Izhaja vsak žatrtak UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna Ut. 35 Ur.— NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gl. ŠT. 335 TRST, ČETRTEK 19. JANUARJA 1961, GORICA LET. X. PROBLEM, KI ŽE LETA RAZDVAJA FRANCIJO Obstaja upanje za rešitev alžirskega vprašanja Tajni načrt generala De Ganila - Pomen zborovanja v Casablanki -Rešitev je odvisna tudi od strpnosti in dobre volje alžirske začasne vlade Izid ljudskega glasovanja, ki ga je razpisal francoski predsednik Charles De Gaulle in ki se je zaključilo 8. t.m., je neovržno dokazal dvoje. Najprej, da je večina francoskega ljudstva odločno za to, da se v Alžiriji čimprej prenehajo sovražnosti in se tamkajšnjim domačinom nudijo vse svoboščine, med drugim pravica do državne neodvisnosti. Drugi, prav tako važen nauk, ki izhaja iz referenduma, je, da so alžirski domačini čvrsto na strani Narodnoosvobodil-ne fronte in si zato alžirska začasna vlada Povsem upravičeno lasti pravico, da edina Predstavlja in zastopa koristi alžirskega ljudstva. Glede na takšno stanje mednarodna javnost danes z zanimanjem pričakuje, kaj bo ukrenil general De Gaulle. Ni namreč nobena skrivnost, da so odgovorni krogi na Zahodu zaskrbljeni zaradi nevarnega razpleta dogodkov tudi v tem delu Afrike. Tunizijski predsednik Burgiba je v tej zvezi Pred kratkim izjavil tole: »če v Alžiriji ne Pride do pomirjenja, bo vse propadlo. V zadevo se bodo vmešale tuje sile, obnovila se bo hladna vojna in alžirski spor bo zadobil mednarodni značaj. To bo avantura, skok v temo in v Franciji bo lahko nastala državljanska vojna.« »AFRIŠKA LISTINA« Da so takšna predvidevanja popolnoma utemeljena, je razvidno ne samo iz dejstva, da je ogromna večina mednarodne javnosti odločno na strani Alžircev ali vsaj z njimi simpatizira, temveč tudi in še bolj iz sedanjega položaja v Alžiriji sami. Tamkaišnje-mu ljudstvu, ki že sedmo leto bije neizprosen in krvav boj s francoskimi oboroženimi oddelki, sta namreč v zadnjih tednih vlila novega poguma dva dogodka, in sicer nadvse zadovoljivi izid referenduma ter zlasti sklepi zborovanja v mestu Casablanca. Alžirsko vprašanje ie bilo važen predmet razgovorov, pri katerih so poleg predstav-luk°y alžirske začasne vlade sodelovali še naivišji zastopniki Združene arabske republike, Maroka, Gane, Gvineje in Malija, ki p0”3 koncu podpisali tako imenovano »A-. . ko listino«. Ta baje vsebuje tudi nekaj lajnjh določil, med drugim sklep, da bodo uržave — podpisnice ustanovile skupno vo-1 ko poveljstvo in tudi povezale posamezna gospodarstva, če bi Francija »nadaljevala osvojevalno vojno v Alžiriji«, Omenje- ne države so se baje tudi obvezale, da bo-1 bo, če bo potrebno, Franciji napovedale gospodarski bojkot in Alžircem poslale na pomoč prostovoljce. Če upoštevamo, da uživajo vojskujoči se Alžirci vso moralno pomoč komunističnega Vzhoda — ta pomoč pa lahko postane sčasoma materialna — in da je splošno znano, kako jim tudi novi ameriški predsednik Kennedv še zda’eč ni nasproten, pridemo do zaključka, da se stvari čedalje ugodneje razvijaio za alžirsko začasno vlado, ki v svetu tudi pridobiva vedno večji ugled in vpliv. DE GAULLOV NAČRT De Gaulle je že večkrat slovesno izjavil, da Francija priznava AD.ircem pravico samoodločbe. in jim je hkrati svečano ob’juhi!, da se bodo lahko te pravice tudi poslu- | žili, če prenehajo sovražnosti in potem ko bodo že nekaj časa uživali široko avtonomijo, a še vedno pod nadzorstvom francoskih oblastev. | Iz tunizijskih vladnih krogov se je pa zadnji teden zvedelo, da je De Gaulle po svojih zaupnikih že sporočil predstavnikom alžirske začasne vlade, kako si zamišlja pripravo ljudskega glasovanja, ki naj odloči bodočo usodo dežele. Francoski predsednik baje predlaga, naj se Alžirija razdeli v 17 okrajev, od katerih bi pet bilo francoskih, devet arabskih in trije mešani. Vsi okraji, bi bili združeni v Alžirski zvezi pod vodstvom zveznega sveta, v katerem bi okraji bili enakopravno zastopani. Saharo pa bi upravljal poseben svet, v katerem bi tako francoska vlada Kot alžirski zvezni svet imela enako število predstavnikov. Nova alžirska zveza pa naj bi bila tesneje povezana s Francijo s pomočjo ministrstva za obrambo in zlasti po svojih gospodarskih ustanovah. če ta načrt res obstaja, se še ne ve. kot tudi ni znano, ali res ustreza De Gaullovi zamisli. Kljub temu vse kaže, da so v Franciji od načelnih izjav prešli h konkretnemu reševanju alžirskega vprašanja. »Pripravljeni smo pričeti pogajanja« Ni izključeno, da je poleg izida referenduma prav to novo francosko zadržanje pripomoglo, da je alžirska začasna v’ada v ponedeljek uradno izjavila, kavo je »pripravljena pričeti pogajanja s francosko vlado« za izvedbo svobodnega ljudskega glasovanja v Alžiriji. V izjavi je nadalje rečeno, kako danes lahko pričakujemo, da se »alžirsko vprašanje reši mirno in s pogajanji«. Priznati je treba, da pomeni to staHšče odločen in znaten preokret v po’itiki asirske vlade, saj se lahko še spomnimo, kako je prej vselej zahtevala, da se mora referendum izvesti pod nadzorstvom Združenih narodov, medtem ko je zdaj ta pogoj odpadel. Navzlic temu med Francijo in vlado Fer-hata Abasa še vedno obstaja globok prepad, saj se njuni stališči ločita v mnogih bistvenih točkah. Alžirska začasna v’ada sebe namreč smatra za edino resnično predstavništvo Alžircev, vtem ko se hoče De Gaulle pogajati tudi z drugimi, Franciji povsem in vedno naklonjenimi arabskimi krogi. De Gaulle tudi izjavlja, da je pripravljen pričeti pogajanja, a naj se prej nehajo sovražnosti; Ferhat Abas pa trdi, da je prenehanje vojskovanja odvisno prav od poteka pogajanj. Alžirci končno zlasti odločno odklaniajo De GauFovo začasno preosnovo alžirske u-prave, ki obstaja predvsem v tem, da se postavijo na mnoga odgovorna in važna mesta alžirski domačini. »Novi svet, ki ga hočemo zgraditi v Afriki,« je dejal Ferhat Abas, »mora zajamčiti blnginio našim ljudstvom, ki so pod tuio oblastjo sto'etja bili oropani svojih pravic in imetja. Ta svet ni proti nikomur, a tudi noče biti nikomur podložen.« Spričo tako odločnih izjav in glede na čedalje večji vpliv in avtoriteto, ki io ima Narodnoosvobodilna fronta med alžirskim ljudstvom, mnogi opazovalci dvomijo, da bo De Gaulle mogel omenjeno preosnovo sploh izvesti. Povsem izključeno pa je, da jo bo izvedel v takšni meri. kot si je prvotno zamislil. Zvedelo se je namreč, da so mnogi ugledni muslimani, katerim so ponudili važna mesta v javni upravi, ponudbe odklonili. Vsi pa so dali razumeti, da bi mesta sprejeli, če bi na to pristala tudi Narodnoosvobodilna fronta. Iz vsega, kar smo napisali, ponovno izhaja, da je rešitev alžirskega vprašanja samo v pogajanjih z alžirsko začasno vlado. Rešitev bi danes morda bila tudi lahka, kajti doba kolonialnega gospostva je pri (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A • NEDELJA, 22. januarja, ob: 9.C0 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske narodne pesmi; 13.1.0 Pr-.nas maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za ncjmbj še: »Velika gala predstava«, pravljica (Tene Stli-škar - Jožko Lukeš), tretji del. Igrajo čl:ni RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — Kronika tedna v Trstu; 14.30 Sedem dni v svetu; 14.45 Vokalni kvintet Lisinski; 17.03 Za sm h i dobro velo (pono it:v); 19.00 N. i el < k ve£t ik; 21.00 Iz zakladnice s!ovenskih narodnih pesmi: »Vs:.-ko leto pred pustom ga ona prLakujc« (Martin Jevnikar); 21.30 Koncert Tržaškega Tr.a - B ahir.s: Trio št. 1 v H-duru; 22.C0 Nedelja v šp-rtu. ■ PONEDELJEK, 23. januarja, ob: 18.00 Italijanščina po radiu: Peta leke ja; 19.00 Znanost in tehnika — Miran Pavlin: »Cesta sonca od Bolog-e do Florence«; 20.30 Športna tribuna; 20.30 Granados: »Goyescas«, opera v 3 slikah, španski državni orkester in zbor iz Madrida vodi At?u’fo Argenta. Približno ob 21.30 »Nove knjige in izdaje«. • TOREK, 24. januarja, ob: 18 00 Rad jska un;ve--za — Ivah Rudolf: Čudovitosti rastl'ns‘va: »Vo^na porazdelitev v rastlinstvu«; 19C0 Pisani brFnčki radiisVj t?dn;k zr najm'a’še; T''om'ca sani — obzornik iz filmskega sveta; 2130 Koncert k’arve tista Miha Guzneka, pri klavirju Marjan Lirovš k; 22.00 Italijansko sodobno pesništvo v d^lih sedmih predstavnikov mlajšega rodu — Josip Tavčar: Ales-sandro Parronchi. i- SREDA, 25. januar;a. ob: 1^00 SFvenščna za Slovence: Tretia o^d^ja; 18.70 Lik: in z ač^ji iz opernih del: »Kezal« (Ic-or Rutar': 19 00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Stan:); 70’0 »Vrv meH nebotičniki«, igra v 3 dej. (Luipi Gan^o-i - Martin Jevnikar), igrajo člani RO; 22.20 Schubert: Maša v As-duru. • ČETRTEK, 26. januarja, ob: 18.00 Radiiska t’n:-verza — Tone Penko: Struni r^anrla in nasl~di'a: »Mamila tronsk h kra;ev«; 10 00 š rimo ob~oria — Jože Peter'in: Umetnost naših ce^k^a: »T^ebč-« Približno ob 21 10 K"’i*evnost — J"že Pet“r’in: »letošnji koledarji«. PriH:žno ob 22 00 U'T’e‘n"st — Mario Kalin: »Donatellov spomenik Gattamelati v Padovi«. • PETEK, 27. januarja, ob: 18.00 Itali;a”šč:ni ro radiu: 6. lekcija; 19.00 Sola in vzgo:a — Eg:dj Košuta: »O : 21 fin •'Vi-snodarstvo in delo; 21.20 Koncert operne g'a"b°r 22.00 Obletnica tedna — Goimir Demšar: »Spomin na Oiucpnna Verdija, ob 60-letn;ci s^rti-t. • SOBOTA, 28. ianuaria ob: 13 30 Drb-odošle! Plošče r>rv’č v oddaji: 15.30 »Ma^ek in fgH«. detektivska i«ra (Hino De Palma - Franc Jeza), ig^aj^ člani RO: 18 00 Radiiska univerza — Ivan Ar*af: Razvoj F.vrone, II. del. Novi vek: »K>-it:čno leto 1870«; 19 00 Sestanek s poslušalkami; 20 30 T^den v ->n W T •'nhl:a- ne: ^1 00 Za smeh in dobro voljo; 21.30 Kmečki an-santbli. TEDENSKI KOLEDARČEK 22. januarja, nedelja: 3. po razplašcnju Viktor 23. januarja, ponedeFek: Rajmund 24. januarja, torek: Timotej, Felicij 25. januarja, sreda: Spreobrnjenje sv. Pavla 26. januarja, četrtek: Pclkarp, Pavla 