Poštnina ph&na v gotovinL Leto XXII., št. 144 Ljubljana, sobota nI. jimifc 1941-XIX Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Inseratnl oddelek: Ljubljana, delen-burgova ul. — Tel. 34-92 to 33-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. RaCuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 17.749. 'IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije to Inozemstva Ima Unione Pnbblfcifž Italiana SjV^ Milano Cena Din 2 - cent* tO Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30.— Din. Za inozemstvo 50.— Din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-28. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicitA di provenienza italiana ed estera: Unione PubblicitA Italiana S. A* Milano Čiščenje bojišča pri Sollumu Pri Tobruku je topništvo razpršilo angleške oddelke, letala pa so napadala sovražne mehanizirane oddelke Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 20. junija naslednje 280. vojno poročilo: V Severni Afriki se nadaljujejo očiščevalne operacije na bojišču pri Sollumu. Na bojišča pri Tobruku je naše topništvo učinkovito obstreljevalo sovražne oddelke v pokreta ter jih razpršilo. Letalstvo je bombardiralo naprave in ntrdbe v Tobruku; poleg tega je ponovno napadlo angleška mehanizirana vozila južno in vzhodno od Solluma. Trije »Hurri-cani« so bili sestreljeni. V Vzhodni Afriki je sovražnik 17. t. m. poskusil silovit napad na področja pri Uolchefltu (Gondar). Bil je odbit ter je pustil na bojišču nad 400 mrtvih in ranjenih. Istega dne je poskusil presenetiti našo posadko v Debri Taboru, s takojšnjim protinapadom pa je bil razpršen. Sovražna ojačenja. ki so prihajala na isto področje, so 18. t. m. naša letala bombardirala in razpršila. Nemško vojno poročilo Berlin. 20. jun. Vrhovno vojno poveljništvo je izdalo danes naslednje poročilo: Bojna letala so potopila na morja okrog Anglije 2000tonski tovorni parnik in hudo poškodovala tri velike trgovske parnike-Na Atlantiku je uničilo letalo za dolge po- lete okrog 1100 km zapadno od Cadiza 3500tonsko tovorno ladjo. Nočni napadi bojnih letal so bili naperjeni proti pristaniškim napravam v Great Yarmouthu, kakor tudi proti nekemu letališču v južni Angliji. V Severni Afriki neznatno obojestransko izvidniško delovanje. Sovražnik je odvrgel preteklo noč s slabimi silami na nekaterih krajih zapadne Nemčije manjše število rušilnih in zaži-galnih bomb. ki so povzročile samo nekaj škode na stanovanjskih hišah. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili tri izmed napadajočih bojnih letal. Skupina bojne eskadrile pod vodstvom majorja Petersena in pozneje pod vodstvom stotnika Fliegela je uničila od srede aprila 1940 z neugnanimi in drznimi napadi proti angleški plovbi za preskrbo okrog Anglije in daleč tja na Atlantik 109 trgovskih ladij z okrog 636000 tonami ter hudo poškodovala z bombnimi zadetki nadaljnjih 43 ladij. V bojih na fronti pri Sollnmu so se s posebno hrabrostjo odlikovali major Bol-brinker. vodja oklopnega polka, stotnik Fromm. poveljnik protiletalskega oddelka, stotnik Bach. vodja strelskega bataMona. nadporočnik Glerda. poveljnik čete v oklopnem polka, ter višji praporščak Genssler. podčastnika Rrink in Kiel, vsi v protiletalskem oddelku. Dva huda angleška poraza Berlin. 20. junija s. Anglija je pretrpela dva silna poraza, vojaškega v Scllumu in diplomatskega v Ankari, vendar pa je tudi to pot britanska propaganda skušala po-rare izpremeniti v uspehe. Zato se je po-s'uži'a zelo običajnih izgovorov ter je silni r>r,'o«m sipremenila v zmagovito- evakuac;jo. Sedaj trdi. da \VaveH sploh ni imel na-m°na začeti ofenzive proti osnim silam v L:bji dasi je za to uporab i vse svoje razpoložljive sile Bale je šle pr njegovem pni'? i etru za čisto navadno takrično in stra-t^T-rr akcijo Vi it popolnoma kraievnega zna"aja ter določena v prvi vrsti za claj-*an*e tv^ožaia branilcev Tobruka v drvgi vrMi n*a je ;me'a narien oslab'ti nem'ko voi^ko v Afriki. Ta c:li so angleške čete baie dr.«eg!e in s tem je tedai njihovo podjetje ovenčano s pričakovanim uspe-hcm. List »Da;lv Mai!« ie šel celo dalje, ko je pisati med dragim, da so Italijani in Nomci vrgli vse svoje sile proti britanskim četam v trdnem prepričanju, da je Wavell hotel osvojiti vso Ciienaiko. Taico so morali Nemci ti Ttalijani vse svoje čete osredotočiti ter jih poslati v boi proti puščavskemu pesku. Ko so VVavellove čete opravile svojo nalogo, so se umaknile ter porstile sovražnika z dolgim nosom. Vse to, pravi »Deutsche Allfemeine Zeitung«. je gornstasna smešnost. Po mnenju angleškega lista je tedai šlo za hudobno potegavščino. ki je pa Italijan' in Nemci n:so plačali draTa-gtespost« Rogaško Slatino, kjer se zdaj vrši šola za vodje obrambnih moštev štajerskega Heimatbunda. V šoli je 200 mož in vodstvo šole je v bivšem Aleksandrovem domu, ki se zdaj imenuje »Erzherzog Johann«. Vodja šole je polkovnik SA Dra-egert. Tečaj bo v nekaj dneh končan, nakar pridejo novi tečajniki. Poučujejo jih o idejah narodnega socializma, o zgodovini, zemljepisu in nemščini V obrambno moštvo se je, kakor pravi »Tagespost«, prijavilo 80.000 Spodnještajercev v starosti od 18. do 40. leta. E.I.A.R. RADIO LJUBLJANA Sobota, 21. junija 1941-XIX. 7.30: Vesti v italijanščini. — 7.45: Razno-novrstna glasba. — 8.15: Vesti v italijanščini. — 12.30: Vesti v slovenščini. — 12.45: Popevke. — 13.00: Napoved časa, vesti v italijanščini. — 13.15: Poročilo generalnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Orkestralna glasba. — 14.00: Vesti v italijanščini. — 14.15: Orkestralna glasba. — 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15—18.00: Nove plošče Cetra. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Slovenska glasba. — 20.00: Napoved časa. vesti v italijanščini. — 20.20: Pojasnila k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20-30: Giuseppe Verdi: Trubadur, v presledkih obvestila v slovenščini. J i ■■ »7UTT.0- rt. 144 Sapi&fii na rodu Zlati Jubilej Združenja gostilniških podjetij v Ljubljani Ljubljana, 20. junija. Pod vodstvom predsednika restavraterja in kavarnarja g. Maksa Bolničarja je bil včeraj popoldne v dvorani Kolodvorske restavracije 50. redni letni občni zbor Združenja gostilniških podjetij, številne zboro-valce je predsednik toplo pozdravil, zahvalil pa se je za udeležbo tudi zastopniku kvesture, g. Freddiju, načelniku obrtnega odseka mestnega poglavarstva in zastopniku ljubljanskega župana dr. Letnarju, načelniku mestnega prehranjevalnega urada dr. Frelihu, predsedniku Zveze gostilniških podjetij in načelniku gostinskega odseka Zbornice za TOI Cirilu Majcnu, tajniku Zbornice za TOl dr. Kocetu. zastopniku Tujskoprometne zveze g. Komanu in zastopnikom domačega tiska. Ob splošnem odobravanju je bila na predlog predsednika odposlana vdanostna brzojavka Eksc. Visokemu Komisarju Emiliju Gra-zioliju, v kateri prosijo zborovale! Njegovo Ekscelenco, naj sprejme izraze hvaležnosti vsega članstva in vdane pozdrave z željo, da blagovoli tolmačiti globoka čustva vdanosti in zvestobe Nj. Vel. Kralju in Cesarju ter Duceju. Po teh uvodnih pozdravih je predsednik združenja podal izčrpno poročilo o delovanju v preteklem letu, ki so ga vsi zborovale! z zadovoljstvom vzeli na znanje. Iz njegovega poročila posnemamo, da so zadnja vojna leta vidno posegla tudi v delovanje gostinskega stanu, ki je bil pogosto dokaj hudo prizadet. Tako je bila med drugimi, seveda nujnimi uredbami uveljavljena uredba o minimalnih mezdah pomožnega osebja v gostinskih obratih, ki je v precejšnji meri zboljšala položaj gostinskega nameščenstva, je pa zelo povišala režijske postavke gostinskih obratov. Občutno so gostinska podjetja prizadeli razni predpisi v okviru uredbe o varčevanju z živili. Uprava združenja se je potrudila, kolikor je mogla, da je za svoje članstvo dosegla razne ugodnosti. S časom je postalo nevzdržno tudi obratovanje po maksimiranju cen blagu. Dogajalo se je, da je moral podjetnik prodajati živila potrošniku po ceni, ki je bila nižja od nabavne. Združenje si bo vsekakor prizadevalo, da izposluje prosto točenje alkoholnih pijač, kaznovane pa naj bodo tiste osebe, ki zaradi prevelike potrošnje povzročajo nerede. Mimo drugih olajšav, ki jih je združenje pri oblasti doseglo za svoje članstvo, si je tudi močno prizadevalo, da bi preprečilo stalna poviševanja javnih bremen. Tako je na primer upravi uspelo, da je s posredovanjem preprečila povišanje starih in uvedbo novih taks, ki so bile v proračunu mestne občine za tekoče leto. Kakor prejšnja leta, je združenje tudi letos s pomočjo posebne akcije med svojim premožnejšim članstvom nabralo okrog 14 tisoč dinarjev, ki jih je uprava v imenu članstva poklonila mestni akciji za zimsko pomoč. Ker je uprava smatrala za nepotrebno, je enako kakor v prejšnjih letih strogo zastopala načelo, da se v območju ljubljanske občine ne smejo podeljevati nove obratne koncesije. Posrečilo se ji je, da je v preteklem letu bilo zaprtih nekaj obratov, ki v higienskih ozirih niso ustrezali zahtevam. — Na kraju svojega poročila je predsednik opozoril na težavne naloge pri nabavah mesa, sladkorja, masti, olja in testenin, število interesentov za prehranjevanje v gostinskih obratih od dne do dne rase. Kolikor je le mogla, je uprava olajšala težave svojega članstva pri okratova-nju in je zaradi tega po raznih manj uspešnih skušnjah naposled organizirala lastno aprovizacijo, ki je sama skrbela za razdeljevanje moke. Prav tako je zagotovila svojim članom tudi redno mesečno dobavo sladkorja. Po predsednikovem poročilu je mestni načelnik dr. F r e 1 i h obrazložil zboroval-cem, kako se bodo v bodoče dodeljevale potrebne količine živil gostinskim podjetjem. Predsednik Zveze gostinskih podjetij