Leto LXVm., šL 290 Ljubljana, petek 20. decembra 19J5 Cena Din L« Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznike. — Inaeratl do 30 petit ▼rat A Din 2. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrst« Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« valja mesečno v Jugoslaviji Din 12 za inozemstvo Din 25 -. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNIATVO LJUBLJANA, KnafUsva oOca Ms*, ft. Telefon: 81-22, 31-23, 31-24, 81-25 in 31-20 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 05; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st, 10.351. Tiha likvidacija pariških predlogov Na včerajšnji seji sveta Društva narodov je bilo soglasno skle-ijeno, da se pariški predlogi odstavijo z dnevnega reda in pokopljejo v prašnih arhivih Društva narodov fcenevn, 20. decembra, r. Po ostavki an^leške^a zunanjega ministra Ho-areja « je v ženevskih krogih utrdilo prepričanje, da je pariški predlog pokopan. V Ženevi so včeraj razmišljali samo še o tem, kaka naj ga brez pompa pokopljejo in ta ponesrečeni poizkus razpolaganja s tujim ozemljem kar najbolj tiho likvidirajo. V to svrho so imeli včeraj dopoldne člani sveta Društva narodov pri ^enerailnem tajniku Avenohl »privatno konferenco«, kakor sd službeno označili ta neofir; 'ni sestanek. O razgovorih se ni sestavil zanisn^k. dn-bajta je b:ia mirna in sprejet je bi! sklep: tiha likvidacija Laval-Hoare^-vega načrta. O tej znač'foi konferenci se dozna vajo naslednje podrobnosti: Dramatičen pogreb Uvodoma je predsednik svLta DN izjavil, da bo trebn najti primerno prodecnro za pariške predloge- V dvorani je zavladaj t^širn. Nihčc se ni prijavi] k besedi in Biustal je nar-vnost mučen položaj, ki ga je prcsekel Lavafl z ironično pripombo: VTrenut^k moLkal« Vsi so imeli vtis, kakor da stoje ob mrtvaškem odru. Mučm molk je naposled pr^kir H ruski delegat Potemkin, kd je poda.l kratko kritiko pariških predlogov, ki so po njegovem mnenju v nasprotju z duhom in besedo p;»kta Društva mrodov. Zato o njih tudi svet DN ne more r^sno razpravlja ti t niti določiti knlto posebno procedur^ za njihovo obravnavo. Preduga, naj se enostavno zavrnejo in naj se o njih ne iz-gubljn ve.^ besed marveč smatra, kakor da jih sploh ni bilo. V tem smislu naj svtt DN tudi sprejme primerno resolucijo. Delegat Danske Munich je kot zastopnik sk.i/ndinavsk.ih držav govoril proti pariškim predlogom in podčrtaval njihovo netiti adno'St s pakte m Društva narodov. V imenu Rumuni.e in Male antante Antoniade je predlagal naj se najde primerna formuia s katero Sq bodo pariški predi« gi zavrnili z motivacijo, da negirajo pakt Društva narodov. V imenu Balkanske aveze je turški zru-nar.ji minister Ruždi Aras izjavil, da sicer ni tr?ba zanikati naporov, ki so bili izvršeni za dosego mirne likvidacije italijansko-ffbesin?kcga spora. Ce rezultat prizadevanj Lavaia in Hoareja ni zadovoljiv, zato se ne zaslužki tako o.priva.tna konferenca« končana. Popoldne se je sestal svet Drustva narodov k oficlelni seji. ki je bila zelo kratka. Na predhodni tajni seji je bilo sklenieno. da nihče ne bo govoril. Po kratki komemoraciji umrlemu predsedniku repubik^ Venezuela je predsednik sveta DN takoj prečiti 1 dopoldne predlagano resolucijo, kr. se glasi: 1. Svet DN se zahvaljuje Franciji in Anglija za izvršeno delo. 2. Opozarja na začasni znetaj predlože, nrh predlogov, ki ga poudarjata AngMja in Francija, ter meni, da se svet jaradi tega le ne more sedaj iziaviti o predlogu. 