27. januaria, petek: Janez Zlatoust 28. januarja, sobota: Peter Nolasko SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU sporoča, da je bil planinski smučarski izlet, ki b: moral biti v nedeFo, 15. januaria t. I., pr^Fž^n na nedeljo, 22. januarja. Vpisovanje se nadaljuje. ŠOLA GLASBENE MATICE V TRSTU Vse starše, ki želijo, da bi njihovi otroci sodelovali v otroškem zboru, vljudno vab:mo, da jih pripeljejo k pevskim vajam, k: so vsak petek ob 18. uri v šolskih prostorih v ulici Ruggero Manna 29. Ravnateljstvo MALI OGLAS Proda se HARMONIJ v dobrem stanju. N"sl~v v upravi Novega lista. Gorica, trg Vittoria 18/11. Živahno zase< Osrednji odbor komunistične stranke je v Moskvi skoraj teden dni razpravljal o stanju poljedelstva v Sovjetski zvezi. Zgodilo se je namreč, da so odgovorni komisarji v številkah več izkazali, kot pa je bilo resničnega pridelka. Leta 1958 je dala žetev na primer 140 milijonov ton žita, leta 1959 je šlo na 125 milijonov ton, lansko leto pa še na manj. Zmanjšali so se tudi hektarski donosi. Na ukrajinskem črnozjo-mu so računali na povprečni donos 18 stotov, v resnici so pa požeM komaj nekaj čez 15 stotov. Kolhozni komisarji so se izgovarjali s sušo. Ko je ukrajinski strankin tajnik Podgor-ni našteval takšna opravičila, ga je Nikita Hruščev ostro prekinil: »Razlaga je sleparska. Ce bi koruzo pravilno sejali in obdelovali, bi je imeli 35 do 40 stofov na hektar, toda tam kradejo ali pa nas sleparijo s števi’kami, potem pa se izgovarjajo na gospodboga.« Podporni se je ves zmedel. Hruščev na je vnil ves zahripljen: »Kdor je sleparil, bo bridko plačal!« Ko so priš’i na vrsto poročevalci iz drugih sovjetskih zvez, se je prizor ponovil. Praznik družine V nede’jo, 8. januarja, je Cerkev obhajala praznik sv. družine. Ob tei nriložnosti je papež Janez XXIII. spregovoril iz svoip pisarne po radiu vsemu svetu. Niegove besede so bile ostro opozorilo vsem odgovornim, naj že enkrat ukrenejo, kar ie potrebno za obstoj bistvene družbene celice - družine. Panež ie poudaril, da dobro nnzn» težave in nevarnosti, ki jih prava krščanska družina vsak dan srečuje. V prvi vrcti so te nevarnosti duhovnega značaja. Koliko odpovedi in notranje moči morata imeti oče in mati, že da imata ofrove. Števil-nim družinam se dandanes posmehuje tudi tako imenovani moderni svet, češ tarnajo v pomanjkanju, a kdo jim ukaže imeti toliko otrok. Spričo takšnega mišlienja je res težko življenje številnim družinam. Miselnost o breznametnih očetih in materah številnih družin se namreč prenaša tudi na materialno plat. Postave, ki bi ščUi'a delovna mesta rednikom številnih družin, so daleč za odredbami, ki daiejo prednost pri nastavitvah vojni siroti, moškega spola, in ki ima že štirideset let ter je še brez skrbi za družino. Na papirju je pač »sirota« brez očeta, čenrav je morda v službi z mastno plačo. Družinski očetje pa še danes nimajo urejenih prejemkov po potrebah družinskih članov, ampak enako ali sorazmerno nižin Vot samci »Te skrbi«, nadaljuje papež, »ki nastanejo iz materialnih potreb in pomanjkanja predvsem v številnih družinah, kjer je par brezposelnih ali napol zaposlenih, so nam zelo dobro znane. Naš glas ne opusti nobene priložnosti, da ne bi opominjal ablastva in premožnejše ljudi, da bi se vsem družinam zagotovila trajna pomoč.« Iz nagovora posnemamo osrednjo misel, da je trajna pomoč družinam neobhodno potrebna. Ta pa ne sme sloneti zgolj na trenutnih čustvih, marveč na trdnih postavnih jamstvih in odredbah. lanje v Moskvi Hruščev je švrkal na desno in levo, osramočeni tajniki so pa samo jecljali: »Imate prav, tovariš!« Za Hruščeva je vsekakor sitno, ker so lani obdelali sedem milijonov hektarov več zemlje kot prejšnja leta, pridelek je pa znatno manjši. Na zborovanju so ugotovili, da so tudi traktorji iz kovinskih tovarn v Tuli najslabše kakovosti. Že po nekaj dnevih oranja postanejo nerabni. Tudi inženirjem v Tuli je Hruščev zagrozil, da jih bo poslal kopat, ne pa risat načrtov za stroje. Novi kardinali V ponedeljek je panež na četrtem konzi-storiju svojega pontifikata javno proglasil štiri nove kardinale, katerih imena so že bila prej znana. Imena treh kardinalov drži pa sveti oče še v tajnosti. Poučeni vatikanski krogi trdijo, da je kardinalski klobuk namenjen trem cerkvenim dostojanstven ikom v državah na vzhodu. M^d temi nai bi bil tudi b‘ao°rrajsH nadškof msgr. Ujčič, ali pa zagrebški nadškof msgr. Še-ner. Brez teh treh kardinalov »in peetore« šteje kardinalski zbor 85 članov. Sedanji panež iih ie imenoval nič manj kot 42, med temi 19 Italijanov, število je na ostalo isto že dve leti, ker jih je medlem že p-ecej umrlo. Med sedanjimi kardinali jih je 32 italijanske narodnostni, 53 pa inozemcev. Huda nesreča V noči od torka na sredo se if- pripetila na cesti med Bakariem in Novijem b'izu Reke zdo huda nesreča. Na avtobusu iz Novega Vinodola se ie peljalo z dela štirideset delavcev. Ze blizu Reke je težko vozilo začelo drseti na poledeneli cesti. Šofer ni mogel vzdržati krmila in avtobus je zavozil na rob ceste, izdrl ne Vaj obcestnih kamnov in zgrmel v prenad, globok petdeset metrov. Iz razbitin so brž nov’ek'i pet mrtvih; 3 hudo ranieni so izdihnili na prevozu v reško bolnišnico. Vsi ostali so pa težko ranjeni. Tako hude prometne nesreče v reškem Primorju že zdavna ne pomnijo. Obstaja upanje (Nadaljevanje s 1. strani) kraju in se bo dokončno zaključila prav v Alžiriji. Kar otežkoča rešitev, je dejstvo, da v deželi ob Atlaškem pogorju prebiva ne samo skoraj 10 milijonov Alžircev, temveč tudi nekaj več kot poldrugi milijon Francozov. Danes ne gre več zato, kako tem Francozom tudi za bodočnost zagotoviti svoj nekdanji vodilni in gospodujoči položaj, kajti nahajamo se že v dobi, ko so narodi enakopravni. Danes gre predvsem za to, kako doseči, da bi francoska in alžirska skupnost mirno živeli druga poleg druge in med seboj sodelovali, potem ko je 100 let trajalo brezobzirno kolonialno izkoriščanje in je v 7 let trajajoči vojni zgubilo življenje že okrog milijon Alžircev. Trajna in pravična rešitev vprašanja ni zato odvisna samo od De Gaulla, temveč tudi od dobre volje, strpnosti in razumevanja voditeljev nove države, ki nastaja ob Sredozemskem morju. D. L. Dwigh Eisenhower se poslavlja V torek popoldne je Eisenhower podpisal zadnji politični akt svojega predsednikovanja, namreč dogovor s Kanado o izrabljanju vodnih sil na reki Kolumbiji. Zadnji njegov predlog pa je izražen v poslanici parlamentu, v kateri priporoča, naj se poskrbi, da se italijanske čete, prideljene NATO, opremijo in izurijo v atomskem orožju. Med tem njegovim poslom so delavci pospravljali iz Bele hiše vse predsednikove osebne predmete ter jih odvažali v njegovo vilo v Gettvsburgu. S ceste so že odmevali udarci kladiv, kjer pripravljajo odre za novega predsednika in prvake države, ko bodo jutri gledali mimohod čet in organizacij. Zvečer pa se je predsednik Dwight F.isen-hower poslovil po radiu od ameriških državljanov. V uvodu je deW, da bi že’el rojakom naznaniti, da se bliža trajni mir. »V resnici pa.« 'e dodal mož, ki je Zd^-ž^nim državam služil pol sto’etja kot vojskovodja in kot predsednik države, »je treba še mar- točen je bil Fisher, ko je povedal, da se rad umakne svojemu nas’edniku, stotemu ... v' . , nadškofu na stolici v Canterburvju, ki naj pospeševati svobodo m spoštovanje med . , . , u i . , j ima proste roke pri svetovnem zborovanju narodi«. Predsednik je opomnil, da se da- „ , . „ , , , , v. .. , ,, , Cerkva v Delhiju, ki bo v mesecu dmem- nes sinjo za r ne rez ozne i eo oglje, pr- tem meri na zbliževanje protestant-proti katerim se .je treba boriti z velikimi s]dh yerskih ločin g s,avnimi. Zakl]u. žrtvami. Združene države, je dejal, so se ... . , , ,r . . , , . .... , ' J cil je s poudarkom, da pomeni njegov obisk kljub velikim zgubam povzpele v zadnuh . ' v . j * , ■' , ... , , . v .v pri papežu svetovni dogodek, petdesetih letih »do najmočnejše, najbolj . . produktivne in najbolj ugledne velesile sve-1 Fisheriev odstop pa pomeni po mnenju ta«. To svojo moč bodo uporabljale še v bo- nekaterih anglikanskih krogov, da^njegovo doče za pospeševanje miru in blagostanja Pr'zacieyanje za zbližanie s kato’iško Cer-med narodi, ki bodo morali vsi uživati ena- kvijo ni uspelo. Odvisno bo pač od odločit-ke pravice. Končal pa je z napotkom svoje- ye’ kdo njeSpv naslednik. Za sedaj je mu nasledniku: »Naloga voditelja je urav- kra.1 jica povzdignila nadškofa Fisherja v do-novesiti, izpopolnjevati, križati vse sile, sta- smrtnega lorda, kar je znak, da ni zgubil re in nove, jih vskladiti z novimi demokra- svo.ie veljave pri kraljici, ki je pravni gla-tičnimi načeli, ki težijo k najvišjim ciljem var tmglikanske Cerkve, svobodne človeške družbe!« -0— Tudi Fisher jemlje slovo Socialna služba po nauku sv. oče*a V soboto, 14. januarja, je papež sprejel 2.000 udeležencev X. mednarodnega zboro-Ne samo ameriški predsednik, marveč tu- vanja socialne službe in jih nagovoril v i=ikai storiti«. Naznanil je, da bo treba še 1 di anglikanski nadškof v Canterburyju dr. francoščini. »Ta svet, podčrtuiete z vso pra- vztrajnih dip’omatskih razgovorov, preden Fisher je javil, da bo zadnji dan maja od- vico, je v polni spremembi. Poudarjeni na- bo svet prišel do častnega mi"u in medsebojnega zaupanja. Za doce češ da S’ovensko gospodarsko zdrn- Slovenci kot z enakopravnimi drž-vljani, riki liaJbolj pobirata ljudi v Arne- zenje na osnovi obstoječih predpisov nima kot z ljudmi, ki jim pisani zakoni dajejo pravice imeti svojega predstavnika v konr- tudi pravice in ne samo dolžnosti, siji za sestavljanje seznama trgovcev, ki naj ,, . . . c. , , „ se vpišejo v bolniško b’againo. Kakšno je posTalonaslednJe" gospodarsko združeipe y — .... . ,p. resnično ozadje vsega tega h-upa, pa naj- »Odbor Slovenskega gosjiodarske^a zJri'n'a je osti države; dohodkov da ne bo toliko, da boli zgovorno dokazuie vsebina letaka, ki razpravljal na i •'redni se:i z dne 17 jan. t. 1. o :me-• Preostaja!e kar milijarde.. Podtikajo mu 1 ga Proti predsednikovemu proračunu se pa e oglašajo pomisleki, češ da ie površen in a ne upošteva pravilno finančnih zmo^lji- .. , „1W ga je sestavila in razširila tako imenovana n°vaniu gospoda Sunvslavn š-a-lja pr ds~dn'ka Stoika SlfMe na'1 >A ,van8ua,rdia "a’ion“!c . Siovanlle. (Vsot*- **£> cinika Kcnnedvia. Eisenhowerjevi nasprot- rodna mladinska prednja straža). Vseoma Vnis v bolniško b'a«a:no za trnove. .. poudarjajo, da ni bilo še nikoli v Ame_ letaka zasluži, da njegovo becedPn obiavi- Odbor ie izrekel vse nri-man-v jr in p-d^oro pr°d- nizko zlezel v av^LLl laJVU | r‘\ zdnpeftj Federcommercio in Assoc’azione cfmmer- ou ziczei. ive gase spominiaiocim naslovom »Basta!