g. Majcen pa je poročal o akcijah, ki so bile v zadnjem času storjene v korist gostinskih podjetij. S priznanjem je ugotovil, da so njihovi zastopniki pri oblast-vih vselej našli razumevanje. Sledilo je še poročilo tajnika dr. P a v -1 i č a, iz katerega posnemamo, da šteje združenje precej nad 300 članov, od katerih jih je dobršna polovica žensk, število članov in obratov je od lani padlo. Ljubljana sama ima zdaj 8 hotelov, 15 kavarn, 7 restavracij, 243 gostiln, 18 krčem, 43 buffetov in 9 ljudskih kuhinj. Poslovanje združenja je pregledal nadzorni odbor, v katerem so bili gg. Jernej Jelenič, Janko Skerlep in Vlado Turk. Nadzorstvo je zborovalcem poročalo, da je uprava vedno poslovala po navodilih prejšnjih občnih zborov in spoštovala pravila združenja, pa je zaradi tega vse poslovanje ves čas potekalo redno. Jubilejnemu zborovanju je sledil še občni zbor Bolniške blagajne združenja, kateremu je prav tako predsedoval g. Dolni-čar. Blagajna je bila ustanovljena že pred 35 leti in so bili njeni ustanovitelji med pionirji domačega socialnega zavarovanja. Za zdravila in zdravnike je izdala 371.000 dinarjev in je bila lani popolnoma izčrpana. Po zmanjšanju izdatkov je bilo potem preteklo proračunsko leto zaključeno s prebitkom 80.000 din. Najhujša blagajniška postavka so seveda plačila zdravil lekarnam. Na kraju tega zborovanja so bili soglasno sprejeti predlogi, naj se smotrnejše uredi izdajanje zdravil, če so na razpolago dobra domača zdravila, naj se blagajna poslužuje teh namesto dragih tujih. Prispevek za blagajno naj se poviša na 25 lir mesečno, pri dajatvah pa naj se po vpoštevanju socialno šibkejših kategorizira članstvo. Nazadnje so bila pravila Bolniške blagajne tudi nekoliko spremenjena. Upravi in še posebej predsedniku g. Maksu Dolničarju se je na kraju zborovanja v imenu vseh zborovalcev najlepše zahvalil član g. Maček za požrtvovalno delo v prid vsega stanu. Združenju tudi mi toplo čestitamo ob zlatem jubileju in mu želimo čim lepši razvoj pod ugodnimi zvezdami, ki morajo z mirom slej aH prej spet za-sijati. Naši lepi kraji na Dolenjskem Ko te ponese cesta Iz Novega mesta v Dolino gradov, zbudi onkraj prijaznega Šent Petra vso tvojo pozornost romantični grad Otok, ki je sploh štet med najzanimivejše gradove na Slovenskem. To je ljubezniva idila na otoku Krke, proslavljen v znanem Tavčarjevem romanu »Otok in Struga«. Odtod so izleti v najrazličnejše kraje. Blizu Otoka je premogovnik, ki mu v novih razmerah pripada prav znatna vloga. Eksc. Marsa! De Bon© je bil svečano sprejet na Dolenjskem Nabirajmo lipovo cvetje! Razdelitev obiranja na mestnem magistratu Italijanski koncerti v Ljubljani Tiskovni urad Visokega Komisarijata objavlja: Spričo zanimanja Visokega Komisarja Ljubljanske pokrajine, ki se mu je kot Sodelavec takoj odzval predsednik Fašistične konfederacije profesionistov in umetnikov nacionalni svetnik Di Marzio, je bila Ljubljani zagotovljena vrsta koncertov, ki bodo prirejeni v času od konca junija do prvih dni avgusta. Na teh koncertih bodo nastopili najboljši zastopniki nadvse italijanske glaabene umetnosti K zanimivimi in redkimi programi. Prvi koncert bo priredil trio Poltronieri, Bonucci. Sledili bodo tria Ruta, Tassinari, Sabatini in nastopi štirih drugih ansamblov, ljanskih glasbenih krogih. je vest o teh glasbenih prireditvah napravila najugodnejši vtis. Zastopniki teh krogov so izrazili Eksc. Grazioliju vso zahvalo za njegovo prizadevanje. Casella, koncert nato še V ljub- Iz Gorice v Vipavo in Sežano Italijansko vino Tu in tam v Ljubljani zdaj točijo italijan 9k o vino. Po izložbah delikates vidimo zajetne pletenke, po gostilnah in restavracijah pa točijo italijansko črnino na litre, po običajni ceni 26 din. Vino je prav pitno. Seveda pa je vse to le prvi akord na obsežni klaviaturi italijanskega vinarstva. Kakor Francija je tudi Italija predvnem dežela rdečega vina. Vsaka vrsta ima svojo posebno zgodovino in svojo »skrivnost«. Piemont je po pravici ponosen na svoj težki, trpki, rdeči barolo, na svoj muškatni liker, ki ga pripravljajo iz suhih grozdnih jagod ter na svoje šumeče vino »asti spu-mur.te«, ki se da najbolje piti tam, kjer so ga pridelali. Prav posebni čudež kletarstva pa je turinski vermut. o katerem pravijo, da je tako dobro zdravilo, da bolniki ob njem kar nočejo okrevati... Častitljivi samostanski brat Antonio Czr-pano je napravil to pijačo leta 1786 na ta način, da je belemu vinu primešal sladkorja in dehtečih zelišč. Recept za izdelovanje turinskega vermut a v vseh svojih podrobnostih ni znan širš> javnosti. Preprosti uživalec sme vedeti samo to, da spadajo vanj timijan, encijan, vanilija in le marsikaj drugega. Zelo dobra so tudi lahka bela vina iz Lombardije, ki pa zbledijo pred slovesom torkanskih vin. Nešteto ljudi nima pojma o Toskani, toda temno tdeči. žareči chian-ti — v tistih trebušastih. s slamo oni e t enih stek'enicah — pozna tudi vsak Slovenec. Med trs jem rubinastega vina iz rimske okolice potujemo dalje v Kampanjo, v čarobno deželo okrog Vezuva, kjer pridobivajo žlahtni rdeči faletnec ter dragocene rdeče in bele j>lacrimae ChristiIn tako prispemo slednjič v Sicilijo, kfer se seznanimo z zlatim, trpko dehtečim, krepkim m ar s al o. Redki niego\n ljubimci vedo, da je maršala zato svojevrstnega trpkesa okusa, ker so bile tiste posode, v katerih ga shranjujejo, poprej dve ali tri leta nekoliko cmočene s smolo. Da. da, tudi smeh je včasih potrebna nri dobrem \*nu. Še prav posebno pa lahko imaš smolo, če se ne spoznaš, kakor se mora izpoznati, kdor hoče z okusom uživati dobra italijanska vina. Pmnenki o potovanju Poletje je čas počitnic in potovanja. Kljub vojni si vsakdo želi obojega. Razgovori se sučejo o tem Že v pesmi je zapisano, da »vedno mož najmanj zapravi, če ženico ima s seboj«. Resničnost teh besed potrjuje naslednji razgo\yr v ljubljanski kavarni: — Čujete, gospod veletržec, vi pa zdaj prav pogosto potujete v Trst. Ali smem vprašati, koliko povprečno zapravite? — Hm, prijatelj, to je pa jako različno. Kadar potujem s svojo gospo, zapravim tisoč lir. kadar pa potujem sam... nu, takrat pa že gresta kakšna dva tisočaka. Tudi pri nas je že iz prejšnjih let prav na dobrem glasu kopališče in zdravilišče Abbano Za vsakovrstne bolezni so te toplice koristne. In tako se je zgodilo, da je nedavni dan prišel k bogatemu Ljubljančanu zapravljiv lahkoživec in ga poprosil posojila. Premožni Ljubljančan je dobro vedel, da posojenega denarja ne bo nikoli več videl, zato je vpiašal lahkoživca: — Ampak, povejte mi, kam pa hočete potovati v tem času? — V kopališče Abbano. — Ali ste ponoreli, mladi mož? Saj to vendar ni ptoceni. — Nič za to. za svoje zdravje nikoli ne bom štedil denarja. Tu mi ni nobena reč predraga! In še so v Ljubljani možje in gospe, ki jih poletje neodoljivo vabi na morje. Pa je nekdo vprašal takega »jadranaša«: — Kako. ravno v juliju hočete tudi le- I tns na mor je? Saj \>endar ne boste izdržali. Tam je v juliju vročina blizu 40 stopinj v senci. — Pojdite no. mi.r mi je treba revno v senci hoditi? Senco imam lahko doma! Čisto drugače pa sodi o morju gospod Kuštrin. Nekdo mu je rekel: — Pcivjfe mi, gospod Kuštrin. vi tako radi potujete po svetu, ali ne bi nekoč potovali tudi v Ameriko? — Ne. na ladjo pa ne grem. Tam je človek preveč — v božjih tokah... Misli Samec je moški, ki mu k sreči manjka žena. Moški je toliko star, kolikor Te čuti starega. Ženska pa je tako mlada, kolikor le želi mlada biti. Vdovec, ki se drugič oženi, prav za prav ni zaslužil, da mu je umrla prva žena. V poznem popoldnevu, potem ko sva si bila z Bradivojem v Gorici ogledala park, ki je bil ves v cvetju pisanih vrtnic, ter še prirodni park grofa Coronia, nazobčani, starodavni goriški grad pa še to in ono lepoto in posebnosti Gorice, je z vso prožnostjo privozil naš Opel, v njem pa za volanom naš načelnik, ves nasmejan. Z eleganco je zapeljal pred kavarno, pred katero sva počivala, prožno skočil iz avta in vzhičen dejal: Fanta, mladi mehanik v Kanalu je postavil pravilno diagnozo, četudi ji na kliniki niso prav zaupali. Majhen delec so izmenjali, prav tistega, ki ga je v izmenjavo določil mladi mehanik v Kanalu, in zdaj je voz spet ko nov. Naju je to razveseljivo poročilo navdušilo in vesela sva bila zagotovila, da se bomo vozili v prerojenem vozu. — Na vasi so često boljši kovači, kakor pa v mestu, — je pomodroval naš, zdaj spet zadovoljni Bradivoj in se po štirih spravil na svoj dvojni sedež. Položil je, da ne bi trkali, buteljki refoška k sebi na levo in desno stran. Kar v vozu smo se poslavljali od solnčne Gorice. Avto je zdaj tiho in mirno vozil, da nismo čutili tal pod seboj. Oba — krmar in Opel — sta bila spet v svojem elementu. Lepa, prelepa je avtomobilska vožnja ob krasnem panovškem in trnovskem gozdu v šempas, pa naprej v Ajdovščino in v zeleno Vipavsko dolino. Počasi vozimo v poznem popoVlanskem solncu po tem Ieri svetu. Tu in tam stoje v zelenju črešnje, ki se jim zaradi obilice sočnega sadu veje šibe, drevesa kar žare rdeče in zlato-rumene barve. Težko, sladko breme jih spreminja v pravljične sadonosne nagno-je. Cesta se izravna in Opel se veselo požene po ravni cesti; obcestne črno-bele zobe spreminja v en sam neskončni črno- beli trak, v katerega so na obeh straneh zasajene mlade platane; vse spet drvi mimo nas. V šempasu obstanemo in takoj je krog nas skupina znancev in prijateljev. V Ajdovščini so ljudje od sile uslužni. Vsakdo nam je hotel povedati, kje je firma, ki jo iščemo. — Pojdite nazaj! Tam v hiši pri drevesu je, — nam pokaže hišo možak. Ko dospemo tja, nas napoti prijazna ženska spet nazaj: — Tam, kjer stoji vaš avto, v hiši na levo je njegovo stanovanje, — je trdila. Tedaj nazaj — in zopet nič! — Pa