dekorativna
>. J
glasilo delovne skupnosti dekorativne ljubljana
leto XVI
4
april 1979
»■Dekorativna«, glasilo delovne skupnosti Dekorativne, tovarne dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška 280, tel 554-241. Odgovorni urednik: Vladimir Kočevar, tisk: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS 121-1/72) oproščeni davka na promet.
Delavci praznujemo
27. april dan ustanovitve OF
V najtežjih trenutkih naše zgodovine je oh narodu ostala le Komunistična partija. Na njeno pobudo so se 27. aprila 1941 zbrali zastopniki KP Slovenije, krščanskih socialistov, demokratičnega krila Sokolov in kulturnih delavcev in ustanovili OF — Osvobodilno fronto slovenskega naroda.
Ta zgodnja ustanovitev OF je bila rezultat predvojnega dela KPS, ki je povezovala vse napredne sile v enotno fronto proti nastopajočemu fašizmu. Program OF, ki se je izoblikoval do konca leta 1941 in je obsegal 9 temeljnih točk, je bil tako širok in jasen, da je bila vsakemu poštenemu in domoljubnemu Slovencu ne glede na njegovo prepričanje odprta pot vključiti se v to množično organizacijo.
Ustanovni sestanek protiim-perialistične fronte slovenskega naroda, kot so jo takrat imenovali, je bil v Vidmarjevi vili na Večni poti v Ljubljani. Udeležili so se ga: Boris Kidrič, Aleš Bebler in Boris Ziherl, kot predstavniki CK KPS, krščanski socialist Tone Fajfer, soko-lovec Jože Rus in kulturni delavci: Josip Vidmar, dr. Ferdo Kozak in dr. Franc Sturm.
Na tem sestanku so utemeljili ustanovitev OF, analizirali položaj in sprejeli sklepe. Med drugim so sklenili, da je treba takoj pričeti z delom ter zbirati najširše množice v boju za osvoboditev in združitev. Ze kmalu po ustanovnem sestanku je delo fronte rodilo prve sadove. Ljudje so čutili, da je osvobodilno gibanje izraz potreb v skladu s časom, in vpliv nemške socialne demagogije je začel pešati.
Naslednica OF je danes Socialistična zveza delovnega ljudstva. Duh 27. aprila, ki je torej v nekem smislu ustanovni dan Socialistične zveze to še danes preveva, saj Socialistična zveza združuje vse napredno rnisleče ljudi ne glede na svetovni nazor.
PRVI MAJ
V	spomin na pokol delavcev v Chicagu, kjer je bilo več sto ljudi ubitih in še več ranjenih, je ustanovni kongres II. Internacionale 1889 sprejel sklep, da se prvega maja 1890 organizirajo manifestacije po vsem svetu in da postane prvi maj praznik delavskega razreda.
S prvim majem je dobila borba delavcev za svoje pravice mednarodni značaj, postal je skupni praznik mednarodne delavske solidarnosti. Od takrat praznujejo delavci prvi maj v vseh deželah. Ta praznik praznujemo v spomin vsem, ki so padli v tem boju in nam v opomin, da ga uspešno nadaljujemo.
V	naših deželah so delavci praznovali prvi maj že pred prvo svetovno vojno in takrat so oblasti prepovedale praznovanje, tako da je pogosto prihajalo do nemirov. Po prvi svetovni vojni je v znamenju splošne liberalizacije nekaj časa kazalo, da bo končno prvi maj postal ljudski praznik. Zakon o zaščiti države julija 1921. je legalizacijo prvega maja zadržal prav do druge svetovne vojne. Prežihov V orane nam v svojih kratkih novelah opisuje tipično vzdušje med ljudmi, ki so se prvi dan maja z rdečimi nageljni v gumbnicah in v nedeljskih oblekah zbirali v naravi izven dosega policijskih oči.
Med drugo svetovno vojno se je uveljavila v naših krajih čisto posebna navada: na predvečer prvega maja so po vrhovih zagoreli kresovi, nekaj v počastitev praznika, delno pa je bilo ■—■ kot v turških časih — opozorilo, da je sovražnik v deželi.
Danes je prvi maj delavski praznik v skoraj vseh demokratičnih deželah sveta. V mnogih, tudi pri nas seveda, je to državni praznik, ki ga vsi prebivalci praznujejo, kot praznik delavcev, dela in socialne pravičnosti.
R. J.
R. J.
Usmerjeno izobraževanje
Že precej časa se v našem šolstvu pripravlja preobrazba, ki naj bi korenito spremenila dosedanji šolski sistem. Glavno vodilo pri tem je bilo: v večji meri približati izobraževanje delovnemu procesu ter uskladiti sistem izobraževanja s kadrovskimi potrebami združenega dela.
Osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju je v javni obravnavi, ki bo trajala do maja in bo lahko vplivala na končno podobo šolstva v Sloveniji. Zakon bo urejal celotno srednjo, višjo in visokošolsko izobraževanje. Njegova značilnost pa je v usmerjanju učencev, ki se začne po končani osemletki, v izobraževanje za delo in ne samo za nadaljnji študij.
Družba je dosegla tolikšno stopnjo razvoja, da je nujno tudi stalno izobraževanje vseh delavcev v skladu s potrebami dela in samoupravljanja. Delavci v temeljni organizaciji niso odgovorni le za proizvodnjo, gospodarjenje in delovne pogoje, temveč mora delavec skrbeti za svojo strokovno rast. Z novim načinom izobraževanja bo imel vsak za to dovolj možnosti, saj zakon opredeljuje tri enakovredne poti izobraževanja:
—	izobraževanje pred pričetkom dela;
—	izobraževanje ob delu;
—	vprašanje iz dela v nadaljnji izobraževalni sistem.
Izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe omogoča delavcu opravljanje dela določene vrste. S pridobljenimi izkušnjami ob delu pa se to strokovno znanje poglablja. S tem se dosega večja specializacija, povečanje uspešnosti, učinkovitosti in produktivnosti. To bi bile glavne značilnosti bodočega zakona o usmerjenem izobraževanju. Naloga javne obravnave je v tem, da kritično presodi predložene rešitve. Le s predlogi, ki se bodo pojavili v organizacijah združenega dela, med občinami, v krajevnih skupnostih, v šolah in družbenopolitičnih organizacijah, bomo lahko oblikovali takšen izobraževalni sistem, v kakršnem bomo lahko vsi uresničevali svoje interese.
Nov sistem uresničevanja izobraževanja zahteva stalno akcijo, ki se začne v vsaki organizaciji združenega dela. Znotraj te bo moralo potekati stalno ugotavljanje potreb po znanju, načrtovanje izobražene odgovornosti in usklajeva-
nje le-teh z izvajalci izobraževanja. Vsaka delovna organizacija bo morala posvetiti večjo pozornost razvoju in strokovni rasti svojih delavcev, upoštevajoč njihove interese, sposobnosti in delovne rezultate.
V tem trenutku pa je glavna naloga vsake delovne organizacije v tem, da nudi pomoč delavcem v izobraževalnih organizacijah pri strokovnem oblikovanju vzgo j no-izobr aževal-nih programov (v naši delovni organizaciji za tekstilno usmeritev) in pri skupnem oblikovanju izobraževalnega sistema.
Tako so tudi strokovni delavci, ki delajo na področju tekstila, že dali predloge za oblikovanje izobraževalnega programa za delavce tekstilne stroke — od osnovnošolske do visokošolske stopnje.
Vsako izobraževanje se začenja z osnovno šolo. Se vnaprej bo obvezna in enotna, Bolj kot doslej pa bo povezana z družbenim in političnim delovanjem v krajevni skupnosti in občini.
Po končani osnovni šoli sledi osemstopenjski izobraževalni sistem. Stopnje so med sabo povezane. Vsaka naslednja je nadgradnja prejšnje.
Za 1. in 2. stopnjo izobraževanja ni potrebna končana osnovna šola. Gre za priučeva-nje v delovni organizaciji. Izobraževanje v 3. stopnji (v primeru, da gre za tekstilno usmeritev) predstavljajo poklici predilec, tkalec, pletilec in plemeni tilec. Izobraževanje za te poklice bo trajalo predvidoma 2,5 leta. Šolanje se lahko tu konča, lahko pa se nadaljuje v 4. stopnjo, ki bo trajalo predvidoma naslednjih 1,5 let. S tem se pridobi poklic v rangu srednje šole (tekstilni tehnik, tekstilni oblikovalec). Za dosego poklica tekstilnega tehnika se lahko tretjo stopnjo preskoči. V tem primeru traja šolanje 4 leta. 5., 6., 7. in 8. stopnja izobraževanja pa dosežejo naslednje poklice: inženir tekstilne tehnologije, inženir oblikovanja tekstilij, diplomirani inženir tekstilne tehnologije, magister tekstilne tehnologije in doktor znanosti s tega področja.
To je le nekaj osnovnih značilnosti usmerjenega izobraževanja, ki je pred nami in bo predvsem od nas — delavcev v združenem delu potreboval veliko podporo.
Darja Piletič
REFERENDUM USPEL
20. marca 1979 so delavci tozdov na referendumu sprejemali
—	samoupravni sporazum o temeljih plana DO Dekorativna za obdobje 1976—1980 in
—	samoupravni sporazum o združevanju v poslovno skupnost volnarske industrije Jugoslavije, Uteks.
Oba sporazuma sta bila z večino glasov delavcev tozdov sprejeta.
Pismo tovarišice Pepce Kardelj
Spoštovana tovarišica Ljuba,
Prosim Vas, prenesite vsem delavkam in delavcem "Dekorativne" mojo iskreno zahvalo a besede sožalja ob izgubi mojega soproga.
Sprejmite moje tovariške pozdrave,
Poročilo o
Podatek, da je Dekorativna v desetih letih vrednostno povečala izvoz za več kot 10-krat, sigurno pove, da je bila politika izvoza jasna in da je bila na tem področju tržna usmerjenost podjetja tolikšna, da se je izvoz lahko stalno povečeval. Pri tem je treba še dodati, da kljub dolgoletnemu pomanjkanju nekaterih pohištvenih tkanin v Jugoslaviji, Dekorativna kljub pomislekom nekaterih, nikdar ni zapustila izvoznih tržišč, zato da bi svoje proizvode prodajala lažje in rentabilne j e doma.