« cianti. boli ‘7- .gotovo. so taki. .glasovi- ki jih naj- (Dovolj) pravi letak takole: | Končno odbor smatra, da ie ribno, da obksti, s ■ sn ' ,znaai nmenski časnikar Jožef Al-' »V Trgovinski svet so poskusili vk1 jučiti v ST>l°®r'° kodst vsega preb;valstva z’asti na p-iza-n Prftirani- Ko se menjata gospodarja, predstavnika Slovenskega gospodarskega k^prii bre» -cavega -a'’a;jni g^ odl-ša ja, astanejo y vsaki hiši očitki in spori. 'združenja in s tem izvali upravičen odpor. Jene tomisije.«1 redn° dd°vanje T'iZ(ibhv(j€i Repentabor: PO IZIDU OBČINSKIH VOLITEV V ponedeljek se je točno ob 14. uri zaprl edini volilni sedež, kjer so volivci repenta-borske občine lahko oddajali svoje glasovnice za obnovo občinske uprave. Niti tri ure zatem pa so bili že razglašeni izidi. Tako se je zvedelo, da je lista štev. 2, se pra- vi Občinska demokratična lista prejela 204 glasove, lista štev. 1, — Slovenska lista — pa 166 glasov. Dvajset volivcev je oddalo svoj glas posameznim kandidatom in pc listi, 7 glasovnic je bilo neveljavnih, 9 glasovnic pa je bilo belih. Skupno je volilo 406 oseb, v volilnem seznamu pa jih je bilo vpisanih 429. Glasovalo je torej skoraj 95 odstotkov volilnih u-pravičencev. Na osnovi teh izidov so bi'i izvoljeni vsi kandidati Občinske demokratične liste ter trije kandidati Slovenske liste. Novi občinski svetovalci so: Bizjak Jože, Franc Škabar, Milan Purič, Alfonz Guštin, Veljko Guštin, Ivan Škabar, Ivan Guštin, Ivan Purič, Josip Škamperle, Josip Lazar, Ferdinand Križman, Maks Guštin, Karel Komar, Edvard Guštin in Štok Pavel. Zadnji trije so kandidirali na Slovenski listi. Dodati hočemo še nekaj besed o poteku volilnega boja. Kot smo poročali, prve tedne sploh ni bilo prave volane agitacije; vsi so bili mirni in se ie zdelo, da se ne bo nihče preveč vznemirjal za volitve. Zadnji teden pa so se razmere povsem spremenile. Bojeviti so postali zlasti agitatorji Slovenske liste, ki so s pomočjo letakov in tudi z osebno propagando skušali dobiti na svojo stran čimveč volivcev. Dogodki pa so dokazali, da ni imel srečne roke tisti, ki je to propagando vodil in jo. zamislil. Popolnoma zgrešeno je zlasti bilo, da so se poudarjale in razpihovale razprtije med Repnom in ostalimi vasmi repentaborske občine, namesto da bi se temeljito in nepristransko obravnavala vprašanja celotne občine. Nespametno je nadalje bilo, da so zatrjevali, da mora bodoči župan biti iz Repna, kot da bi bili kandidati iz ostalih naselij manjvredni. Takšna propaganda je dvorezna in tudi škodljiva. | Vse obsodbe pa je vredna vsebina letaka, ki so ga volivci prejeli v soboto po pošti. Na nepodpisanem letaku je bilo med drugim rečeno, ' da kdor odda glas Oočinski demokratični listi, voli pravzaprav za to, da se ozemlje repentaborske občine in še nekatere druge vasi priključijo Jugoslaviji. Kdor si hoče s takšnimi bedastočami nabirati politični kapital, predoostavlja, da ima opravka z neukimi in nezrelimi volivci, ki ne znajo šteti niti do pet. Jasno pa je, da takšnih volivcev v repentaborski občini ni. Opčine: PRERANA SMRT V ulici Giulia v Trstu se je v ponedeljek zgodila nesreča, ki je žal terjala smrt 47-letnega domačina Emila Gombača iz Prose-Ške ulice 233. Pokojnik se je v avtomobilu, znamke 600, ki ga je vozil 42-letni Albert Muhič, peljal na delo. Vozilo je zaradi že nepojasnjenih vzrokov iznenada z vso si- lo treščilo v sprednji del tranvaja, ki je prihajal z nasprotne strani. Hudo ranjeni Gombač je izdihnil svojo dušo, še preden so ga prepeljali v bolnišnico. Hudo poškodovan je tudi Muhič, vendar obstaja trdno upanje, da bo popolnoma o-zdravel. Naj prerano umrlemu domačinu sveti večna luč. Družini in sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Tržaški mestni svet: O USTANOVI Z\ GRADNJO LJUDSKIH HIŠ Tržaški občinski svet je na zadnji seji izvolil svojega zastopnika v upravno komisijo Ustanove za gradnjo ljudskih hiš (TACP) in obenem dva nadzornika ter namestnika v omenejni komisiji. Po da'jši raznravi je v upravno komisijo bil imenovan kandidat večine, soHalni demokrat Pinguentini. Župan in prijatelji so odločno zavrač^ii zahtevo, naj se na to mesto postavi kandidat onoziciie dr. Gntmann. Za nad'o-nika je bil potrjen demokristjan dr. Valentino Gre-gori ter liberalec dr. Trauner. Pri tem moramo ugotoviti, da v vodstvu omenjene važne ustanove ni niti enega predstavnika slovensk;h okoliških občin, kar nikakor ni prav. Kot zastopnik okoliških občin je bil svoj čas imenovan milj-ski župan Pacco. Pravilno bi bilo, da bi to mesto sedaj in vsaj za nekaj časa zasedel predstavnik kakšne druge okoliške občine, oziroma da bi se zadeva tako uredila, da bi bile postopno zastopane vse občine. Ugotavljamo nadalie, da v vodstvu te u-stanove ni nobenega Slovenca. Kot smo zvedeli se dr. Valentino Gregori (bivši Zdravko Gregorič) v zadnjih 10-15 letih namreč ne prišteva med Slovence. NOVI PREDSEDNIK Za novega predsednika Ustanove za tujski promet v Trstu je bil imenovan odvetnik Ugo Volli. Dosedanji dolgoletni predsednik dr. Slocovich je prevzel drugo važno mesto v javni upravi. Boršt: LEP, DOMAČ PRAZNIK V torek smo obhajali praznik sv. Antona puščavnika, zaščitnika naše fare. Navada je, da se ta dan zberejo v naši vasi tudi go-dovniki iz bližnjih naselij in celo iz mesta ter pri nas v veselem razpoloženju prebijejo nekaj prijetnih uric. Tako je bilo tudi letos. Zvečer je bila v vaški dvorani lepa kulturna prireditev, ki jo je pripravilo domače prosvetno druJtvo »Slovenec« in ki je privabila precejšnje število občinstva. Prireditelji vabijo vaščane in prijatelje iz ostalih vasi, naj se v obilnem številu udeležijo ponovitve, ki bo v nedeljo ob 16. uri. Na pobudo domačinov so se pričeli zbirati prispevki, da se postavi dostojen spomenik dolgoletnemu zaslužnemu župniku msgr. Francu Malalanu, ki je umrl pred kratkim. Pobuda je hvale vredna in smo prepričani, da bo uspela. Sesljan: SMRT ZAVEDNE SLOVENKE V nedeljo smo spremili k večnemu počitku na sesljansko pokopališče 58-letno domačinko Marijo Gorjan, rojeno Pernarčič. Odšla je v večnost po dolgi in neozdravljivi bolezni, ki jo je ves čas pogumno prenašala. Pokojnica je bila pridna gospodinja in skrbna mati ter zares zavedna Slovenka. Svojega rodu ni skrivala niti za časa črne diktature niti danes in je bila vedno pripravljena pomagati, ko je šlo za vsenarodne potrebe. Zato jo bomo ohranili v trajnem spominu. Hudo prizadetemu možu ter otrokom izrekamo globoko občuteno sožalje. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V torek, 24. jan., ob 20.30 v kinodvorani v Skednju, v sredo, 25. jan., ob 20.30 v Prosvetni dvorani na Opčinah in v nedeljo, 29. jan., ob 16. uri v Zadružni dvorani na Kontovelu Alejandro Casona »DREVESA UMIRAJO STOJE« V vlogi gospe Eugenie nastopa tržaška rojakinja, članica ljubljanske Drame Elvira Kraljeva LfjenoSltn tfl avenij n OSOJANE Redkokdaj prodre kak glas iz naše vasi v svet. Odrezani smo pač od sveta, čeprav se naša Rezijanska dolina in voda stekata v Belo. Do nas je, kakor če bi šli tia do Učeje, ki so prav tako nekje na koncu dobrega, kot smo mi. Nekaj dobrega smo pa ob novem letu tudi mi učakali. Že več let živi v Celovcu naš domačin Tvan Zuzzi, ki se ukvarja tudi s prodajo sadja. Za praznike se je dobri mož spomnil svojih krajev. Poslal je za otroke in stare ljudi 50 kg sadja, jabolk in pomaranč, v dar. Bog daj, da bi se oglasil še kak drugi »stric iz Amerike«. FURLANSKA MANJŠINA V Furlaniji deluje že dolgo let organizacija Moviment Autonomist Furlan (furlansko avtonomistično gibanje) s sedežem v Vidmu. Izdaja tudi svoje glasilo Patrie dal Friul. To gibanje poudarja bolj kulturno-jezikovno plat Furlanov, katere prišteva k iadinski jezikovni skupini. Terja tudi svoje jezikovno in književno svobodno udejstvovanje. Iste pravice priznava Furlansko avtonomistično gibanje tudi drugim jezikovnim skupinam. Zato so Furlani pravični tudi do zahtev Beneških Slovencev in smatrajo za popolnoma upravičene njih zahteve, da se narodnostne pravice uzakonijo in spoštujejo v vsakdanjem življenju. Slovenska manjšina v Nadiških in drugih bližnjih dolinah je za Furlane živo dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati, niti ne z zahrbtno politiko spraviti s sveta. O sebi pa pravijo, da so najmočnejša manjšina v republiki. Trditev so ponovno postavili v pismu, naslovljenem dr. Silvi ju Magnagu, predsedniku Južnotirolske ljudske stranke, in objavljenem v njih glasilu dne 4. januarja tega leta. V pismu med drugim pravijo: »Brali smo v publikaciji »Realtži Sudtirolese« (Južnotirolska stvarnost) glavne točke Vašega radijskega poziva z dne 24. in 25. oktobra prejšnjega leta GORIŠKI TRG NA DEBELO Gorica že več let pogreša sodobnim razmeram ustrezajočo tržnico za prodajo na debelo. V nekdanjih starih časih so okoliški kmetski pridelovalci vozili na vozovih svoje pridelke v mesto. Takrat ni bilo ne pravega pokritega tržišča, še mani trga nn debelo. Kmetovalci so se ustavljali m štirih koncih mesta. Brici so pripeljali pridelke do gostilne »Mihe Malta«, na koncu ulice sv. Klare; tu so ustavili »škalirje« in sklepali kupčije na debelo za tmvo sadje in rebulo. Vipavci so priškriuali do »Zvezde« na »Starem placu«; ondi je bil njih trg. Naši Gorjani so pa pritovorili zlasti krompir, les, trde zelnate glave in podobno do nekdanjega »Rajha« na zgornjem koncu Korna. Kraševci so pa barantali že od čibejke na Tržaški cesti naprej, če so ime- li za kaj. Tako je bilo s trgom na debelo nekoč. Po vojni je občina primerno uredila pokriti trg za prodajo na drobno. Tržišče na debelo se je pa omejilo na sicer precej obsežen prostor za sedanjo policijsko vojašnico. Prostor pa ni pokrit niti ne asfaltiran. Zato je ob deževnem vremenu dokaj neugodno kupčevanje, čeprav imajo trgovci na debe Maitalhlia rlfUlaa ter smo ugotovili, da, ko govorite o Ladin-cihj niste omenili tistih iz Videmskega in Goriškega, skratka Furlane, ki sestavljajo najmočnejšo ladinsko skupino, kakor izhaja iz priloženega zemljevida, čeprav jih Italijani označujejo — več ali manj ironično — za »italianissimi«. če bi (namreč Furlani) sistematično uporabljali svoi jezik, bi brez dvoma predstavljali največjo manjšino republike. Hvaležni Vam bomo, če boste to upošte vali.