mi vi povejte, kje stanuje Krušič, — vprašamo domačega vojaka. — Kar nazaj! Tam pri drevesu, kjer stoji gospod kaplan, v hiši na levo ima trgovino. Ne najdemo je! Stopimo h gospodu kaplanu: — Le kje je Krušičeva prodajalna, prosimo, povejte nam, utrujeni smo že od hoje gor in dol po trgu! — ga poprosimo vljudno, že v lahnem obupu. — Gospodje, kar nazaj in v ulico na levi! — nam veli prijazni gospod. Tedaj — nazaj in v ulico na levi. Tu so balincali trije dečki. — Fant, kje stanuje, ti nam boš pokazal, — odloči naš načelnik. — Ma — bejžte nazaj! Zadnja hiSa na levi! — vrže kroglo, in že zmagoslavno kriči: šiška. šiška! — Ne boš! Tu imaš liro, pa nas povedi tja. — In res nas je povedel h Krušiču, toda ni ga bilo doma. Upehani sedemo v voz pa hajd v Vipavsko dolino, v večno mlado Vipavo — solnčno zelenico. Očarljiv pogled po vsej prostrani solnčni dolini, valoviti kakor hudo razburkano morje. Na levi jo obroblja in brani pred mrzlimi severnimi vetrovi dolgi čaven. Od Vipave naprej, tam v daljavi, pa prevzame budno stražo divji Nanos. Na skrajnem koncu čavna, na njegovem pobočju, že štrle iz hriba škr-bine, ostanki vipavskega gradu, že se tudi belo svetlika Vipava sama, ki nam hiti ^T^a vzhičena, z vsem, kar nam je ljubega v njej, naproti in že nas sprejme va^e. Kje naj postanemo? Pri Krhnetu vendar! Iz staroznane furmanske in oštirske gostilne so napravili pravcati hotel z res lepim pročeljem. Le kaj bi rekli naši nekdanji furmani in oštirji, ki so se vozili z vpregami iz krajnske dežele kupovat vi-pavca, rebulo in še drugo žlahtno kapljo vipavskih trt, ko bi zagledali sicer tako lepo prenovljeno svojo staro Krhnetovo obcestno oštarijo. Zmajali bi z glavami se malo namrdili pa vseeno vstopili. To bi jih čakalo veselega presenečenja, zakaj imenitna, stara, obokana nizka veža, ki jo je sama ljuba domačnost, je ostala nedotaknjena, za najbolj primeren spomenik našim krajnskim furmanom in gostilničarjem, ki jih je bila desetletja vedno natlačena. še danes je zaželjeno zatočišče vseh trudnih, lačnih in žejnih pa tudi domačini in ljubljanska gospoda jo na moč obrajtajo. V nji se zdaj suče gospodinja, ki je vredna naslednica vseh svojih pred-dnic, neumorna gospa Ivanka. Prisedemo h gopodarju, h gospodu Krhnetu, ki nam pove to in ono vipavsko zanimivost, zdaj v prozi zdaj v lastnih verzih, v katerih * je tolikanj tople pesniške ljubezni do narodnega blaga in vipavske zemlje. Zamuda v Soški dolini je grozila pre-vreči naš potni načrt, čemur smo se odločno uprli, zakaj utrujenost se nas je jela polaščati, zlasti pa Bradivoja, ki svojih dolgih hoje vajenih nog že drugi dan ni kaj prida uporabljal, marveč jih je, skrčene tiščal pod moj sedež. — Gremo? je pozavniško priganjaje pobaral mož dolgih nog. — Gremo! — Smo pritrdili. Le še malo prisrčnega poslavljanja je bilo in posedli smo v vozu. Novo mesto, 20. junija Eksc. Maršal De Bono, inšpektor preko-morskih čet, je doživel na svojem inšpekcijskem potovanju iz Ljubljane na Dolenjsko prisrčne sprejeme, dostojne njegove velike veljavnosti v hierarhiji italijanske vojske. že v Trebnjem se je zgodaj zjutraj zbralo mnogo prebivalstva, da mu izreče dobrodošlico. Hiše so bile okrašene z državnimi zastavami. Ljudstvo se je zbralo pred občinsko hišo, kamor je prikorakalo tudi vse vojaštvo in fašistična milica z oficirskim zborom in poveljnikom konzulom Borgio na čelu. Civilna oblastva je zastopal poleg drugih predstavnikov župan g. Ivo Ban. Ko se je Eksc. Maršal Emilio De Bcno pripeljal z Eksc. generalom Robot-tijem v Trebnje, je godba črnih srajc zaigrala himno. Eksc. Maršal je nato obšel na trgu zbrane čete in jih toplo pozdravil. Takoj nato so se zbrali k raportu vsi oficirji s konzulom Borgio. Razgovor je potekal v običajni prisrčnosti. Eksc. Maršal De Bono se je nato ob toplih pozdravih poslovil in se v spremstvu poveljnika Armadnega Zbora Eksc. Robottija odpeljal dalje proti Novemu mestu. Dolenjska metropola, ki ji v Ljubljanski pokrajini pripada važna naloga, se ob vsaki slovesni priliki dobro zaveda svoje veljavnosti, zato je tudi za sprejem odličnega gosta storila vse, da izkaže Eksc. Maršalu De Bonu dostojanstven pozdrav, že zgodaj so z javnih poslopij in ostalih hiš zaplapolale trikolore. Delo je počivalo. Ljudstvo se je zbiralo na Glavnem trgu, kjer je pred mestnim magistratom na visokih jamborih plapolalo šest trobojnic in praporov z liktorskimi znaki. Za sam spre- Ljubljana, 20. junija. Nabiranje lipovega cvetja v Ljubljani je po mestnih drevoredih, parkih in nasadih, kakor smo že objavili, dovoljeno samo z dovoljenjem mestne občine ter se je v ta namen treba zglasiti v mestni vrtnariji. Ker so nas pa razmere naučile lipovo cvetje ceniti še bolj, kakor smo ga cenili prej, je mestna občina zagotovila lipovo cvetje predvsem socialnim zavodom. Lipe ob Ljubljanici od Zmajskega do šentpetrskega mosta ter lipe na Resljevi cesti bo obralo mestno zavetišče najbed-nejših v stari cukrarni. Lipe na Taboru so namenjene mestnemu zavetišču iza onemogle v Japljevi ulici in hiralnici sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Lipe drevoreda od Gosposvetske ceste ob velesejmu do Lattermannovega drevoreda bo obral Delavski dom. Vse lipe ob Tyrševi cesti je mestna občina dodelila Rdečemu križu, da organizira obiranje in cvetje porabi za socialne namene. Lipov drevored ob pokopališču v Dravljah je pa namenjen tamoš-njemu prebivalstvu, ki naj hiti v mestno vrtnarijo, da si vsaj vsaka hiša za malenkostno odškodnino zagotovi po eno drevo. Konec znanega hotela Milanski Hotel de la Ville, eden najbolj znanih prvovrstnih hotelov v mestu, ki je obratoval 105 let, je ustavil svoj obrat. Poslopje pri Korzu Viktorija Emanuela, v katerem je 27. januarja 1901., kakor je razvidno tudi iz spominske plošče na hiši, umrl Giuseppe Verdi, bodo po vojski podrli. Splovitev italijanskega vlačilca v Budimpešti V ladjedelnici budimpeštansike družbe ■»Ganz« so sipi ovil i na račun Italijanske jem je bila pred Pauserjevo trgovino postavljena tribuna, obilno okrašena z zelenjem in državnimi zastavami. Tu so bili k sprejemu zbrani vsi predstavniki uradov, šol in korporacij, med njimi civilni komisar g. dr. Oton G r i s e 11 i, mestni župan dr. Marjan P o 1 e n š e k, policijski komisar C h i u s e 1 i n, delegat podporne organizacije Fašistične Stranke dr. Frank in poveljnik Kr. Karabinjerjev kapetan Fa-v a. Vojaštvo novomeške garnizije je prikorakalo v dolgi koloni in se razvrstilo na eni strani trga, na drugi pa je bila množica prebivalstva. Ob 10. se je Maršal De bono pripeljal v Novo Mesto. V njegovem spremstvu so bili visoki vojaški odličniki, tako poveljnik H. armadnega zbora Eksc. general Robotti, poveljnik divizije »Isonzo« Eksc. general Romero in še nekateri drugi. Ko je Eksc. Maršal De Bono izstopil in je zaigrala godba, mu je raportiral general Romero. Nato je Eksc. Maršal Ds Bono v njegovem spremstvu obšel vojaške oddelke, jih prisrčno pozdravil in se pomudil v kratkih razgovorih z vojaki. Vsi so mu odgovarjali z vidno radostjo. Po pregledu čet je Maršal z generalitet© stopil na častno tribuno. Pričel se je de-file ob zvokih divizijske godbe. Uspel je v popolno zadovoljstvo. Po končanem mimohodu je Eks. Maršal De Bono spet zapustil tribuno in obšel častno četo, ki mu je s polkovno zastavo na čelu izkazala pozdrav, medtem ko je tudi Maršal izkazal vojaško čast zastavi. Celotni sprejem visokega dostojanstvenika je bil za dolenjsko metropolo zela časten in razveseljiv dogodek. Vsi tisti, ki dobe dovoljenje, so seveda popolnoma odgovorni, da ne bi poškodovali dreves, prav tako pa tudi, da ne bi pustili smeti pod drevesom. Spet opozarjamo vso javnost, naj nabere čim največ upovega cvetja za zdravilni in okusni čaj, prav tako pa tudi raznovrstnih drugih rastlin za zdravilo in čaj, ki popolnoma nadomešča dragi ruski ali kitajski čaj. že doslej smo za pristni kitajski ali ruski čaj z dragim denarjem pokupili prav mnogo robidovega listja, ki so ga ženice nabrale po naših logih, trgovci poslali v tujino za malenkosten denar, nazaj smo pa dobili v lepih zavitkih svoje robidovo listje za drag denar kot pristni ruski ali kitajski čaj. Kako odličen po okusu in kako zdravilen je pa čaj, pripravljen iz raznovrstnih domačih rož in rastlin, so nas prepričala že razna domača podjetja, ki so že dala v promet raznovrstne mešanice kot nadomestek za drage, iz tujih držav in drugih delov sveta uvožene čaje. V sezoni češenj, rdečih jagod in borovnic opozarjamo, naj ljudje zbirajo in suše peclje češenj, jagodovo listje, od borovnic pa tako jagode kakor listje, ker je posušeno oboje prav dobro za čaj. družbe za nodunav&ko plovbo* mo-tonv vlačilec za vlačenje to-vornih čolnov. Ceremoniji siplovitve so prisostvovali zastopniki italijanskih in madžarskih oblatiti. Umetnostni zakladi alzaških cerkva Umetnostne zaklade alzaških cerkva, ki jih je dala francoska: vlada svoječasmo spraviti v notranjost države, no se vrnili v zadnjih tednih na svoje mesto. Z czi-rom na sedanji položaj pa so jih snraviii v podzemlja, kjer so varni pred .etai^kim: napadi. Vozimo mimo vipavskih senožeti, jih v topem kotu prerežemo in brzimo na klanec in potem z goličave na goličavo. Na desni se nam prikažejo na vrh hriba nalepljene jaslice, — Štanjel: le sleme golega hriba glede izza streh, zvonik pa ponosno kaže v nebo. žal, da nam je preveč od rok. Naprej! V Dutovlje! Cerkev kraj vasi se ostro odraža od večernega neba. Opel hiti, hiti! Zavije na levo in sredi Dutovlj obstane; seveda — pred Ukmar-jem. Vesela nas strežeta mladi gospodar in gospodinja. Gospod Marjan trdi, da je pršut posebnost vsega Krasa, teran pa pristno dutovljanski, ki ga plačujejo radi celo liro dražje, kakor druge, saj je