Danes izvozi Dekorativna približno 13% proizvodnje. Brez težav in tudi občasnih padcev obsega izvoza seveda omenjeno obdobje tudi ni bilo. Zelo kritični sta bili npr. leti 1977 in 1978, ko je na zahodnih tržiščih vladala gospodarska kriza in je bilo zelo težko prodajati. Ravno v tem obdobju pa je Dekorativna imela največje težave s kvaliteto svojih proizvodov — tj. konkretno pli-šev, ki so predstavljali temelj izvoznih planov. Kljub vsemu se le ni zgodilo, da bi izvoz padel, bil je le nekoliko pod planiranim.
Neprestano smo širili in širimo število kupcev v inozemstvu. To ne delamo samo zato, ker je pač večjemu številu osvojenih tržišč mogoče več prodati, temveč tudi zato, ker je gospodarska situacija v svetovni trgovini nestabilna. Zato večje število tržišč in kupcev pomeni večjo sigurnost prodaje. Danes izvažamo v naslednjih 17 držav: Zahodno Nemčijo, Avstrijo, Francijo, Anglijo, Dansko, Švedsko, Finsko, Libanon, ZSSR, Irak, Avstralijo, Novo Zelandijo, Kuwait, Etiopijo, Tanzanijo, Kamerun in ZDA.
Neprestano iščemo nove kupce na dosedanjih tržiščih in poskušamo prodreti na popolnoma nova. V zadnjih letih je zlasti pomemben prodor na angleško tržišče, v Avstralijo, Finsko, Švedsko. Po prekinitvi se ponovno vračamo na tržišče Iraka, Libanona, ZDA, Norveške. Tudi v deželah v razvoju Poskušamo narediti, kar se da. Te dežele namreč nimajo razvite pohištvene industrije, tj. našega odjemalca, pa tudi sicer jim zaenkrat tapecirano pohištvo razumljivo še ni nujno potrebno. Kljub temu določene Potrebe le obstajajo in zato nPr. dobro prodajamo v Kamerun.
izvozu
Ne morem tudi mimo ugotovitve, da nekatere dežele zelo otežujejo uvoz oz. naš izvoz. To počenjajo večinoma zaradi bilančnih težav in pa tudi zaradi zaščite svoje lastne industrije in zaposlenosti. Uvoz omejujejo na najrazličnejše načine, ponavadi pa z visokimi carinami, količinskimi omejitvami in administrativnim zapletanjem poslovanja. Zato npr. kljub poskusom v nekatere dežele ali ne moremo prodati ali pa po izredno neugodnih pogojih. Pri takem omejevanju prednjačijo dežele v razvoju, socialistične dežele, pa tudi nekatere razvite kapitalistične države.
Po drugi strani pa obstajajo nekatere olajšave, npr. v zahodnoevropske razvite države in v še nekatere druge je mogoče izvažati tekstil do določene količine, ne da bi kupci plačali carino. Pliš tkanine imajo ugodnosti često tudi tam, kjer jih imajo redko druge tkanine.
Nekaj let nazaj smo izvažali predvsem naše ploske tkanine iz žakardske in listovne tkalnice. Teh tkanin je bilo doma preveč. Z velikimi napori smo premagovali težave v neusmiljeni borbi s tujo konkurenco. Z modernizacijo in povečevanjem pliš tkalnice pa se nam je odprla možnost večjega in finančno uspešnejšega izvoza, saj je za pliš tkanine bilo večje zanimanje in tudi cene so se in se še sedaj dosegajo boljše kot pri ploskih tkaninah. Deloma je to tudi posledica že omenjenega brezcarinskega uvoza plišev v nekatere države.
Pri izvozu je stalno prisoten problem cen. Znano je, da redkokatera jugoslovanska industrija rentabilno izvaža, zlasti pa je takih malo v tekstilni industriji — tkalnicah. Naše izvozne cene so za približno 30 odst. nižje od domačih pri ploskih tkaninah in približno 10— 15 % nižje od domačih pri pli-ših. Politika izvoznih cen je v Dekorativni vedno slonela na dosegljivih tj. tržnih cenah. Te cene pa so različne, kot so različne okoliščine na posameznih tržiščih. Najboljše cene dosegamo trenutno npr. v Kamerunu, Kuwaitu, Finski. Najslabše pa v ZDA (drag transport, visoka carina in močna domača konkurenca) in v Zah. Nemčiji. Dogodi se lahko tudi, da znaša razlika v ceni za isti artikel tudi za 40%. Izvoz skušamo seveda vedno usmerjati tja, kjer se dosegajo najboljše cene, ven-
dar pazimo, da si pri tem na »slabih« tržiščih ne zaloputnemo vrat, ker se situacija glede cen lahko nenadoma obrne.
Približno 3/4 izvoza Dekorativne se realizira na najzahtevnejših zahodnih tržiščih s tako imenovanim konvertibilnim načinom plačan j a. Bilanca s temi državami je za Jugoslavijo posebno važna pa tudi Dekorativna ravno iz teh držav kupuje strojno opremo, rezervne dele, pomožni material in surovine, ki jih doma ali v vzhodnih social, državah ni dobiti.
Povezavo med kupci oz. zunanjimi partn. in proizvodnjo, v Dekorativni opravlja oddelek izvoza v okviru prodajne službe, ki je zaseden z dvema delavcema, ki ju neposredno strokovno vodi dir. prodajne službe. Finančno-devizna opravila v zvezi z izvozom se izvajajo v gospodarsko-finančni službi.
Dekorativna je tudi registrirana za direktno opravljanje zunanjetrgovinskega prometa in ima zato posebej izšolane kadre. Samostojno opravimo približno 30 % izvoza (v Avstrijo in Zah. Nemčijo) in pri tem prihranimo najmanj 500 tisoč din na račun provizij. Včasih je tudi uspešnejši neposredni kontakt med dobaviteljem in kupcem. Z večjim lastnim zunanje-trgovinskim oddelkom bi seveda na videz lahko prihranili več, toda zaenkrat smatramo, da je to dovolj, saj lahko rečemo, da specializirane zunanj e-trgovinske organizacij e prav dobro opravljajo servis v našem imenu in za naš račun. Za njihovo delo jim priznavamo 3,5 do 4% od ustvarjenega prometa. Približno 70 % izvoza nam izvrše zunanj e-trgo-vinske organizacije, največ UNITEK in JUGOTEKSTIL iz Ljubljane ter CENTROTEK-STIL iz Beograda.
Navedene organizacije imajo na tujem običajno svoje zastopnike — tujce, ki pomagajo pri prodaji in ki se jim običajno priznava 5 % provizije. O izvoznih organizacijah lahko za sedaj rečemo, da so pač čisti trgovci in ne zastopajo vedno ravno najbolje interesov tovarn. Tako komercialno kot zlasti tehnično-strokovno jim je treba često nuditi precej pomoči in skupaj z njimi potovati oz. prodajati, ker so tako potem rezultati točnejši in uspešnejši. Škodljivo pa je, da si na tujem pogosto konkurira več naših zunanjetrgovinskih organizacij, na lastno škodo, zlasti pa na škodo industrije in celotne družbe.
Dekorativna je zase to sicer že pred leti po precejšnjih te-
žavah uredila tako, da ne damo ponudbe za isto tržišče nikoli dvema izvoznikoma in se tega čvrsto držimo, kljub najrazličnejšim »snubljenjem«.
V zadnjem času pa se je na nekaterih tržiščih (Švedska. Finska), pojavila naša domača konkurenca (Karpoš, Kriva Pa-lanka) preko izvoznika CEN— TROTEKSTIL, Beograd. Kljub najdobronamernejšim poskusom enotnega nastopa, bo na tem področju zelo težko uskladiti nastop tako, da ne bi prihajalo do škodljive, zlasti pa nelojalne konkurence. Na tržišču ZSSR večinoma nastopajo dekorativci preko enega izvoznika in razgovarjajo z enim kupcem. V zahodnih državah pa tako ni mogoče delati in lahko v bodoče pričakujemo težave. Vsekakor pa bi bilo za začetek potrebno, da se povežeta oz. uskladita vsaj obe največji ljubljanski tekstilni zunanj e-trgovinski organizaciji in pritegneta še druge manjše.
Z navedenimi tremi zunanj e-trgovinskimi organizacijami imamo sklenjene samoupravne sporazume, ki te organizacije čvrsteje in trajneje povezujejo z industrijo. Na žalost pa ocenjujemo te sporazume zaenkrat še za bolj formalne in ni še čutiti tiste najgloblje povezanosti med industrijo in trgovino kot bi bilo treba. Na tem področju bo potrebno še veliko ustvarjalnega politično-eko-nomskega dela. Samoupravno se bo potrebno povezati tudi z dobavitelji.
Nikdar pa ni odveč poudariti, da je najprej treba pometati pred lastnim pragom in da je začetek uspešnega izvoza le konkurenčna sposobnost TOZD oz. organizacije združenega dela. To pa pomeni stalno skrb za čim boljšo kvaliteto, trgu prilagojen proizvodni program in organizacijo dela, konkurenčne cene, visoko produktivnost dela itd.
Vse to pa lahko zagotovijo s svojim nesebičnim delom le kadri s širokim strokovnim znanjem.
Za začetek leta 1979 lahko povemo, da smo v izvozu uspešno startali in če se bo tako nadaljevalo, ne bomo samo presegli lansko leto, temveč bomo presegli tudi plan za letos, ki je za skoraj 20 % višji kot lanskoletna realizacija in je postavljen v sklopu družbenih smernic za obdobje 1976—1980. Ugodnemu startu botrujejo zlasti ugodna tržna situacija v zahodnih državah, dobra obdelava trga, konkurenčne cene, izboljšana kvaliteta, pravilen tržni izbor izdelkov ipd.
Janez Mlakar
Zaposlovanje
Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana je ob zaključku leta 1978 izdelala letno poročilo, iz katerega povzemam glavne ugotovitve.
Gibanja zaposlovanja so v letu 1978 ohranila značilnosti, ki so bile prisotne v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja 1976—1980.
