik dmššev
je, da s® je društvo ustanovilo, Led je prebit Vrata prosvetnemu delu so odpr.'a. Toda obe <!m-štvi stojita pred velikimi teiavaini in članstvo si bo moralo z železno voljo krčiti pet k prosveti in napredku. Naš kraj je reven, brez industrije in zaslužka in ljudje so navezani le na kmečko delo. fudi nasprotnikov ne manjka. Posebno puhloglavih. Podpore s strani inteligence 'nimamo. Opi-rpmo se le na g. župnika. Učiteljstvo ne koraka z nami. Društvo na Radovici ima svoje prostore
Šmartno pri Litiji. V petek, 24. septembra, je umrl član nažega fontovskega odseka in kongre-gaiiist Polde Zidah Pri izvrševanju poklica — bil je namreč zidar — je dobil pljučnico, ki ga je v treh tednih spravila v prerani grob na veliko žalost domačih ia vseli ostalih. IV greha se je udeležilo nad 70 članov fantovskega odseka, in Marijine kongregacije z obema praporoma. Njegov spomin oitane vedno v naših srcih. Naj mu Eveli večna luči — Preteklo nedeljo smo imeli občni zbor dramatičnega odseka prosvetnega društva Začrtali sum si pot v . novo sezono s programom, ki bo plodonosnejši kot je bil v preteklem letu. Ze vnaprej opozarjamo na krasno dramo »Kadar se atrga oblake, ki jo imamo na sporedu kot prvo predstavo v tej sezoni. — V četrtek smo pa imeli občni zbor fantovskega odseka. Naredili smo si načrt aktualnih predavanj. Telovadili bomo pa v ponedeljkih na orodju, v četrtkih pa gimnastiko in 5post Občni zbor je bil sakijužea s kratkim in jedrnatim govorom našega duhovnega vodje.
ftatiovica pri Metliki. Letos smo ss tudi pri nas prebudili. Ustanovili smo dvoje prosvetnih društev: eao na Radovici, dru^o. v feojadji vasi, Ustanovni občni zbor na Radovici je bil 27. maja. v Bojanji vasi pa 22. avgusta. Tega občnega zbora se je poleg domačega g. župnika udeležil g. Anton Molek, naš rojak iz Belgrada. Njegova zasluga
Frani« Neubauer:
Pred taborom $> Št J&nžm
(Ob 20 letnici Krekove smrti.)
Prišia je do vasi
vsa bicda, h rek krvi,
in trda in koščena.
Iz nst ji sapa je
prihajala ledena.
Držal« je k:os6,
iskala žrtve ž njo,
smejala se okrutno.
zamahnila brezčutna
Tedaj je pal!
in več ni vstali
A vsi so drugi
obstali v tuši.
Nihče ni vedel, kod ur
in vsak je čutil, da je sai-
Tedaj začui z višave
prijszae je pozdrave,
poglede na nebo,
tam bilo je svetld.
Oči velike so svetile
vse polne, tople, sladke sili
i ako je pričal njihov žar,
da ni snu sap ledenih mnr
Ta svit že danes seva
čez dvajset let
in toplo ves ogreva
dolenjski aveS.
In vsaka gora in dolina
o/ar jena je od spomina.
od ljubljene vasi
navdušenje hiti. :
nesmrtnem« se možu klanja
in spev in vzklik vesel oznanja,
da vedno živ je, vi:dno nov
spomin in blagoslov njegov!
v župnlžču, v Bojanji va-i pa v aoseskini hiši, to: J hišo do zgradili »aH očetje pred 00 leti, da )>(,', služila važki samopomoči. Tem namenom služi S« • danes. Sedaj je sprejela pod svojo streho so pro-svetno društvo. Treba bo pa misliti na prosvetni dom. Toda to je še prezgodaj, če bo t loge ia ljubezni, šot se je pokazala na občnem zboru in požrtvovalnosti, katera je dičila naše prednike, iudi to ne bo težko. Zelo nam manjka knjig. Prosimo prijatelje obmejnih Slovencev, da nam jih da-rujejn, ker so dobrega branja naši ljudje zslo notrebni.	,
Dol pri Ljubljani, V nedeljo, 10. oktobra, b« ob 3 pop. letni občni zbor domiičega prosvetne^ društva. Na občni zbor vljudno vabimo vse ustanovne, podporne In redne člane, ter vse prijatelja naše prosvete, da se ga polnožtevilno udeležijo. Naša katoliška zavet in naš slovenski ponos m sili, da se vsak zaveden katoliški Slovenec včlani v naše društvo. Ob tej priliki bo govoril govornik iz »Ljubljane o nalogah slov, kat. prosvete med našim narodom. — Tudi naž »Fantovski odsek« je imel pretekli teden svoj ustanovni občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Le žal, da starejši fantje kažejo premalo razumevanja. Izvoljen ja bil nov! odbor, ki nam jamči, da bo odsek vestno isvrševal Jegličevo oporoko.
Šmartno pri Liliji. V nedeljo, 10. t. m., bo » dvorani prosvetnega doma ves dan razstava sadju • in vrtnarskih pridelkov. Razstavljeno bo tudi rasno orodje za sadjarstvo. Vsi, ki se zanimate za sadjerejo, pridite pogledat; videli boste, marsikaj • poučnega in slišali predavanje, ki bo takoj po prvi sv. maši pri otvoritvi razstave. Obenem si bo vpak lahko ogledal letos zgrajeno moden:« sušit- : iiico. Vabljeni ste pa tudi kupci, ki 3e zanimat« zii lepo namizno sadje, ki bo na razpolago t nianjših in večjih množinah.
Škof ja Soka. Na povabilo Zveze bojevnikov g« se v nedelja, dne %. sept. v Skoiji Lok v gosti!« 2sheri zbrali bojevniki iz Škofje Loke, eevžfce is poljanske doline ter iz sorške občine. Sestanek js vodi! tajnik Zveze g. Lukež. ki je razložil Bara« sestanka za razvoj bojevniške organizacije raei Oorenici. O ustanavljanju aovih skupi« m o pre-osnovanju 6tarih po krajevnih pofrebah, se je razvila živahea debata, ki se je zaključila s sklepom,, da »e nove skupine ustanavljajo iiačelao po obcv itah Zato 60 se ustanovile nove skupine za St&4 Loko Seka nad SkoCjo Loko, Poljane nad Škofjt loko in za eorško občino. Obstoječe skupine pa f. bodo jvilagodile tej novi porazdelitvi. Na scRftuim
In ti sosed Kaganhart, ti se zahvali vsem dobrim močem, da se tvoj glas ne sliši ven čez zapriseženi zbor! Drugače bi utegnii gospod Vaoe še sanjati o tebi, nocoj!« Čudna beseda, ki jo gromko udarila vsem na uho, je povzročila, da je krik potihnil iu So možje prisluhnili. »Cujte, možje! Ribič vam je oznanil, kaj pravijo oa: pri Lokijevem kamnu — zato vam moram oznaniti jaz, kaj mislijo oni na drugi strani. Ribič je mislil dobro in se napotil k Lokijevemu kamnu. Gospod Vače pa je prišel k meni in mi je nastavil nož na vrat in je zavihtel meč nad glavo mojega otroka. Možje! Ni me sram, vpričo vseh vam povem odkrito: v meni trepeta strah za mojega fanta, ki je vse, kar imam, moja edina ljubezen in moje edino veselje!« Gluha tišina jo vladala v krogu medlem, ko je šeiiaver pripovedoval o Vacejevem obisku m njegovem domu. Županu je strah in trepet vtisnil v spomin sleherno besedo, ki jo je bil izgovoril gospod Vaee. Ia ni mu bilo treba jfKislušaicem šele razlagati Vacemanovih .sanj', vsak jo vedel, kaj pomenijo. In kakor se Siri motni glen, ki ga odnaša hudournik po nevihti iz svojega raz,ritega korita ven v čisto jezero, od enega vala do drugega, tako je lila temna bojazen, ki jo govorila iz trepetajočih županovih besed, v srca poslušalcev, in sleherni se j© spomnil lastnih otrok in jih videl pasti pod prvim udarcem, s katerim jim je grozil gospod Vače. Upanj® aa boljšo bodočnost, ki ga jo obudilo Zigenotovo sporočilo, jim je utonilo v strahu sedanjosti, v bojazni prod stisko jutrišnjega dne.