edinstven. Natočili smo ga na zdravje vseh, toda, za čudo, Bradivoju ne gre v sla3t odlična malica. Ne dotakne se teh posebnosti, on, ki bi si dal ob drugih prilikah obriti brado za tako poslastico. Upravičeno sva bila z vodjo v skrbeh za njegovo zdravje. Večerilo se je že in ker smo morali še v Tomaj, smo se od prijaznih gostiteljev poslovili, se založili s popotnicami, potem pa odpeljali. Malo pred Tomajem postanemo ob vili na prečudno lepem razgledniku. Naši pogledi so zajeli širne kraške goličave v njenih svojstvenih lepotah, ki jih je treba bolj razumeti in občutiti, ko pa videti. Pozvonimo. Na vratih vile se pojavi dama in nas malo začudeno gleda. — Smo prav prišli? Pozdrave prinašamo, — pozdravim.' — Ah, tako! Dobrodošli gospodje, prosim! nas ljubeznivo povabi na vrt, ki je poln špalirjev bujno razcvetenih, strokov-njaško, z vso ljubeznijo gojenih vrtnic žlahtnic vrst in barv. Z globokim spoštovanjem smo vstopili 1 v vilo, v sobo, kjer so me presenetile I umetnine, oljnate slike, Britofa, portret ' umetnikove matere in pokrajine. To so J dela umetnika Alfonza Grabnerja, svaka gospodične Kosovelove. — Kje je zatisnil oči naš pevec? — tiho vprašam. — Prav v tej sobi, dč tiho in zamišljeno dama. Kraj nas prevzame, da smo spoštljivo umolknili. Potem nas je še prijazno po-vedla iz hiše po zeleni trati na skromno pokopališče, pokopališče, ki z ničimer ne spominja smrti; v najlepšem skladu je z okolico. Visoka trava med grobovi kliče kosce. Le svojemu Srečku so večno tihi prebivalci tega kraja, kraja večnega miru, od srca radi dovolili izjemo; tam v ko*ii počiva v svojem rožnem spanju, ki ga z vso ljubeznijo goje skrbne dobre sestrine roke. Da, tu, ob očetu in materi počiva on, ki je v mislih na nas sam sebi zapel najbolj presunljivo žalostinko: »Ognja prepoln, pol sil, neizrabljen k pokoju bom legel.« In 15 let je že od tega... Z zadoščenjem v srcih, da smo — redki obiskovalci — postali ob grobu našega Srečka in se poklonili njegovim manom, smo se vrnili v hišo, ker nam je domačica natočila terana s Kosovelovega. V njegov spomin smo stoje izpraznili kozarce in s pobožnostjo v srcih, ko da bi zapuščali božji hram, smo odšli na vrt, kjer smo se poslovili. Dama, čuvarica svetinj, je ostala sama, sama sredi rožnega gaja. Na Sežano smo privozili v temi. Sprejela nas je blaga gospa Mahorčičeva, ki nam je takoj odkazala sobe, potem pa šla pripravljat večerjo. Bradivoj si je kmalu opomogel, pa je vzlic temu pobegnil v posteljo. Z načelnikom in gospo smo še katero rekli, potem pa sva odšla spat tudi midva. Bradivoj je pravkar odžagal že dvoje trdih debel. Ko sva legla, je načel tam v sosedni sobi že tretje, od zlomka grčevo deblo. — Ti kar žagaj, blaga duša, — sem si dejal, se prevalil na levo in zaspal ko v devetih nebesih. Borbe ob Donavi To je bilo med pohodom proti Srbom, piše »Neues Wiener Tagbla/tt«. Od Niša so korakali Nemci proti Beogradu. Donavo so pustili na desni strani, kajti njena zaščita je bila prepuščena drugim ed;nicam na romunskem bregu. Računati je bilo treba s tem, da bedo Srbi poskusili veletok zapreti za plovbo. To zaporo bi lahko izvršili na dveh mestih. Ob velikem in malem Kazansikem prelazu se gore z obeh strani približajo ;n zožujejo strugo na 120 m. Ob Železnih vratih je tudi takšna ožina, samo da je 500 do 600 m široka Skozi njo dere voda z brzino 5 do 6 m na sekundo Pri Železnih vratih so zato na desni, srbski strani izgradili plovili prekop, v katerem so vla-čilne lokomotive vlekle parnike navzgor. Obe o'ž;ni je bilo treba zavzeti s presenetljivo akciio, preden bi mogel nasprotnik zaporo sploh izvršiti. Če so ga hoteli presenetiti, ga niso smeli opozoriti z motornim ropotom. Tako so ostale na razpolago samo sp Lavne vreče. Ponoči so jrah pripravil?, m ponoči so se nemški pionirji na njih z divjo brzino spustili skozi Železna vrata. Izračunali so bili vse činitelje :n so zato pristali točno na zapovedanem mestu ob prekopu na srbski strani. V temi so pionirji stopali čez nasip, prečkali so s svojimi splavnimi vrečami deroči prekop in skočil: na kopno. Tam so se spotaknili ob dolge vrvi, ki so jih takoj prerezali. To je bilo dobro, kajti vrvi so vodile do treh vlačilnih lokomotiv v Jeseni lopi, ki so bie druga z drugo sklopi j ene, stalno pod paro in bi jih srbski opazovalci v primeru potrebe morali sipustiti v zrak. Vrvi so vodile do vzvodov lokomotiv. Tir so bili razdrli, tako da bi strmoglavile lokomotive v prekop ;n ga zaprle za promet. Nemški pionirji so zadeli v nadaljevanju svoje akcije na odpor Z gora so odjeknili streli. Pionirski napadalni oddelki so navalili proti kraju Stipu ;n presenetili z ročnimi granatami posadko ki je taborila na kmetskih posestvih Po kratki borbi so zavzeli Stip. Planinski lovci, ki so sprem- ljat:. pionirje, so zavzeli višine okrog Železnih vrat in ta so padla tako Nemcem v roke. Toda od zgoraj se je spustil po reki navzdol parnik s tremi velikimi čolni, ki so bili naloženi s cementom. Ta ladijski vlak je bil tudi stalno pod para. Na primernem mesbu so prerezali vrvi m čolni s cementom so z veliko brzino splavali proti prekopu, ki bi ga s svojim tovorom zadelali. Toda Nemci so bili mislili tudi na ta primer. Čolne in parn;k so po kratkem boju potopiti s topovskimi streli na kraju, kjer niso mogli škodovati plovbi. Tako se je zapora Železnih vrat izjalovila. Ob Kazanskem prelazu se je odigralo isto. Tudi tu so Srbi spustil*, v tok ladijske vlake s cementnimi tovori. Nemci pa so jih s topništvom potopila, preden so mogli strogo zapreti Pionirji so s presenetljivim napadom zavzel' 300 m visoko in strmo obalo na srbski strani. Zgoraj so odkrili tov za veliko razstrelitev, ki so io bili pripravili, da b' ob primenr uri zadelali ozk; rečni prehod. Toda do te razstre-litve ni nikoli prišlo. Smrtna vožnja čez Atlantik Neka švedska novinarka ki je na finskem pamiku srečno cep-rav• ia potovanje preko Atlantika, opisuje na prodirlj;v način živce uničujoče stalne prežanje na smrtno nevarnost v tej »predM.bi smrti«, kakor imenuje Atlantik. Njene potovanje je spadalo med »razmeroma nedolžne«, a je bilo še vedno dovolj značilno Že kratko petem, ko je parnik zapustil ncvvyorško luko, jih je spomni na vsepri-čujočo vojno ang!e;ki rušilec k; jim je dal potrebne opomine in navodila, kako naj plovejo. Drugo svarilo je bilo to, da so ujeli radijsko sporočilo nekega norveškega parnika, ki je plul pod angleško zastavo in sporočal, da ga zasleduje sovražna ladja. Zadnja njegova vest po radiu je velela: »Sovražnik me zasleduje, javil se bom ponevrrcw. Javil pa se ni več. Nekoliko dn; pozneje so pluli mimo kraja, ki je bil na kapitan eni karti označen z osmimi krožki » križem. To je pomenilo, da je bilo1 na tem mestu dan prej osem angleških ladij potopljenih iz nekega konvoja. Naslednji dan so zagledali prvo mina Med vožnjo so potem v jutranji sivini opazili se šest min, ki so zdrčale mimo ladijskih vijakov. Bile so videti dovolj zlo-česte. Neki diplomat, ki se je vračal iz \VashingtoTLa, je skušal razstreliti te mine s kap;tanovo puško za lov na slone. Poskus pa ni imel uspeha. Pravi pas strahu pa je po izjavi švedske novinarke vodovje v bližini britskih otokov. Tu se pojavljajo vsako jutro, na minuto točno nemški bombniki za dolge polete m nobena ladja nima tu upanja, da jhn uide. Kmalu potem je f:nsiki parnik Sprejel na krov 25 preostalih članov po- sadk treh potopljenih pa mikov. Bili so večinoma Švedi. Parnike sr potopili nemški bombniki in so bih naloženi z benc:nom. Razpoloženje na ladjah, ki pdovejo preko Atlantika je povsod isto: strašna napetost, čakanje, ki uničuje živce, stalno prežanje na smrtno nevarnost. Vsi pogovori se vrtijo okrog iste snov-, okrog »nevarne trojice«: podmornice, bombe ;n mine. Mornarji, ki so drugače tako mirni, postanejo nervozni. »To ni samo napetost ali običajni navadni strah,« zaključuje novinarka svoje poročilo, »temveč nekaj povsem drugega, dosti težjega, to čakanje na nekaj nenadnega, na skoraj popolnoma sigurno zajamčeni pok.« Bratovo pismo — dobitek v loteriji Potujoči prodajalec Matteo Dionisio iz Castelletta v novarskem okrožju je preiel prvo pismo svojega brata, odkar je ta padel v vojno ujetništvo. Takoj si je 'zmisil, da bi iz številk. k:. jih je navajalo pismo, igra! kvaterno. Bile so to številke 5. 7". 