Stopnja rasti zaposlovanja je bila dokaj visoka ter je presegla z letnimi resolucijami začrtana gibanja zaposlovanja. To dejstvo samo po sebi ni zaskrbljujoče, vendar pa moramo ugotoviti, da je visoko stopnjo zaposlovanja še vedno spremljalo ekstenzivno zaposlovanje (nizka kvalifikacijska struktura novo zaposlenih delavcev) ter premajhen vpliv na porast produktivnosti.
Relativno nizka je bila v letu 1978 brezposelnost, kar pomeni, da je ustavna določba upravičitev dela praktično povsem izpolnjena. Seveda je treba pri tem upoštevati, da je med brezposelnimi precej oseb, ki so zaradi različnih vzrokov težje zaposljivi, kar pomeni, da jih je treba predhodno usposobiti in seveda vzporedno poiskati ustrezna dela in naloge v združenem delu.
Zaradi dejstva, da je v Sloveniji proces prehajanja delavcev iz kmetijske v nekmetijsko dejavnost, praktično zaključen, je bilo ob številnih potrebah po delavcih tudi v letu 1978 prisotno zaposlovanje delavcev iz drugih republik. Za to obliko zaposlovanja moramo žal ugotoviti, da je še vedno dokaj stihijska, čeprav so se razmere s sprejetjem samoupravnega sporazuma o osnovnih načelih, pogojih in postopku za medrepubliško in pokrajinsko posredovanje pri zaposlovanju precej izboljšale. Delavcem iz drugih republik, ki se zaposlujejo v Sloveniji mimo skupnosti za zaposlovanje največkrat niso zagotovljeni minimalni pogoji za bivanje in prehranjevanje, kot jih določa družbeni dogovor in samoupravni sporazum o minimalnih standardih.
Z izvajanjem politike skladnejšega razvoja republik in pokrajin bo dotok delavcev iz drugih republik vse manjši, kar bo vplivalo na to, da bo potrebno v kadrovskih planih združenega dela v Sloveniji upoštevati lastne demografske možnosti ter usmeriti investicije tja, kjer so še razpoložljivi potenciali delavcev.
Gibanje zaposlenosti
Zaključili smo tretje leto srednjeročnega planskega obdobja. Tudi za lansko leto ugotavljamo porast zaposlenosti za 3,7 °/o (v SRS ocenjujemo, daje bila stopnja rasti preko 4%). Za leto 1978 smo na našem območju planirali 2,2 % več zaposlenih kot v letu 1977 tako, da ugotavljamo preseganje začrtane poti za 1,5 %.
Po stanju koncem leta ugotavljamo, da je bilo v gospodarstvu zaposlenih 205653 oseb ali 80 %, (od tega 83543 žensk ali 40 %) v negospodarstvu pa 51522 oseb ali 20 % (od tega 33511 žensk ali 65%). Število zaposlenih se je v regiji v zadnjih desetih letih povečalo za okoli 35% ali 67840 oseb.
V	(povprečju) se je v gospodarstvu lansko leto povečalo število za 6303 zaposlenih, v negospodarstvu pa za 2474.
Tudi potrebe po delavcih s strani delovnih organizacij so bile v primerjavi z letom 1977 precej višje saj 11310 prostih mest sploh nismo mogli zasesti.
Delovne organizacije na našem območju so lani zaposlile 33865 delavcev na 45175 prijavljenih prostih delovnih mestih (75% pokritje). Te potrebe so v 48,9 % nastale zaradi odhoda delavcev (fluktuacija), 51,1 % pa zaradi naravnega odliva ter povečanja števila delavcev zaradi razširitve del.
Iskalci dela
V	letu 1978 smo na novo registrirali 5101 nezaposlenih oseb, od tega 2774 žensk ali 54 odst. Poleg nezaposlenih je preko skupnosti iskalo premestitev oz. primernejšo zaposlitev ter razne informacije, tudi 650 zaposlenih kandidatov. Od teh smo 493 delavcem ali 76 % uspeli zagotoviti ustreznejšo zaposlitev. Največ iskalcev premestitev so bili: prodajalci (71), nato ekonomski in administrativni tehniki (23), vozniki tovornjakov (18), frizerji za ženske (17), medicinske sestre (15) in gimnazijski maturanti (12). Vzroki za premestitev so bili: neustrezni delovnih pogoji in okolje, neustrezni OD in manjše možnosti napredovanja in usposabljanja.
Med letom smo zaposlili 4614 delavcev. Črtanih iz evidence zaradi nezglašanja, upokojitve, pridobitve statusa invalidne osebe in drugih vzrokov pa je bilo 895 oseb. Ob koncu leta je ostalo nezaposlenih še 2117 kandidatov od tega 1140 žensk.
Gibanje brezposelnosti v obdobju 1971—1978
Leto	Brezposelni 31.		12.	Relativna brezposelnost Vsi	Ženske	
	Skupaj	Žensk	% žensk		
1971	2928	1811	61,8	1,38	1.93
1972	2215	1250	56,4	■ 1,01	1,28
1973	1928	1014	52,6	0,95	1,00
1974	1669	984	59,0	0,71	0,93
1975	2257	1150	50,9	0,91	1,04
1976	2764	1335	48.3	1,10	1,18
1977	2525	1343	53,2	0,99	1,16
1978	2117	1140	53,8	0,80	0,95
Nekatere značilnosti brezposelnih iskalcev zaposlitve v letu 1978:
—	234 oseb ali 11,7 % čaka na zaposlitev več kot 3 leta,
—- 42% brezposelnih je starih do 25 let,
—	53 % je žensk,
—	po stopnji strokovnosti je največji del nepriučenih in priučenih 58 %,
•— 55,1 % prijavljenih ima iz naslova brezposelnosti zdravstveno zavarovanje,
—	6,4% brezposelnih prejema denarno nadomestilo in denarno pomoč,
—• delavcev starih nad 40 let je 24,7 %,
—	prvo zaposlitev išče 28,8 odst. brezposelnih ali 609 oseb,
—	14 oseb ali 0,7 % ima nad 30 let delovne dobe.
Omenimo naj še, da je v sedanjih pogojih zaposlovanja problematično neskladje med strokovno usposobljenostjo brezposelnih in potrebami delovnih organizacij. Med brezposelnimi je precejšnje število strokovnih kadrov (srednja, višja in visoka) 531 oseb ali ena četrtina. Njihova stroka ne ustreza potrebam združenega dela ali pa jih ni mogoče zaposliti na prijavljena delovna mesta zaradi ovir, ki jih imajo pri zaposlitvi. Zato skupnost že nekaj let pristopa k organiziranemu usposabljanju in prekvalifikaciji teh delavcev.
Usposabljanje v funkciji
zaposlovanja
Strokovno usposabljanje in izobraževanje delavcev je v okviru politike zaposlovanja naša naloga, s katero pomagamo brezposelnim iskalcem zaposlitve, da se lažje zaposlijo. Istočasno pa pomagamo organizacijam združenega dela, da krijejo svoje potrebe po kadrih. Prav zaradi tega je potrebno stalno sodelovanje z organizacijami združenega dela ter izobraževalnimi ustanovami.
Izobraževanje, a še posebno za deficitarne poklice rešuje nezaposlene ali neustrezno zaposlene delavce. Usposabljanje za delo je torej najboljši način reševanja brezposelnosti. Socialna varnost brezposelnih
kot tudi postopki na področju brezposelnosti ne dajejo takšnih učinkov, kot jih daje prav usposabljanje za delo. Do usposabljanja ne pride le zaradi potrebe zaposlene osebe, temveč tudi zaradi potreb po kadrih s strani organizacij združenega dela, ki so odraz stalnih ter hitrih sprememb tehnologije dela. Z usposabljanjem tako dosegamo tri cilje: zmanjšujemo nezaposlenost, zadovoljujemo kadrovske potrebe organizacij združenega dela ter dajemo potrebna znanja nezaposlenim, tako tudi tistim delavcem, katerih delovne sposobnosti postanejo razlog za nastanek brezposelnosti.
Na strokovno usposabljanje je bilo v lanskem letu napotenih 175 delavcev, od tega 129 ali 74 % žensk. Med delavci poslanimi na usposabljanje je bilo tudi 68 ali 39 % mladincev do 18. leta starosti. Tudi te mladince lahko v celoti prištevamo med težje zaposlitve iskalce zaposlitve, saj zanje ni bilo primernih delovnih mest zlasti ne, ker so bili med njimi taki, ki so imeli psihofizične ovire pri zaposlitvi.
Največ delavcev se je usposabljalo v delovnih organizacijah to je 98 delavcev ali 56 %, nadalje v šolah in delavskih univerzah 44 delavcev ali 25%, v ostalih izobraževalnih akcijah pa 33 delavcev ali 19 %.
V letu 1978 Skupnost za zaposlovanje Ljubljana iz sredstev za pripravo delavcev za zaposlitev ni sofinancirala usposabljanja delavcev v organizacijah združenega dela. Planirana sredstva v višini 1,566.142,00 dinarjev smo porabili oziroma so pogodbeno vezana za financiranje izobraževanja nezaposlenih in težje zaposljivih delavcev. Povprečen znesek, ki je odpadel na enega delavca na usposabljanju je znašal 8.949,38 dinarjev.
Medrepubliško zaposlovanje
Neskladje med ponudbo in povpraševanjem smo tudi v lanskem letu pokrivali z delavci iz drugih republik, pri čemer naj povemo, da je pretežno pokrivanje teklo z nižje strokovnimi kadri. Posredova-
nje je potekalo v glavnem organizirano, to je z dogovarjanjem med Skupnostmi za zaposlovanje iz drugih republik in našo skupnostjo ter OZD. Še vedno pa je bilo preveč neorganiziranega zaposlovanja tj. brez sodelovanja matične skupnosti za zaposlovanje. Ocenjujemo, da se ca. 10% delavcev iz drugih republik zaposluje brez posredovanja skupnosti.
V	letu 1978 se je na območju ljubljanske regije zaposlilo 3289 delavcev iz drugih republik. Od tega v ljubljanskih občinah 2450 delavcev ali 74 %.