3. Svet DN pooblašča odbor trinajstih, naj na podlagi pakta DN prouči celotni položaj, kakrgen se bo pokazal v luči informacij, ki jih je treba s« dobiti. Spomin na neslavno epizodo DN Ker se nihče ni javil k bescdi, je pred-seetoik proglasil, da je resolucija soglasno sprejeta ter da }e s t^m Daval-Hoarejev predlog stavljen z dnevnega reda. Izročitev teh predlogDv odboru trinajstorice n€ pomeni da bodo sedaj o teh predlogih na đotgo m Široko debatirali, marveč da bodo In brec ceremonij pokopani v pra- šnih arhivih Društva narodov. da bodo mogli kdaj pozneje zgodovinarji to neslavno epizodo v zgodovini ženevske tucije . .. Tudi sankcijski odhos odgođen Zenn\a. 20 decembra. r. Sinoči se je sestal sankcijski odbor, ki je bil prvotno sklican še le za danes, h kratici seji. Predsednik odbora Va sconzelos je uvodoma ugotovil, da je po današnji resoluciji svota Drustva narodov s katero so pariški predlogi pokopani, sankcijski odbor postavljen zopet pred situacijo, ki je bfla pred pariškimi predlogi. Zaradi tega bo moral sankcijski odbor nadaljevati svoje delo in proučiti na daljne .sankcijske ukrepe proti napadalcu. Prvotno Se je pričakovalo, da bo angleški delegat Eden predlagal, naj odbor takoj pričnc razpravo o poostritvi sankcij s prepovedjo izvoza petroleja. Glede na po'ožaj pa. ki je nastal za angleško vi; t do po ostavki zunanje^ ministra, je E bo končala debata v spodnji in gornji zbornici angleškega parla-ment.n. ki je bila merodajna Za usodo BaMwLnove vlade. Zato je bila Seja aaoAc-cijskega odbora odgođena za nedoločen čas. če ne bo nikakih n-predvidenih dogodkov, ae sankaijsici odbor pred božičnimi praznimi najbrže ne bi več aeMa*. NI p-.i seveda izkl^jučeno da se za primer, da hi se Anglije odločila za takojšnjo poostritev sankcij, seert&ne že prihodnje dni. V Rimo se še posvetujejo Rimo, 20. decembra. AA. ItaHj^nrfdl uradni krogi so snoči naglašalt, da stališče Italije glede angleSko-franooskfh pred-logov o ureditvi abesmskega vprašanja še ni določeno in da je ostala situacd>. a tega. vkfika neizpremenjena. Muoaoiinije-vega govora v Pontinrji nI mogoče sprejeti kot odgovor Italije na parUBci odgovor, kakor so ga v tem jude%i razumeli v inozemstvu. Veliki fašističnd svet bo bržkone šele v soboto zaključil proučevanje pariških predtogov. Kakor politični krogi je bil tudi tisk včeraj zelo oprezen. Listi niso objavili nikakih komentarjev, niti o fr;, r.cosSco. angleških predBogm niti o zasedanju velikega fašističnega sveta. Velika debata v si zbornici 1« Angleška vlada je priznala svoje tx>gre£ke in zagotavlja, da bo odšle) neomajno podpirala načela Društva narodov London, 20. decembra, z. Včeraj se je vr-šala v obeh zbornicah anglesk^a parlamenta velika zunanjepolitična debata, posvečena v prvi vrsti pariškim pi^Mo^om. Za sejo c',x>dtnje zbornice je vladalo ogromno za imanje, ker so v vsej javnosti pričakovali, kako bo opravičil od»topi»vei ZAinamja minister Hoare sojo politiko in kakšno ste-Lsce bo zavrela vlada glede nadaljnjega razvoja itaiijansko^ibesLn^kega konflidcta. Opravičilo Hoareja Takoj po otvoritvi s. je je povzej besedo Hoare, ki je v Uičototumem govoru pojasnil svojo zunanjo politiko in urtemijeval woj pristanek na pariške preddoge. Svoje postopanje je utemeljeval v glavnem e lem, da je stremel po ohranitvi miru ter po čim-prej'šnj.i mirni lik v dacij itaG