>Tako je govoril gospcnl Vače,« jo zaklical Senaver, »in kar je namenil meni iti mojemu fantu, velja tudi m vas vse! In douialega sleherni od vas ima otroke,, ki visi na njih z dušo in telesom, ia mislim, da je vendar vsakemu njegov otrok, kar j« drevesu »tržen, katerega »i varuje z lesom in skorjo, z vejami in listjem. Pustite, V
naj počne Vače, kar ga je volja, pustite, naj. grabi naše imetje in premoženje! Da se le n^ dotakne naših otrok! Ali pa recite, možjo, ali želi kdo. od vas, ko se vrne jutri v svoj ograd —- ali želi, da najde svojega fanta ali otro-fiiča v krvi in zadnjih zdihljajih, in ko ga bo njegov mil jeni otrok, njegov ubogi, pogfedal in zajecal: ,06e, oče, kaj si priklical nadme'! — kdo od vas mu želi tedaj reči: ,Če ni drugače, pa umri, a jaz bom od novega leta naprej plačeval samo polovico daČe'te
Kakor en sfgn krik se je utrgalo z vseh ustnic; stegovali so roko, kakor bi hoteli zamašiti usta, ki so govorila takšne besede; in Mardereker je skočil k Se-naverju in ga jpotresel za komolec. »Tri otroke imam, župan! Tri! Enega rajši od drugega! Pa mi' povej zdaj, kaj naj storim, da zavarujem te svoje otroke?«
Stari Ajgel je stal prepasaa s krvavo kozlovo koZo in majal z glavo, dočim jo upiral Zigenot svoje oči tja čez razburjene, od bubtačega ognja razžarjene obraz©, kakor bi. ne mogel pojjnnti, kaj se tu dogaja. Tedaj je povzel besedo zopet Senaver ia prevpil hrup. »Možje! Ker me vprašujete kaj svetujem, poslušajte! Mi vsi se moramo držati poti, ki nam jo kaže sila. Mi vsi moramo stati na Vaeemanovi strani, dokler je oskrbnik te dežele. Njemu odrajtujmo zakupnino in davek, on naj ukazuje tlako, in razen njega nam nobeden drugi nic niar ni. Nihče izmed nas naj se ne druži s samostane!, nihče naj ne nosi planšarskih dajatev kloštm!«
iZupau«, je zaklical Zigenot prestrašen jn, prijel Senaverja za roko, >s!abe nasvete nam daješ!«
Toda možje naokrog so zavpili: »Govori daljo, župan! Dalje!« :
>Moj nasvet je tak, kakršnega terja trda ura. Se zmerom je Vaceman naS gospod. Ako vzcveti Maj dru-
naroii. V l. 1310 je bils število Germasspv v E.v. ropi 31.6%, Roroa^cv 33.7% in Slovanov 34,7. odst. Toda v, 1. 1910, P» je bjlo. v Evropi 3-5%.' Germanov, 24.3% Ro.mai nov in 41.7% Slovanov. V 1, 1930 so našteli 30», Germanov, 54.4% Romanov in 45.6% Slovariov, Ce se bo ta' razvoj naa»* , ijeval, potem "bo r t. v Evropi	Germa-
nov, 22.3% Romanov ia, '>0.13% Slovanov.
Pet slonov je ušio kosu Sarasani v Rfflter; damu. Medtem ko so tr>-takoj pri cirkusu	'
sta dva drla kar po cesti, kjer je bilo polno saj je bila večerna p?0' menada. Sloni «o raz'r" gali streho cirkusu ter potem -dirjali po mest«; Po dolgi gonji so jih «»"■. zadnje ujeli ia P'«!eal k drevesom. Med lovora je en slon čuvaja vrtf« ob tla in ga hudo po«*9* dovai.	j
Sama sreč«. 5H"; »No, zdaj jo ps v«nd»r umri »tiri Hlačoper. Ubo žec!« Jerai »Kakšen uba žec neki! Zmerom j« srečo. Če»ar te )» .»a, mu ja izpre««"^ v denar. Ko si 1« zavaroval, je vene« ecu pogorela. Nato I«
j vladala najiepSa »težnost, ki je nudila pravo sliko fepega bojevniškega tovarištva. Zelo živahen ia is-aimiv je bil razgovor o skupnem spomen.ku neaia-«jnu slovenskemu vojaku na Brezjah. Vsi zbrani lovari&i fcc obljubili, da bodo pomagali Zvezi vsak po svojih močeh do uresničenja tega velikega su-irta. Po stfi-iatiku je podpredsednik škofjcložke sku-pjne tov. Ziher! s tajnikom Lukežem in i nekaterimi tovariši na spomenik domačih vojnih žrtev na ikoijeloškem pokopališču položil žopek nageljnov s paiiiH) miru.
RADIO LJUBLJANA
od 7. oktobra do 14. oktobra 1!
V«ait dan; 13 PloSče. 12.45 Vrem jčila, 13 Cas. spored, obvestil«. 1316 Plošče, t4 Vreme, borza, 18 ls 22 Ca?, vreme, poročila, spored.
obvestila.
i etrtek, 7. oktobra: 13.15: Koncert radijskega orkestra. — 18; Koncert radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence. — 19.30: Nac. ura.
-	10.50: Deset minut zabave. — 20: Ura sloven-tkr zborovske glasb«5. — 21.30: PloSče. -- 22.15: Flavta za šolo. Potek, S. oktobru: 11: Šolska ura. — 18: Ženska ura. — 18.20: Plošče. — 18.40: Francoščina. — 10.30: Nac. ura. — 19.50: Novice t izseljencih. — 20: I>r, Jane/. Ev. Krek (ob 20-letnici njegove smrti). — 21: Ploščo. — 21.15: Klavirski koncert. — 22.30: Angleške plošče. — ko-Mu, <J. oktobra: 18: Radijski orkester. — 18.40: Poglobitev ljubljanskega kolodvora. — 19.30: Nac. ura. — 18.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki. — 20.30: Sredi dolenjskih goric. — 22.15: Koncert radijskega orkestra. —■ Nedeljo, 10. okt.: 8; Pihalni kvartet. — 9: ("as, vreme, poročila,
-	22.15: Plošče. — Ponedeljek, 11. oktobra: 18: Zdravniška ura - 18.20: Plošče. - 18.40: Slo-aporetl. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe. — 10.10: Verski govor. — 10.30: Plošče. — 11: Otroška ura.
-	11.80: Koncert radijskega orkestra. — 17: Kmetijsko predavanje: ((nojfni i" rastlinski poskusi v Soli na Grmu. — 17.30: Veselo popoldne. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Plošče — 20: Koroški večer, venska narodna pesem. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Koncert radijskega or-k«'«tra. — 21: Plošče. — 21.15: Gregorčev pihalni kvintet. — 22.15- Padijski orkester. — Torek. 12. oktobre: 11: Oolska ura. — 13.15: Koncert radijskega orkestra. — 38: Plošče. — 18.40: Krščanstvo in nacionalno misel. — 19.30: Nac. ura.
IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ
Na delo zm Kmečko zvezo
jba največjega in najtežavnejšega dela za u je skoraj končana. V tem času, ko je kmet j delal od zore do poznega mraka, ko se ni cgml spočiti za delo naslednjega dne, pač ni bilo primerno, da bi posvečal veliko pažnje organizacijam. Primanjkovanje časa in utrujenost je onemogočila, da bi se redno vršili sestanki in seje, saj se je komaj ujelo toliko časa. da se je odgovorilo na važnejše dopise. Vendar moramo z veseljem ugotoviti, da kljub vsemu temu niso krajevne organizacije Kmečke zveze popustile v svojem delti toliko, kolikor je bilo pričakovati. Gotovo je to znak, da naš kmet živi s svojo stanovsko organizacijo v tesnih stikih, da mu je postala potrebna in organizacija in da je delo v njej polovica njegovega izživljanja. Tako je tudi prav in tako mora biti. V današnjih časih nič več ne za-deotuje samo delo na polju, »i zadosti, da kmet izorje in pose,« njive, treba je tudi, da se izobražuje in vzgaja v svojih stanovskih organi-sacijah. Današnji način življenji je preveč pester, mnogo zahteva od človeka. Težave sicer niso tuje našemu kmetu, celo zelo odporen je postal proti njim, ali iz dneva v dtn se poraja toliko novih vprašanj, da jim je kos samo oni, ki marino deluje v organizaciji. V njej dobiva smernice in navodila, kako je treba v raznih slučajih nastopiti, v njej pa dobi tudi moralno oporo, ko vidi, da stojijo ujegovl tovariši njemu ob strani, voljni mu vsnk čas pomagati. Močnejši in Jiorajžnejši postane, popusti ga malodušje ob prijateljski besedi svojega sotrpina. To prinese organizacija, če se jo pravilno razume.
— 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Plošče. — 20.20: J. Jurčič: Tugomir, žaloiera. -- 21.30: Plošče. — 22.15: Koncert radijskega orkeslra. — Sreda, 13. oktobra: 18: Mladinska ura. — 18.40: Zgodovina gibanja za varstvo živali. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos opere iz Kar. gledališča v Ljubljani.
Kaj pa je kmečko ljudstvo v tem času dobrega naredilo za svojo stanovsko organizacijo Kmečko zvezo? Ali ste že pozabili na lunečke tabore, katerih letošnje poletje ni bilo malo? Ni--kakor ni kmet pozabil misliti- na Kmečko zvezo, samo notranje delo je za čas opusiil in prirejal zunanje nastope — tabore v obliki, kakor jih je bil vajen nekdaj. Z vso ljubeznijo in navdušenjem jih je pripravil, da so bili res prava manifestacija kmečke misli. Na njih je pokazal svoio moč in

Pijte samo
zdravilni
umnim
čaj
• jpiomStirsKftt s*'«.s»i ae!„ tur, &p«fef,e Mr. Babo*8€, Ljulhijsna
tudi pogumno povedal, kaj hoče, za kaj se bori. Navdušil je tudi one, ki »o stali ob strani, da so takoj prišli v vrste borcev za kmečke pravice. In še nekaj je lahko vsak, ki je bil navzoč na teh taborih, ustanovil. S prikazovanjem starih kmečkih običajev, plesov, različnih skupin je naš kmet jasno povedal, d« ljubi svoj stan, da se ga na sramuje, kot je včasih slišati. Vse, kar je kmečkega in kar se jc že skoro pozabilo, hoče zopet poklicati nazaj in oživiti, ker je lepo. Nadvse je pozdravili to njegovo hotenje in dolžnost vsakega
savaroval 9amega sebe proti nezgodi in čez ms-lec dni »i je zlomil roko. Sele pred tremi me««ci se je vfclanil v pogrebno diufrtvo, zdaj pa je umrl. No, ali i i imel zmerom samo sreči 7«
Rastlinske olje. V Floridi (Anverika) oo pričeli pridelovati i* Kitajske uvoženo rastlino, imenovano p«riia. Seme rastline je drobno kot makovo in vsebuje 40% olja. Rastlina zraste do 12 čevljev vUjoko v enem letu in t odi silno obilico semena. Baje j« mogoče pridelati do 900 funtov semena na enem akni, 0!jc iz iej£a semena s« *abi za izdelovanje ne-prerr.očljivih plaščev, ta umetno usnje in drugo, V letu 1935 je bilo iz inozernstva v Zedinjene države uvoženih za več »o 4 rnilij. dolarjev tega olja.
Hcfcord s padalom je «osegel ruski Športnik "ajtanov, ki je v viSini 11.037 jfl*tiov skotil iz letala. Da je s padalom Prišel aa tla, jc. potrebo-v»i za to 30 minut.
Kakor so shramb* ali "tnice lahko polne miži, "ko je tudi telo preobilnega človeka polno »olezni. — Diogen.
gačen čas in dob« oblast v roko samostan« — ti sam si dejal, ribič, kako so dobrega srca in kako preSinjenl z ljubeznijo — ako so zares tako dobri in ljubeči, morajo pač sprevideli, da mi dane« drugače ravnati ne moremo, in nam tudi v prihodnjem času ne smejo zameriti, ker drži danes za nas edina pot, s katero si zavarujemo otroke, okoli Lokijevega kamna in tja k Vacemanu!«
»Zupan, župan!« je svaril Zigenot. »Tvoj nasvet hodi po ovinkih in vodi v krivičnostl Župan, odpri oči in izbiraj med dnevom in nočjo — svojega fanta se spomni in ga no pehaj ven na pot noči! V luči naj hodi in pravici!«
Toda Zigenotove besede 30 utonile v viku in kriku, s katerim so sprejeli županov nasvet. In vse druge je prevpil kovač iz Ilzanka. »Dovolj že vemo! Nehajmo se posvetovati! Župan, ukaži, naj pobere drobljance črno proti samostancem!«
Večarju ni bilo tretja hoditi šeie naokoli, da bi pobira! drobljance; v kopicah so s* gnetli možje okoli njega in metali neobe-ljene kosce lesa v kozlovo kozo. Kar je Mardereker rezko zakričal: »Zupan, Mulinjci ne glasujejo!« Nastal je hrup, in glasno so letele besede navskrižem. »To j® proti običaju in postavi! Morajo
8lab0»Kdo<nai nas prisili?« je vprašal R«not in «tegnil kljukačo pred sebe in svoje sosede. »Ne bomo glasovali! Samo en glas imamo in ta je ostal doma.«
»To je izgovor«, je zadonelo iz gneče, »znebiti se hočejo prisege in hočejo bratu teh kutarjev nesti na uho,
kako je tekel posvet na veča«
Melinjci so zažugali s pestmi proti, sramotilen, oda stari rihtar je trdno držal kljukačo. »Mirujte, mozjel Laz, ki smo jo čuli pada na našo čast in poštenje kakor prašek v vodo. Toda po takšnih besedah, menim, nimamo mi
Melinjci nič več opraviti na veču! Pojdimo možje in odidimo domov!« Brez pozdravu se je nameril starec proti gozdu iu Melinjci so krenili za njim.
Jezno kričeč se je usul ves ostali trop za njimi. Kar je kričačom zastavil pot ribič in dvignil pesti, »Melinjci imajo prosto pot! Kdor bi jih hotel ovirati, bo mora! iti čez mene! Mar se hočete pretepati na več« kakor paglavci v ograd u? Le po rani! Mislim, da bom Se kos vam vsem!« Spričo njegovih -železnih pesti in bliskajočib se oči se je bojaželjnost v razgretih glavah spremenila brž v pohleven mir.
Medtem je stopil Ajgel k Senaverju in je vrgel kozlovo kožo i drobijanci predenj na tla; dva bela je držal v svoji roki. »Tako ti ni treba nič šteti, župan!« je dejal med jeznim smehom. »Vsi so črni, do teh dveh v moji roki! Prvega je vrgel ribič in drugega jaz!« Tedaj je uzrl Kaganbarta. »Ti! Kje je pa tvoj?«
»Le išči, mora že biti poleg!« je zagodel kmet in se izgubil v gnečo.
genaver je pogled«! n« temne drobljance na tleh in se oddahnil, kakor bi se mu bil odvalil težek kamen s prsi. Prijel je Marderekerja, Iti je stal ob njem, za roko in za šepetal: »Sosed, spotoma ko greš na planino, povej mojemu fantu, da čakam nanj in da sme priti zopet domov!« Potem je povzdignil nož in glasno zaklical: »Možje! Veče je odločilo: za Vacemana in proti samostancem! Prisega nas veže, po tem se ravnajte vsi!«
»Ne vsi! Enega izvzemi!« Bledega obraza jo stopil Zigenot pred žrtvami kamen.