16 in 59. Stavil je nanje 4 Iirt. Te številke so v resnici izžrebali in Dionisio je zadel nad 300.000 lir. Vihar nad Alahabadom Iz Delhija poročajo, da je silen vihar v Alahabadu in vzdolž indijskega primorja uničil 3000 koč. Po viharju so nastale velike poplave. Doslej so naštel:, okrog sto človeških žrtev. Kulturni pregled nikdar ne greši proti anatomski pravilnosti, nikdar ne pozablja na kosti in mišice, ki dajejo človeškemu telesu njegovo obliko. Tako risanje ni nikdar dekorativno igračkanje, ni nobeno skrivanje, temveč resno delo umetnika, ki mora zbujati spoštovanje s svojim znanjem. Večina risb je Izvedena s peresom ter eno- ali večbarvno kolorirana, več jih je izvršenih s svinčnikom, nekaj pa samo s čopičem v akvarelni tehniki. Niso pa vse delane z enako pazljivostjo. Pri domisle-kih o aktualnih temah se pozna večkrat prevelika brzina dela (a tudi tu mu ne spodleti nikdar in mu ne moreš priti na sled kakega zarisavanja). mdtem ko je posebno pri naročenih delih — ilustracije za knjige — vesten do skrajnosti ter rešuje svoje naloge po najboljših načelih grafične umetnosti. V zadnjem času se je mnogo razpravljalo o slovenstvu v naši likovni umetnosti. če se to slovenstvo izraža v ustvarjanju slovenskega tipa, moramo priznati Smrekarju v onih risbah, kjer nam predstavlja našega kmeta, prvenstvo. Poglobil se je v vse značilne posameznosti njegovega lika in ga realistično ovekovečil takega, kakršen je — se ve, gledanega z očesom humorista in satirika. Posameznih risb ne bom Imenoval. Jih je preveč; saj napolnjujejo kar tri prostore Obersnelove galerije. Vse privabljajo domačine in tujce ter jim nudijo poleg zabavnega tudi mnogo resnega umetniškega užitka. Naj končno omenim, da je ▼ glavni dvorani tega podjetja nameščena zanimiva razstava z deli različnih slovenskih slikarjev in kiparjev. —nt— Zapiski ADOLFO VENTURI S senatorjem Adolfom Venturijem je izgubila italijanska kultura značilno osebnost nevsakdanjega formata. V svoji stroki — umetnostni zgodovini — je pripadal »pokolenju ustanoviteljev«, vrsti znanstvenikov, ki so to njivo, v kolikor ni bila še ledina, docela na novo in globoko izorali. Poslej niso več mogoči umetnostni zgodovinarji njegovega formata, zakaj mlajši morejo samo tu in tam izpopolniti to, kar je izvršil na tem področju Venturi s svojimi vrstniki. Tudi ni verjetno, da bi se v doglednem času pojavile gospodarske možnosti za take knjižne izdaje, kakor jih je podjetnost in svežost italijanskih založnikov omogočila Venturiju. Treba se je spomniti predvsem Ventu-rijevega poglavitnega, kar življenjskega dela »Storia dell'Arte Italiana«. To delo, ki je izšlo v letih 1901—1936, obsega 32 knjig. Ni verjetno, da bi bil mogel še kak današnji umetnostni zgodovinar spisati tako obsežno delo. Nove izdaje kažejo, da se tudi na tem področju uveljavlja načelo specializacije in delitve dela in novi večji zgodovinski pregledi so praviloma delo več strokovnjakov. Že teh 32 zajetnih knjig je vrednih celega človeškega življenja. Mimo tega je Venturi spisal vrsto manjših del ln priobčil nešteto razprav v časopisu >L'Arte«, ki ga je sam ustanovil ln urejal. Pri vsem je najzanimivejše dejstvo, da Je avtor največje italijanske umetnostne zgodovine samouk, ki si je na podlagi svojih razprav pridobil mesto nadzornika galerije Estense v Mantovi (1. 1878). Takrat ma je bilo 22 let Deset let pozneje so ga poklicali v prosvetno ministrstvo v Rimu in tedaj se je začelo Venturijevo poglavitno delo. Po njegovi zaslugi in pod njegovim vodstvom se je izvršila inventa-rizacija vseh obsežnih umetnostnih zakladov Italije in v zvezi z njo preureditev njenih muzejev. Venturi je pokazal odlične organizacijske sposobnosti. L. 1890 mu je rimska univerza poverila predavanja iz umetnostne zgodovine, ki je bila takrat kot veda v Italiji močno zanemarjena in ji je prav Venturi pripomogel do veljave. Od 1. 1886 je bil redni profesor rimske univerze. Leta 1901 je zapustil vodstvo »Amministrazione delle belle arti« in se je posvetil samo profesuri. Italijani vidijo po vsej pravici v Venturiju apostola svoje nacionalne umetnosti in utemeljitelja svoje sodobne umetnostne zgodovine. In res ga ni med italijanskimi umetnostnimi zgodovinarji nobenega večjega in pomembnejšega, ki bi ne bil njegov učenec. Za tem gorečim ljubiteljem in tankočutnim poznavalcem lepih umetnosti bo ostala v italijanski estetski kulturi globoka in rodovitna brazda. — Adolfo Venturi je umrl pred dnevi v visoki starosti. Mussolini jeva »Opera omnia« v japonščini. V Tokiju se je izvršila v prisotnosti več kakor štiri tisoč oseb ceremonija slovesne predaje poslaniku Italije pravkar izišle zbirke Ducejevih zbranih spisov v japonskem prevodu. Uvodno besedo na tej prireditvi je imel japonski zunanji minister Matsuoka. . Tiepolove risbe iz zbirk ljubljanskega Narodnega muzeja, o katerih je bila že ponovno beseda tudi v našem listu, bodo ▼ nekaj dneh prepeljane iz Ljubljane v Trst, kamor spadajo in odkoder so jih prepeljali med svetovno vojno v Ljubljano. Našem* Zaklonišča v haremu Ukrepi za zaščito civilnega prebivalstva proti napadom iz zraka so v Jeruzalemu med mohamedanskim prebivalstvom povzročili nekaj razburjen ja. Nastalo je namreč vprašanje, kako naj bi se žene iz haremov zatekale v zaklonišča, kjer bodo tuji možje. Za sedaj so predlagali, naj bi v zakloniščih uredili posebne haremske oddelke, kakršne imajo n. pr. v palestinskih železniških vozovih. Bogati moslemi pa gradijo za svoje žene seveda posebna zaklonišča. Ameriške milijonarke Po najnovejši statistiki je v Zedinjenih državah 2800 žensk, ki razpolagajo z milijonom dolarjev in več. Najbogatejša med temi milijonarkami ima okrog 200 milijonov dolarjev, nad 400 pa je žensk, ki jim znaša imetje nad 20 milijonov. Zanimivo je, da je v Ameriki dosti več milijonark nego milijonarjev. Prstan v konservni škatli V neki tovarni konserv v Braunschvveigu je neka delavka pred časom med delom izgubila poročni prstan Zaman ga je iskala. Delavka, žena moža, ki je pod orožjem, je bila nad to izgubo zelo žalostna. Pred nekoliko dnevi pa je neka gospodinja v Ottensenu v konservni Škatli v svoje začudenje našla prstan. KeT je b*l na škatli naslov tvrdke in je bil tudi prstan označen z monogramom, n; bilo težko dostaviti izgubljeni obroček pravim rokam. Vagon podkev, ki so jih zavrgli lastniki, prihaja v sedanji vojni prav vsaki železarski industriji Povratek francoskih vojnih ujetnikov Z uradnega mesta v Vichyju odločno de-mantirajo vest, po kateri naj bi eden izmed zadnjih kontingentov osvobojenih vojnih ujetnikov obstajal iz samih aktivnih častnikov, ki naj bi se bili s častno besedo zavezali, da ne bodo nastopali proti Nemčiji in da bodo nemškim oblastem vsak čas na razpolago. V zvezi s tem demantijem objavljajo prvič točne številke o doslej izpuščenih francoskih vojnih ujetnikih. Do 6. t. m. se je vrnilo iz ujetništva 45.912 Francozov, ki so bili v vojnem ujetništvu. Med njimi je bilo 1914 častnikov. Te številke pa ne obsegajo ujetnike, ki so pripadali sanitetni službi. Nemške oblasti so med tem odredile, da se izpustijo novi kontingenti vojnih ujet- ,rov, in sicer gre za družinske očete ali prvorojence iz družin z najmanj 4 mladoletnimi otroki. Doslej so se vračali domov pred vsem ujeti Francozi iz zasedenega ozemlja, od 13. dalje pa se vračajo domov tudi tisti, ki domujejo v nezasedeni Fran« ctji. Bitka med belimi in črnimi Na glavnem trgu enega izmed newyor-ških ljudskih predelov je prišlo do krvavega spopada med belina in črnimi. Neki vojak je srečal belo žensko, ki io je spremljal zamorec, pa jo je začel pso-vati ter ji groziti, da jo bo pretepel. Zamorec se je v njeno obrambo zaletel proti njemu. Na hrup je priteklo od vseh stran: dosti belcev in zamorcev, tako da je v najkrajšem času sodelovalo v spopadu nad 400 oseb, medtem ko so iz bližnjih oken letele prazne steklenice, opeKe in vr- Mrtva kokoš, ki povzroča smrt V kurniku družine Moro v Genovi so našli mrtvo kokoš. Ne da bi se po'M;že zanimala za vzroke, ki so pokončali žival, jo- je ga Morova dala v lonec in skuhala. Opoldne so kokoš servirali Pol ure pozneje so se male, dve in polletne Mirelle Morove lotile silne bolečine v trebuhu. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico, kjer so ugotovili, da se je zastrupila s pokvarjeno' jedjo. Uro pozneje je mala umrla Dan nato so pripeljali v bolnišnico tudi njeno mater, ki so se ji pojavili isti znaki zastrupitve. Njeno stanje je zelo nevarne. či vode. Bitka je trajala dobre pol are, nazadnje je pribrzel tucat policijskih avtobusov, in z mnogimi streli so ageoti množico razpršili. Na tleh je obležal vojak, k; ga je zadelo bodalo v srce, številne osebe obeh plemen so bile ranjene. Pi>! ci-ja je aretirala kakšnih štirideset oseb. ANEKDOTA Vojvoda Coigny je zaradi ženitve postal sorodnik markiza Constanta. »Veš li«, mu pravi ta pri neki priliki »zelo se čudim, da še nisem nikoli večerjal pri tVoji soprogi!« »Zares, pri Bogu ! Jaz ravno tako še ne! — Ti, kaj pa bi bilo. če bi šla oba skupaj k njej, da bi se malo pozabavali?« VSAK DAN ENA Vojaki nemškega motoriziranega oddelka počivajo po delu ob motornih vozilih Todt obišče Bolgarijo Nemški minister za ceste m oboroževanje Todt bo na izrecno prošnjo bolgarske vlade obiskal Bolgarijo. »Joj meni — kaj bo pa zdaj?« Počitek v travi Smrekarjeva razstava v galeriji Obersnel Hteko Smreka? je čisto svojevrsten pojav na obzorju naše likovne umetnosti. S svojimi risbami je spravil v zadrego že marsikoga, ki se trudi pisati o naši umetnosti. Nič ne sodi v splošni razvojni razpored novodobnega slikarstva ir; težko mu je najti sorodnega vzornika. Stremljenje kritikov po nekaki sousmerievi moderne umetnosti, ki se pojavlja veJno takrat, ko umetnik ne sledi nekim diktatom sodobnih žo», se opaža redno pri ocenjevanju Srnre-karjevih del, ki jim očitajo predvsem literarnost. Zda si mi pa, da prav ta literarnost označuje Smrekarjevo posebno sposobnost, ki bi jo bilo treba vedno iznova poudarjati in ji priznati pravico do obstanka in razvoja. Je pač njegov način, dela nekaj povsem svojevrstnega in izvira nedvomno iz njegove izredne prirojene sposobnosti pripovedovanja s pripomočki risarske umetnosti. O vsebini njegovih deloma humornlh in satiričnih, deloma pravljičnih in fantastičnih snovi ne bom govoril. Morda vzbuja ta ali ona snov odpor, morda umetnik ponekod preveč naglaša grehe sodobne družbe — morda pa ima prav in še premalo vihti svoj satirični bič? Naj o tem premišljajo moralisti. Za presojanje umetniške vrednosti Smrekarjevih del je mnogo važnejše vprašanje: kako izraža svoje misli? S kompozicijo si umetnik menda ne dela problemov s preračunanimi delitvami ploskve in z uveljavljenjem kakih obrabljenih pravic. Preveč mu vre jo misli, preveč mu silijo izpod prstov na papir. Na njegovih risbah vse mrgoli, vsak prostorček je uporabljen in do kraja napolnjen L. Dolinar: Portret slikarja H. Smrekarja. s figuralnimi ln Mvalakimi akterji. Kar drugim dela težave, je njemu Igrača. Človeško figuro, bodferi kot akt ali v kostumu, postavlja v vsako mogočo pozo ter Ji daje poljubne živahne kretnje. Pri tem Kronika * Kupujočemu občinstvu. Čedalje bolj pogosto se dogaja, da stranke-odjemalci v trgovinah, ko so že krile lastne potrebe, zahtevajo še blago za tega in onega sorodnika in znanca. Ker taki nakupi za »druge« omogočajo prepovedano kupičenje blaga in špekulacijo z njim, imajo trgovci ^aiog, da take nakupe v interesu splošne potrošnje odločno odklonijo. Da se prepreči neupravičeno kupičenje blaga po posameznikih, naj stranke kupujejo le pri svo jih stalnih dobaviteljih trgovcih. (—) * Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gdč. Darinka Cobalo-va in Sonja Zdešarjeva, gg Ljubo Brezi-gar, Vaško škapin, vsi iz Ljubljane, Marijan šober iz Ptuja, Stanko Bajuk iz Dra-šičev pri Metliki in Jože Zapušek iz Gornje Jablanice. Čestitamo! * Odmev v italijanskem tisku. Obisk sosveta Ljubljanske pokrajine v Rimu in posebno še njegov sprejem pri Duceju je vzbudil posebno velik odmev v vsem italijanskem tisku. Ni dnevnika, ki ne bi obširneje poročal o tem dogodku. Nekateri dnevniki so objavili tudi sliko sosveta ob sprejemu pri Duceju. Poleg teh vodilnih dnevnikov, ki so obisku sosveta posvetili daljše članke in v katerih so izčrpno povzeli komentar »Jutra«, so citirali naš list tudi številni pokrajinski dnevniki s prav toplimi naslovi. * Mednarodna zbornica za tujski promet. Kakor poroča italijansko turistično glasilo, je bila ustanovljena v Rimu zbornica za mednarodni tujski promet. To dokazuje, kako važen bo tujski promet za bodočo zgradbo nove Evrope v okviru velesil osi. V novem duhu se bo mednarodni tujski promet mnogo bolje razvijal. Po zmagovitem miru osi bodo imeli turisti več prilike udeleževati se na gospodarskem, političnem in socialnem poprišču v raznih smereh. V tem bo eden najvažnejših uspehov tujskoprometne politike, ki jo bo vodila nova zbornica mednarodnega turizma po svojih podružnicah. * Naloge tržaškega pristanišča. V tržaškem Fasciu so se zbrali industrijski delavci, dirigenti Sindikata in pristaniških družb v Trstu, komponenti Direktorija, zaupniki Sekcije in tehnični zaupniki. Razpravljali so pod predsedstvom tajnika zveze. tovariša Ibrena Utinberghe, o zadevah tržaškega pristanišča v okviru vojne. Vodja Sindikatov pristaniških delavcev, tovariš Albino Usal je med drugim povedal, da so težkoče glede trgovine že premagane in je tolmačil prvenstvo Trsta na osvobojenem Jadranu. Tajnik Zveze je tudi naglasil gospodujoči položaj tržaškega pristanišča na Jadranskem morju in se je dotaknil vprašanj vedno večjega pomorskega prometa. Omenil je zgodovinsko važnost osvojitve Jadrana in počastil spomin padlih junakov, ki so se na kopnem, v zraku in na morju borili za domovino. Naglasil je veliki pomen Trsta v prekomorskem prometu in je opisal delo po direktivah predsednika Konfederacije in Korporacijskega ministra za dokončno zmago delavskih množic, ki so dokazale zavidanja vredno ljubezen do svoje velike domovine. Dotaknil se je tudi delavske zavarovalne organizacije in položaja delavcev in njihovih družin. Po nekaterih slučajnostih, je tajnik Zveze zaključil sestanek s poudarkom, da bo tekoča vojna prinesla gotovo zmago domovini. Sestanek se je končal s pozdravom Duceju. * Lastniki nabiralnikov (šparovčkov) pri domačih hranilnicah (šolarčki) se opozarjajo, naj prinesejo ključke v zavode, da bodo ti lahko zamenjali denar. Iz Ljubljane ■—lj Večer italijanske in slovenske lirike. Narodno gledališče v Ljubljani priredi v ponedeljek 23. t. m. v operi pomemben recitacijsxi večer italijanske in slovenske lirike. Posvečen liriki dveh narodov, bo razdeljeji v 2 dela in bo izvajan v 2 jezikih, in sicer tako, da bodo italijanske pesnitve prednašane v slovenskem prevodu doktorja Alojza Gradnika, slovenske pa v italijanščini, v prevodih L. Salvinija, profesorja Umberta Urbanija, ge. šinkovic-Mayer in gospodične Marije Samerjeve. Tako bo prvi del sporeda obsegal izbor italijanske lirike, ki je sestavljen tako, da bo nudil kratek pregled velike italijanske poezije od Danteja do Enrica Fornisa, drugi, slovenski, pa bo obsegal slovenske poete od Prešerna do Vide Tauferjeve. Uvod v ta znameniti večer bo govoril med nami bivajoči zaslužni posredovalec slovenske književnosti med Italijani, profesor Umberto Urbani. Recitirali pa bodo člani Narodnega gledališča v Ljubljani, gp.: Mila šaričeva, Mira Danilova, Mileva Boltar-Ukmarjeva in gg.: režiser Ciril De-bevec, Slavko Jan, Emil Kralj in režiser Ivan Levar. Recitacijski večer bo svojevrsten prinos k zbližanju dveh narodnih občinstvu bi bilo gotovo ustreženo, če bi moglo videti pred vrnitvijo to dragoceno zbirko velikega beneškega umetnika, saj je bila skoraj četrt stoletja pri nas samo skrita, ni pa bila nikdar dostopna javnosti. Sedaj, ko se bo v novih razmerah vrnila v tržaški muzej, bi bila prilika, da jo spozna tudi Ljubljana, seveda če to dopuščajo tehnične in druge možnosti. Literarni večer mladih v spomin pesniku Šeligu. V petek 27. t. m. ob 21. bo skupina mlaciih književnikov priredila literarni večer v spomin svojega pokojnega tovariša in prijatelja Joža Šeliga. Iz svojih del bodo brali: Emil Frelih, Zdravko Ocvirk, Ivan A. Ribič in Damjan Vahen, pesmi poko;nega Šeliga pa bo bral član Narodnega gledališča Stane Sever. Večer bo v Frančiškanski dvorani. Dobiček od prodanih programov je namenjen za sirote pesnika Šeliga. Emil Frelih, znan tudi kot operni režiser, bo izdal v kratkem zbirko črtic in novel : Materi«. Knjiga bo posvečena slovenski materi, njeni ljubezni in požrtvovalnosti. Stoletnico smrti M. J. Lermontova je pred dnevi proslavil s posebno prireditvijo slovaški radio v Bratislavi. Ob tej priliki se spominjamo, da je nameravala tudi Ljubljana proslaviti jubilej velikega ruskega poeta. Predvsem bi izšel večji izbor prevodov iz njegove poezije, ki ga je skrbno in z ljubeznijo pripravljal pesnik Mile Klopčič. žal da je tega vnetega častilca in prevajalca Puškina, Lermontova in Bloka zajela vojna vihra izven slovenskega ozemlja in je prišel v ujetništvo. Prijatelji Lermontova bodo tem rajši posegli po živ-ljenjepisnem romanu A. Lutherja »Demon«, ki je izšel malo pred novo balkansko vojno v slovenskem prevodu M. Klop-čiča. Gledališče in vojna. V »Popolo di Roma« z dne 18. junija čitamo zanimive mi- kultur in bo nudil bogato in pobudno razvedrilo Vsem poznavalcem in ljubiteljem poezije. Cisti dobiček prireditve je namenjen v dobrodelne svrhe. u— Trgovci na drobno, ki imajo večje število odjemalcev in so v mestnem pre-skrbovalnem uradu za enkrat dobili še premalo moke, naj pobrane odrezke živilskih nakaznic prineso že v ponedeljek 23. t. m. v mestni preskrbovalni urad v II. nadstropje Mestnega doma, kjer dobe za oddane odrezke novo zalogo moke. Dmgi trgovci pridejo na vrsto konec drugega tedna. Pekovskim mojstrom bo mestni urad nakazoval moko za kruh od ponedeljka 23. t. m. dalje tudi samo za predložene odrezke. u— Zamenjava tisočakov. Tam, kjer se zamenjuje denar, je bil tudi drugi dan velik dotok občinstva. Dolga kača ljudi, ki so se ob čakanju umikali pred soncem v ozki pas sence, se je cila že v zgodnjih jutrnjih urah, ko so vsi uradniki še lagodno spali spanje pravičnikov. Bolj ko so se kazalci na uri pomikali proti poldnevu, bolj se je daljšal kačji rep in vse bolj se je kača nestrpno premikala. Italijanski in slovenski redarji so preprečevali vsako ne upravičeno prehitevanje. u— Nova grobova. Umrl je g. Anton B e b e r in bo pogreb danes ob pol 15. iz kapele sv. Antona na Žalah. — Materin stvu na oltar je položila svoje mlado življenje žena profesorja ga. Marija C e r č -kova, po rodu Zupanova. Pogreb bo v nedeljo ob 17. iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u—Linhartovo ulico in Tyrševo cesto mestni tehnični oddelek sedaj kanalizira ter je cesta zato res zelo ozka pri hiši št 47, kjer je Kolškova trgovina, čitali smo že željo, naj bi mestna občina na tem prostoru cesto razširila z odstranitvijo dela te hiše, toda povedati moramo, da se je mestni tehnični oddelek že nekajkrat pogajal z lastnikom, ki je v Celju, pa ni mogel priti do zaključka zaradi lastnikovih zahtev. Dokler se torej lastnik te hiše, ki sega precej čez regulacijsko črto, ne odloči za nižjo odškodnino, bomo morali pač potrpeti, čeprav bi bila ta regulacija v splošno korist ter bi splošne koristi zlasti svojih sosedov moral upoštevati vsak občan. Ker je pa ta prometna ovira prav na glavni državni cesti našega mesta, je to vprašanje še mnogo važnejše, kar bodo gotovo upoštevale oblasti. u— Promenadni koncert priredi turistični odbor za mesto Ljubljano v nedeljo 22. t. m. ob 11. uri v Zvezdi. Delavska godba »Zarja« bo pod vodstvom kapelnika Ivana Grudna izvajala naslednji spored: 1) Učakar: činkole, koračnica; 2) Suppe: Pesnik in kmet, overtura; 3) Učakar-Prelepa moravška dolina, venček narodnih pesmi; 4) Mascagni: Cavalleria Rustica-na, intermezzo; 5) Zeller: Ptičar, potpuri; 6) Učakar: zidana marela, koračnica. u— Zgodnje češnje so dozorele že tudi po ljubljanskih vrtovih, predvsem pa seveda našim vrlim članom podružnic Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki imajo svoje vrtove zasajene z najžlahtnejšim drevjem. Prav zadovoljni so z letino, čeprav jim hodijo kosi in škorci v goste kar v trumah. Po domovih naših sadjarjev in vrtnarjev je torej že dosti doma pridelanih žlahtnih češenj, zato se pa tembolj pritožujejo Ljubljančani, ki morajo kupovati češnje na trgu. Naše gospodinje se dobro zavedajo, kako zdrava in dobra hrana je sadje, ki na najboljši način dopolnjuje posebno racionirana in taka živila, ki so manj premožnim slojem le težko dosegljiva. Zato naj bodo pa ljubljanske matere z naraščajem vred potolažene, saj se me-i. P "o in poglavitno je danes vojna, zakaj od nje zavisi individualna in socialna usoda vseh