jarnsko-aoesrn-ftke vojne. Na pariške predloge, ki bi bi«« le osnova za rvricetek mirovnih pog£ :anj, je pristal predvsem za.radii teou, ker je grozila vojna tudi Evropi, oe bi se sankcije poostrile in pa za to, ker je biila samo An-g-iija pripravljena nastopiti v ooramho načel Društva narodov tudn z oboroženo si&o, d* čim j^- Francija to odfldoniia Zbomioa je njeno.a izvajanja sprejela z odobravanjem na znanje. „Hedolžno jagnje" Nato je govoril v imenu opozeije deJav-*dc: poslanec maior Atlev, ki je v evo jem govoru naglasih da je Hoare prav za prav j le nedolžno jacnje,. ki nosi grehe cele vla- de. Vlada je kolektivno odgovorna m «u-nanjo politiko in bi morala cela vlada po-dabi ostavko. PariSki prediogi eo izsrialii v javnost: vtris, da je \»lada izda-ra voljlce, k>i eo ji pri zadnjih volitvah novanai svoje zaupanje. Kaj pravi Baldwin Ob splošni pozornosti je osto oovzei ue-aedo ministrski predsednic Baktwin, ki je v emournem govoru branil politiko vđade ter podaj ^ažne izjave gJede bodoče pok tik e Anglije v tem vpraćanju. Irvodotna je obžaloval odstop Hoareja. Kar se tiče pariških predlogov. >e izjavili, da je bila v soboto in nedeljo, ko se j« Hoare pogajal v Parizu z Lavalom, telefonska zveza prekinjena, toko da Hoare ni imel nobenih stikov z viado-VTada ie bi3a o pariških predlo^h obveščena še le . ponedeljek ter je bnla nad njimi prav tako prešerne^*wia kakor ostaia javnost. Prizadevali «mo si, da bi doseeft spremembo teh predlogov, kar pa ee je posrečilo le deloma. Odkrito priznam, je dejal BaWwin, da smo s pristankom na pariške priloge napravil: veliko no^reftlco. ker oo ti predlogi napravili Sbodo, za katere bo treba dolffo caso, da jo zopet popravimo. Na drugi strani pa «mo bili od vsega pooetka trdno odločeni, da prepustimo konino odSofirtev Društvu narodov. Danes moram nedvoumno izjannti, d« so pa risbi predftogi rmrtv ki pokopani. Mi smo storiti vse, kar «e je od um zattrtevaje, da se v polni meri uveljavijo Aksnm zopet zavzet i besi tiska ofenziva — Italijani se na vsej untrV^~* — II, italijanska armada obkoljena — ~r*no navdušenje po vsej Abesiniji London, 20. decembra, z. Reuterjev urad je sprejel davi vest, da so Abesinci ponovno zavzeli sveto mesto Aksum. Vest potrjujejo abesinski uradni krogi. Sinoči so se v proslavo tega dogodka vršile v Adis Abebi velike svečanosti. Ponovno zavzetje svetega abesin-skega mesta smatrajo splošno za dokaz, da je božja pomoč na strani Abesincev in da se bo ofenziva, ki so jo pričele abesinske čete na severni fronti, končala z zmago Abesinije. O zavzetju Aksum se doznava, da so ga zavzele čete rasa Ajela po sedem ur trajajoči ljuti borbi moža do moža. V zadnjih dveh dneh so abesinske čete napredovale za nadaljnih 40 km ter so se morali Italijani umakniti z velikimi izgubami. Abesinske^ čete so presekale zvezo dru^i italijanski armadi in io že skoraj obkolile. Operacije se nadaljuieio z vso naglico. Abesinski cesar je davi izjavil tujim novinarjem da je sedai po zavzetiu Aksuma trdno prepričan v končno zmago abrsinske^n oro?ia. Padec Aksuma je silno dvignil botcvftost ir moralo abesinskib čet, ki se bore s tolikem fanatizmom, da jim tudi najboljši italijanski oddelki ne morejo odoleti Drnfctva narodov. Opozoriri pm ron- na to, da morejo biti ukjep. Društva narodov uspešni le tedaj, če jih dosledno iavajajo vee članice DN. To pa se laj ni »godiio i« tako je na« tal a nevarnost, da bolo posamezne držane draga za drugo zapletem1 v volno, m nihče ne ve. k?n pnr*:-Sk; nredVic* «»»d upa, tki zbornica ne bo več vxhrajfl»^W!l. d« bri bLV> abes:nr»ke \x)jne že kon^'. 