»Ribič!« je jeknil Šenaver, dočim so se drugi prestrašeno 'n hrupno gnetli bliže.
iDalie prihodnjič.)
b"
je, da pomaga pri tem dehi. Zlasti pa je treba ms to navdušiti kmečko mladino, da ko videla, koliko •o njihovi predniki tonili »vaj stna. Sferai je ®k»H sebe vse esak® miaieSes, katerih tarejo ecakt sfa&i in nadloge, pa ne s namenom, da jih pom3uje, ampak «t» 1»! dvigne it vsekdmfe saskmjen«!«, mu pokafe pota za nadaljnje delo, da mu da vnpedbsde. Dovolj jo tešita » kaseta, vendar na tolika, da si * rdrafoiiiisi noini ▼ stofeem delu ae M dalo »esnagati. KMfta wew» 1« *ato taknj, • v njaj je treba te sile fcrae&aga Ijndsta povesati trdno. Z aavdisfenj««, ki se je breatolo ca taborih, je treba iti naprej po začrSani peti in se popustiti, & se Baleti na odpor in aeraxuiB»sv»Bj«.
Nofoa je Ss EiReJkst »veza ia v dela sa uraa-siienje rvojeg* program® je ie precej najpredo-rata. Niso sicer v njej Mlnsže«i vai, ki pripadale kmečkemu stanu, ali velika večina je ra-zujneSa, <Ja je samo v njej pravo mesto za kmetove udej«twvaaje, Prepričani pa smo, da bodo tuiif ti prej ali slej občutili potrebo stopiti v to skupnost ta detovati za prospeh kmefkega stanu, katerega predstavljajo. Dejali smo, da je čas tefc-ketftt dei* ra nami. Treba bo torej sedaj skrbeti, da ae višara ssopet z organizacijskim delom, sestanki, predavanji, tečaji. Zimska doba ne sir.e biti mata dofes fMsSIks, as£j».sk ja j« treba teras-biti % iaSenmim delom. Po navodilih, ki jih lajate eeatraža, taste uravnavali »vaje delo, da ee boste obogatili s znanjem, ki je potrebno xa vsakega kaseta. Da pa bo delo ua tem polju prijetnejše, boste poskrbeli, da vas bo fini ve? tu da boste prikleniti tudi one, katerih do sedaj niste videli v svoji sredi. Morali j« boste tali jia-jkrbeti, da ne bode nekatere obetns eetate brest »rgaiuKsoje	»veste. Sveterati ji«, kako s»
satanovi in pomagali jim pri tem je prijetna doJS-»ost. Da še nimajo svojo ediniee ni morda kri«!) nerazpoložente proti stanovski organizaciji, ampak neznanje postopka aa ustanavljanj« In dekan« ae-poznanje progTama Kmečke zveze. Mnogo je talk^, ki komaj čakajo, da jih nekdo »spodtet!. VI, ki sle blizu njih, boste io lahko in brez truda napravili, medtem ko je centrali nekoliko teS]«. Pomagala ps vam fes tadi ona, če jo boste zaprosili. Saj ha poteg ostalega strokovnega in stanovskega deta vsemu nažema članstvo m vsem edinkam cilj v tetofeji samski dobi: do spomladi ne sne bRi niti eise občine aH žispnlje vel, ki ne bi bila članica naS« stanovske organizacije. Pri tem delu vam ielino veliko uspeha; pogumno na pot proti eilju, katerega bomo dosegli, ž<? home vztrajni in odločni.
Velik napredek zadnjih d«eSeiij v tneh pa<-nagab gs*ij»dswivs prav nujno «Mi tudi kmeta, da rassaiitja, kako bi ai areafei i® gbeitfM »»oje gpnpo-
darjenje. Prišel je že do prepričanja, da bo mogei obstati ie, če bo araeo izrabil pridobitve novega časa, posebno §«■ vse i»ledlie kmetijske huuhmIL
V «Urii> »dobrin« časih je kmet vwe, kar je rabil za prehrano, sam pridelal, (»teko in orodje ai je pa fes zima tudi doma napravil. Le mate je bilo takih reS, Id jih je maral kupovati (a. pr. sol). 1'» so nia prinesli taji trgovci. Denarja ni poznal, zalo j® dajat za prejete blago svoje prideike v zameno. Ceuil je vse, kar je prejel ia isdsl edino ie po tem, koliko koristi ravn® njemu, splošne menjalne vrednosti stvari pa seveda Se ni mogel poznati. Svoja prideilse je naesrii j>reporo»!o in !18 vedno enako. Če je hotel ugotoviti gospodarski napeh enega leta, je Irflo dovolj, da je ugotovil, kakšna je bila letina in Se je ostalo čez aimo še kaj v shrambi. V takem preprostem goepodarelvu kaset ai rsbii nobenih aa-ptekov, kaj šeJ«, d« bi voišS kmetijske knjigovodstvo.
Ksnet danes rabi denar pri svojem gospodariva. Plačati mora davek, ebre«ti, nabaviti stroje, orodje in umetna gnojila, kupiti oblek«, čevlje in čegto tudi kupovali iiveS. O« krije izdatke, mora kmet velik Uei svojih pšdelkov prodat', torej epte-raenifci v denar. V denarr prerainnama tudi oni del psidelltuv, isi za la«tiK» uporabo. V denarju ket u?eri izraainio sploh vsse dohodke ta izdatke. U&peh goetiodisrjeaja se meri denem v denarju, po primerjavi denarne vradnoaii dohodkov in izdatkov.
Ce hočemo torej ugotoviti g09p0<Jart«ki uspeh onega »K več let, neobbsttoo potrefeojemo pijanih podatkov o dohodkih in Molkih. Iratačunavonje teh podatkov imenu jemo ks^tijsk® kujigorodslTO, Brez toga danes ni raogočo pravilno in zanesljivo ugotoviti goepodarekega uspeha, miti ssa žisto majhna gospodarstva.
Knjigovodstvo daje gospodarju jnw»e> amer ia gotovost pri vodenju njegovega gospodarstva. Iz <fod-geietoih iniratenj »ret0kk.-aSš pštfega« koriet »a bodočnost.
Okn to&eje bo jsoljsdelec vedet za krožke, ki jih je Jmel za eveje pridelke, toHko ve?ji bo njegov vpihr na dotočanjs emt Sviisi ta jnaij^i™ pridelkom in toliko bolj bo teh ko na trtSSSa ceno vzdržovai na prhneriri vižini (sereda ob r.orma-tnih gospotiarsklh prilikah).
Knjigevedetvo nudi kmet« Unii podlago u <u. loifeajs jairav« e«a» nemljiSča. Varaj« g« kZ Mdaalniijo. Ce b» pewnai praro »recbicet pa«i»t«i, kmet tadS ne bo	o»>reBie«S
sin«, fcatererau prejnife kmetijo. So vedno 1«». rež raSijo saradl tt^a »eer trdni ritv^nski grwtj"
Bre* urejenih ia zaneelprih podatkov tovalee tudi »e more rispeiSao hraniti previsois davčne podlaga Tudi v mklenkoalnih zadevah vmi-danjega življenja je kajlgevodstvo zelo dober «[(• pomofek. Preprečuje tudi male izgifb«*, ki ee ps po-časi naberejo v velike.
Tudi vzgojne strani kmetijskega knjigovo<totta ni podcenjevati. Kiaeta siti, da opemje in etf ■„-, .preračunava. Kmet postaja taka polagoma koielijj. uki podjetnilt s potrebnim trgovskim duhom, !d ms vsakokratni potežsi hitro in pravilno presoditi in okoristiti.