« Iz pisma izhaja, da je ze'o smešna trditev. da, če si italijanski državljan, si s tem sam po sebi že tudi Italijan. Drugo, kar velja tudi za nas Beneške Slovence, pa je ponos, s katerim se Furlani imajo za to. kar so, medtem ko na žalost najdeš pri nas kopico prodancev ali bedakov, ki se Ustnega rodu in jezika sramujejo! BELI VLAK Od Pontebe do Trbiža žive vse dolinske vasi tudi od zaslužka, ki ga prinašajo turisti. Poleti računajo vsi na letoviščarje, čeprav ti zadnje čase ne puščajo toliko denarja kot nekoč. Različne organizacije imajo svoje domove, taborišča ali stalne senike; kuhajo si sami, tako da z oddajo sob ali kuhanjem za letoviščarje ni kaj prida zaslužka. Nekaj več si pričakujejo prebivalci zlasti letos od zimskih turistov, smučarjev. V c ogovoru z vsemi turističnimi in gostinskimi ustanovami so državne železnice organizirale za nedeljo, 22. januarja, »beli vlak« za smučarje. Vlak odpelie iz Trsta ob 7,04, iz Gorice ob 7,45. Vračal pa se bo iz Trbiža ob 16,55. Vozil bo manj kot tri ure, tako da bodo imeli smučarji šest ur na razpolago za zimski šport. Na Sv. Višarje bo vo zila tudi žičnica po znižanih cenah. Na viku bo odprta še gostilna za lačne in žejne. Upajmo, da bo »bela nedelja« imela zaželeni uspeh. io svoja skladišča okoli tržnega prostora. Vprašanje ureditve tržnice na debelo je na zadnji seji goriškega-občinskega sveta sprožil socialni demokrat Devetag. Predlagal je, naj se ves tržni prostor asfaltira in naj se začasno zgradijo dolgi napušči nad skladiščnimi lopami. Tudi drugi svetovalci so bili mnenja, da je treba tržnico na debelo primerno urediti, če naj Gorica zopet postane središče za izvoz poljskih pridelkov, kar je nekoč že bila. Župan Bernardis ie odgovoril, da občinska uprava že dalj časa proučuje, kako bi obnovila kmetij sko-gospodarsko središče Gorice. Vedno se pa postavijo naproti finančne težave. Obnovitveni stroški za trg bi zanšali 35 milijonov lir; stroški bi se pa morali kriti z znatnim zvišanjem pristojbin za stojnino kmečkih vozil, kar bi zopet izzvalo nevoljo pridelovalcev. Kot edino možnost, ie župan obljubil, da se bodo postavile strehe ali napušči nad že omenjenimi skladiščnimi prostori. Svetovalec Devetag se je z županovim odgovorom zadovoljil, dvomimo pa, da se bodo s tem zadovoljili tudi prizadeti prodajalci in trgovci. V OPREKI Z ZAKONOM Goriški meščani so znani, da so miroljubni in da se radi pokoravajo zakonom. Policije ne pod ptičem z dvema kljunoma in glavama ne sedaj pod enim niso imele bog-zna kaj opraviti z goriškimi zločinci. V prejšnjem letu je kvestura aretirala 67 o- RODITELJSKI SESTANEK Ravnateljstvo Strokovne šole v Gorici vljudno vabi vse starše, ki imajo svoje otroke na tej šoli, da pridejo na roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo, 22. jan., ob 10.30 v prostorih šole v ul. Randaccio. Na tem sestanku bodo profesorji obširno poročali o uspehu, ki ga je vsak dijak dosegel v prvem tromesečju tega leta. seb. Med prijavljenimi zločini jih je bdo 79 zaradi težjih tatvin in 50 zaradi maniših zmikavščin . Tatvine so v Gorici še vedno na dnevnem redu. Drugih večjih zločinov ni zaznamovala policijska kronika. Temu primerno je bilo tudi delo na sodniji. Tu ne bomo navajali manjših prekrškov, za katere prisodi kar pretor globo ali kazen. Pred sodnim dvorom v Gorici se je moralo v letu 1959 zagovarjati 169 oseb Med njimi je bilo le 14 žensk. Najvišje število obsojencev izkazujejo tihotapci (64) in tatovi (52). Obsodb zaradi drugih zločinov te manj, zaradi te^snih Doškodb samo 14. Več pa je bilo seveda obsodb na denarne kazni in globe. DOBERDOB Opozarjajo se vsi posestniki zemljišč na močvirnem predelu med Tržičem in štiva-nom na razglas Konzorcija za bonifiko Li-serta. Posestniki, ki so bili na svoji imovi-ni oškodovani zaradi melioracijskih del, morajo vložiti v lastnem interesu prošnjo za odškodnino do 30. januarja na naslov Consorzio per la bonifica del Lisert, Mon-falcone. SOVODNJE Letos se moramo na žalost oglasiti s pr-vo novico, ki naznanja smrt. V nedeljo popoldne smo pokopali gospodinjo Anico Gu-lin, rojeno Prinčič. Lansko leto je skorai ob istem času preminil njen mož, ki je bil tudi občinski svetovalec. Pokojnica je vzgojila štiri otroke. Po gospodarjevi smrti se je njena srčna hiba še poslabšala, iskala je pomoči tudi v blonišnici. Stara je bila komaj 52 let. Domačim v hiši in sorodnikom pošiljamo vsi sosedje in znanci naše iskreno sožalje. Med občinarji se je začelo malce razpravljati tudi o naših občinskih zadevah in o možeh, ki vodijo našo občino. Nič ne rečemo, imamo jih, kakršne smo si jih pač izvolili. Večina njih se tudi potrudi, da pošteno in požrtvovalno opravi svoje dolžnosti. Toda tu pa tam se le čuje glas, da imajo v občinskih pisarnah večjo besedo tajniki in nameščenci, kakor pa od ljudstva izbrani zastopniki. Menda se pač ne bojimo več občinskih tajnikov kot za časa fašistov, ko so tako rekoč strahovali vse občine. To so zaenkrat samo razmišljanja nekaterih Občinarjev. Prav tem na tudi ne gre v glavo, zakaj niso tudi v naši občini nastopili kot v Doberdobu za dvojezičnost v poslovanju, napisih, uradovanju, sploh v vsem. Naš občinski svet naj zato pokaže, da res vodi eno največjih slovenskih občin v pokrajini! DOL Vasi v kraškem Dolu, koder se vsak dan in že dolge čase nazaj pretaka živahen promet iz zaledja k morju, so še vedno zaostale v svojem razvoju. Žive in dihajo tik modernega prometa, a naša oblastva se le počasi in pod kakim pritiskam odločijo, da vložijo nekaj milijonov v javnokoristna dela. Te dni je uprava vodovoda CAFO sore-jela načrt o izpopolnitvi vodovodne notranje mreže. V poštev bodo prišle tudi naše vasi in hiše v Dolu, in sicer Devetaki, Pal-kišče in Jamlje. Stroški za nove napeljave so preračunani na 92 milijonov lir. Večino izdatkov bo krila država. Ko bomo Doljani preskrbljeni z vodo in lučjo, bomo imeli nekaj, kar so naši predniki dolgo pogrešali. Manjkalo pa nam bo še marsikaj. Zelo hvaležno de’o bi z^to opravil tisti, ki bi do dna prerešetal naše gospodarsko stanje in ugotovil naše potrebe; še bolj pa je nujno pokazati praktični način, kako bi se naše dolinske kriške vasi malo opomogle. Sicer bo prišel čas. ko bodo morda le razpadajoči zidovi naših hiš pričali, da so tod nekoč bivah' ljudje. VOJNA ŠKODA Petnajst let je že prešlo od zadnje svetovne vojne, pa še leže po ministrskih pisarnah v Rimu zaprašene skladovnice prošenj za vojno odškodnino. Tankih nerešenih prošenj je po izjavah zakladnega podmini-stra De Giovine še več kot en milijon. Od teh jih 600 tisoč sploh še ni prišlo v pre-tres. Doslej je država izplačala za vojne ! odškodnine 170 milijard lir. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA jahukov,6 V smrt ali življenje 2. ALI ŠE IMAMO SLOVENCI KOT NAROD DOVOLJ ŽIVLJENJSKE SILE? — KAJ SODI O TEM EDEN NAJODLIČNEJŠIH SLOVENSKIH KATOLIŠKIH MISLECEV Vedeti je tudi treba, da se imamo za prirastek zahvaliti predvsem velikemu napredku zdravniške vede, ki ji je uspelo, da je izredno naglo dvignila povprečno življenjsko dobo prebivalstva. Leta 1921 je znašala umrlijvost na Slovenskem 22 na 1000 ljudi, leta 1958 samo 9. Ce bi bila ostala umrljivost ista, kakor je bila leta 1921, bi že od leta 1954 Slovenci številčno stalno padali. Zahtevi zdrave pameti, ki pravi, da narod, ki hoče živeti, ne sme dopustiti, da bi število smrti prekosilo število rojstev, torej še vedno zadoščamo. Do iporazne ugotovitve pa pridemo, če primerjamo svojo rodnost z rodnostjo drugih jugoslovanskih narodov. Leta 1958 se je rodilo v Srbiji 21,2, na Hrvaškem 18,9, v Bosni in Hercegovini 34, v Makedoniji 32,7, v črni gori 29,2, v Sloveniji 18,3 otrok na 1000 prebivalcev. (Po podatkih, ki jih ima Centralni higienski zavod. Glede Slovencev so ti podatki za dve desetinski višji od onih, ki jih navaja Mesečni statistični pregled). Umrljivost se od republike do republike ni znatno razlikovala. Tako po številu rojstev kakor po naravnem prirastku imamo torej Slovenci med jugoslovanskimi narodi nesporno zadnje mesto. V primeri z bratskimi narodi se naše število iz leta v leto manjša. V skupni domovini pomenimo vedno manj. Morda smo v kakih drugih tekmovanjih včasih zmagoviti, toda v odločilni tekmi, v življenjski tekmi, ki je pogoj vsem drugim tekmam smo sramotno izgubili. Nikar se varati, da odloča kakovost, ne kolikost. S tem geslom naj se slepe stari aristokrati. V demokraciji odloča večina. Sicer pa, odkod naj vznikne kakovost, če ni kolikosti? Tudi v nadarjenosti se javlja verjetnostni račun. Čim večji je narod, tem večja je