6e bi bije tudi v.se d rane države, dlan:- v I>niS*Tu not-rrvlov nae*Jom;!e enako odločno, kaikor je An crlija. Kontno poudari. »vane. Anirliia n '.ne bi pn-Rtaail na Uto preureditev ionevakc loall-tuo:ie. r mpnica vladi Oh pol I. 7.; utra i M zbornici pr-aUi h jplasovaniii. N.rj^-o je bi.] ^97 p • »1 1**>"> pgtesovom odfclonjen p"*v1!or» opo/.icri*e, da laieža v;a I' n'/niipriin. nato na s BftO pro»( i 1 r>." ;.-1 < i; >v r> n i i 7. 'a /. en,a vi a-d i zaii'pnica. T^tov,i>*no ie vr«bila debnta t«dn v gom;'; j >omci. Tri'ii ie podal v monu v4ade iKjan"^ inriiter pravde lord ff"'l:fax. I>»rH Davi* je ostro keHizira] iv^1 ^iko vlado in niono podiniiranie T^avalove akrobad«Mce. Tud« v ffor-n|j flbOfnđO ,f* T,,"'tninn;^ v^ade da m vTa-.la • ->-"a veli'

e abesinski cesar pretekli teden bil v bližini teea jezera, so abesinski vojaki krotji v Desiju mnenja, da ao rmela italijanska letala nalogo izslediti abesinskega cesarja, ki s« pripravlja na pot na severno fronto. V vsakem primeru so ©e abesinske oblasti odTočtb za najstrožje varnostne ukrepe. Odslej bo ostalo gibanj« abesinskega cesarja strogo tajno. Uepehi, ki so jih posnmezni afvsflnski oddelki dosegh" v borbi proti ItaJtijenom ob reki Takazi. so silno dvignili moralo abe-sinekih vojakov, ki zahtevajo od ©vojih poglavarjev, da jih za vsako ceno povedejo v napad proti centru sovražne vojske. Splošno sodijo, da je še ta teden pričnkovati novih aoesinskih operacii na severni frcn«ti. Italijansko leta-lstvo vrši še nadalje izvid- niške polete in zasleduje gibanje abesinaltih oddelkov. Ponekod so itaKjanska napadal-na letala b< »rb:irdirala abesnska taboiiaOa. VT Desiju t>u se med tem zaključile priprave za cec'irjevo pot na fronto. Njegovo spremstvo bo siiajno Ce«. Za cesarjevo sprtrns'^o je doloJeni.h 156 ah-esinskih konjev, za gardo 150 m-zgov. \fsi konji in mezgi bodo odevti v temnorde\i pokivaJa. Cesarja bo sp- »vir1 a* •* t^1on*i^ffrd- nik. Papsž predlaga premirje! Rim, 20. decembra, z. Kakor ra. trjuje v dobro poučenih vatikanskih krogih, namerava papež pr f:lairati abesinski in itali/anski vladi, naj bi za bo-žirr^ praznike sklenili začasno premirje in u»ta\ili operacije. Premirje naj bi trajalo od 22. decembra do 6. januarja. Hitler o oiis^lal^i msd Jugoslavi iz ineijo Nastopna avdijenca novega jugoslovenskega poslanika v Berlinn — Odnosa i i med Jugoslavijo in Nemčijo so zgrajeni na realnih temeljili Uerlin, 20. decembra, z. Včeraj je izročil novi jugoslovenski poslanik v Berlinu t\ >* val tudi zunanji minister Neurath. .lu^io-slovenski poslanik je državnemu kancelarju izročal svoja akreditivna piana, ^a pozdravni nagovor novega jugoslovenskega poslanika je Hitler odgovoril: Gospod poslanik! Čast mi je sprejeti iz vaših rok pisma, s katerimi ste bili ak;e* datirani kot izredni poslanik In opolnonio-eeni minister Nj. Vel. kralja Jugoslavije v Nemčiji, kakor tudi pisma, s katerimi je bil vas predhodnik ki smo ga ohranili v najboljšem spominu, odpoklican s svojega tu-kajčnjega položaja. Iz vaših besed z radostjo apoanavam da goji va5i vlada željo utr* diti prijateljske odnose med na>iuu dve iiia iržavama in da vidite vi, gospod |»o*ii'« nik, svojo nalogo v tem. da f^odehjjel^ pri zgraditvi teh rijolail prijateljskih