Od 8.-14. oktobra V31.
H, S.: živ. in kram. v št. Vidu pri Blokah. -9, <?.' kram. v Tržiču. —• it. X.: gov. in kram. » Radečah pri Zidanem mostu, v §f. Vidu pri Stiiai in kram. v Kranjski gori. — ti. X.: živ. in kran). v Semiču in v Kamniku. — 14. X.: živ. in kram. v Sodražici.
Armada lačnih pmdira
Z juga francoskega Maroka v severni Afriki se valijo proti obrežju armade lačaih. Letina je docela odpovedala, zadnje zatogj so izčrpane, tako so prebivalci južnega Maroka prisiljeni, da si svoje življenje izsilijo na drug način. Tisoče izstradanih mož in žena ir« otrok prodira preko gorovja Atlasa prati obrežju. Kad 20.000 stradajočih je od slabosti pomrlo. Izbruhnile so nalezljive bolezni, ki redčijo ostale vrste, pol nulijona ljudi je sbolelo na nevarnem tifusu. Pariz je takoj odredil pomoč m po vsej državi shirajo (is-rove za ubožce, vlada pa je takoj odposlala ? ogrožene kraje zdravniško komisijo, dsi pomore bolnikom.
W. tŽBiifl - t O,'.
Živi tiho in sama zase, oskrbuje spretiso hišo svojega očeta in je nI nikoli videti na plesišča, Se m binkoSti ali za žegnamje ne. K© je Peter slišal o tem čudu Črnega lesa, je sklenil, da jo zasnubi; jessdil je h koči, ki so mu jo bili označili. Oče lepe Lizike je strme sprejel imenitnega gospoda, Se boij pa je strmel, ko je sliSal da je to bogati gospod Peter in da hoče postati njegov zet. Ni se dolgo pomiSljal, aakaj mislil j®, da bo zdaj njegova skrb ia revščina pri kraju, obljubp je hčer Petru, n« da bi vprašal lepo Liziko, in dobri otrok je bil tako ubogljiv, da je bress ugovora poslala žena Petra Muaka.
Toda ubožici se ni godilo tako dobro, kakor je bila sanjala. Mislila je, da dobro razume gospodinjstvo, toda ničesar ni mogla gospodu Petru Munku po godu narediti. Bila je usmiljena do revežev in ker je bil njen soprog bogat, je mislila, da ni greh, če podari ubogi beraeiei belič sli d ti starčku atažo žganja. Ko pa je nekega dne gospod Peter to zapazil, je dejal s srditim pogledom in surovim glasom: »Čemu razmetavali moje premoženje malopridnežem! in potepuhom? Ali ai kaj s seboj prinesla k hlfii, kar bi mogla razdajati? Z beraško palico tvojega očeta 8I Se juhe ne bi mogel segreti in ti razsipljeS denar kakor kaka kneginja. Se enkrat naj te zasačim, pa boš čutila mojo rokoU Lepa Lizika je v svoji sobi jokala zaradi trdosrčnosti svojega moža i« pogosto si je želela, d i. bi bila rajši doma v borni koči svojega očeta, kakor pa da biva pri bogatem, a skopem in trdosrčnera Petru. O ko bi bila vedela, da ima srce iz
a*
mrainorja in da ne mora ljubiti ue nje ne kakega drugega človeka, bi se pač ne bila čudila. Kadar pa je sedaj sedela pri vratih in je šel mimo berač in s® odkril ter začel prositi, je zatisnila oči, da ni gledala reve, je trdneje stisnila roko, da ne bi nehote segla v žep in izvlekla tiovčiča. Tako se je zgodilo, da so lepo Liziko po celem gozdu razkričall in trdili, da je Se bolj skopa nego Peter Munk. A nekega dne je sedela gospa Lizika zopet pred hišo in predla in zraven popevala pesmico; zakaj bila je dobre volje, ker je bilo lep® vreme in je gospod Peter odjezdil čez polje. Pa ti pride po poti star inožiček, ki neso veliko, težko vrečo; že oddaleč ga je slišala, kako sopihn. Sočutno ga gleda gospa Lizika in si misli, da bi se tako staremu majhnemu možu ne smelo vež toliko naložiti.
Medtem prisopiha in se primaje možiček (io hiše, in ko je bil gospe Liziki nasproti, se skoraj zgrudi pod vrečo. >A.hs usmilite se oie, žena, in dajte mi samo požirek vode,« zaprosi roožiček, »ne morem naprej, konec ase bo od žeja.«
»Toda v svoji starosti ne bi smeli več tako težko nositi,« pravi gospa Lizika.
»Seveda, če ne bi moral zaradi revščina biti za poštnega sla, da se preživim,« odgovori možiček; >oh, tako bogata gospa, kakor ste vi, ne ve, kako hudo revščina in kako se prileže sveža pijača pri tej vročini.«
Ko Lizika to sliši, hiti v hišo, vzame s police vrč in ga napolni z vodo. Ko pa se vrno in je le šo nekaj korakov od njega in vidi možička, kako bedno In
sknišena sedi »« vreči, tedaj s® ji iskreno sočutje, pa pomisli, da ni moža doma; postavi torej vrč z, vodo vstrafi, '«zame kozarec m ga napolni z vinom,
RAZNO
lep safe-avaJSfcl Soa»-rar. Prvi aaservški suba-ždravnik, ki jt iačel pra-kticiraU v Borlinu, j* kil dr. Arthisr Ri!ey, doM tjakaj I. 1898, Sprva je Slo bolj slabo, ker Nemci altio bili vneti njegova umetno zobovje iz platine »radi preriso-ke cene. Nrk*ž» J'n<e pri dr. Hlleyu oglasi ««-gajiteo obtečeti, že P™8' ten gospod, kateremo amarliki dsntist pota« svoj «lab položaj, ds Sa moral zapreti svoj "rad in se vrniti nazaj v Ameriko, Pogodila sta «=. " umetno zobovje i« ™J® plati«*. Tujcu se ;'« a"0 tako dopadlo, da j»'fy' nika bogato nagradil, izročil mu i« Kutino o taai-ninski pravici bogate** mdmka platine v luni. Rusija, »redne«*, trionov rubljev. Dr. K»T. ki ie mina živi v Berlinu, j® doltfni rudnik prod«' z® milijon dolarjav. V»a-koduSol Uijec i« M; P®" k-jjni retki car A»k«aa
d« m. , v
Onanks 5* k*™«1"-portugalekl vasi Alapraia icopljlio in dalj. , 8 »tarioaiul ini»Ura)5® ^ b., s*d«) odkrili »"J grobova, katerih »t«®'4
Nevarna igra. Neki bogataš in lastnik velikih lovišč v Franciji je iz ljubezni do pustolovščin in gevainasti hotel igrati divjega lovca. Splazil se je nekega večera v svoje gozdove, pa je nenadoma »slišal glas lovskega čuvaja, ki ga je pozival, nuj pove, kdo je. Vesel tako ugodne prilike zakliče bogatili nazaj v mrak: »Divji lovec Tomaž!« V naslednjem trenutku pa je že ležal na tleh in se v bolečinah grabil za bedro, kamor ga je zadeta toča drobnih izstrelkov. Naio pa je trs mesece lahko v giru premišljeval na svoji bolniški postelji o nepremišljenosti svojega igračkanja z neizprosnimi postavami gozda.