verjetnost, da se mu bodo rodile izredne, osebnosti. Zahtevi, da narod, ki hoče ostati svoboden na svoji zemlji, ne sme zaostati v življenjski tekmi za svojimi sosedi, tej zahtevi ne ustrezamo več, To je žalostno, a nesporno dejstvo. Če ne maramo ali ne znamo zboljšati tega stanja, se bo kaj kmalu pojavilo neizogibno vprašanje: v čigave roke bo začela prehajati od dedov nam izročena, neizmerno ljubljena, z njihovim znojem, solzami in krvjo posvečena slovenska zemlja. Te ugotovitve so porazne, a ne brezupne. Brezupne bi bile, če bi zmanjševanje števila rojstev izviralo iz naravnega pešanja rodovitnosti. Zdravniki po vsem svetu dobro vedo, da se rast narodov zaustavlja iz drugih razlogov. Na splošno velja, da če družina nima otrok, ali jih ima premalo, jih nima zato, ker se je zaradi svobodnih okoliščin svobodno tako odločila. Človek pa more, vsaj deloma, spreminjati oboje, okoliščine, ki v njih živi, in svoje sklepe. Narodi morejo v veliki meri sami odločati o tem, ali bodo in kako bodo naraščali. Tudi za nas Slovence se ne postavlja vprašanje, ali se še moremo rešiti, ampak samo vprašanje, ali se hočemo rešiti, ali smo pripravljeni na žrtve, ki bodo potrebne za to, ali je večina trdno odločena, da se reši, ali pa bodo zmagali mehkužneži, sebičneži brez vzorov, ki so se odločili za geslo: Apres nous le deluge! Kakšna sredstva bi nas utegnila rešiti? Ta ali oni ima svoj recept že ves pripravljen: Daj te nam nazaj stvari, predvojni red, ne dovolite razporoke, prepovejte priporočanje sredstev proti spočetju, kaznujte odpravo plodu, pa bo dovolj otrok. Stari red? Avstrija ima dovolj starega, pa je po rodnosti daleč za Jugoslavijo in celo slabša od Slovencev, ki smo v Jugoslaviji najslabši. Prepovedati razporoke? Ali razporoke sploh vplivajo na število otrok? Brez dvoma. Nekdo, ki ni za trdno odločen, da bo z drugim, ki si ga je izbral, živel do smrti, se samohotno varuje vsega, kar bi mu otežilo morebitno ločitev in drugo zvezo. Prav otroci so pa pri tem znatna ovira. Razporoke. so pri nas pereča zadeva. Njihovo število stalno in narfo raste. Leta 1939 jih je bilo 28,3 na 1000 porok leta 1959 pa že 105,6. Tako število razporok že znatno vpliva na naraščanje prebivalstva. Kaj je reči o razporoki, če jo motrimo s sta'i-šča zdrave pameti? človeška pamet je pri tem vpra-šanju^v zadregi. Povsem nesporno je, da za skupnost razporoka ni nekaj, kar bi bilo na splošno za- želeno. Tudi tisti zakonodajalec, ki jo dovoljuje, je ne priporoča, marveč jo samo dopušča. Nobena družba na svetu ne razpisuje nagrad za čimvečje število ločitev. Razporoka, ki daje možnost za novo zvezo, je zlo, ker razjeda osnovno celico družbe in je sokriva, da družina ne vrši v redu svoje glavne družbene naloge. A tudi zveza dveh ljudi, ki ne spadata skupaj, je zlo. Gotovo. V takem primeru dopuščata in celo svetujeta pamet in vera: taka zakonca naj se razideta. Kaj pa dalje? Ali sme vsak od obeh skleniti novo zvezo? Tehtni razlogi govore za to: Vsakdo nima poklica za samsko življenje, Ali naj bo tisti, ki ni zakrivil ločitve, zaradi nevrednega druga oropan družinskega življenja, ki je zanj ustvarjen? Važni razlogi govore proti: Zakonska zveza ni samo stvar posameznika, marveč je važna družbena zadeva. Razporoka ima velikanski družbeni odmev. Ta se je ločil iz upravičenih razlogov, onemu bo njegova ločitev povod za neupravičeno razvezo. Zakonodajalec si je zamislil razporoko kot izhod v skrajni stiski, kot izjemo, ljudska oblast ima težnjo, da izjemo razširi v pravilo. Če je razporoka načelno dovoljena, pa naj jo zakonoda a še tako zavira, dobe najbolj vsakdanja družnska nesoglasja čisto poseben prizvok. Kdor ve, da je s svojim drugom povezan do smrti, podzavestno stalno pazi, da ne pove in ne stori ničesar nepopravljivega, komur pa je pred očmi možnost ločitve, tak se v kaki trenutni razdraženosti mnogo manj brzda. KROŽEK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi na sestanek, ki bo v petek, 20. januarja, ob 20.30 v društvenih prostorih v ul. Commerciale 5/1. Na sporedu je predavanje : »INDUSTRIJSKA SESTAVA TRŽAŠKEGA OZEMLJA« Zakonodaja, ki dopušča možnost razveze in novo zvezo, nehote povzroča usodno verižno dogajanje: Primeri resnične potrebe po razvezi so rodili zakon, ki dovoljuje razvezo, poraja nove in neupra vičene zahteve po razvezi. Če pretehtamo razloge, ki govorijo za razvezo, in razloge, ki govorijo proti njej, se izkaže, da so razlogi proti razvezi težji. Zato ni čudno, da povzročajo razporoke resne skrbi zakonodajalcem, ki so jih, morda z najboljšim namenom, dovolili. Večkrat beremo, kako se v Sovjetski zvezi ukvarjajo s tem vprašanjem. Sprva so razporoki široma odprli vrata. Toda kmalu je postalo pravo družbeno zlo. Nato so jo tako o:e-žili, da zakonodajalec sploh ne doseže več svojega namena, ker ni mogoče izposlovati razveze niti v takih primerih, za katere je bil znkon uv d n. Kaj pravi o ločitvi zakona krščanstvo? Evangelij v tem vprašanju prav nič ne okleva. Mojzesova postava je ločitev v določenih primerih dopuščala, pa so jo Judje tako zlorabili, da je Jezus to razvado odpravil z enim tistih svojih znači'n:h »Jaz vam pa pravim«: »Toda. jaz vam pravim: Kdorkoli se od svoje žene loči, razen če se zaradi nečistovanja, in se oženi z drugo, prešuštvuje; in kdor se z ločeno oženi, prešuštvuje (Mt 19, 9).« Da se odstrani tudi zadnja nejasnost, je treba upoštevati še mesto pri Marku: »Kdorkoli sc od svoje žene loči in oženi z drugo, prešuštvuje proti prvi; in ako se žena, ki se je ločila od svojega moža, omoži z drugim, prešuštvuje (Mk 10, 11-16).« Že Jezusovi učenci so pripomnili, da je ta zapoved stroga in da si je potemtakem treba temeljito premisliti, preden se človek odloči, da sklene zakonsko zvezo (Mt 19, 10). Toda manjše zlo je, če zaradi neločljivosti trpe posamezniki, kakor če se zaradi ločljivosti začne razkrajati družba. Kristjani sodobne zakonodaje, ki po mnfrgih državah dovoljujejo razporoko, seveda ne moremo odpraviti. Moremo in moramo pa svoje vernike vzgajati tako, da razporoke ne bodo zahtevali. Razen tega bomo po svojih močeh podpirali državnike, ki se trudijo, da bi preprečili zlorabo zakona, ki dovoljuje ločitev. Kaj pa je reči o priporočanju sredstev proti spo- , četju? Pametni ljudje, ki jih skrbi narodova pri-1 hodnost, menijo, da bi bilo najbolje, če bi družine prepuščale odločitev o številu otrok naravi. To stališče je med drugimi zagovarjal na Francoskem Paul Bureau, priznani katoliški borec proti izumiranju francoskega ljudstva. Vendar to ni splošno mnenje. Nagon mora biti pri človeku nadziran od pameti. Starši morajo vendar tudi premisliti, koliko otrok so zmožni dostojno preživeti in pošteno vzgojiti. Vsako omejevanje spočetij torej .ni nravno nedopustno, ni pa nravno dopusten vsak način omejevanja. Misel, ki tvori ozadje nravne plati tega vprašanja, bi mogli takole izraziti: človek je pametno bitje. Pamet ga dviga nad vse druge stva ri na svetu. Pamet je njegova najvišja odlika in največji ponos. Zato je častno in dobro zanj samo to, kar je pametno; otročje, sramotno, slabo, človeka nevredno pa vsako dejanje, ki se upira sodbi zdrave pameti. Človeka mika to in ono, toda pamet mu pravi, da ne sme storiti vsega, kar ga mika, ker ni vse v skladu z njegovim človeškim dostojanstvom. Vsako dejanje, tudi vsako človeško dejanje, je po svoji naravi naperjeno na določen učinek, če ta učinek po sodbi zdrave pameti ni primeren zame, tedaj bom kot pametno bitje tisto dejanje seveda opustil, pa naj me sicer še tako mika. Samo slabič se tudi v takem primeru vda miku, potem pa poskuša kako preprečiti nujne in predvidene posledice svojega dejanja. Nekaj delati, pa obenem hoteti, naj tisto ne bo narejeno, je nesm -selno, nespametno, človeka nevredno, če gre za važno področje, nravno hudo zgrešeno. Ali sc nam ne gabi človek, ki je tak slabič, da se ne more ubraniti /niku dobre jedi in pijače, in ki žre, dokler more, potem pa si, kakor so počenjali nekoč rimski razvratneži, povzroči bljuvanje, da more znova žreti? Hrano uživamo, da si ohranimo življenje in sposobnost za delo. Ko je ta namen dosežen, pameten človek neha jesti. Podobno velja za spolne mike. Če nisi voljan sprejeti posledic svojega dejanja, tedaj pač dejanje opusti. To pravi sodba zdrave pameti. Zato katoliška moralka, ki gradi na tej sodbi, strogo prepoveduje vsako umetno preprečevanje spočetja. Dopušča pa vzdržnost in ne prepo veduje spolnega življenja v primerih, ko narava sama preprečuje spočetje. Vsi se pa ne strinjajo s tem strogim naukom Cerkve, čeprav je le on povsem v skladu z dostojanstvom človeške osebnosti. Mnogi menijo, da so zahteve katoliške moralke neizvedljive, zato dopuščajo in priporočajo umetna sredstva proti spočetju. Kaj naj rečemo k temu? Dasiravno kot moralisti uporabo takih sredslev odklanjamo, vendar moramo ugotoviti, da je mnogo manjše zlo kakor odprava plodu, če pa gledamo na to vprašanje zgolj kot domoljubi, tedaj je treba priznati, da je zunanji učinek isti, pa naj kdo nima otroka zaradi vzdržnosti ali zaradi uporabe umetnih sredstev proti spočetju. Samo s prepovedjo priporočanja takih sredstev bi torej glede rodnosti ne dosegli kdo ve kaj. Dvoje je pa treba poudariti: Taka sredstva zapeljejo marsikoga, ki bi sicer imel otroke, da jih nima. Drugič danes pri nas ni pereče vprašanje, kako preprečevati spočetja, marveč vprašanje, kako pospeševati rojstva. Zato bi naj bili javni delavci, ki se poklicno ukvarjajo s tem področjem, bolj radodarni z nasveti onim, ki bi radi imeli otroke, pa jih ne morejo, kakor tistim, ki bi jih mogli imeti, pa jih ne marajo. Še mnogo bolj v nasprotju s človekovim dostojanstvom, kakor umetno preprečevanje spočetja, je uničevanje že spočetka človeškega .