odt.o šajev. Jaz osebno kakor tudi lržavna vt»-da imava isto ?.elio. in sva is**'ga mnenja. da so najboljši pogoji za nadaljnji* zbliža* nje naših dveh držav na kulturnem in r»o-sp>oUars>keni polju. Prepričan sem, da *e l»odo prirodne in pogodbene osnove odno-šaiev mer1 n \ i na dvema državaina t^di v bodoče p le kot varno i*un-tvo xa na- daljnji pt." i razvoj teh odnošajev. Lahko ste prepriča*.! da bo nemška vlada -lorila vse, da vam olajša vaše velike in važne ntkvge. Iskreno se vam zahvaljujem z4 izra ze prijateljskih ?uvT»tev, ki jih sporočtde meni in nemškemu uarodu. Prosim vas, da obenem sprejmete moje in aemšTie» remensko poročil r z dne M. decembra. bied—Jezero: 8. w$.; C, mimo. po-oblačeno, 40 cm prftiča. Kranjska fiora Rateč«—Planica: -7 C. barometer se dviga, oblačno, mirno, na 90 cm podlagi 80 cm pršića. Smuka dobra Vršič, Krnica, Tamar: 200 cm pršića. Mojstrana 19. deC-: -2 C, Jaano. mirno, solnčno. na 20 cm podlagi 70 om novega snega Smuka dobra Izgledi za nedelja dobri. Erjavčeva koča na Vršiču: temp. -6, se. verovzhodnlk, finega 1.90 m. Smuka icabor na- Krvavec: -4. sneži, zap"1 "nlk, zapadlo j'-40 cm suhega -roga na staj*o podlago, prav dobra. Velika planina: -3, ^.ver 120 esm *«ne^». 20ccn pršića, smuka praar dobra. Zaplana nad Vrhniko 19. dec.: -4, v^Jiori nik, na 3-5 om podlagi 10 cm prStča. Snm-ka dobra. Pohorj©: IS. dec.: Klopni vrh: -2, na 75 cen podlagi 16 ean pršića. Smuka prav dobra. Sen jo rje v dom: -5^ na 80 cm podtagl 10 cm pršića. Smuka Idealna. Inozemtk« borze. C«rih. 20. decembra. Beograd 7 06 radi »0.3476, London 16.206, New Tork 308.6a»S Bniealj 51.975, MMaa 24.82. Madrid 44.16 Amsterdam 209.—, Berlin 123.90. Dunaj 57.— Praga 12.77'. Varšava 58,16. Bua^ra. Ata 1^0. Težave našega gostilničarstva Letos je ntrpelo gostilničar* tv o dravske banovine veliko škodo Ljubljana, 20. decembra. V naših rajsko prometnih organizacijah ae je pričelo t energ;inejsi«o del mi za ozdravljenje razmer, ki gredo na škodo tej eni najpridoHtnejših panog našega narodnega gospodaratva. Zadnji izredni občni zbor Zveza za tujski promet je pokazal vso dobro voljo tujsko prometnih interesov, da se odpravijo nedostatki in je zdaj po vročitvi »prejete resolucije kraljevski vladi na njej, da podpre prizadevanje privatne inicijative m resi vsa našteta pereca vprašanja. Posebno poglavje v službi tujskega prometa nedvomno tvori, ne aamo pri nas, marveč povsod v tujsko prometnih državah, dobro razvito gostiIniČarstvo. Gostil-nieanstvo v dravski banovini je storilo v povojnih lerlh velik korak naprej ter realiziralo del svojega programa, ki gTe za tem. da se vsepovsod, kjer so dani pogoji za razvoj tujskega prometa, postavijo, odnosno preurede, tej gospodarski panogi primerni objekti. Zal. da gostilničarstvo dravske banovine ni moglo v celoti doseči svojega cilja, ker so se pojavide razne zapreke. Napačno je mišljenje, da se da, izostanek inozemskih gostov z visokim življenskirn standardom nadoknaditi s tuzemskimi gosti. Zaradi tega mora iti tujska prometna propaganda paralelno za dosego cilia, dotoka obeh vrst gostov, da ne pride do take škode, kakor je je gostUnicarstvo dravske banovine utrpelo letos. 