Poklicno usmerjanje in
štipendiranje
V	šolskem letu 1977/78 je na območju Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana delovalo 217 osnovnih šol. Na šolah se je šolalo 61.481 učencev, od tega 14.561 v 7. in 8. razredih.
V	istem šolskem letu so na območju skupnosti delale 4 šole po zakonu o poklicnem izobraževanju, 31 poklicnih srednjih šol, 31 štiriletnih srednjih strokovnih šol in 12 gimnazij oz. gimnazij pedagoške smeri. Na teh srednjih šolah se je izobraževalo 28.836 učencev, od tega 10.703 (37,1%) na poklicnih šolah, 10.871 (37,7 %) na štiriletnih strokovnih šolah in 7262 (25,2%) na gimnazijah. Seveda se v srednjih šolah na območju skupnosti ne izobražujejo le učenci iz naše regije, temveč tudi iz drugih območij Slovenije in iz drugih republik (še posebej v poklicnih srednjih šolah). Tako se na srednjih šolah na našem območju izobražuje več kot 38 % vseh slovenskih učencev štiriletnih strokovnih šol in gimnazij in 36 odst. vseh učencev v slovenskih poklicnih srednjih šolah.
Kljub precejšnji razvitosti srednješolske mreže pa moramo ugotoviti, da ni enakomerno razvita v vseh 18 občinah, saj imamo na območju 4 občine (Hrastnik, Logatec, Vrhnika), ki nimajo niti ene srednje šole; na drugi strani pa 5 ljubljanskih °bčin, kjer je razvitost te mreže največja v Sloveniji. Verjetno bo tako stanje v precejšnji meri otežkočalo razvoj in ustanavljanje centrov usmerjenega izobraževanja.
Iz podatkov lahko razberemo, da prej opisana razvitost srednješolske mreže v precejšnji meri določa strukturo učencev v srednjih šolah in seveda kasneje tudi vključevanje mladine v visoko šolstvo. Tako se nam regija jasno razdeli v dva dela:
— v 5 ljubljanskih občinah se največ srednješolcev izobra-
žuje na gimnazijah (39,1 %), na štiriletnih strokovnih šolah (35,7 %) in le 25,2 % na poklicnih šolah;
— v ostalih 13 občinah se največ srednješolcev izobražuje v poklicnih srednjih šolah (38,0%), na štiriletnih srednjih strokovnih šolah (37,5%) in le 24,5 % na gimnazijah.
Taka struktura srednješolcev v obstoječem sistemu prehoda iz srednjega v visoko šolstvo jasno kaže, zakaj obstajajo tolikšne razlike med občinami glede na število študentov. V Sloveniji pride na 10.000 prebivalcev 100 rednih študentov, v 5 ljubljanskih občinah pa 154.
Podatki za zadnjih devet let kažejo, da je bilo povpraševanje po novih delavcih vsako leto precej večje od vsakokratne generacije učencev, ki je zapustila osnovno šolo.
Podatki jasno kažejo, da z učenci s svojega območja krijemo le polovico do dve tretjini potreb delovnih organizacij po učencih, del potreb pa pokrivamo z učenci z drugih območij Slovenije, v zadnjem času pa vedno bolj iz Jugoslavije (predvsem SR Hrvatske in SR Bosne in Hercegovine). Se posebej kritično pa je, da nam zelo primanjkuje učencev na določenih področjih dejavnosti (kovinsko-predelovalna industrija, gradbeništvo, turizem in gostinstvo).
Razlike med demografskim prilivom, namerami učencev, njihovimi vključitvami in kasnejšim prilivom ter potrebami po novih delavcih kažejo, da bo potrebno z uvajanjem nove proizvodne tehnologije zmanjševati število potrebnih novih delavcev, povečati pa predvsem zahteve po strokovni usposobljenosti. Poklicno usmerjanje si mora kot dejavnost prizadevati usmeriti vsakega posameznika na tako poklicno usposabljanje, kjer bo lahko v največji meri razvil svoje možnosti.
Zaradi vseh prej navedenih razlogov ugotavljamo, da se vključevanje osmošolcev v srednje šolstvo v zadnjih letih bistveno ne spreminja. Okrog četrtine jih prehaja na gimnazije, okrog 36 % na štiriletne strokovne srednje šole, dobra tretjina na poklicne šole, vedno manj (manj kot 1 %) pa jih ostaja na kmetiji oz. se jih zaposli (do 3 %).
Nakazane ugotovitve resno opozarjajo na racionalno zaposlovanje. Še več bomo morali vlagati v modernizacijo proizvodnje in s tem doseči večjo produktivnost pri manjšem številu zaposlenih.
Jožica Krmelj
PRODAJA
Sejem MODA
Na sejemskem prostoru v Beogradu so od 12. do 17. marca razstavljali domači in tuji proizvajalci tekstilnih, usnjarskih in galanterijskih proizvodov svoje kolekcije za leto 1979.
Kot vsako leto smo se tega sejma s svojimi izdelki udeležili tudi mi. Prikazali smo novejše vzorce letošnje kolekcije.
Naš razstavni prostor je bil zelo lepo aranžiran, izdelki so bili razstavljeni v obliki črke S. Ker je bil sejem tik pred planiško prireditvijo, so obiskovalci dobili vtis, kot da smo hoteli z obliko ponazoriti skakalnico. Posrečeno urejen razstavni prostor je žel veliko pohval.
Precej pozornosti so vzbudi-
KS DRAVLJE
Referendum o
V nedeljo, 18. marca 1979, so se delovni ljudje in občani na referendumu odločili, da se sedanja krajevna skupnost deli na tri krajevne skupnosti.
Naša delovna organizacija bo vključena v krajevno skupnost Dravlje III, ki jo omejujejo stičišče nove Draveljske z novo Vodnikovo, preko stare Vodnikove pri hišni številki 275, dalje po novi Draveljski (prečka Celovško pri hišni številki 244/b), se nadaljuje do železniške proge, po njej proti Gorenjski do naše delovne organizacije, po njeni severni meji do Celovške s križiščem nove ceste Na Trati naravnost, tako
NARODNA ZAŠČITA
Strelske vaje
V okviru izobraževanja pripadnikov narodne zaščite so predvidene tudi strelske vaje s pištolo, ki se opravijo na strelišču. Na strelišču mora strelec pokazati pravilen položaj streljanja in opraviti streljanje, pri katerem se ocenjujejo zadetki.
Pripadniki Narodne zaščite naše delovne organizacije so imeli strelske vaje na strelišču na Dolenjski cesti.
Ker je bil predviden termin za strelske vaje naše delovne organizacije na delovno soboto, so se lahko udeležili vaj samo tisti pomočniki načelnikov in vodje skupin, ki so imeli v popoldanskem času prosto. Vsi, ki bi morali tudi na strelske
1979
li tudi razstavljeni ročni izdelki: blazine in prti ter tapiserije.
Pred sejmom smo poslovne partnerje obvestili, da se bomo tudi letos udeležili tega sejma in tako je bil prostor, namenjen za kupce, zaseden cel dan.
Pred začetkom sejma smo v Beogradu obiskali tudi naše trgovinske kupce ter se z njimi dogovarjali o sodelovanju.
Kupci na naše sodelovanje niso imeli večjih pripomb, motijo jih le dolgi dobavni roki.
S poslovnim uspehom smo tako lahko zadovoljni, saj smo prodali vse razpoložljive proste zaloge in dobili naročila za proizvodnjo.
M. B.
delitvi
da zaobide hišno številko Na Trati 4 in 14 do stičišča z Za-puško št. 17 do stičišča z novo Vodnikovo po njej do nove Draveljske.
Referenduma se je udeležilo 75,55 % vseh krajanov in velika večina je glasovala za delitev sedanje krajevne skupnosti. Tako je referendum uspel.
Sedaj so na vrsti volitve v organe in delegacije v krajevni skupnosti. Tudi naša delovna organizacija bo tesneje sodelovala in se vključevala kot njen sestavni del v delo in življenje krajevne skupnosti.
Vladimir Kočevar
vaje, pa so bili ta dan na popoldanski izmeni in zaradi proizvodnje niso mogli priti, bodo opravili svojo dolžnost v naslednjem terminu, ki nam ga bo posredoval Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine občine Ljubljan-Šiška.
Namen strelskih vaj je, da se pripadniki Narodne zaščite usposobijo za pravilno in varno ravnanje z orožjem in da se vadijo v streljanju.
Naši delavci, ki so se udeležili vaj, so dosegli zadovoljive uspehe, vendar so bili vsi mnenja, da bi bilo potrebno za boljše rezultate več takšnih vaj.
Bogo Modic
Delavci pripovedujejo
Od otvoritve Predilnice je že daleč.
Stroji tečejo, začetne težave so več ali manj mimo.
Vprašali smo delavce v Predilnici, kako so preživljali čas sprememb in kako se počutijo sedaj, ko so stvari urejene, ko vedo, da bodo imeli delo vseh osem ur in da imajo tako tudi zagotovljeno socialno varnost.
Karel Ojsteršek —
čistilec
V	Volno sem prišel 1959. leta. Delal sem v transportu, pozneje kot mikalec, sedaj delam približno 8 let kot čistilec na mikalnikih.
Delal sem v zgornji predilnici, tako da pri montaži in poskusni proizvodnji nisem sodeloval.
V	spodnji predilnici sem od januarja. Dela je tu več, stroji so bolj komplicirani in deli težji. V zgornji predilnici sva lahko dva razstavila cel stroj, naredila kaj tudi, ko je stroj tekel, tu pa je treba stroje vedno ustaviti.
Vzdušje med sodelavci je dobro.
Osebni dohodki so se ob novem letu popravili tako, da so sedaj kar dobri. Če bo tako naprej, bomo res z veseljem delali. Preteklost smo preboleli, veliko ljudi nas je zapustilo, mi smo pa kar vztrajali. Marsikdo, ki je zaradi slabih osebnih dohodkov odšel, bi rad prišel nazaj.
Če bo šlo tako naprej, bo kar dobro in bomo lahko delali tu do pokojnine. Jaz ne bi želel zapustiti te delovne organizacije, domačin sem tu, blizu imam do tovarne, pa tudi na ljudi sem se navadil, tako da se med njimi dobro počutim.