nas in vsega sveta. Vojna leži na dnu naših misli tudi tedaj, ko se zdi, da nočemo misliti nanjo. Prav gledališče pa je dandanes silno oddaljeno temu elementarnemu življenjskemu pojavu. V drugih umetnostih, kakor v slovstvu in v slikarstvu, se je v zadnjih odločilnih letih vendarle pojavilo tu in tam kakšno znamenje, da se bliža ta neizmerni pojav, tako kakor priroda naznanja prihod nevihte. Toda v teatrskem ustvarjanju ni o njem ne duha ne sluha. Pisec navedenega članka si to razlaga tako, da obstoje pač gledališki avtorji, ni pa gledališkega pesnika. V novih dramatskih delih se včasi zazdi, da je tu in tam naznačeno kaj, kar napoveduje sedanje usodne dogodke, toda stvar se kaj hitro obrne na konvencionalna pota. To, kar je včasih v samem delu, se kaj pogosto razbline v vprizoritvi, podleže izrazito gledališkemu posegu režiserja ali interpretaciji igralca. V Italiji ni bilo še nikdar toliko govorjenja o realizmu kakor danes, vendar je samo največjim pisateljem uspelo, da pokažejo pravo razumevanje današnje stvarnosti in da jo potlej umetniško ustvarjajo. Dejansko pa prav gledališče kaže, da je umetnost še daleč od življenjske stvarnosti. Vsi smo v zadnjih desetletjih občutili, da nastaja nov svet, čigar meje so še neraziskane, vendar so se zlasti v teatru še nadalje pojavljale izključno oblike starega sveta, življenjsko prazne in zastarele — meni kulturni kronist rimskega lista. V pariški Comedie Frangalse so imeli minule dni prvo predstavo v nemškem jeziku. Igrali so Schillerjcvo »Kovarstvo in ljubezen«. Bolgarsko Narodno gledališča v Sofiji bo z ansamblom 34 umetnikov gostovalo v Berlinu in Frankfurtu, kjer namerava vprizoriti dramo Ivana Vazova »Bojevniki za svobodo« in Schillerjevo tKovarstvo in ljubezen«. 'Vova številka »Našega roda«. Pravkar sme prejeli zadnjo številko 12. letnika mladinskega mesečnika »Naš rod«. Pridružujemo -i podrobnejše poročilo o vsebini najboljšega slovenskega časopisa za mladino, za sedaj <-amo beležimo izid tega zvezka, ki prinaša na u-odnem mestu sestavek: »Slovenski mladini«, v njem poudarja pomen 3. maja in Kraljevega dekreta, ki iz njega seva duh pravičnosti in ividevnosti. »Zato lahko mirno gledaš v bodočnost tudi Ti, slovenska mladina... S spoštov anjem glej vedno nanje, ki hočejo biti zaščitniki Tvojega materinega jezika in narodni« običajev.« Uredništvo poziva mladino k ljubezni in zvestobi do domovine. Budimpeštansko Narodno gledališče je že objavilo repertoarni načrt za novo sezono. Težišče repertoarja bo v delih madžarskih avtorjev, posebej še v novitetah Zilahya, Borsanya, Meraia in drugih. Izmed tujih avtorjev so zastopani Haupt-mann, Giraudoux, Dumas, Moliere, Strind-berg, Shakespeare in Ibsen. Zgodovina knjižnic. V nadaljevanju obsežnega dela »Handbuch der Bibliothek-vvissenschaft«. ki izhaja v redakciji Fritza Milkaua in Georga Levha. je izšel nad 1000 strani obsegajoči tretji zvezek z naslovom »Geschichte der Bibliotheken«. Mozart. V zvezi z letošnjim jubilejem skladatelja J. W. Mozarta je izdal Wolf-gang Goetz zanimivo knjigo: »Mozart. Sein Leben in Selbstzeugnissen«. Kore-spondenza. poročila in osebni zapiski pričujejo o življenju, delu in osebnosti genialnega glabenika. Po nastopih v dosedanjih tekmah, ki sta jih s precej različnimi izidi opravila jutrišnja nasprotnika, že lahko s precejšnjo gotovostjo sklepamo, za katerega izmed obeh je ta bitka skoraj dobljena. Kljub temu pa Hermes nikakor ne bi smel podcenjevati svojega nasprotnika, ker so se pri Slaviji v teh dveh tekmah pokazali zelo borbeni in ambiciozni ter bodo gotovo skušali nuditi tudi jutrišnjemu nasprotniku čim več odpora. Tekma bo prav gotovo zanimiva. Začne se ob 10. na stadionu Hermesa. Mars - Ljubljana Zvečer ob 18. se bosta na igrišču Ljubljane sestali dve naši najbolj izraziti enaj-storici — v prvi tekmi iz polfinala za pokal SNZ. Mars je po hudi borbi izločil svojega prvega partnerja SK Moste, jutri pa mora na teren proti vse bolj podkovanemu moštvu. Brez dvoma je, da bosta obe moštvi vložili ves trud za dosego uspeha in bodo gledalci to pot prišli na račun. Obe moštvi sta v dobri kon-diciji in sta v treningu ves čas, odkar so spet oživela naša igrišča, tako da ni lahko reči, komu bo laže doseči prvi uspeh. V predtekmi ob 16.45 bosta nastopili dve juniorski moštvi (Slavije in Ljubljane) — za prvenstvo. malo, meno manj, il meno najmanj, molto mnogo, piu več, il piu največ, parecchi (ran.) precej, troppo preveč, tanto toliko, quanto koliko, kolikor n. pr. jaz imam mnogo knjig, ti imaš več knjig, on ima največ knjig = io ho molti libri, tu hai piu libri (di me), egli ha il piu libri. Jedel sem preveč juhe = ho mangiato troppa minestra. na vrtu je toliko jablan kolikor hrušk = nel giardino ci sono tanti pomi quanti peri, kupili smo precej knjig = abbiarno comprato parecchi libri. Pozor: un poco di pane, di latte, nekoliko kruha, mleka; poco latte malo mleka. nik, dr. Varšek, Untereiter, Rihar, Lah Sandi in Vili, Grintal, Dobrlet, čevder, Eržen, Strehovec. SK. Svoboda. I. moštvo igra jutri na turnirju Most, zato naj bodo vsi igralci ob 15.30 na njihovem igrišču. ŽSK Hermes (nog. sekcija): Za jutrišnje tekme I. moštva in juniorjev so postave moštev razvidne z pred stadionom. oglasne deske V Mostah Imajo dva pokala Igrišče Most bo jutri zopet oživelo. Domači klub bo priredil pokalni turnir, na katerem bodo razen prireditelja igrali še vojaško moštvo, Svoboda in Grafika. Za zmagovalce turnirja je prireditelj razpisal dva pokala. Pari pa so razdeljeni takole: ob 15.: Grafika—vojaška reprezentanca, ob 16.10 Moste—Svoboda, ob 17.20 premaganca iz prvih tekem za tolažilno darilo in ob 18.30 zmagovalca iz prvih tekem za glavni pokal. Imena nastopajočih klubov in razvrstitev nasprotnikov jamčijo, da bodo tekme ne samo v finalu kakor je to običajno na pokalnih turnirjih temveč že v samem začetku zelo zanimive. Višek prireditve bo vsekakor nastop vojaške reprezentance, v kateri bodo nastopili tudi nekateri zelo dobri igralci, ki so zdaj v uniformah v našem mestu. SK Ilirija (bivša nogometna sekcija): Ker igramo prijateljsko tekmo z bivšimi igralci Primorja, prosimo da se javijo na trening v ponedeljek 23. t. m. ob 17. na stadionu gg.: Malič, Berglez, Svetic, žit- Naše eleefallšče DRAMA: Začetek ob 19.30 ur! Sobota, 21. junija: Lepa Vida. Izven. Cene od 14 din navzdol. Nedelja, 22. junija: ob 19.30: Cigani. Izven. Cene od 14 din navzdol. Ponedeljek, 23.: Via mala. Izven. Cene od 20 din navzdol. Igrala bo skupina mariborskih slovenskih igralcev. OPERA: Začetek ob 19. uri Sobota, 21.: Figarova svatba. Izven. Cene od 30 din navzdol. Nedelja, 22.: Carmen. Izven. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve. Ponedeljek, 23.: Recitacijski večer italijanske in slovenske poezije. Izven. MRAKOVO GLEDALIŠČE Frančiškanska dvorana Sobota, 21. junija: ob 20. uri: »Sinovi Starega Rimljana«, četrtič. — Prodaja vstopnic od 10. do 13. in od -15. do 17. ure pri blagajni pred dvorano. Tri izvrstno obiskane predstave in veliko zanimanje, ki vlada za današnjo predstavo je dokaz nenavadnega uspeha tega največjega Mrakovega dela. (—) f Umrla je naša dobra tovarišica Marija čerček, roj. Zupan uradnica splošne bolnice v Ljubljani Pokojnico bomo spremili na zadnji poti v nedeljo 22. t. m. ob 17. uri iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Nameščenci splošne bolnišnice VN > JUTRO* St 144 JSdbotu, 2L VL 1941-XDC; Mali oglasi Službo dobi Iščem postrežnico za dnevno od 13. do 16. ure. Vprašati: Tyrševa c.. Poštni dom, II. nadstr. 11569-1 Sprejmemo takoj prvovrstnega mehanika in ključavničarja proti dobremu plačilu. Generator delavnica, Tvrševa 13. 11562-1 Frizerko dobro m oč, <;pre>mem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna de!a\ka«. 11574-1 Uradnica 8 15 letno orakso. vešča slovenščine, srbohrvaščine. nemščine fentlgo-vodstva ?tro'epls.1a Itd. išče službe uradnice blasalnlčarkf ali prodajalke Poni:dbr na oel odo Jutra pod značko »Lepj izpričevala 'n git-(ffina« 11513-2 Trgov, sotrudnik polten, s prakso, verziran manufakture. konfekciie galanterije, vešč nemškega jezika, samski, prosi namestitve proti voljni plači — gre isto samo za začnsno pomožno moč ali vzame isto kako primerno mesto. Borko, Vegova 8. Kupim SREBRO - PLnTINO BRILJPHTE JMBRK Df sunili PUIIPE J3 »ISERE IT.D STBBmiKf HBKITE TER UMFTHINE .PO*NBJVlSjfH cm HM STORA-rVBDKR - ' Jos EBERLE tJUBi JHNft. TYRŠE VA 2 ■ ' • HOTEL /»».»A Staro pohištvo vsakovrstno, posteljnino, slike in vse drugo stalno kupuje Golob Marija, Gallusovo nabrežie 29. 11572-7 Zobnih krtačk hieiienskih, prodam takoj večjo množino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11586-6 Pohištvo Pohištvo dobro ohranjeno naprodaj po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11542-12 Spalno otomano kuhinjo, spalnico kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Otomana« . 11550-12 Spalnico malo rabljeno iz mehkega lesa, lakirano poceni proda mizarstvo Gluhak, Brezovica. Ogleda se v zalogi: Ljubljana, Florjanska 19. 11553-12 Stanovanja 3-sobno stanovanje s pritiklinami, iščem. Cen« do 900 din. Za prvi julij ali 1. avgust. Ponudbe nt ogl. odd. Jutra pod šifro »900«. 11548-21* Lepo sobo s souporabo kopalnice oddam dvema ev. eni solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11571-23 V centru mesta oddam veliko lepo sončno sobo v I. nastr. t souporabo kopalnice in telefona. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11559-23 Sobe išče Svetlo, veliko sobo nameščeno. pri solidni stranki, išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalno«. 