2e glede na naznačeno razdelitev gostov, je potrebna prilagoditev naših gostinskih obratov. Dočim inozemski gostje iščejo moderne obrate, se MzeSttski gostje zadovoljijo z enostavnejšimi lokali. Iz tega sledi, da se mora poavečr.ti več pozornosti in skrbi tudi razvoju podeželskega cjositinstva, posebno v krajih, ki so prikladni z«i razvoj tujskega premeta. Opažati je, da se tudi te najmanjša edinice našega gostinskega obrta razvijajo v prilog turizmu in se zdi, da so to rijbolj zdrave edinice tega obrta, ker imajo vse pogoje, da se razvijejo polagoma v večje ob-rajte. V krajih, kjer preživlja hotelske obrt krizo, naj se uvedejo s sodelovanjem oblasti minimalne cene po poprejšnji kategorizaciji obratov. Voda. plin In razsvetljava, naj se oddajata po režijskih cenah. Sanacijski objekti naj ne plačujejo nikakih koncertnih taks in ostaNh taks. v kolikor so vezane s hotelskim in restavracijakim obratom Za ostale banovinske in občinske davščine naj se tem obratom črtajo tekoče davščine pa znižajo na 50 odstotkov. Dovolj naj se kompenzacija z vlogami pri denarnih zavodih, ki 6tojiio pod zaščito. Končno, naj se za plačevanje kvot onih dolžnikov, ki se nahajajo v poravnavi, raztegne plačilni rok. Taka sanocija, v težko-čah se nahajajočega hotelirstva, je pri primero5 dobri volji prav gotovo dosegljiva. Izobrazbo lastnikov gostinskih obrti bi bilo trebn še dvigniti. V raznih tujsko prometnih središčih bi kazalo vsako rmo prirejati tedenske tečaje, ki na i bi bi'i subvencionirani od države in banovine, kakor tudi zborničnega urada za pospeševanje obrti. V T iubljarri sn:o zdaj d ob*! i novo strokovno šolo za ženski naraščaj, v kateri se bodo vzgajale gostiln i carske Gospodinje. Ta šola pomeni vel;k korak naprej k dopolnitvi strokovne iz-^razbe. Pričeti pa je treba že sedaj tudi z vzgojo v resnici strokovno izobraženih učnih moči. vejed če*ar. fltj bi se za prvo silo poslala vsaj dva moška uslužbenca ki sta dobro verzirana v gostinski stroki, na inozemske šole, da si tam pridnMta zianie za vodstvo modernih obratov. Da-1 je, naj bi se specijalizirala tudi enin učiteljica v gost'nski stroki, ki naj bi se pozneje nastavili kot potovalna učiteljica za področje dravske banovine Najožje sodelovanje gostinskih organizacij z vsemi ostflfirna činitelji, k' prihajajo v poštev pri našem turizmu, bo zaiam^o. da ne zastanemo na poti. ki mora voditi do končnega cilja: preobraziti Slovenijo v izrazito tujsko prometno pokrajino, da bo končno zaživela v primernem blagostanju. vem tov za nadaljnji studij, ker pa je to samo nekako poročilo o osnovanju našega pokreta, bomo obveeoali javnost fcaaneje v naših revolucijah in predlog.h. Dijak — erednjetehntk Iz Trbovelj — Smučarski izlet. Sokolski smučarski odsek se marljivo pripravlja na društvene in župne sokolske tekme, ki bodo v januarju v Celju. Tudi v nedeljo krene odsek korporativno pod vodstvom svojega predsednika g. Hvaleča na Sv. Planino kjer so izborne snežna prilike Id izvratna smuka. Od* hod ob 8. uri zjutraj izpred sokolskega doma- Kuharska razstava v Kranju Kranj, 18. decembra V hotelu »Jelen< se je vršU jeleni Pol vodstvom hotenja g. Rudolfa Wande, ki je zinaoi po vsej državi po svoji kuharski umetnosti in aranžmaju kulinaričnih raz. stav, kuharski tečaj, ki se je Zaključil preteklo soboto ■ spretno aranžirano kuharsko razstavo- Salon v hotelu »Jelen« je bil nailašc za t0 priliko lepo dekoriran, vse jedi oziroma specijalitete, kakršnih v pranju še iisraino videli, so bile razstav, ijene z vso mjerno servirao tehniko. Ra-zstava je ohse&a-i-a pet mii, »ume raritete, ki »o vsakega o'',,sk<>va'ca zadivile in dovolj pričale o finom okusu