Mesto, kjer so prepovedani dežniki. Pri nas ie ni prišlo do tega, da bi po mestih, kjer je prociet posebno velik, prepovedali nositi dežnike. Toda pri nas tudi še ni Amerika. Ameriško mesto Detroit. je menda prvo priSlo s to prepovedjo na dan, žeprav je v marsikateremu mestu morda še dosti več prometa na ulicah kaltor tu. Vzrok za io prepoved navajajo dejstvo, da ljudje i. dežniki ne samo silno ovirajo promet po ulicah, pač pa tadi neprestano same sebo izpostavljajo smrtni nevarnosti. Kadar Sije dež, ljudje navadno ne pazijo na ničesar drugega kakor na to, kako bi bili Km manj mokri, pri tem pa preveč pozabljajo, da jih na vsakem vogalu, če no Se kar kje drugod na ravni iilici, lahko pode/e kak avtomobil »radi njihove nepazljivosti, ko se preveč stiskajo pod dežnik. Ravno zaradi tega se je pripetilo že nešteto prometnih nesreč, ki bo se dostikrat kon-iSde s smrtjo. Ce bo sedaj zaradi te prepovedi manj nesreč, potem je že v redu.
Krave dajejo volno, Italijani so za časa sankcij ili možnosti, da bi proizvajali tkamao iz domačih pridelkov. Po daljšem trudu se je posrečilo 'Italijanu Ferettiju, da je Izdelal volni podobne nitke iz posnetega mleka. Nitke, nazvane »lanitai«, so dajo presti in tkati kakor volna. Danes že izdajo v Italiji dnevno do 3000 kg lanitala in bodo dnevno proizvodnjo še letos dvignili na 20.000 kg. Izdelovanje -»olne iz kravjega mleka je našlo posnemovalce tudi že v drugih državah in ni izključeno, da bo tedaj krava izpodrinila ovco in dajala volno aameato aje.
Kal fe lnlctos? Poznate bradača v vaši vasi, čigar ponos je njegova dolga brodo? Lufcsu® je. če ei 4a bradač bodisi v petek ali svetek navež® kravato.
kopjjiie o&ohciz (tstnnbnulami
Cdo že iahko vnetih mest na občutljivi koži vašega otroka, brezštevilni drobceni biseri izredno mile ir» smetanaste pene lecitin vsebujoeega Solea mila ne bodo dražili! Tako blagodejno, tako čudovito je Solea milo!
Neposredno po Soiea-kopeli, ko so nevidne kožne luknjice še odprte, namažite občutljivo kožo vašega malčka s Solea kremo, ki vsebuje izredno krepiino učinkujoči kolesterin: ranjena mesta izginejo, koža postane zopet rožnata, je debro pre-krvijena in občutek ugodja raste. Dehteče, zdravo dete — to je uspeh Solea-kožne nege pri majčkenih otrocih!
V VSAKO KATOLIŠKO H ISO SPADA KATOLIŠKI ČASOPISI
«mijo na 3000 let pred Kristusom. V grobovih saltih sicer nwo našli ho-Jwtva, vendar pa velike animivosti. Med njimi tu-" par opaoic, ki »o kamnite. Videti je tudi jami-f* za jermesia. Opanke ie nosil o£mdno kak otrok, ker so sila majh-M. Poleg teh eo našli v jrobovih rasna darove, namenjene bogovom. Po »iih sodeč ®o ljudje pred leti častili luno in »nce kot božanska bitja, "'tale najdbe obstojajo v "Jmnitih nožih, vazah in Wiem podobnih kamni-uo ostrinah.
Največji «f«l€>c caraf-plina. Nedavno je
Auderson — Prichard olj-»« družba biku Noran, Vlahoma v Clsvetand "kraju vrtala na svojem "mljišču, in naletela na "Jroiano žil« sli vrelec »»ravnega. plina, kateržga se smatra za največjega ,e Trote na svetu, Sprva £ feml.ja bruhala u tega po 300,000.000 ku-? 0'« čevljev o.a dan, I" je čulo lahko več y daleč. Naravni plin v l j ' napeljali po ce» da 86 ga bo lahko rjt"l0 kot kurivo.
l , ->-tc «0 zapuščina vrfeuma ftlove-stv«. _ Addison.
položi nanj kos dobrega rženega kruha in ga pri-aeso starčku. >Tako, požirek vina vam bo bolje pri-jal kakor voda, ko ste ž© take stari,< pravi; >pa ne pijte tako hlastno in jejte tudi kruh zraven!«
Možiček jo je gledal strme in velik« solze so mu prišle v stare oči; pil je in potem dejal: »Ostarel sem, a le malo ljudi sem videl, ki bi bili tako usmiljeni in ki bi znali svoje darove tako lepo in prisrčno podelili kakor vi, gospa Lizika. Ali zato se vam bo tudi na zemlji prav dobro godilo; tdko dobro srce ne ostane nepoplačanok
»Ne! in plačilo na] dobi pri priči!« zakriči strašen glas, in ko se ozrela, stoji tam gospod Peter ves
zaripel v obrazu.
»In še celo mojo najboljše vino razlivaš beračem in moj lastni kozarec nastavljaš potepuhom na usta? Tu imaš svoje plačilo!« Gospa Lizika mu je padla k nogam in ga prosila odpuščanja, toda kamenito srce ni poznalo usmiljenja; obrnil je bič, ki ga je imel v roki in jo udaril i ročajem iz ebenovine tako silno na lepo čelo, da se je mrtva zgrudila staremu možu v naročje. Ko je Peter to videl, se je zdelo vendar, kakor bi se takoj pokesal tega dejanja; sklonil se je, da bi pogledal, ali jc še življenje v njej, toda možiček j* dejal z dobro znanim glasom: »Nikar st« ne trudi, Lliariev Peter; bila je najlepša in najljubezn vejša cvetka v Črnem lesu, a ti si jo pohodil in nikoli več
ne bo zopet vzcvetela.«	.
Vsa kri je izgnila Petru z obraza m rekel je. »Torej vi ste, gospod zakladnik? No kar se je zgodilo se i® zRodilo in je pač, moralo tako prit. A noam dameue boste naznanili sodišču kot morilca.«
P TCrečnež!« odvrne Steldenček. >K«j bi m- koristilo ko bi tvoj umrljivi del spravil na vislice?
Zemeljskega sodišča se ti ni treba bati, je pa drugo,, strožje; zakaj svojo dušo si prodal hudobcu.«
»n če sem svoje srce prodal,« kriči Peter, »ni tega nihče drugi kriv kakor ti in tvoji slepilni zakladi; ti zavistni duh si me spravil v pogubo, si me gnal, da sem pri drugem iskal pomoči, ti si za vse odgovoren.« Komaj pa je to izrekel, začne možiček rasti in se raztezati v višino in širino; njegove oči so bile velike kot mlinska kolesa in usta kot zakurjena krušna peč in plameni so švigali iz rtjib. Peter se je vrgel na kolena iu njegovo kamenito srce ga nI obvarovalo, da se ne bi bil tresel kol trepetlika. 21 jastrebjimi kremplji ga zgrabi gozdni duh za vrat, ga zavrti kot vrtinee suho listje in ga trešči nato ob tla, da so mu rebra pokala. >Pozemeljski črv,« za-kliče z glasom, ki je bobnel kot grom; »iahko bi to zdrobil, že bi te hotel, zakaj grešil si proti gospodu gozda. Vendar zaradi te mrtve žene, ki mi je dala jesti in piti, ti dam osem dni odloga. Če se ne spre-obrneš, pridem in ti zdrobim kosti in. umrl boš * svojih grehih.«
Bil je že večer, ko je nekaj mož, ki so šli mimo, videlo bogatega Petra Murika ležati na tleh. Obračali so ga sem ter tja in preiskovali, ali je še živ; dolgo časa je bilo vse zastonj. Naposled gre eden izmed njih v hišo, prinese vode in ga poškropi z njo. Tedaj Peter globoko zasope, zastoka in odpre oči, gleda dolgo okoli sebe in vpraša potem po gospe Liziki, toda nihče je ni videl. Zahvalil se je možem za pomoč, se splazil v hišo in iskat povsod, toda žene Lizike ni bilo ne v kleti ne pod streho in to, kar jo imel za strašne sanje, je bila bridka rosnica.
(Nsdaljerasje p«h.)