Majda Zeme —
previjalka
Deset let delam tu. Ko je bilo v Volni najhuje, sem bila na porodniški. Veliko mladih je takrat odšlo in morda bi mikalo tudi mene, če ne bi bila doma, saj so bili osebni dohodki res slabi. Vsi pogoji so bili zelo slabi: tudi organizacija je bila slaba, ko si prišel delat, ni bilo materiala; treba je bilo
koristiti dopuste, ker ni bilo materiala; treba je bilo koristiti dopuste, ker ni bilo dela; stroji so bili stari, samo nagajali so, efekta pa nobenega.
Ko sem prišla s porodniške, je bilo že bolje, edino pri osebnem dohodku se še ni poznalo. Sedaj, ko so osebni dohodek izboljšali, je vse dobro.
Delam v treh izmenah. Včasih to zelo težko prenašam, ker malo spim, vendar sem sama želela tako delati, da z možem izmenično paziva otroke.
Vzdušje je kar dobro, malo sem se bala prehoda iz zgornje v spodnjo predilnico, vendar se kar razumemo.
Mladina je v glavnem odšla, osnovne organizacije nimamo, dekleta so poročena, imajo otroke in se bi še teže vključevala v delo ZSMS.
Terezija Brečko —
predica
Težko je povedati, kako je bilo pred letom, ko nas je bi-
lo veliko zaposlenih, dela pa ni bilo.
Osem ur je bilo mučnih, nisi imel kaj delati, dopust si izkoristil in delovni dan se je vlekel v nedogled.
V Volno sem prišla pred 16. leti. Ko je bilo najhuje, smo vsi upali, da bo bolje. Stran nisem mogla, navezala sem se na ljudi, pa tudi delo s tekstilom mi je všeč.
Delam v treh izmenah. Če si lahko organiziraš dovolj spanja, se to da. Osebni dohodki so sedaj dobri, mislim, da smo vsi lahko zadovoljni. Hudo je seveda za tiste, ki so v bolniški, ker imajo povprečje lanskega leta.
Odnosi med sodelavci so dobri, s tem ni nobenih problemov. V naši izmeni se lepo razumemo, zadovoljni smo tudi z izmenovodjem, kar seveda vpli-
va na to, da prideš z veseljem na delo. Dela imamo dovolj in to je prijeten občutek. Vsi se trudimo, da bo delo res šlo, da bi čimveč naredili.
Kar se samoupravljanja tiče, smo o vsem obveščeni dobro, vendar še nimamo tiste sproščenosti, da bi vsak vse
vprašal, kar ga zanima in povedal svoje mnenje.
Ko pride kdo iz Dekorativne v Ljubljani, so vsi prijazni in se lahko vse pogovorimo.
gmi


Barbara Koblič —
mikalka
V Volno sem prišla pred 15. leti.
Ko smo preurejali, je bilo seveda težko.
Prej sem delala v tkalnici, sploh nisem vedela, kakšna je Predilnica. Mikalnika še videla nisem nikoli. Bilo je hudo; prekvalifikacija me je skrbela.
Delo ni tako odgovorno, kot je bilo v tkalnici, je pa bolj
umazano in težje. Ko bo mešal-nica, bo bolje.
Osebni dohodki so boljši, ni pa razlike med predico in mi-kalko. Predice nimajo toliko čiščenja kot me in bi moralo biti v ocenitvi to upoštevano.
Zelo je hudo tudi za bolniške, ker dobiš le povprečje lanskega leta in to je seveda zelo slabo.
Sedaj je vse urejeno, le navaditi se bomo morali, da se bomo vse pogovorili, vprašali in povedali svoje mnenje.
gasilski
kotiček
»Gori!«
Presunljivi, prestrašeni kriki tkalk na nočni izmeni v tkalnici III preglasijo ropot tkalskih strojev.
Med mojstri, ki so na nočni izmeni, so tudi člani industrijske gasilske čete. Tudi njim za trenutek zastane dih. Toda naslednji hip, ko zagledajo na bližnjem stroju visok plamen, ki liže bombažni prah in osnove na strojih, že drvijo proti mestom, kjer so nameščeni ročni gasilni aparati. Tudi tkalke iz vseh strojev hitijo na mesta, kjer so ročni gasilni aparati. Že med potjo, proti mestu požara izvlečejo varnostne igle na ventilih in naravnajo cevi proti ognju na tkalskem stroju.
V nekaj več kot minuti so mojster in tkalke naravnali curke plinaste megle na plamen. Ta čudotvorna megla je vidno požirala plamene.
Kljub visokim začetnim plamenom, ki so napovedovali vse najslabše — lahko celo katastrofo naše tovarne, nastala škoda ni bila tako velika. Nekaj ur zastoja. Zaradi pridnih in še bolj zavzetih rok tehnologa,
preddelavk, tkalk, je stroj čez dva dni začel obratovati.
Tudi na dopoldanski in popoldanski izmeni je bila že nekajkrat v letih nazaj potrebna intervencija domačih gasilcev. To smo pa vsi delavci.
Zaradi te pretekle preventivne in gasilske prakse vsi delavci dobro poznamo tisti ostri vonj po zažganem olju. Vse tkalke, mojstri snovalke, pre-vijalke, barvarji, apreterji. Ako se je opazila le iskra in majhen plamenček v apreturi, tkalnici, je bila dosedaj v kali zatrta. Ta iskrica, ko preskoči na blago v apreturi, na osnovo v tkalnici, je kakor detonator, ki aktivira smodnik ...
Vse to pa lahko povzroči katastrofo. Za posledice vemo.
Zaradi tega naj še enkrat ponovimo delovno načelo vseh v Dekorativni: Vsak delavec mora znati upravljati z gasilnimi napravami in preventivnimi ukrepi, kot mora znati delovna opravila na svojem delovnem mestu.
Zavedati se moramo, da se za bodoče naloge pri razvoju delovne organizacije moramo bolj vestno in strokovno pripravljati in biti pripravljeni, da nas ne bi karkoli presenetilo in iznenadilo. Nikoli ne vemo, kaj in kje se lahko zgodi, kar bi bilo lahko usodno. Na vse moramo biti pozorni in vedno paziti, da nas naključje ne bi presenetilo!
F. H.
Komunisti se moramo izobraževati
Tov. ANČKA BERZELAK je preddelavka v pripravljalnici. Na vprašanje, ki so ji bila zastavljena, je takole odgovarjala.
Za vstop v Zvezo komunistov sem se odločila zato, ker bom le v tej organizaciji lahko delovala kot pravi član naše socialistične samoupravne družbe. Trudila se bom, da bom s svojim delom pripomogla k še boljšemu delovanju članstva zveze komunistov.
V krogu svojih sodelavcev in sodelavk se počutim zelo dobro. Zavedam pa se, da bom morala s svojo aktivnostjo biti za vzgled drugim.
Naloga, ki stoji pred menoj, je predvsem ta, da se bom
morala nadalje izobraževati v duhu samoupravne socialistične družbe.
Z akcijskim programom, ki smo ga sprejeli v začetku leta, je med drugim zapisano, da se bo v naši delovni organizaciji organiziralo izobraževanje članov zveze komunistov. To že poteka in vsa dosedanja predavanja so naredila name dober vtis in mi še bolj približala do sedaj še nejasne stvari.
Zelo sem bila zadovoljna tudi s seminarjem, ki je bil organiziran za novosprejete člane. To znanje moramo sedaj postopoma prenesti iz teorije v prakso.
Janez Tomažič
Predstavniki osnovnih organizacij ZSMS Ljubljana-Šiška na Črnem vrhu
V petek, 16. marca smo se predstavniki osnovnih organizacij ZSMS z območja občine Ljubljana-Šiška odpeljali na 3-dnevni seminar na Črni vrh.
Vsi trije dnevi so potekali v prijetnem vzdušju, saj smo imeli dneve razdeljene na predavanja.
Obravnavali smo probleme, ki tarejo vse mlade v delovnih kolektivih in izven njih. Ugotovili smo, da skoraj vse tarejo enaki problemi, kot so izmensko delo pa tudi oddaljenost TOZD, ki jih imajo nekatere delovne organizacije, raztresene po vsej Sloveniji. So pa tudi DO, ki pa nimajo nobenih težav, ker imajo veliko razumevanje in podporo s strani vodstva TOZD ali DO.
Navodila za naše nadaljnje delo pa smo dobili od predavateljev. Govorili so o oblikah in metodi dela, o ZSMS kot družbenopolitični organizaciji, o skupščinskem sistemu v občini, o družbenoekonomskem razvoju občine ter informaciji o političnih razmerah, o ZSMS in združenem delu.
Metoda dela, ki mora biti prisotna v našem delovanju, je kritičen odnos do sodelavcev in samega sebe. To pomeni, da mora biti delo OO ZSMS demokratično, ne pa da se posamezniki dogovarjajo izven organizacije. Predsednik mora biti sposoben spoznati problem v njegovi celovitosti, usmerjati mora akcijo mladinske organizacije k opredeljenim ciljem. Bistvo vsakega mladinca, ne le predsednika pa je v njegovem demokratičnem načinu delovanja na vseh področjih.
Mladi se moramo zavzemati za uveljavitev vloge osnovnih organizacij ZSMS, da bodo aktivno prisotne na vseh področjih, kjer se odvija samoupravna in družbenopolitična aktivnost splošnega družbenega pomena. To bomo pa dosegli le s širokim idejnopolitičnim usposabljanjem vsega članstva mladinskih organizacij. Svoje interese moramo uveljaviti preko vseh organov delegatskega sistema, zavzemati se moramo za uveljavljanje samoupravne-
ga planiranja znotraj združenega dela. Za doseganje teh ciljev pa se moramo povezovati s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami znotraj delovnih organizacij.