in aranžer-je vi umetniški rok!. ObJsk s strani kranjskih gospa in go f poli v* en je bil ves čas razstave od 3. d0 !». orlg zvečer rekor-if i 'n je pričal o resoiem zanimanju kranjskih gospodinj za kuharsko znanje Vse jedite bile po zaključku razstave še i?ti večer prodane. K razstavi moremo g. Wt ndi tn njegovim učenkam saano topo čestitati. Pri tej pri\likj bi si dovoli] še pripomniti, naj bi se baš glede na izboljšanje tujsko-prometniii razmer povečalo zanikanje za poflofbn« strokovne kuloarske tečaje. Zdru-žen je gostiln ičarje v, kateremu je vet&o na tom. da svoje članstvo čimbolj iizobra zuje s po-iobnimi servirnimi in kuharskimi tečaji v njegovi stroki. Ravjio na Kranj in okolico bodo v poletju, ko bo na Brdu dvor. stavljene vedno večje zahteve v tem pogJedoi. Zato naj bi Združenje seTaj, ko ima v svoji sredi kuharskega učitelja, ua boljšega niti iz tujine ne more naročiti, Danica Poharjeva, ki je igrula mater Cecilijo in dekla Spela (s. Hilda Pečnikova). Režijo, kakor rudi vsa ostala dela jc vodil naa požrtvovalni brat Pešce Vsi ostali igralci so častno rešila svoje vloge, za kar «*o z režiserjem vred žel: cnno^o priznanja in pohvale. Občinstvo se obvešča, da se bodo odslej vse predstave pričele točno ob napovedani uri, kar naj blagovoli upoštevati. — Inspekcija naroda« iole. V četrtek se je mudii na tukajšnji narodni šoli Šolski nadzornik g. Ivo Hrovat. ki je inspiciral posamezne razrede, na kar je imel inspekcijsko konferenco z učite' jatvom Podal je smernice in navodila vsega šolskega dela za bodoče. Iz Novega mesta _ Ozivljenje š^ha Novem mestu, se je slednjič ustanovila šahovska sekcija S. K. Elana. Sestanki se vrše vsako sredo ob 20. uri v kavarni g. Splihal. ki nudi posebne ugodnosti članov sekcije. Sestanki so obvez ni za vsakega člana, ker se obravnava na sestankih teorei:čna priprava. Glavni turnir se prične koncem januarja, potem pai bo sek cija odigrala nekaj matehov z bližnjimi sorodnimi'društvi. Načelno so člani soglasno sklenili, da pristopi sekcija, čim bo dovršena notranja organizacija k novoustanovlje* ni slovenski šahovski zvezi. Vabimo v sekcijo vse prijatelje šaha. da ne bo metropola dolenjske, rojstno mesto šahovskega mojstra g. Drnovška Karla, zadnja v šahovski umetnosti. _ Zadnja pot vzgojitelja mladine. V lepem sončnem dnevu se je v *orek preti U-uro zbrala pred mestno hišo na Ljubljanski cest; množica ljudi, da pospremi k večnemu-počitku v nedeljo umrlega g. dr. Tomaža Romiha, vpokojenega ravnatelja krške me> ščanske sole. Po cerkvenih obredih, katere je opravil kapiteljski prost g. Karel čerin ob številni asistenci, je pred hišo žalosti, pekejniku v slovo zapel mladinski pevski zbor novomeške meščanske šole »sUrjančki« ped vodstvom ravnatelja meSČ. šole v Črnomlju g Kark Sterbenka: »Srombdi vse se veseli. ..« V zelo lepih in izbranih besedah se je od pokojniki poslovil v imonu pododbora l druženja meščanskošolskih učiteljev in šolske mladine ravnatelj g. A. Mervič. V svojem govoru je oznaCil velike pokojnikove zasluge, ki si jih je pridobil na kulturnem in gospodarskem polju, zla^ odnosno za občino samo pa je Izrezka naravnost zaijivo i besedam i. ki Hb oe mo remo napisati. Zaradi «»1.4 ve avuiooiivne korporacije bo morala dotična stranka pre i sodušce. KOLEDAR Danes: Petek. JO. il.vembra katoličani: Libe rat. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Itosarnho Kino Ideal: Ljubim žene ZKD: Ilango.