življenja. To protinaravno ravnanje se je tako razpaslo med civiliziranimi narodi, da se je znašel zakonodajalec pred usodnim vprašanjem: Ali odpravo plodu prepovedati — to bi se reklo, prepustiti ta smrtno nevarni poseg mazaštvu, ali ga dovoliti, da ga je mogoče nadzirati, to pa zopet pomeni, nehote ga pospe- ševati. Zakonodajalec se ni povsod enako odloč’1. (Dalje) v Razstava slik L. Špacapana V soboto bodo odprli v galeriji Teatro Nuovo v Trstu razstavo umetnika Lojzeta Špacapana, ki jo umrl leta 1958 v Torinu. Na razstavi, ki jo prireja Kulturno-umetnostni krožek v Trstu, bo izleženih 40 umetniških risb, našega rojaka iz Gradiške, ki je dosegel evropski sloves. Kot je znano, je Lojze Špacapan začel svojo umetniško pot v Gorici in js sodeloval tudi pri »Mladiki« in »Jadranskem koledarju«. Razstavo bo odprl s predavanjem o špa-capanovem umetniškem ustvarjanju milanski kritik Valsccchi. Razstavo bodo prenesli tudi v druga I večja italijanska in inozemska mesta. GOSPODARSTVO Mehanizacija spreminja prehrano FAO, to je Mednarodni urad za kmetijstvo in prehrano redno objavlja najnovejše podatke o kmetijski proizvodnji in prehrani. Podatki se nanašajo na posamezne države ali skupine držav, a tudi na ves svet. Ena zadnjih publikacij pravi, da se v mnogih državah manjša potrošnja krušnih žit in sploh žitaric. V 25 državah je danes potrošnja žitaric nižja kot neposredno pred zadnjo vojno. Med te države spadajo Anglija, Avstrija, Francija, Italija, Argentina, ZDA, Kanada, Indija in Japonska. Ta pojav si lahko razlagamo na dva načina: 1. človeško telo ne potrebuje stalne količine telesne energije in 2. človeško telo se lahko prilagaja različnim virom telesne sile. To pomeni, da človek lahko hrano spreminja,ka j ti le hrana mu nudi potrebno žilvjenjsko silo. Kar zadeva količino življenjske sile, ugotavljajo, da je ta odvisna od dela, ki ga človek opravlja. Čim težje je delo, tem več življenjske sile se potrebuje. Za najtežje delo smatrajo delo v gozdu, kjer delavec s sekiro podira drevesa. Takšen delavec potrebuje najbolj izdatno hrano, o kateri znanstveniki takole pravijo: Od vseh delavcev potrebuje gozdni delavec največ kalorij. Računali so, da pri 8 do 10-urnem dnevnem delu potrebuje okoli 5.000 kalorij, medtem ko je za delavca, ki sedi za strojem in nekaj z rokami miglja, dovolj komaj 2.500 do 2800 kalorij. Danes potrebuje le redki gozdni delavec 5.000 kalorij, ker postaja tudi delo v gozdu vedno bolj Abesinija izvaža meso V Abesiniji niso še nikdar izvedli štetja živine, zato se moramo zanašati le na cenitve. Cenijo, da je v Abesiniji približno 20 milijonov goved, približno enako število ovc in okoli 17 milijonov koz. Do lanskega leta je Abesinija izvažala skoraj izključno le konservirano meso, sedaj pa izvaža tudi vedno več živih živali. V Nazaretu (ne zamenjuj z onim v Palestini), 120 km jugovzhodno od Addis-Abebe, gradijo sedaj velikansko tovarno za konservi-ranje mesa, v kateri bodo letno zaklali do 100.000 goved. Na splošno je meso iz Abesinije slabše, bolj trdo in pusto, kar je pač posledica slabega krmljenja. A tudi v tem pogledu abesinska živinoreja hitro napreduje. Gostejša koruza, večji pridelek Naslov naj nikogar ne zapelje, da bi sejal koiuzo pregosto, pa četudi gre za kri-žano ali hibridno koruzo. Na splošno velja izkušnja, da se pridelek zrnja manjša če presega gostota koruze 4 1/2 do 5 stebel na kavdratni meter. Pri večji gostoti so stebla šibkejša in storži manjši. Na kmetijski univerzi v Minnesoti (ZDA) so pa vzgojili novo sorto hibridne koruze, ki daje tem večji pridelek, čim bolj se gostota na kv. m bliža steblom. Pri večji gostoti se pridelek seveda manjša. mehanizirano in stroj izvrši najtežja opravila. Na splošno lahko rečemo, da izvršujejo stroji vedno več opravil in ni več daleč čas, ko bo človek oproščen suženjstva težkih del. Zelo verjetno je, da bo delovni urnik znatno skrajšan. Vedno bolj je človek oproščen zamudne hoje in prenašanja težkih bremen, za kar služijo danes najrazličnejša prometna sredstva. Delovišča so danes marsikje stalno segreta in zato delavci ne potrebujejo toliko hrane, da proizvaja v telesu toploto. Iz vsega tega izhaja, da posameznik ne potrebuje več toliko in tako močne hrane kot prej in se zato lahko preživlja z manjšim številom kalorij. Ker potrebuje moderni človek manj kalorij, različne tolšče in škrobovine nimajo več v naši prehrani tako važne vloge kot prej. Tu najdemo vzrok, da se potrošnja tolŠč živalskega izvora, predvsem svinjske masti manjša. Ravno tako tiči tu vzrok, da se manjša potrošnja živil, ki imajo mnogo škroba, kot je kruh, polenta in druge jedi iz moke. Narašča pa potrošnja beljakovin, ki so predvsem v mesu, ter potrošnja po-vrtnin in sadja. Ta sprememba prehrane je v tesni zvezi z novimi gospodarskimi in življenjskimi razmerami, ki nastajajo z mehanizacijo. Kar sc Italije tiče, lahko na splošno rečemo, da so kruh in jedi iz moke še vedno najvažnejši vir življenjske sile, in sicer za 50 do 55%, medtem ko so pred enim desetletjem Ivorile 65Tj. Obstajajo pa velikanske razlike med prehrano v severni Italiji in prehrano v južni Italiji in na otokih: na severu použijejo več mesa, na jugu in otokih pa več kruha oziroma testenin. FRANCOSKE TRTE V SOV. ZVEZO Med najvažnejšimi vinorodnimi pokrajinami v Sovjetski zvezi je Moldavija, h kateri spada nekdanja Besarabija. Ta pokrajina se nahaja skoraj na isti širini kot francoska Champagne (Šampanja) in ima tudi podobno podnebje. Zato so sklenili cepiti nad polovico vseh trt v Moldaviji s francoskimi sortami, in sicer: Chasselas (= šasla žlahtnina), cabernet, pineau franc, pi-neau chardonay in druge. Cepljenke dobavlja visoka vinarska šola v Montpellier. IZVOZ RIŽA IZ EGIPTA Egipt je moral do nedavno uvažati riž, sedaj pa se vedno bolj uveljavlja kot izvoznik, saj je njegov izvoz riža že prekoračil tistega iz Italije. V petletju 1953-58 so strokovnjaki, katere je poslal v Egipt FAO, vpeljali nove sorte in nove načine obdelovanja. Povečala se je obenem z rižem zasajena površina (od 178.000 ha na 300.000 ha), še znatneje pa je narastel pridelek, ki se je kar potrojil in tako omogočil izvoz. 17 DRŽAV V BOJU PROTI KOBILICAM Kobilice vsako leto povzročajo velikansko škodo po vsej severni Afriki, prednji Aziji, Pakistanu in Indiji. Pod pokroviteljstvom FAO, to je Mednarodnega urada za kmetijstvo in prehrano bodo v bodoče vodili skupen boj proti kobilicam. Za sedaj je v ta namen predviden strošek 3,800.000 dolarjev ali 2 milijardi in 300 milijonov lir. HRANA V KOCKAH V Indiji se zelo hitro širi potrošnja hrane v kockah. Kocke so sestavljene iz mešanice žitnih klic, posnetega mleka v prahu, moke podzemeljskega oreška (pišta-čev), sladkorja, vitaminov in rudninskih soli. Ce pojde tako naprej, bomo dobili za kosilo kocko namesto dobre pečenke s krompirjem in solato. Ali bo človeštvo zadovoljno? :ena m bom ZANIMIVOSTI IZ ŽIVLJENJA NOGAVIC Kadar si dekle ali žena natika na noge kot dih tanke nogavice, prav gotovo ne premišljuje, da so njene prednice že. pred davnimi stoletji uporabljale ta modni izum za povečanje svoje lepote. Prvo odelo za noge je nastalo tedaj, ko se je človek navadil plesti mreže. To je. bilo za časa mostiščarjev, ki so prebivali v kočah na kolih, zabitih v močvirna tla. Od redne mreže do gostejše pletenine je bil le kratek korak. Prve pletene nogavice so poznali že Egipčani v 6. stoletju pred Kristusom. Kmalu so pa za več stoletij zginile v pozabo. Moški so hodili poleti z golimi nogami, pozimi so si jih pa ovijali z usnjem. Ko so prišle v modo hlače, nogavic sploh ni bilo več potreba. Šele v 14. stoletju so hlače nadomestile do pasu dolge pletene nogavice. šele angleški kralj Henrik VIII. je v 16. stoletju uvedel na dvoru dolge svilene nogavice, ki so jih znali izdelovati v Španiji. Za časa njegove naslednice Elizabete so pa že tudi v Angliji pletli svilene nogavice zlasti za ženske. Prvi pletilni stroj, seveda še prav enostaven, pa ni izum kakega tehnika, marveč anglikanskega duhovnika Viljema Lee ja. Potreba ga je, prisilila, ko je videl, kako se njegova žena ubada cele noči s pletilnimi iglami, da bi vzredila družino. Njegov stroj je v eni minuti naredil že 1500 pentelj, medtem ko jih je žena na roko izgotovila le 100. Izum pa ni bil ,po volji ročnim pletiljam, zato se je moral Lee zateči v Francijo, Leejev rojak Cotton je pletilni stroj izboljšal in nogavice, so šle zmagoslavno pol po vsem svetu. Na mah so postale nebhodno potreben del ženske mode. Krila so se namreč v dobi rokokoja skrajšala, do gležnjev in seveda so bile potrebne nogavice v zelo svetlih barvah, ki so vzbujale, občudovanje kavalirjev. Do 19. stoletja so prevladovale bele nogavice. Le za posebne priložnosti so veljale črne kot zelo elegantne. Moda pa je zahtevala vedno tanjše ženske nogavice. Po prvi svetovni vojni so ženske nosile luknjičaste nogavice, nato pa do leta 1930 nogavice iz zelo tankega flora. Nekatere, tovarne, zlasti v Ameriki, so vrgle na trg nogavice iz kačje ali krokodilove kože. Obnesle se pa niso. Sele kemična industrija je celotno izdelovanje nogavic zrevolucionirala. Dobrih dvajset let je tega, odkar so začeli izdelovati nitke iz perlona in nylo-na. Umetne nitke, katerih temeljna surovina je oglje, so v industriji ženskih nogavic prišle do absolutne veljave. Začela se je prava tekma med nemškim izdelkom perlon in ameriškim nylon. Šlo je predvsem za ženske muhe, ki hočejo čim tanjše nogavice zagorele kožne barve, da pride noga v do-kolenskih krilih do veljave. Danes so bolj v ceni nylonske nogavice, ki tehtajo le tri grame. Perlon-ske so pa bolj trpežne. Moda pa ukazuje tanke no-gavičice, tudi če so noge vse rdeče od mraza. State bele in pletene nogavice so le še folklorna zani-1 mivost, Novi tečaj jugoslovanskega dinarja Že skoraj leto dni se je govorilo, da bo v zvezi z dinarjem neka sprememba. Pod dinarjem mislimo jugoslovansko plačilno enoto in ne drugih, kajti dinarje imajo tudi v Libanonu, Iraku in Iranu, a njih vrednost in usoda sta povsem drugačni. Ker ni bilo dolgo nobene uradne izjave, se je o dinarju marsikaj trdilo: da ga bodo zamenjali in da bodo izgubljeni vsi dinarski bankovci v inozemstvu; da bodo zamenjali samo bankovce po 500, 1000 in 5000; da ne bodo ničesar zamenjali, pač pa ko!