Skupščinski sistem v občini predslavlja skupnost odnosov med delovnimi ljudmi organiziranimi v TOZD, KS in DPO. Za delovanje skupščinskega sistema je zelo pomembno delovanje DPO, ki mora biti usmerjeno v razvijanje celotnega delegatskega sistema. S tem, da kot notranja gibalna sila ustvarjalno vplivajo na vsebino in potek odločanja, pa DPO preko svojih delegatov prevzamejo tudi odgovornost za sprejemanje in izvajanje teh odločitev v smislu varstva in nadaljnjega razvoja sistema socialistične demokracije. Slabosti pa se kažejo v premajhni povezanosti delegatov z osnovnimi sredinami, ki jih zastopajo. Seveda pa je njihovih problemov še več, njihova prisotnost pa je odvisna od aktivnosti vseh delovnih ljudi in občanov.
Občina Ljubljana-Šiška je nastala leta 1955 z združitvijo Šiške, Šentvida, Vodic in Medvod na osnovi zakona o temeljni družbeni ureditvi, delavski razred pa je organizirano nastopal že pred drugo svetovno vojno. V občini je 81.300 prebivalcev, od katerih je 27.000 mlajših od 28 let, več kot polovica prebivalcev je aktivnih, veliko delavcev pa se vozi vsak dan na delo iz drugih občin. Na osnovi tega so bili prikazani osnovni problemi skladnega razvoja občine. Predvsem so to stanovanjska problematika, problem varstva in šolstva, komunalne ureditve, problem nadaljnjega zaposlovanja. Politična situacija v občini pa je na splošno dovolj dobra in trdna. Ta trdnost je dosežena z intenzivnim delom v smeri poglabljanja samoupravnih odnosov na vseh nivojih družbenopolitičnega organiziranja. Kljub temu pa praksa vsak dan poraja nove probleme, kar zahteva stalno zavestno delovanje vseh socialističnih sil. Stalno se
izpostavlja problem usklajevanja razvoja družbene proizvodnje z izgradnjo družbenih stanovanj.
Mladi delavci v združenem delu moramo sami uresničevati, kar smo si zadali. Za uresničevanje teh nalog pa je nujno potrebno, da sodelujemo s sindikatom. Vsi pa se moramo vključevati v razprave o zaključnih računih, seveda pa tu igrajo veliko vlogo strokovne službe, ki te račune pripravljajo.
Bolj sproščena debata pa je stekla po večerji, ko smo si lahko odpočili živce od napornega poslušanja skozi dan. Za ples nam je skrbel na ves glas
Delovne akcije
Tudi letos praznujemo 1. aprila — dan mladinskih delovnih akcij in s tem dnem se začnejo prve delovne akcije v tem letu. Letos bo izredno veliko lokalnih republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij. Občinska konferenca ZSMS Ljubljana-Šiška bo organizirala brigade, ki bodo odšle v Kavadarce, na Kobansko, v Suho krajino, Sarajevo in Beograd. Letošnje akcije bodo pretežno posvečene izgradnjam vodovodov in urejanju obrežja rek. Prvi mladinski delovni akciji sta v Kavadarcih in Suhi krajini. V začetku junija. Pozabiti pa ne smemo, da se v okviru OK ZSMS Šiška organizira lokalna delovna akcija za izgradnjo Poti tovarištva in spominov.
odprti džuboks, iz katerega so zvenele prijetne melodije. Da ne bi imeli samo poskakovanja, so fantje priskrbeli tudi harmoniko, da smo zaplesali tudi lepe slovenske narodne plese, kot so polka in valček, pa tudi kola ni manjkalo. Nekateri so že kmalu po večerji odšli na zasluženi počitek, drugi pa so zdržali do zgodnjih jutranjih ur.
Upam, da sem bistvo podala, kaj smo delali, kako smo se imeli. V bodoče pa mislim, da bomo bolj aktivno delali in da ne bomo zopet prespali zime, kot se nam je zgodilo letos.
Vera Laznik
Na razglasni deski v naši delovni organizaciji smo obesili plakat, s katerim smo želeli obvestiti vse zainteresirane mladinke in mladince. S številom mladincev, ki so se prijavili, da želijo oditi na MDA, smo lahko zadovoljni. Vendar se moramo zavedati, da vsi, ki so se prijavili, ne bodo mogli oditi. Med vsemi, ki so se prijavili, bomo morali izbrati najboljše kandidate. Imena predlaganih brigadirjev bomo posredovali delavskim svetom TOZD, ki morajo odobriti nadomestilo osebnega dohodka za čas dela na delovni akciji. Vsem brigadirjem, ki bodo odšli na MDA, želim veliko delovnih uspehov in dostojno zastopanje naše delovne organizacije.
PREMISLI TUDI Tl
V	začetku leta smo si zastavili akcijski program dela OO ZSMS v Dekorativni. Uresničevanje programa pa se odvija zelo počasi.
V	Dekorativni je približno 400 mladink in mladincev. Vsaka aktivnost oz. neaktivnost OO ZSMS pa sloni na predsednikih in predsedstvih. Večje število mladincev se vključuje samo ob različnih športnih prireditvah v okviru delovne organizacije. Že večkrat sem pisal v Glasniku, da je ZSMS družbenopolitična organizacija. Mi pa se ukvarjamo s športom, nekaj posameznikov s kulturo, napišemo nekaj plakatov, pripravimo dvorano za različne referendume in smo zadovoljni, da imamo tako aktivno predsedstvo OO ZSMS.
KJE JE REŠITEV?
Rešitev je predvsem v večji aktivnosti osnovnih organizacij in vključevanja večjega števila mladincev. Končno moramo začeti razpravljati o stvareh, ki so pomembne za vse delavce v Dekorativni, dajati svoje predloge, pripombe in delovati na uresničevanju skupaj dogovorjenih ciljev.
Zakaj si ne poiščeš čas in nam s svojo aktivnostjo pomagaš pri delu OO ZSMS?
Samoupravno
odločanje
Delavski sveti tozdov in DSSS so dali v javno obravnavo:
I.	osnutek pravilnika o »razvidu del in nalog«
Pravilnik je organizacijski akt v katerem so opredeljena dela in naloge, ki jih delavci v tozd in DSSS opravljajo — je seznam potrebnih del in nalog, ki jih zahteva delovni proces za uresničevanje poslovnih ciljev tozd.
V aktu so opredeljene:
—	naloge, ki se opravljajo v delokrogu ter odstotna udeležba ;
—	stopnja zahtevane strokovne izobrazbe oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti;
—	funkcionalna znanja, ki so potrebna za opravljanje del in nalog;
— delovne izkušnje ter čas poskusnega dela.
Razvid del je podlaga za planiranje kadrov za organiziranje izobraževanja ter za organiziranje del v tozdu.
Pravilnik sprejema delavski svet tozd (DSSS)
II.	Do sedaj veljavni pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in dela sredstev skupne porabe za osebno porabo delimo na tri pravilnike, in sicer:
1.	pravilnik o snovah in merilih za delitev dela čistega dohodka za osebne dohodke.
2.	Pravilnik o oblikovanju, razporejanju in združevanju sredstev skupne porabe.
3.	Pravilnik o povračilu stroškov delavcu, ki gredo v breme stroškov poslovanja;
1.	pravilnik o osnovah in merilih za delitev dela čistega dohodka za osebne dohodke
Osnutek pravilnika predvideva naslednje spremembe:
—	novo višino zajamčenega OD v primeru, da dohodek ne pokrije vseh potreb;
—	dodatek za delo v nočni izmeni (osnova povečana na 60 odstotkov);
—	uvrstitev novih del v range obračunskih osnov;
—	ukinitev 27. ranga ter premik do 21. ranga;
—	spremenjeno vezavo nekaterih del na kriterije učinka.
Vse gornje spremembe na veljavni pravilnik so razvidne iz osnutka pravilnika ter iz tabele (primerjalni izračun OD za nekatera dela za december 78; I—III/79 in IV—XII/79 z izračunom razmerij).
Pravilnik se sprejema na referendumu
2.	pravilnik o oblikovanju, razporejanju in združevanju sredstev skupne porabe
s katerim določamo: sklad skupne porabe;
1.	oblikovanje sredstev za sklad skupne porabe
2.	o porabi sredstev:
—	za stanovanja,
—	za regres,
—	za jubilejne nagrade,
—	za topli obrok med delom,
— za rekreacijo in kulturno dejavnost,
—	za solidarnostne pomoči.
Pravilnik se sprejema na referendumu
3.	pravilnik o povračilu stroškov delavcu, ki gredo v breme stroškov poslovanja
s katerim so določena nadomestila in povračila delavcu za stroške, ki jih je imel pri opravljanju nalog:
—	dnevnice za službeno potovanje,
—	nočnina, kilometrina,
—	stroški za prihod na delo.
Pravilnik sprejema delavski svet tozd (DSSS)
III.	Poslovnik o delu komisije za pavšalne odškodnine
Poslovnik določa način dela komisije za pavšalne odškodnine, za nekatere kršitve delovnih obveznosti, ki jih vsebuje
že pravilnik o odgovornosti delavcev v združenem delu.
Poslovnik sprejema delavski svet tozd (DSSS)
Ti samoupravni splošni akti urejajo pomembno področje naših notranjih odnosov. Zavedati se moramo, da je naša glavna naloga, da ustvarimo tak prihodek, dohodek in čisti dohodek, da bomo zadovoljili potrebe širše družbene skupnosti, potrebe tozdov ter osebne potrebe. Pri razporejanju dela čistega dohodka za osebno porabo moramo upoštevati interese vseh delavcev in se odločati za predloge, ki so sprejemljivi in pravični za večino delavcev.
Zato se na referendumu odločamo za tisti predlog, za katerega smatramo, da je v naših pogojih realen, pravičen in stimulativen.
Zaživelo bo delo
rokometne
sekcije
Ob koncu aprila bo ponovno zaživela športna dejavnost v naši organizaciji združenega dela.
Se posebno rokometaši si želimo, da bi se v letošnjem letu udeležili več tekmovanj. Lani smo že začeli z rednimi treningi in bi letos z njimi nadaljevali.
Želeli bi, da bi ustanovili tudi žensko rokometno ekipo, saj je v naši organizaciji združenega dela mnogo delavk iz-
razilo željo, da bi se rade športno udejstvovale.
Dogovarjanja za igrišče so v teku, tako da bomo imeli treninge zopet vsak teden dvakrat, in sicer med tednom v popoldanskem času.