11551-23a Poltovorni avto nosilnost 1000 kg, kot v novem stanju, z novimi gumami, predelan na pogon z ogljem, naprodaj za din 38.000. Generator delavnica Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 11564-10 Kupimo stare osebne in tovorne avtomobile. Plačamo visoko ceno. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 11561-10 Avto limuzino 6 cilindrov, tipa 19)5, gn rac in avto ▼ dobrem stanju, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11545-10 Motor z dvema prikolicama (dobavno in luksuzno) zelo dobro ohranjen, z generatorjem (pogon z lesnim ogljem) zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrieva 13 (Figovec. levo dvorišče). 1150-10 Skladišče prostorno, suho in »vetlo, iščem, po možnosti v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pijače v steklenici«. 11583-19 Lokal prostoren, za trgovino ali obrt takoj oddam z ennsob-nim stanovanjem. Ogledati od 15. do 16. ure na Celovški cesti 49. 11546-21 Kapital Kapital naložite sigurno v blago. Podrobnejše informacije in naslov v ogl. odd. Jutra. 11584-16 Kupim takoj hišo v Ljubljani ali okolici. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod značko »Plačam takoj 16«. 11580-20 Pisalni stroj v kovčegu Je popolnoma nov, najnovejši model prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11585-29 Posest • B E A 11 T E TA« po»est«a posredovalnica v Ljubljani je saoo v PREŠERNOVI ULICI S4 Nasproti glavne poit« Talefcn 44-20 viestni pogrebni zavod Občina LJubliana Materinstvu na oltar je položila svoje mlado življenje naša nadvse ljubljena žena, zlata mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa čerček Marija, roj. Zupan žena profesorja previdena s tolažili svete vere. Na zadnji poti jo bomo spremili v nedeljo, dne 22. junija 1941 ob 5. uri popoldne z Zal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 20. junija 1941. Globoko žalujoči EDVARD — mož; ANDREJ — sinček in ostali domači. 500 din nagrade dobi, kdor izsledi skoraj novo moško kolo z dinamo znamke Durkopp, evid. it. 193107. Kolesa so kromasta z modro črto po sredini, v ostalem je modre barve s tovarniško številko 1769002. Ukradeno je bilo 19. t. m. dopoldne iz dvorišča Kresi je. Sporočiti na ogl. odd. Jutra pod »Dobra nagrada«. 11543-31 V Beograd in Zaprreb grem 25. t. m. Pošto in naročila sprejemam vsak dan. Sv. Petra c. 91. 11556-51 Izgubljeno Urica katera je bila vzeta na Iliriji poleg tuša, na strehi. Opozaria se oseba, da jo vrne takoj pri blagaini na Iliriji. 11560-28 Iz avtomobila je izginila rumena aktovka z važnimi dokumenti, ki so za dru-grg* brez vrednosti. Aktovka se lahko obdrži, dokumenti pa naj se vrnejo prot' nagradi: Tehna, — Liubl'ana. Mestni trg 25/1. Poštni predal 307. 11552-28 Nalivno pero zameniano v četrtek dopoldan na sndniii. prosim, naj se vrne. VFMfova ul. 10/111. prvo stopnišče. 11547-28 C BBC ASI KAPPKE8ENTANTI lntrodottl re-ftffiAl. flcrlvere FMAP, Prato (Toecana). IŠČEMO ZASTOPNIKE uvedene ▼ stroki trikotaže ln podobnega blaga. Naslov: PUtlAP, Prato (Toeeana). Stabilimento produttore di importante pigmente per colori, vernici ecc. cerca agente introdottissimo. — Scrivere dettaglamente a: Cassetta 110 A Unione Pubblicita Italiana — Torino. Tovarna važnega pigmenta za barve, firneie itd. išče agenta popolnoma uvedenega. Ponudbe s podrobnimi podatki na: Poitni predal 110 A — Unione Pubblicita Italiana — Torino. NUMISMATICA Acquisto monete antiche e intere colezioni ai pin alti prezzi. Inviate offerte alla Časa P. & P. Santamaria, Piazza di Spagna 35, Roma. Kupujem star denar in ce le zbirke po najvišjih cenah. Pošljite ponudbe na naslov: Časa P. & P. Santamaria, Piazza di Spagna 35, Roma. Inserati v Jutru11 imajo velik uspeh A. T. L L. A. TORINO, via Pesaro 48 Industria bi&ncheria nomo cerca introdotto RAPPRESENTANTE. Industrija moškega perila išče uvedenega ZASTOPNIKA. Obnavljajte naročnino GRUDO 1'isola della sabbla d'oro (Prov. di Trieste) Spiaggia ideale per fami- glie e bambini. Impianti curativi unid ln Europa. TEKME MARINE Bagni caldi d'acqua marina Bagni di mare airacido oarbonico. Bagni di schiu-ma al zotofoan. Inalazioni. Nebulizzazioni. Irrigazioni. SOLARIUM Bagni di sole e di sabbia. Tutte le cure sotto sorve-glianza medica. Riduzioni ferroviarie de! 50 percento. Informazioni: ENTE PROVTNOTAT,E PER IL TURISMO - TRIESTE AZIENDA AUTONOMA DI SOGGIORNO - GRADO a Lubiana — TTffiri« «"IT, Tvrševa 11. Otok zlatega peska (Tržaška pokrajina) Idealna plaža za družine in otroke. V Evropi edinstvene negovalne naprave MORSKE TERME Tople morske kopeli. Morske kopeli z ogljikovo kislino. Kopeli v zotofoan. ski peni. Inhalacije, parne kopeli, grgranje. SOLARIJ Sončne kopeli, kopeli v pesku. Vsa nega pod zdravniškim nadzorstvom. 50odstotni železniški pusti. Informacije: po- RC ALE Vsakovrstni prevozi SEMENIč Prlvoz 13 Telefon 36-92 CA PIT A LE L. 700.000.000' RISERVA L. l65.ooo.ooo'- GLAVNTCA L. 7oo.ooo.ooo,- REZERVA L. 165.ooo.ooo- BANCA Dl INTERESSE NAZIONALE BANKA OBCE NARODNEGA ZNAČAJA E. S a 1 g a r i 3d it <2 » £ č* MOMPRACEM Pustolovski roman Pod mojim varstvom ste, milord.« »Veste, k tj se je zgodilo v zalivu?« »Kako mislite, milord?« »Zasega so mi jahto.« »Kdo se je drznil to storiti?« je vprašal sultan in groreče vrgel oči po ministrih. »Tisti, ki po vseh ulicah kriči, da sem mu potopil ladjo.« »Kdo rrm ie pomagal?« »Nek . • >r-dčark, ki so prišle, kakor kaže iz La-buana.« »Tam m nda vedo, da imam na vodah svojega zaliva - :.\o iaz besedo in da ne sme brez mojega dovoli- .. , a nihče ničesar ukreniti.« »T" .. /:e so pozabili, visokost,« je Yanez odvrnil. »Kadar postane v naši deželi kdo nadležen, milord, mu poženemo svinčenko v glavo.« »Kaj mi torej svetujete?« »Počakajte ga v gozdu, zamenjajte ga z orangutanom in ga ustrelite,« je rekel sultan. »Drevi vam dam priliko, da se za zmerom odkrižate te pijavke.« »Govorite razločneje, visokost,« je rekel Yanez, srdito streljaje z očmi po dvorjanih, ki so se zasmeji i vo muzali. »Pravim, da ga ubijte.« »Torej mi priporočate zavratni umor, visokost,« je Yanez odvrnil. »Kdor izgubi življenje v gozdu, ostane tam za zmerom. Ljudje se niso še nikoli potrudili, da bi našli ponesrečenega lovca. Glejte samo, da ga dobro zadenete, milord, ko se vam ponudi priložnost. Moji gonjači so odkrili spalnico slona-samotarja, ki je hodil za čredo. Zdaj ga bomo lovili. Pomirite se, milord, in obedujte z menoj.« Pred šotorom je gorel ogenj, okrog katerega so se širile slastne vonjave. »Ali se vam ta lov ne zdi nekoliko sumljiv?« je Nizozemka vprašala Yaneza, ko Lta po kosilu zapustila šotor. »Da in ne,« je Yanez odvrnil. »Sicer pa ne poj-demo sami, in če nas kdo napade, bomo znali braniti svoje glave.« »Počakajte, da se spusti malajski tiger s Kristalnih gora,« je rekel Kanamuri. »Brez njega ne moremo bogvekaj opraviti « »Dva sla sem mu že pjslal, s prošnjo, naj se podviza.« Sultan je po Yanezovem odhodu nekaj minut počakal, nato pa je dal zapreti vhod, tako da ni mogel nihče videti, kaj se godi v notranjščini šotora. Prižgal je plamenico ili lahno udaril po gongu. Naslednji hip je stopil nekdo v šotor. Bil je John Foster, ki je bil prisegel, da se maščuje za potopitev svoje ladje. »Sama sva,« je rekel Sultan. »Mirno lahko go- voriva. Nihče naju ne sliši, kajti okrog' šotora sem ukazal postaviti straže.« »Dali ste me po klicati,« je rekel John Foster. »Mar bi reki', da sem vas dal poiskati. Šele pred nekaj urr.mi sem zvedel, da ste v mojem taborišču.« »Nisem se hotel kazati,« je odvrnil Anglež, »saj vem. da od vas ne smem pričakovati zaščite.« »Čemu ste prišli semkaj?« »Da se maščujem! je odvrnil kapitan in zaškripal z zobmi. »Ne ganem se odtod, dokler ne ubijem pustolovca, ki je kriv, da je v vaši državi vse narobe.« »Tedaj ne verjamete, da bi bil angleški poslanik?« »Ne, visokost.« »Toda njegove poverilne listine so bile docela v redu.« »Ukradel jih je.« »Tako pravite vi. A kako hočete dokazati? Nerad bi se zameril Angliji, kajti ta bi mi utegnila vzeti deželo. Kaj mislite storiti, sir?« »Storiti hočem tega človeka neškodljivega, preden vas pahne v hude nevarnosti.« »Vidim, da veste več, nego ste voljni povedati,« je sultan odvrnil. »Kdaj ste krenili z obale?« »Nekaj ur pred polnočjo. Eden vaših gonjačev me je vodil.« »Ali se res v moji prestolnici pripravlja punt?« »Vse prebivalstvo je videti nemirno.« »To je delo prekletih Kitajcev!« je rekel sultan. »Vem, da bi me radi vrgli s prestola. Moral bom razdejati kitajsko 'četrt, kakor že nekoč pred petindvajsetimi leti.« »Ta čas, ko ste vi na lovu. ve v Varauniju vsak človek, da pripravljajo Kitajci upor.« »Moji vojaki bodo tem rumenim papigam že posvetili,« je sultan odvrnil. »Saj nimajo strelnega orožja.« »Nemara se motite, visokost. Na svoje oči sem videl, kako so z jahte odvažali velike zaboje, v katerih so bile očitno puške.« »Kam so jih odvažali?« je srdito pcokočil sultan. »V kitajsko četrt,« je odvrnil John Foster. »Kaj mi svetujete?« je vprašal sultan, ki je nemirno hodil sem in tja. »Moja ministra sta mi povedala isto kakor vi.« »Spravite tega človeka s poti!« »Sovražite ga. ker vam je, kakor trdite, potopil ladjO. Zakaj ga niste dali že v Varauniju umoriti?« »Poskušal sem, visokost, pa mi je vsakikrat spodletelo.« »Samo zato, ker si niste izbrali pravega trenutka. Ako se hočete pustolovcu maščevati, ne da bi se sami izpostavili nevarnosti, sem vam voljan pomagati.« »Vi, visokost?« je vzkliknil John Foster. »Torej ga ne ščitite več?« »Priznati moram, da se ga začenjam bati. Kar vesel bi bil, če bi se našel pogumen in odločen človek, ki bi ga spičvil s poti.« »Na voljo sem vam. Kje je ta milord?« Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij >Jutta* Stanko Virant. —- Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakaraarja Fmn Jeran___Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Ved v Ljubljani.