-kovali oziroma prepečatili bankovce od 500 din naprej; da bodo zamenjali dosedanje bankovce in obenem uvedli trd ali močan dinar, ki bo vreden 10 ali celo 100-krat več od dosedanjega itd. Nekateri so celo sumili, da hoče država z zamenjavo bankovcev najeti prisilno posojilo, češ da bo pri tem izplačala samo del vrednosti, drugi del da bo služil kot posojilo. Takšno govoričenje je ustvarilo neko bolestno razpoloženje in mnogi, ki so imeli precej gotovine, so elv čeli kupovati vsevprek. Lastniki obmejnih prepustnic so kupovali v Vidmu, Gorici in Trstu najrazličnejše stroje in druge potrebščine, a mnogo tudi malo potrebnih predmetov. Tako je prišlo v ta mesta vse polno dinarjev. Tečaj dinarja je polagoma padal, a upanje je bilo, da se bo izboljšal z začetkom tujskoprometne dobe. To se pa ni uresničilo, ker so jugoslovanska oblastva izdala ukrep, da smejo tujci s potnim listom prenesti v Jugoslavijo samo po 1500 dinarjev in ne več po 3000 kot prej. Kakor hitro se je zvedelo za ta ukrep, je tečaj dinarja občutno padel, ker je Švica prenehala kupovati dinarje , s katerimi je zalagala izletnike in letoviščarje iz zapadnih držav v Jugoslavijo, če ie prej n. nr. 100.000 Nemcev rabilo 300 milijonov dinarjev v bankovcih po 100 dinarjev (100.000 x 3000), jih | sedaj zadostuje 150 milijonov ali polovica, j Trgovcem in prekupčevalcem z dinarji v Trstu, Gorici, Vidmu in Čedadu so ostale ogromne množine dinarjev. Za tečaj dinarja v jugoslovansko-italijanskem obmejnem pasu je zelo važen tečaj dinarskih bankovcev v Švici. Dne 12. januarja 1961 je bilo v Švici razmerje med lirskimi in dinarskimi bankovci 0.68 : 0.45, kar pomeni, da je 100 dinarjev bilo vrednih 66 lir. Dolar = 750 dinarjev Nekdo lahko poreče: A sedaj je dinar vendar ustaljen na podlagi 750 dinarjev za dolar, to se pravi 120 dinarjev za 100 lir ali 82 lir za 100 dinarjev. Tečaj 750 dinarjev za dolar ne bo imel nobenega vpliva na razmerje med dinarjem in liro v malem obmejnem prometu na našem ozemlju. Ta tečaj je določen samo za obračunavanje v jugoslovanski zunanji trgovini. Jugoslavija ne kupuje v inozemstvu za dinarje, marveč za dolarje oziroma za valuto tiste države, iz katere uvaža. Isto velja za prodajo. Tako bo ostalo tudi v bodoče. Novo pa je to, da se bo b'ago obračunavalo po novem, stalnem tečaju in z vnaprej določeno carino. Odpadejo količniki, ki so bili do sedaj največja ovira, če se je hotelo vnaprej določiti ceno blaga, ki so ga nameravali uvoziti. Kaj je pravzaprav količnik, naj pove naslednji primer: Priprava Maligand za določitev alkoholne vsebine v vinu je stal v Trstu okoli 7.000 lir. Pri izvozu v Jugoslavijo si moral plačati carino na vrednost, ki pa je bila zaračunana s količnikom 5. To pomeni-, da je znašala carina 5-krat toliko dinarjev, kot je stala priprava v lirah. Torej je stal aparat v Jugoslaviji nad 40.000 dinarjev. Za določitev količnika je veljalo na- slednje: Če je uvoz nujno potreben, ker Jugoslavija blago potrebuje in ga sama ne proizvaja, je bil količink nizek ali ga sploh ni bilo. Če pa blago ni bilo tako nujno potrebno, je bil količnik višji. Količniki torej sedaj odpadejo in zunanja trgovina bo olajšana. Poleg tečaja 750 dinarjev za dolar, kar je določeno za obračunavanje izvoza in uvoza, je bil javljen turistični tečaj, in sicer 600 dinarjev za dolar. Izraženo v lirah, bi to pomenilo, da sla lira in dinar skoraj enako vredna, oziroma da je dinar vreden nekaj več, in sicer bi bilo 100 dinarjev okoli 102 liri. Tudi ta tečaj ne bo vplival na razmerje med vrednostjo lire in dinarja v malem obmejnem prometu. Tečaj dinarskih bankovcev v Trstu, Gorici, Vidmu in Čedadu je popolnoma odvisen od gospodarskega zakona o povpraševanju in ponudbi. Dinarji pridejo v ta mesta kot kupnina za blago ali kot predmet špekulacije. To bi bila ponudba. Povpraševanje po dinarjih pa je zelo različno: nekaj dinarjev potrebujejo turisti; mnogo jih potrebujejo za nakup bencina, ker je v Jugoslaviji cenejši kot v ItaHji; nekaj dinarjev potrošijo iz'etniki za prehrano in podobno; največ dinarjev pa pokupijo trenutno Jugoslovani iz obmejnega pasu, ki kupijo dinarje za lire, ki so jih dobili za preko meje prenešeno in tu prodano blago. če je ponudba dinarjev velika, a povpraševanje po njih majhno, vrednost dinarskh bankovcev pade. In narobe! Vsi si pa želijo, da bi bil tečaj med liro in dinarjem stalen, kar bi se da'o doseči na enak način, kot je carska Ri’siin usta^h točni svojega rublja: Naročila ie neki banki v Berlinu, da pokupi vse ponudene rublje po stalir ceni. Tako bi morale tu ena ali več bank kupovati in prodajati dinarje po stalni ceni. Seveda bi bil zato potreben sporazum med državama. Tanki so prodirali v obliki šahovnice, toda morda bi se mladim SS-ovcem le še posrečilo izmuzniti se v visoki, bujni vegetaciji in se zateči kam k ljudem, proč od taborišča. Toda fantje so bili kot zaslepljeni. Morda so se tako zanašali na tiste bele zastave, ali na svojo mirno vest, ker so pač verjetno tisti dan prvič videli Dachau. Končno se je začelo grmenje oddaljevati, ne da bi se bilo kaj zgodilo. Polaščalo se nas je že razočaranje. Ali je mogoče, da so Američani — ker bili so Američani, to se je že razneslo po taborišču — prodirali naprej in nas pustili še naprej zaprte v taborišču, pod nemško stražo? Bilo je že pozno popoldne in večer ni bil več daleč, ko se je vzdignil vrišč v taborišču. »Amerikanci! Amerikanci!« Vse, kar je moglo, se je vzdignilo in steklo na dvorišče ali na taboriščno cesto. In res od vhoda se je bližala Appellplatzu uniformirana postava z brzostrelko — ženska, še danes mi je uganka, kateremu oddelku je pripadala in kako da je prav žensko doletela čast, da je prva stopila kot osvoboditeljica v dachausko taborišče. Toda temu se niti nismo bogvekako čudili, vsaj mi Slovenci ne, ker nam je bila predstava partizanke že nekaj domačega. Za njo sta prišla v razdalji kakih desetih ali dvanajstih metrov precej brezbrižno dva ameriška vojaka v čeladah in z dolgima strojnima puškama v rokah. V taborišču je nastal pravi vihar navdušenja in v tistem hrupu je le malokdo slišal ali opazil strele, ki so siknili z enega izmed stražnih stolpov blizu vhoda.. Sredi največjega veselja se je nekaj ljudi na taboriščni cesti zgrudilo v krvi. Večini je to sploh ušlo. Pozneje smo zvedeli, da je neki zakrknjeni SS-ovec ustrelil s stolpa in ftajbrž meril v svojem besu bolj na internirance kot na Tvlsinu h /jiiiV ff r* E. Z. 1 ameriške vojake. Toda s tem je zapečatil lastno usodo in usodo vseh svojih tovarišev. In pred našimi očmi se je začela odigravati tragedija s filmsko naglico in vendar počasi kot pri športnih filmih, ko gledamo, kako počasi plava preko ovire tekalec, ki v resnici kar švigne čeznjo. Zaradi hrupa, ki se je vzdignil v taborišču, nismo megli slišati, kaj se je odigravalo drugod, ker grmelo je tako na vseh koncih in krajih zunaj taborišča. Prodirajoči ameriški tanki so streljali, kot bi hoteli postreljati vso municijo, kar jim je še ostalo, z oziroma na to, da je bila vojna takorekoč že pri koncu. Bolniki iz naše barake smo prelezli ograjo, ki je delila Revier od prostora med barakami in zidom z naelektreno žico in stražnimi stolpi. Mladi SS-ovci so bili izginili s stolpov, na katerih so visele zdaj samo bele zastave in stale zapuščene strojnice. Zbrali so se v stražni sobici pod vrhom stolpa. Nenadno se je prikazal ob zidu , v smeri z Appellplatza ameriški vojak z brzostrelko v roki. šel je mirno in počasi, toda previdno, kot da je pripravljen vsak hip skočiti v zaklon, če bi počilo. Toda na tej strani ni nihče streljal in vedeli smo, da ne bo nihče streljal. Stali smo kot oka-meneli in gledali, kaj se bo zgodilo. Pred nami smo imeli dva stražna stolpa. Pri prvem so že v skupini stali SS-ovci z dvignjenimi rokami. Ameriški vojak jim je dal znak, naj se postavijo k zidu, kar so storili, še vedno v skupini. Komaj da se je ustavil pri njih, nato je šel naprej in se bližal drugemu stolpu, ki je bil naravnost pred nami. (Dalje) BPSUPtBPlUS BP SUPER PUJS Ni holcla misliti, da bo morala biti več časa sama. Možu ni hotela pokazati svoje bojazni. Ta pa je opazil njeno otožnost. »Nekam bleda' postajaš, Adrana,« ji je rekel zaskrbljeno nekega dne. »Malo več svežega zraku bi ti ne škodilo.« Da, Oskar ima prav, preveč tiči v svojem malem stanovanju. Skrbi o prihodnosti bi jo tudi gotovo manj težile, če bi se nekoliko raztresla. Cez pol ure je že bi'a na cesti. Nehote je usmerila korak proti časopisni palači, kjer dela Oskar. Ah, kakšna zavest imeti takega izrednega človeka za moža. Pregnana je bila iz rojstne hiše; ta zavest jo je njalce zabolela. Adrana je bila trdno prepričana, da bi se ne zgrnilo toliko gorja nanjo, če bi mama še živela. Ona bi spoznala Oskarjev zlati značaj in bi tudi očeta Pregovorila. Sedaj bi vsi skupaj lepo prebivali v krasni, obsežni očetovi vili. Nehote Je potegnila Adrana z lepo oblikovano roko preko čela, kakor da hoče pregnati temne misli. Zdaj je samo Oskarjeva, nanj mota misliti. Vse je pred poroko poskrbel zanjo. Kako lepo je bilo na poročni dan! Na zunaj vse skromno. Z dvema tovarišema u. uredništva sta ona in Oskar stopila pred Ip^v ^V^er so vs' štirje šli na kratek iz- V1 Preživeli nekaj uric v prav pnjc cm -enitovanjskem razpoloženju. »Zdaj si pa popolnoma moja, ljubljena Adrana,« je Oskar rekel mladi ženici, ko ta prestopila prag malega a okusno ufe_ lenega stanovanja. Ona ni vedda da je mož srečal pred poročnim uradom s srdom napolnjen pogled njenega očeta. Oskar je tisti hip sklenil, da ne bo ničesar povedal zeni. Ni pa mogel slutiti, da bo le prekmalu Rudi Vrhovec križal pot svoje hčere. Priredil R. B. STRTA SRCA Adrana je imela še kakih dvajset korakov do uredniške palače. Že je hotela zaviti v stransko ulico k vhodu, kar je obstala kot okamenela. Ustne so trepetale, smrtna bledica se je razlila po obrazu. »Slučaj te je privedel do mene,« je siknil Rudi Vrhovec, podplut od besa. »Slučaj !