Želimo si, da se pripravijo vsi tisti, ki imajo resno željo, da se rekreirajo v rokometni sekciji.
Ostale informacije bodo objavljene na oglasni deski naše delovne organizacije.
Janez Kraševec
ZA MAJ
Začetek meseca prijaznejši kot ostali del.
1—4. Prvi maj verjetno nevihte, nato izboljšanje vendar nizek zračni tlak.
5—10. Dotok severnih hladnih vetrov bo pri srečanju atlantskega zraka povzročil padavine. Temperature bodo padle na 10 do 15 stopinj. Ob obalah vetrovno in oblačno.
11.—16. Prodor hladnih zračnih mas bo ustavil padavine toda vreme bo zelo nestalno. V gorskih predelih ponoven sneg.
17.—21. Po umiku hladnih zračnih mas bodo takoj nastopili sončni dnevi in porast temperatur do 20 stopinj.
22.—24. Nestalnost vremena se polagoma umirja. Z zahoda dotok toplega zraka 25 do 31 stopinj. Pri ponovnem prodoru hladnega zraka nastop neviht in splošna ohladitev. Sneg v višinah.
Rekreacijsko smučanje in tekmovanje
Smučarska sezona se bliža koncu. Zato smo dolžni, da pregledamo, kaj smo v tej sezoni napravili v rekreacijskem smučanju in kaj na tekmovanjih.
Vreme nam sicer ni bilo najbolj naklonjeno za rekreacijsko smučanje, kakor tudi ne za tekmovanja. V letošnji sezoni smo organizirali enkrat rekreacijsko smučanje žal pa je tudi to smučanje odpadlo. Odpovedalo ga je športno društvo »Dolomiti«. Naša OD je povezana s tem športnim društvom in nam oni po dogovoru organizirajo rekreacijsko smučanje. Radi pa bi rekreacijsko smučanje organizirali še dvakrat, če nam bo to dopuščalo vreme in seveda snežne razmere na naših smučiščih. Imeli smo tudi nekaj tekmovanj. Rezultate bom napisal po tekmovanjih, kot so si sledili. Prvo tekmovanje, ki smo ga imeli v tej sezoni je bilo prijateljsko srečanje z Rašico in ob enem tudi prvenstvo Dekorativne. Za to tekmovanje se je prijavilo preko 40 tekmovalcev. Toda zaradi slabega vremena jih več kot polovica ni prišla na zbrano mesto. Vsem tistim, ki niso prišli in so bili prijavljeni za to tekmovanje je lahko žal. Kajti na Krvavcu je bilo dobro vreme brez padavin včasih celo s soncem. Na tem tekmovanju smo vozili v treh kategorijah. Prva kategorija so bili mlajši moški, druga kategorija starejši moški in tretja kategorija ženske. Vsega skupaj je nastopilo le 33 tekmovalk in tekmovalcev.
Doseženi so bili naslednji rezultati :
Zenske:
Nastopilo 11 tekmovalk
1.	Tušar Branka, Dekorat. 33,4
2.	Korbar Alojzija, Rašica 37,5
3.	Poličnik Milena, Rašica 37,5
Naslednje uvrščene članice Dekorativne 5. Bricelj Zdenka
7.	Vrbančič Marija
8.	Vovk Šenka
Moški nad 30 let Nastopilo 10 tekmovalcev
1.	Čampe Janez, Rašica 34,1
2.	Sarsoni Franc, Rašica 34,9
3.	Kravos Peter, Rašica 35,5
Uvrščeni člani Dekorativne
4.	Vovk Silvo
5.	Tekavec Ivan
6.	Jeršin Jože
9.	Novak Alojz
10.	Cankar Ivan
Mlajši moški do 30 let Nastopilo 12 tekmovalcev
1.	Bivic Slavko, Dekor. 29,8
2.	Blaznik Vojko, Dekor. 30,0
3.	Založnik Janez, Dekor. 30,9 Uvrščeni člani Dekorativne
4.	Šinkovec Bojan
6.	Bricelj Marko
7.	Fujan Tomaž
9. Skrbinšek Stane
11.	Štamcar Stane
12.	Pestotnik Franc Tekmovalci Dekorativne
smo nastopili tudi na občinskem sindikalnem prvenstvu, ki je bilo v Kranjski gori, na tem tekmovanju smo dosegli dobre rezultate, in sicer v tekih in VLS. Tudi na tem tekmovanju smo bili razdeljeni po starostnih skupinah, in sicer 4 skupine moških in 3 skupine žensk. Rezultati pa so naslednji: VLS
Zenske »C«
Nastopilo 30 tekmovalk Vrbančič Marija je dosegla 16. mesto
Ženske »B« skupina Nastopilo 39 tekmovalk med njimi so članice Dekorativne dosegle naslednja mesta: Bricelj Zdenka	30.	mesto
Vovk Senta	26.	mesto
Prezelj Ivanka	39.	mesto
Ženske »A« skupina Nastopilo 23 tekmovalk, med katerimi je Tušar Branka zasedla odlično 3. mesto.
Moški »D« skupina Nastopilo 33 tekmovalcev. Tekmovalci Dekorativne so zasedli naslednja mesta:
Vilfan Marjan	29. mesto
Tekavec Ivan	odstop
Moški »C« skupina Nastopilo je 70 tekmovalcev. Tekmovalci Dekorativne so zasedli naslednja mesta:
Vovk Silvo	60. mesto
Ponikvar Bogdan	odstop
Moški »B« skupina Nastopilo 117 tekmovalcev.
Tekmovalci Dekorativne so zasedli naslednja mesta:
Blaznik Vojko Založnik Janez Zavašnik Stane Bivic Slavko Klemenčič Tomaž Pečaver Marjan
13. mesto 39. mesto 46. mesto 51. mesto 73. mesto 82. mesto
Moški »A« skupina Nastopilo 56 tekmovalcev.
Naši tekmovalci so zasedli naslednja mesta:
Šinkovec Bojan	19. mesto
Bricelj Marko	48. mesto
Tekmovalna proga v tekih za moške je bila dolga 6 km in za ženske 4 km.
Moški »B« skupina Nastopilo 35 tekmovalcev. Naši tekmovalci so zasedli naslednja mesta:
Novak Alojz	30.	mesto
Igličar Stane	34.	mesto
Moški »A« skupina Nastopilo 35 tekmovalcev. Naši tekmovalci so zasedli naslednja mesta:
Štamcar Stane	8.	mesto
Konda Stane	34.	mesto
Ženske »A«, »B«, »C« in moški »C« nismo imeli prijavljenih tekmovalcev, ker nimamo tekmovalcev.
Ekipno pa se je Dekorativna na občinskem sindikalnem prvenstvu v VLS in tekih uvrstila na 8. mesto med 12 nastopajočimi ekipami.
Zdaj pridejo na vrsto rezultati z našega najvažnejšega tekmovanja, to je tekstiliada v VLS in tekih, ki je bilo na Kobli in Soriški planini. Na tem tekmovanju pa bi bili rezultati še veliko boljši, kajti vidi se, da tekmovalci od tekme pa do tekme vozijo hitreje in zanesljivejše.
Rezultati VLS Zenske »C« skupina Nastopilo 44 tekmovalk med katerimi je Vrbančič Marija zasedla 25. mesto.
Ženske »B« skupina Nastopilo 76 tekmovalk med katerimi je Vovk Šenka bila diskvalificirana, ker je spustila vratca št. 6.
Zenske »A« skupina Nastopilo 69 tekmovalk med katerimi so naše tekmovalke dosegle odlične rezultate.
Tušar Branka	1.	mesto
— slovenska prvakinja tekstilnih DO pri ženskah »A« skupina
Bricelj Zdenka	30.	mesto
Moški »D« skupina Nastopilo 62 tekmovalcev, med katerimi so naši tekmovalci zasedli naslednja mesta: Tekavec Ivan	43.	mesto
Vilfan Marjan	47.	mesto
Moški »C« skupina Nastopilo 119 tekmovalcev, med katerimi je Ponikvar Ivan zasedel 92. mesto.
Moški »B« skupina Nastopilo 143 tekmovalcev med katerimi smo dosegli naslednja mesta:
Blaznik Vojko	6.	mesto
Zavašnik Stane	9.	mesto
Pečaver Marjan	73.	mesto
Bivic Slavko	odstop
Moški »A« skupina Nastopilo 86 tekmovalcev, med katerimi so naši tekmovalci zasedli naslednja mesta: Založnik Janez	17. mesto
Šinkovec Bojan	31.	mesto
Tekmovalna proga v tekih za moške je bila dolga 4 km in za ženske 2 km.
Ženske »A« skupina Nastopilo 11 tekmovalk, med katerimi je Tušar Branka zasedla odlično 4. mesto. Moški »C« skupina Nastopilo 21 tekmovalcev, med katerimi so naši tekmovalci zasedli naslednja mesta: Igličar Stane	10. mesto
Novak Alojz	12. mesto
Moški »B« skupina Nastopilo 29 tekmovalcev, med katerimi je Štamcar Stane zasedel odlično 6. mesto.
Moški »A« skupina Nastopilo 13 tekmovalcev, med katerimi je Konda Stane zasedel 8. mesto.
Ekipna uvrstitev v tekih Nastopilo je 18 ekip. Dekorativna je zasedla odlično 5. mesto.
Ekipna uvrstitev VLS: Nastopilo je 22 ekip. Dekorativna je zasedla 12. mesto.
Ekipna generalna uvrstitev Dekorativne je 8. mesto med 15 uvrščenimi ekipami.
Povedati moram še, da so na tem tekmovanju imeli samo trije naši tekmovalci razred prejšnje tekstiliade in s tem tudi dobre štartne številke. Ostali tekmovalci pa so bili brez razredov in so zaradi tega imeli slabe štartne številke.
Tako se je končala naša uspešna tekmovalna sezona. Še enkrat pa prosim vse smučarje in tekače naj se nam pridružijo, da bomo lahko naslednje leto izbrali med številnejšimi tekmovalci. Tako bomo lahko sestavili res najboljšo ekipo, ki bo nastopala še uspešnejše kot letošnja. Ob tej priložnosti bi se rad v imenu smučarjev zahvalil predvsem sindikatu, vsem vodilnim in političnim delavcem za pomoč, ki smo jo bili deležni z njihove strani.