4"
Stran R
»DOMOLJUB«:, dne h. oktobra 1937.
Štev. 40.
iVe za napad, v obrambo, če bo potreba
V nedeljo, dne 3. oktobra 1937, so slovesno otvorili državno valjamo železa v Zenici. Kot odposlanec kralja je bil navzoč ar ni. general Bogoljub Uič, pripeljal se je pa tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič z ministri dr. Spahom, dr. Bebmenom, Djuro Jan-kovjčem in dr. Vrbaničem. Ob tej priliki je med drugim izpregovoril tudi ministrski pred-sednik dr. Stojadinovič. Rekel je:
Pred letom dni smo s tega mesta v tem industrijskem središču, polnem premoga in železne rude, objavili našo novo gospodarsko politiko. Danes »s moremo ozreti nazaj za leto dni. Prvo delo te politike stoji tu pred na-mi kot dovršeni čin. To delo ni majhno, niti običajno, nego poslednja beseda moderne tehnike. Tisoči in tisoči ljudi bodo enako kakor danes leto iu dni z vseh strani prihajali, da vidijo in se divijo tej dovršenosti človeškega ustvarjanja. Mnogi izmed vas, ki v&s danes vidim, so sodelovali tudi preteklo leto pri položitvi temeljnega kamna, toda zdi se mi, da moremo danes med nami iskreno priznati, da je bilo malo število onih, ki so verjeli, da bo tako veliko delo v tako kratkem roku dovršeno. Zato smatram za svojo prijetno dolžnost, da se vsem sodelavcem pri tem velikem delu zahvalim, vsem brez razlike do ministra za gozdove in rudnike pa do najnižjega njegovega sodelavca, od podjetnika pa do zadnjega težaka, ki so sodelovali pri gradnji nove delavnice.
Ono, kar nas mora vse radovati, je, da se tovarne in delavnice podobne v tej Zenici, v zadnjih mesecih grade po vsej naši državi. Pa ne samo tovarne, nege grade »e iudi ceste in železnice, grade se vodovodi in vodnjaki. Mi smo priče gospodarskemu razvoju, ki ga naša država do sedaj So ni doživela.
Uspeh uaše izvozne trgovine je bil samo v prvih osem mesecih tega leta aktiven za 600 milijonov dinarjev. Državni dohodki so bili samo v prvih štirih mesecih tekočega p
Vsi, ki trpite«
ssa kurjih očesih
trdi koži in zaraslih nohtih, pridite, da Vam jih « koreninico in brez bolečin odstranimo. Takoj Vam bo odleglo. Zopet boste prijelno razpoloženi za veako delo. Parno In kadno kopališče v hotelu Slon — Frančiškanska ulica 8. Odprto ob delavnikih od 7.80 do 18.80, ob nedeljah in praznikih od 7.80 do 12 ure.
računskega leta za 600 milij. večji, kakor v istih štirih mesecih preteklega leta. Veljava državo »e je toliko dvignila da je mogel fin. minister v naši državi izdati drž. bone za 1 milijardo din, zlate in devizne rezerve Nar. banke so so povečale za poldrugo milijardo dinarjev. Hranilne vloge zasebnih vlagateljev so so dvignile za celo milijardo dinarjev v enem samem letu. Dodatek k vsemu temu še razdolžitev kmetov, povišanje cen kmečkim pridelkom pa boste tako dobili vtis, kako velik napredek je bil dosežen v zadnjem času na gospodarskem področju. Spričo takega gospodarskega blagostanja se ni čuditi, da so se vršila tako velikanska dela, kakor je naša železarna v Zenici. Točno je, da bo služila za temelj napredka našega narodnega gospodarstva, kakor jo točno tudi to, da bo koristna tudi naši iiadl, naši narodni vojski, ne da bi


AS

mm^lml^l^lJilm,
LJUBLJANA MESTNI TRG M STRITARJEVA UL 1-3
napadala in zahtevala tuje, nego da bi se braniia, če bo kdaj to potrebno.
Politično obzorje okrog naših mej ae je v poslednjem letu k sreči znatno razvedrilo. Po sklenitvi sporazuma z našimi zapadnimi sosedi je pričakovati sporazum tudi z našimi severnimi sosedi. Tako smo uničili in odpravili bedo in težave naroda in s sosedi zaključili pogodbe, a katerimi smo našemu dobremu narodu omogočili, da se — brez skrbi nasproti zunanjemu svetu — posveti gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu napredku v okvira meja svoje velike in nedeljive države kraljevine Jugoslavije.
Butke zračne proge. Po podatkih moskovske »Krasne Gazele« znaša skupna dolžina ruskih zračnih prog 88 tisoč kilometrov, praven niso vštete one zgolj službene proge onstran tečajnega kroga, ki jih vzdržuje uprava severno morske poti. Vse važnejše osebne in poštno proge izkazujejo dnevni promet. Najdaljša Izmed njih vež« Moskvo preko Novosibirska in Iiabaroveka z Vladl-vostokom. Lani «o prepeljala letala 127.000 potnikov in do 6.000 ion pošle. Letos bo pa najmanj 200.000 potnikov in 7 in pol tisoč ?on pošle. Razen tega obstojijo tovorno zračno proge, ki izkazujejo lani 10.000 ln letos do 10.000 ton prometa. Tovorna letala provažajo predvsem krzno, zlato, žveplo (iz Karakures v Aziji) in drugo blago.
Najmanj iu drlavica na »vetu je San Marino, kl je bila ustanovljena že v četrtem stoletju po
Kr. Meri kakih 60 kvad. kilometrov ier ima 13J>00 prebivalcev. Glavno nicoio je »San Marino s drs tisoč prebivalci. Mesto se ponaša z lepo cerkvij®. mogočnim vladnim poslopjem, pred katerim rt1? zastaven spomenik Svoooržs in 8 glptialiSčepi. Državica je sicer že od I. 1897. pod zaščito liaiije, vendar ima svojo upravitelje, regenta, s poMSoo telesno stražo, svoje vojaštvo, ki št«je 1000 in svoja poslauištva.
NAZNANILO
V kapelici graščine Roceej pod Šmarno goto bo v nedeljo, 10. t. tn„ ob treh izredno popoldansko opravilo; govor in pete titacije z blagtsk-voo Ljubljančani se odpeljejo z električno v ča«u od 1— K 2, Opravilo bo samo ob ugodnem vremt®
Slovenski do*
m NAS CKKfiNI POPOLDNE VNIK, KI SVOJIM CITATELJSM TOPLO PKIP0R% MO. IZHAJA VSA S DELAVNIK 08« STANE MRSEflNO SAMO 18 niNAK«*-* ONEGA, KI 81 NE MOKE i* .'»M™ »""Jj VENCA« JE »SLOVENSKI DOM« M^j NADOMESTILO. PIŠITE NA DOM"» UPRAVI SLOVENSKEGA DOMA« V u LJANO, NAJ VAM POŠLJI? KBKAJ LISTA HA OGLED,
»DOMOLJUB«, ane 6, oEtoBra 1937.
Strne IS.
Moli O^I^sfiIIC
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor sclja jo enkrat Din fr—. Naročniki »Domoljuba« plačajo eauio polovico, ako kupujejo knie-t.ijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poetov oziroma obrtniki pomožni-kov ali vajencev in narobe.
Msteifetas m mM s$l»e «platnic sapic i
tsjgnss 1» psiiašsik j M a Mil
se sprejmeta za stalno r. oskrbo. -- Travnik, čevljarstvo, Trebnje,
2!i Mili stpsjts
skoraj novih s-Singer« in >Pfaff« poceni ria prodaj tudi na obroke pri »Promet« (nasproti Križannke cerkve) v Ljubljani.
Gritzner i;i drugi zelo poceni pri t v. Pleve! v Preski p. Medvode.