« je ponovil, čeprav Se je zavedal, da laže, ker je že večkrat čakal na istem mestu. Vsa njegova jeza je bruhnila na dan. Naščuvala ga je žena, ki ni na nesrečni pastorki pustila niti enega lasu brez napake; tako jo je očrnila očetu. Ta je sedaj stal pred Adrano kot sodnik. »Kar si storila,« je renčal, »bo Bog preklel !« »Oče ...!« »Molči...! Obrnila si se od nas ... raztrgala družinske vezi in je tvoja sreča .. glas mu je obtičal in je par sekund strmel v hčer. Spreletelo ga je neko očetovsko čustvo, a le za hip. Trd je postal zopet njegov obraz, ko je nadaljeval: »Ne boš imela nikoli božjega blagoslova! štel te bom zopet za svojo hčer, ko se boš ločila od ti stega človeka, ki ni vreden našega imena!« Preden je mogla Adrana odpreti usta, se je oče obrnil in je s težkimi koraki odšel. Tihi glas mu je prigovarjal, da je hčerki zopet strl srce, toda prešibak je bil ta glas. Ni se ozrl na hčerko, ki je še vedno stala tam s povešeno glavo. Takšno je bilo srečanje z očetom. Sicer si je že pričakovala. Toda vendar, vendar bi jo moral oče razumeti, da ji ni bilo več obstanka v rodni hiši. Ne samo zaradi Oskarja, ampak z mačeho bi ne vzdržala več. On pa je njo, njenega moža, njen zakon preklel! Take misli so se ji podile po glavi, ko je z nemirnimi koraki šla čez ulico. Hotela je biti sama, v kakem tihem kotičku. V bližnji cerkvi je udarila ura. Žalosten usmev je prešinil njen obrazek. V tej cerkvi je Oskarju obljubila večno zvestobo. Zdaj jo je oče preklel! Pahnil jo je od sebe zastran druge žene, mačehe ... Solze so ji lile po obrazu, ko je stopila v tiho cerkveno ladjo. Zgrudila se je v prvi klopi na kolena in si pokrila z rokami lice. Dolgo je molila. Ne samo zase, za moža, marveč tudi za očeta. Molila je, da bi Bog odvrnil kletev in odpustil očetu njegove besede. Ko se je dvignila, je bila bolj mirna, čutila je, da bo njena čista ljubezen do Oskarja premagala vse težave. Skoro vesela je prestopila prag stanovanja. Oskar pa je zapazil, da se je moralo nekaj pripetiti. Ko mu je vse povedala, se je zamislil na poročni dan. (Dalje) Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29477 Campbellov »Plavi ptič«, znano vozilo, s katerim je Anglež zaman skušal osvojiti svetovno hitrostno prvenstvo PREGLED VIŠKOV V HITROSTNI Z AVTOMOBILOM VOŽNJI Leto Vozač Vo2'i!o Km/h 1899 Chasseloup (Jeantaud) 92,77 1899 ,Tenatzy (Jenatzy) 105 85 1902 Serpollet (Serpollet) 120,77 1902 Augieres (Mors) 124,03 1904 Ford (Ford 999) 146,91 1904 Vanderbilt (Mercedes) 158,51 1904 Rigolly (Gobron-Brille) 166,61 1905 Mac Donald (Napier) 168,37 1905 Hemery (Darracq) 176,42 1910 Oldfield (Benz) 211,93 1924 Thomas R. (Delage) 230,38 1924 Eldridge. (FIAT) 234,92 1926 Segreve (Sunbeam) 245,05 1926 Thomas P. (Thomas Sp.) 275,17 1927 Campbell (Napier-Campbell) 281,44 1927 Segrave (Sunbeam) 327.89 1928 Campbell (Napier-Campbcll) 332,99 1928 Keech (White-Trinlex) 333,94 1929 Segrave (Irving-Napier) 372 38 1932 Campbell (NaDie.r-Campbell) 4°S,63 1933 Campbell (Campbell) 438,38 1935 Campbell (Campbell) 484,51 1938 Eys?on (Thunderbolt) 573,21 1947 Cobb (Railton) 635,36 Slano jezero, ki se nahaja v Združenih državah Amerike, je čestokrat zanimivo prizorišče ostrih bojev za prvenstvo v hitrostni vožnji z avtomob lom. Čeprav živimo v dobi umetnih satelitov, predstavlja hitrost 650 km na uro pravo čudo. Pred časom pa je znani angleški vozač Donald Campbell poskuša! doseči s svojim Blue Birdom hitrost 800 km na uro. Poskus pa ni uspel in Campbell si je komaj rešil življenje, ker se je njegova »Mcdra ptica« prevrnila, ko je »letela« z b'azro h trostjo nad 500 km na uro. Skoraj tri milijarde lir — toliko so namreč znašali stroški za pr prave — so v trenutku izpuhteli. Campbell pa noče kl~niti in ša namerava izzivati smrt, da si pridobi čas'ni nas*ov najhitrejšega človeka na svetu v vožnji z avtomobilom. Ta naslov si je že pridobil njeeov oče Mal-colm Campbell v letih 1932, 1933 in 1935. Uspeh pa nima nobene praktične vre'.inos'i in je to le plod častihlepja in trme pet:čnega Angleža. Pred vojno, ko so bili avtomob:li takore.koč še v »plenicah«, je ta višek imel le to’ikš~o vrednost, da so tovarne slavile svoje izdelke. Z^a’, ko av o ttiobili lahko vozijo samo z norma’no h t o tjo lr0 do 150 km uro, predstavlja hitrost 603 ali 8C0 km na uro le platonski uspeh. Že pred 60. leti so avtomobili razvili hitrost 100 km na uro. Janetzy je s svojini lastnoročro izd°]a-nim avtomobilom »letel« s h trost;o 105 km na uro. Avtomibil je imel podobo dolge cigare z majhnimi kolesi. Pet let kasneje je tudi znani Ford poskušal srečo in uspelo mu je razviti hitrost 146 km na uro. Že pet let kasneje pa je avtomobil vrste Benz vozača Oldilielda hitel z brzino 211 km na uro. Leta 1924 je tudi FIAT osvojila častni naslov: 234 km na uro. Malcolm Campbell se je leta 1927 predstavil svetu na vozilu Napier- Campbell in takoj osvojil prvenstvo 281 km na uro. Sledil je nato boj med Campbellom in Segrevejem. Ko je Segreve vozil s hitrostjo 245 km na uro, je Campbell dosegel hitrost 281 km na uro; ko je Segreve na voz lu Sun-beam vozil s hitrostjo 327 km na uro, je Campbell dosegel 332 km na uro. Nato je Segreve na vozilu Irving-Napier (Napier je. 5-krat osvojilo pr en^tvo) dosegel 372 km na uro, Campbe l pa 408 km na uro. Malcolm Campbell je svojo premoč dokončno potrdil še leta 1933, ko je vozil s hitrosfo 438 km na uro, in leta 1935 s hitrostjo 484 km na uro. Častni naslov najhitrejšega človeka na svetu je znanemu Angležu odvzel Eyston leta 1938. Ta je dosegel hitrost 573 km na uro. Po drupi svetovni vo:-ni pa je Cobb dosegel brzino 635 km na uro, kar predstavlja do zdaj največjo hitrost, ki jo je človek dosegel z avtomobilom. Ali bo uspelo Donaldu Campbellu osvoj ti častni naslov? Pred dvema letoma je Donald osvojil hitrostno prvenstvo v vožnji z motornim čolnom, in sicer 418 km na uro. Toda Campbell ni zadovoljen s tem rekordom; hoče doseči tudi višek v vožnji z avtomobilom. RT IX I ]P R 1EC Campbell itt blazna hitrost 60 let bojev za hitrostno prvenstvo ---- 34"! j a« j | ituftv j ri | n \ f • ) j 1 / / m 1 n ( • ) # 4 P | j O J | t ! s ) V I \ n j Ie! / z | j IT | | « | rt ! ) ( j O ; \ Samuel j SC0Willj I I J Miki j j Musterj 289. Močno bled, a z mirnim pogledom v očeh in /. odločnim izrazom na .suhem obrazu je profesor obstal pred svojimi sopotniki in dejal: »Dokazal sem vam, da je mogoče prekoračiti most kljub vetru. Jaz pojdem prvi. Hen pa bo zaključil vrsto. Ala se ga bo oklenila okrog vratu. Jim in Peter bosta pazila na Peggy. Menim, da so vrvi dovolj močne in bodo vzdržale, našo težo.« 290. Profesor Givy je segel v roko stricu To- mu, da bi ga popeljal do mostu. Lovcu so se nabrale potne kaplje na čelu. Zavedal sc je vrtoglave globine prepada, v dlani je začutil toplo, lepljivo mokroto: učenjak si je bil do krvi odrgnil roke ob vrveh. Razumel jo, da stojita pred najhujšo preizkušnjo na dolgi, nevarni poli. »9 L 291. V strnjeni vrsti so se popotniki bližali mostu. Za profesorjem in stricem Tomom so stopali najmlajši člani odprave. Peter in Jim sla prijela slabotno Peggy okrog pasu in jo hrabrila: »Ne glej v globino, miži! Varno te bova prepeljala na drugo stran!« Peggy, ki se je ozirala nazaj, je zašepetala: »iDa le ne bo prepozno!« Zasledovalci so bili dosegli greben ! r 292. »Dovolj časa bo!« je profesor Grey vlival pogum prestrašenim popotnikom. »Le za menoj !« In že je spet stal na mostu, ki se je zibal nad globokim breznom. Strah pred preganjalci je gnal za njim tudi njegove tovariše, ki v nihajočo brv niso gledali s tolikšnim zaupanjem kot njihov vodnik. Veter se je uprl v most in močne vrvi so zaškripale. 293. S previdnimi koraki so se popotniki prebijali čez most. Pod njihovimi stopinjami so se trgale preperele vezi, da je pokalo, kot bi streljal s samokresom. Obteženi most se je vdajal sunkom vetra in včasih zanihal tako divje, da so se morali popotniki trdno oprijeti tal in ograje, da niso zdrknili v globino. Vendar se. nihče ni zmedel. 294. Profesor je napredoval s počasnimi koraki, za njim se je bolj plazil, kot pa hodil stari lovec, Peter in Jim pa sta mnogokrat pozabila na svojo varnost, da sta olajšala Peggy najtežje korake. Kriki zasledovalcev z onstran brega so postajali vedno glasnejši, vedno bolj divji. Ko je profesor Grey prvi splezal na trdna tla, so dosegli začetek mostu. 295. Brazgotinec in njegovi pajdaši so se najprej prestrašeno zastrmeli v vrtoglavo globino. Niti pomislili niso, da bi nadaljevali zasledovanje. Staknili so glave k posvetu, potem pa so z divjimi kriki pometali orožje po tleh, potegnili nože izza pasov in začeli kot besni sekati po koncih vrvi, ki so bili pritrjeni v skalovju. 296. Ko je stric Tom upehan zlezel na trdno skalo, se je ozrl za Brazgotincem in takoj spoznal njegov namen. Ognjevito je pomahal z rokami in pridušeno zavpil prijateljem: »Pohitite, kolikor le morete! Brazgotinec hoče prerezati vrvi!« S krepkimi rokami je posegel proti Petru in mu pomagal z mostu, Jim pa je skrbel za onemoglo Peggv.. 297. Ko se je deklica skoraj nezavestna zgrudila na skalnata tla, sta Jim in Peter že prevzemala Alo iz Henovih rok. Indijanec se je z eno roko oprijel manjše skale, okrog katere se je ovijala nosilna vrv mostu, z drugo pa bi bil že. skoraj posegel v prazno, če je ne bi prestregel Jim. Brazgotinec je namreč že presekal most, ki je zgrmel v prepad.