Vojko Blaznik
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem delovni organizaciji in vsem sodelavcem za lepo darilo ob slovesu. Želim vam veliko uspeha pri nadaljnjem delu in osebne sreče.
Marija Oven
Zaplesali so Titu
v pozdrav
Štafeta mladosti, ki nosi pozdrave in dobre želje tovarišu Titu iz vseh krajev naše domovine, se je 28. marca ustavila tudi v Domu svobode v Šentvidu.
ZSMS Ljubljana-S iška je v Domu organizirala prireditev Tito— revolucija — mir.
Naša sodelavka Vera Laznik, ki je predsednica komisije za kulturo, je povabila na prireditev tudi naše folkloriste.
Tako so nekaj mesecev po ustanovitvi folklorne skupine prvič nastopali izven delovne organizacije.
Zaplesali so gorenjske in štajerske plese.
Kljub začetni tremi in drobnim spodrsljajem so s svojimi plesi navdušili gledalce.
gSj|lJ|g|
Kronika
delovno razmerje so
SKLENILI:
TOZD Surova tkanina:
TOZD Predilnica Laško:
Smagur Zdenka — kadrovsko sploš. služba
Pilica Zuhdo — pripravljaln. Huzejrovič Velid — skladišče surovin
Tendžerie Dragoljub — tkalnica
Blažič Stanislav — tkalnica
Jovič Milenka — pripravljalnica
Pirc Valerija — tkalnica Vran ješ Pantelija — tkalnica
TOZD Gotova tkanina:
Pilica Feri d — šivalnica Šavor Vojko — šivalnica Kosanec Marjan — šivalnica
TOZD Energetika in vzdrževanje:
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
TOZD Surova tkanina:
Zatler Mirjan — izjava delavca
Zgonc Marija — upokojitev Mustedanagič Meleča ■—• izjava delavca
Kosec Jože — izjava delavca Turk Štefanija — izjava delavca
Eigner Friderik — izjava delavca
Crnalič Ramiz — hujša kršitev del. obvez.
TOZD Gotova tkanina:
Švare Magda — izjava delavca
TOZD Energetika in vzdrževanje:
Jurjevčič Tomaž — izjava delavca
DSSS
Pokovec Dušan ■— upokojitev
Husejnagič Zelkida — izjava delavca
Muck Vladka — umrla
TOZD Predilnica Laško:
Vergič Jovo — predilnica II, sporazumno
ROJSTVA:
Mikec Marica — hči Koca Hašim — hči Lucevič Hajro — sin
DELOVNI JUBILEJI V APRILU:
Po 10 let:
Gradič Miroslava Po 15 let:
Cori Ujkan, Jaklič Anton, Založnik Franc
Po 20 let:
Bohinc Anica, Pakar Jožica, Lapiš Erži, Starc Bronislava, Oberster Henrika
Gubanec Janez — mehanična delavnica
Mitrovič Dragoljub —• izjava Mustedanagič Zekerijah delavca	hči
Po 40 let: Jesse Anton
Spoštovani bralci moje rubrike. Slišal sem, da v zadnjem času niste preveč zadovoljni z mojim delom v vašem glasilu. Moram vam povedati, da je eden izmed vzrokov tudi prihajajoča pomladanska utrujenost. Prav tako je pa tudi vzrok, da imamo v tovarno omogočenih vse preveč vhodov. Te sem že ugnal. Gre, gre že na boljše, in sem kar dobre volje. Da bomo boljše volje, sem tokrat zapisal nekaj vicev in doživetij, ki sem jih doživel v jedilnici, tkalnici in pri vratarju.
Milo za drago
Med malico se je grupa sodelavcev iz tkalnice in pripravljalnice prijetno zabavala. Med drugim je padel tudi tale dovtip.
Prvi: »Ti, tvoja ušesa so pa vsak dan daljša!«
Drugi: »Kajne, iz mojih ušes in pa tvoje pameti bi se dal napraviti kapitalen osel!«
Po malici na nočni izmeni
»Ti tako čudno bleda je nocoj luna ...«
»Kaj ne bo, saj nobeno noč ne spi.«
IZ TKALNICE
Mojster — tkalki
— Tole blago pa ni dosti vredno?
— Počakajte, da vam povejo ceno, ko bo blago v trgovini!
Za tri
— Tovariš mojster, z menoj boste zadovoljni — prepričuje novo zaposleni delavec v tkalnici svojega nadrejenega.
— Delam za tri!
— To je nemogoče?
— Da, za sebe, ženo in otroka.
Med svojo potjo so me ustavili tudi varnostni zatiči in stikala na tkalskih strojih. Prosili so me, naj vplivam vsaj na tkalke, da jih uporabljajo, če jih že tisti ne, ki bi jih morali najprej: mojstri, mehaniki, preddelavke, ki mimogrede povedano, priučujejo nove mehanike in nove tkalke, kako se streže tudi kar se tiče — varnosti.
No tako sem med svojo potjo priplezal do vratarjev. Prišel sem pozno popoldne, kjer bom pričakal novega jutra. No v tem popoldanskem času sem bil izredno presenečen, da je že sedaj po prvem aprilu izbruhnil čas pred prvomajskimi prazniki, da se naši »raznorazni« in nekateri tako vneto »službeno« pogovarjajo po telefonih, kam bodo šli za praznike, da ni mogoče dobiti zveze tudi s preprostim dejstvom, da nas je splošna služba opozorila res samo na samo nujne pogovore. Tako pa vratarji, kar naprej, vežejo, ven in noter . . .
No, nekaj takih telefonskih pogovorov, ki so bili vezani na VEN so trajali tudi preko pol ure. No, tako sem zaslišal po nekem takem daljšem pogovoru:
»Ti X... ali se ti ne zdi, da govorimo preveč dolgo, telefon ni.tako poceni...«
X: »Kaj se sekiraš, saj to plača »fabrka«.
Tako sem jutro pričakal v vratarski loži. Zbudil sem se nekaj čez šesto uro zjutraj. Zamudil sem začetek službe. Zamudnike pa ne. Pa naj zapišem dva dialoga med vratarjem in tovarišicama, ki sta prišli v službo že krepko čez šesto uro.
Vratar:	»Tovarišica, ali nimate doma nobene bu-
dilke?«
Tovarišica: »Imam, toda zvoni vedno takrat, ko še spim.«
In nekaj minut zatem. Neko delavko kar mimo vratarja pripelje v službo z avtomobilom njen soprog. Avto hitro obrne in švrkne mimo vratarja. Vratar komaj ujame tovarišico, ki je zamudila.
Vratar: »Ja, kdaj pa vi vstanete tovarišica, že cel teden zamujate.«
Tovarišica (jezno): »Takrat, ko posije sonce v mojo sobo.«
Vratar: »Ze tako zgodaj?«
Tovarišica: »No, kar gre. Okno moje sobe leži proti zahodu.«
»Pa lepo pozdravljeni!«	Vaš Pajek
Čas je prišel, ko se poslavljam v zasluženi pokoj.
Delovna organizacija, tkalnica me je ob odhodu zelo presenetila s cenjenim darilom. Zato se čutim dolžna, da se najtopleje zahvalim vsem skupaj za ta lep poklon, kakor tudi dobre želje. Posebna zahvala naj še velja tov. Sobi, tov. Vikici, Ivanki in Silvi.
Hkrati želim vsem skupaj še mnogo delovnih uspehov in veliko medsebojnega razumevanja.
Marija Zgonc
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta in tasta se najlepše zahvaljujemo DO DEKORATIVNA za podarjeni venec, izrečeno sožalje ter vsem sodelavkam in sodelavcem za zadnje spremstvo v prerani grob našega nepozabnega očeta.
Še enkrat najlepša hvala.
Culk Jožica, Ivan Zupan Fani
Vladki Muckovi v slovo
Globoko nas je presunila novica, da je prenehalo biti tvoje srce. Pričakovali smo tvojo vrnitev med nas, tvoje delovne tovarišice in tovariše, toda kruta usoda ti ni prizanesla.
Sedemnajst let si delala in živela med nami. Spoštovali in cenili smo tvojo pridnost, smisel za sodelovanje in osebno skromnost. Bogato strokovno znanje si nesebično prenašala na mlajše sodelavce, ki so v tvoji prijazni besedi čutili, da si jim vedno pripravljena svetovati in pomagati.
Tvoja življenjska pot ni bila lahka. Najzgodnejše otroštvo si preživljala v viharnem nemiru vojnih let. Izhajala si iz napredne učiteljske družine, kjer je vzgoja postavila temelje tvoji plemeniti osebnosti. V obdobju začetka graditve našega družbenega sistema si hodila v šolo in si kasneje s svojo pridnostjo in sposobnostjo pridobila visoko stopnjo strokovne izobrazbe.
V našo delovno organizacijo si prišla, ko se je pričel njen intenzivni razvoj. Bila si med prvimi mladimi strokovnjaki, ki so zapustili fakulteto
in so se vključili v prizadevanje delovne organizacije, da si zagotovi boljši jutri in večjo socialno varnost. Že takoj na začetku si pridobila velik ugled in spoštovanje med vsemi, ki smo te poznali in s teboj sodelovali.
Delovne naloge si prevzemala z vso odgovornostjo in rezultati tvojega dela so pripomogli, da smo s skupnim delom dosegali vedno večje uspehe. Tvoje strokovno znanje pa ni bilo cenjeno samo med delavci Dekorativne, ampak so to priznavali tudi poslovni partnerji iz celotne države, kjer si sodelovala s svojimi strokovnimi ugotovitvami.
Vrsto let si delovala v Društvu inženirjev in tehnikov tekstilcev. V naši delovni organizaciji si bila predsednica aktiva društva. Tvoje delo na strokovnem področju je pustilo viden odraz tudi v delu strokovnega društva.
Tvoje delovno mesto ostaja prazno. Ne moremo verjeti, da te res ni več med nami.
Tvoje delo, tvoja osebnost in tvoj vzgled pa bosta še dolgo živela med nami.