šsde ti 58 k 10 i
prodani. Porfrila, Za-voglje, Krušlca,
81,- ietuSiija dalma-«'P tlnake r.s igsiije-' kuho zopet na zalogi, kakor tudi kislo zeijc, repa in glavice za sar-Bio v sodih po 28, 50 in 100 kg, po najnižji dnevni ceni. J.OraSem, Ljubljana-Mosle.
jfi kupim na Do-i® lenjskem tli
Gorenjskem, ae predale? od ceste ali železnice. Prednost Srn* ljubljanska okoliea. — Natančnejše ponudb« z navedbo cene na upravo Domoljuba pod šifro »Resen kupec« št. 16109
lahko vsak
zasluži b prodajanjem ali izdelovanjem potrebnih predmetov, Po-Sijite znamke za odgovor. Batii!, Ljubljana, cesta 15.
wm vajena živine in "Bega kmečkega dela, Elizabeta Letnar, Podkoren.
se !> nebi te. že Jih pri meni naročite. Jernej Jeraj, Zapoge štev. 10, Smlednik.
Sili l SPfil 8 proda
v Oroboijah št. 10 pri Kranju z vsemi gospodarskimi poslopji, 2700 m* Milili«, gozdom poleg Brda. Peter J ost, Strah i nj 12, Naklo.
Msjsg lis Z
j«vo kupujem skozi vse leto. Drago Hadi, Novo
mesto.
| Ugs
kitna 6(11 se °h!ečete •BPS, <}obro !n poceni, nudi sl&romanu tvrdka Presker, Ljubljana, Sv. Petra nesla 14.
h goveji KvJni aprejmem. — Gostilna Moksr, Ban ska e. 282, Ljubljana.
vseli velikosti po najnižjih cenah. Jaaiiea So od Din 2 — naprej. Trgovci znaten pop«st-Frane Konjedič, keramik, pošta Stražiščo pri Kranja.
z dežele, zdravega, poštenega, starega 16—17, kot pomočnika pri cerkvi in gospodinjstvu, sprejme uprava pokopališča pri Sv. Križu v Ljubljani.
Šivalne stroje
znamke »Gritzner*, »Wolen« !n »Knock« dobite že od 1800 Din pri Tomo SiiRerSičn,
trg. koles in šivalnih strojev, Sodražica.
in ji«,« prvovrstno blago »liti® IH t iS® dobite pri tvrdli
PRAN POGAČNIK d, je o. is, LJUBLJANA
Tyr5eva (Dunajska) c. 33. Javna skladišča (Balkan)
Oua: Ti pa tudi nisi vina nikoli sit.< Oa (v naglic!): »Večkrat kot ti.<
kupuje OROSLAV DOLENEC, Ljubljana, WoHova ulica 10.
Kaplar: >"fi budaia, ali veš, 4a «1 tako obupno počasen, da h!, če ti zdajle pripeljem klofuto okolu uSm, šele prihodnji teden tavpil.«
r3J mi^mrtmu „G\m"
'j^SEL domač proizvod, Izdelek isti kot ino-jHj|i& zemriri In nad polovico cenejše izdel njo
gSe cirfi	I« Prt LlnblKinl
10 leino jamstvo. Ceniki brezplačno.
Na zalogi imamo M£V£ galBMSffiSfS« SSg«, Prvovrstne ter BrililC po najnižji ceni, S«*cr A Homp., Uatoljfln«.
Oan: »Sram te bodi, že spet prihaja« las gostilne.«
Ona: »Mar m tali S, da bom zmerom notri.«
nranflne fiinltlice
vrednostno papirje vnovčuje po najboljši ceni in takojšnem izplačilu, i?posM|e vse bančne denarne, kreditne in blagovne posle naikulantneje
AL. PLANIfiŠEK, tog. ag. bančnik poslav Ljubljana, Beethovnova ul. 14./1, Telefon 35-A).
Sodniki »Porefte mi, ali »te imeli pri ladajem
vlotmi pnmagafa?«	. . ..
Obtoženec.' »Imel nem ga, pa »eni j»a odslovil.
ker je bil poŠt*«.«___________
————	- VjeJi vc»t
* kapuie
Slovenska banka v Ljubljani. Krekov trg 10 Telefon 37-52
Hranilnica kmečkih oHin ¥ Ljubljani
javlia, da obrestuje vse na	i|()!
»ovc. vložene vloge poienži 1151 d I _ od i, septembra 1937 dalje JF u° w /O vezane vloge pa po dogovoru Podeljuje kratkoročna posojila proti za.iaaiabi na sluibece prejemke ter proti poroštvu.
V BmJalah znajo tudi brati in tako je župan tega slavno znanega kraja v nekem listu iztaknii oglas, v katerem se naznanja, da se za lo in te ceno dobi aparat, ki mesto koiilje vali piščeta. Zupan je aparat naročil, nato pa ga vsak dan hodil ogledovat. Po preteku ovnih dni pa je bil močno razočaran, ker aparat So ul nobenih jajc znesel.
25££iOC?'4B ŠfOtOV
za moške obleke, za moške in ženske površnike, fantovske obleke, za moške delavne hlače i. t, tU prodajamo z g.^jo^ popUStOM
dokler traja zaloga. Izkoristite ugodiio priliko ter se sklicujle na današnji inserat. Pri nakupu boljše moške obleke dobite še svileno kravato zastonj.
r.i.
Sv. Petra cest®
Pranein je svoje potrebščine vedno nnkupoval pri OlavtJn ir. strogo asrofa! doma, da gotova nikjer drugje ničesar ne kupijo. Nekega dne so pri Francinu dobili prirastek in ko je Mihec prignal a paše, so j6 V postelji oglasil mali kričg«. »Kje pa ste gn dobili?« je brž vprašal mater. »I, žena ga Jo prinesla.«	te bodo oče hudi ko
pridejo domov, ker ga niste kupili iiri Glaviču.«
novo oddaja po ugodni, ceni Ivan Jelaein, Ljubijana, Eiaonska cesfs S,
»DouioijaJ>« iitaae £»•« Žn
89-83, 8SMM»
rta«« J8.M m
eAZOčninu, if.st-
OopUe to	e dB	'Slt^. aj.-ve,
"la j«g»»)ovaB«ko tlsfesrnoi Karel C««.
posefiaem eenlkn. Urednik» Jože E »SI det.
S4sit!jitns SojBsnskega uL4
fc^ftessij Krag.iiSirj,
7025—44
Tople doiaaJc copat«, izdelane iz voinenefa sukna, % usnjenim podplatom in saknenira medpodpistom. Neobhodno potrebne vsaki gospodinji. Ženske stanejo Din 39.—, moške dio 49.—,
786»-658
Zadnja novost Elegantne žensk« galoše, Zgornji del je izdelan it lahkega prožnega msterijala Sa so vsled tega zelo odobne za Siojo.
98I57—660
Elegantne in močne moške galoša s specialno pojafenim podplatom. Obvarujejo Vaše čevlje pred vlago, a Vaš dom pred nesnago.
1977-64723
Za oficirje, podoficirje, orožnike, ne najdete prikiadnejše obutve kot je ta. Izdelani so iz trpežnega boks« z usnjenim podplatom.
2495—6484
Zadnja novost. Eleganten damski čeveljček iz črnega diftina, ki popolnoma nadomesti eemii, s pol-visok® peto iu »»njenim podplatom.
3762—64700
Visoki otroški čeveljčki i/ močne« mastnega io ncpremočljiveg« usnja z usnjenim podplatom. Zelo prikladni za Šolsko mladino v dežjn in blatu. Od 31-34 Din 69.—, od 35-38 Din 79.—.
4944—724
Najprlkladnejši dekliški čevelj za Mrapar iz močnega usnja iu z usnje« nim podplatom.
Našim odjemalcem pripravili smo veliko mhiro obatpe mmkmpre«* me9 mi mmko priliko, priiem pa za tako eeno ki odgopmrm vsakemu
pridite,	^rm
PREPRIČAJTE iSE!