- ob 14 15 v Matici Kino Slrga: Kivier;. -Ekspres Kino Union: Golgota Kino šis^a; Lažne ustne ob 20 D E2 L' RN E L EK A BN E Danes: Dr. Kmet. Tyr5eva cesta 43, Vrn-koczy ded. Mestni trg 4 in Istar, Selen-burgova ulica 7. _ Iz aaMaJItva Bafcelifct /upe Ljubljana Župni smučarski tečaj se bo vrši! v dneh od 2. do D- junuarja na Gorjulah nad Bo-hiujsiko I3eIo. Prijave naj pošljejo edinice do 23. 1. m. Tečaj bo vodil zvezni smučki vodnik ! r. Česen. Pogoj za spfetepl f bj tečaj je izurjenost v osnovnih likih. Vgpo redno s ' m tefajem se oo vršil ai tal..... kraju Se druSTJ tečaj pod vodstvom 2uj»n | vodnika ^ OHOli i/.zvežbane smučarje. (V lodnevna C krba (hrana in stanovanje) ta leeaj zn.;" i dnevno 20 Din. V soboto daje 21. in nedelo dne 22. t. m. se bo vršil v Ljubljani v •okol-l^m domu na Taboru ' \, delovni sestanek načel:-, ikov in načelni-ljubljanske sokolske župo. Brataki adinlee pozivamo na čim itevUnejio udeležba Zdra vo1 I?: Stične — V nedeljo so občinski možje zopet razpravljali o perečih občinskih zadevah Med drugim so odklonili proSnjo nekemu prosilcu na tajniško mesto z motivacijo, da so s star m preizkušenim tajnikom Pu. šijem prav zadovoljni. — Vabijo se vsi člani odbora Sokola lvančna gorica, da ae v nedeljo 22. t. m ob 4. uri pop zanesljivo udeleže seje, ki je zelo važna. V to svrho sta povabljena tudi dva župna delegata. Kdor se seje ne m NAJVEČJA BOŽIČNA SENZACIJA V LJUBLJANI BO PREKRASNI FILM: JAN KIEPURA »Ljubljenec vseh žena" Premiera v kinu Unionu v ponedeljek 23* t. m. Najnovejši in zadnji evropski film slovitega tenorista: „Ich liebe alle Frauen44 i Sokolski prosvetni večer Trbovlje, 19. decembra Tukajšnje sokolsko društvo je snaći ob 30. uri priredilo v veliki dvorani sokolskega doma svoj prvi prosvetni večer v sedanji prosvetni sezoni. Program tega večera je bil dokaj pester, zato je bil tudi obisk nepričakovano velik, kljub slabemu deževnemu vremenu. Prosvetni večer je s pri-cjodnim nagovorom otvoril 6tarosta trbo. veljskega Sokol«, narodni poslanec £. Ple-sJcovič. ki je pri tern poudaril, da bo tekom zime še več sokolskih prosvetnih večerov, ki na i dvignejo ljudsko prosveto v dolini. Na spored-u je bilo predavanje pTof. dr. Dolžana iz Ljubljane, ki je poslušalcem v skoro enoumem predavaniu izčrpn-o obrazložil vse naravne možnosti *vesoline<2a potopa«, kakor t?« opisu ie sv. pi^mo. Predavatelj ne izključuje takega »vesoljnega potopa«, toda le na manišem teritor:jii kot posledico tajfuna, podmorskih vulkanskih erupcij, potresov, itd. nikakor na ne p-ed ca 4 do 5000 leti na vesolini zem1?!. kakor se to navnia, kar tudi moderna geološka znanost zavrača. — Pos'ušalci so t zani-nnaniem poslušali predavatelja ter Oa nagradili s zasluženim prizn/iniem Nato je sokolska godb-i p« pihala zaigrala neka i koncertnih komadov. k,ir je laznoloženje med pos^šalci se dvignilo. SledSlo ?e prikazovan ie fiVnn ^Po nflši zemlji« Fi^m ie sicer lep. s«aj prikazu ie vso divjo romantiko našeovolj je razlogov za ta naš pokret. Vissokokulturne srednje-evr0pske države, katerih tehnika je tako rekoč na visku, ne samo da Podpirajo, marveč celo forsi-najo studij sređnjetehnikov na tehniških visok ilh šolah in nudijo celo tujim držav, ijanom absolventom tehniških srednjih šol možnost Btuidija na svojih tehniških visokih šolah. S tem dejstvom odpade očitek, da je splošcia izobrazba na tehniških sred. uj-.h šolah neza.d(>stna za stuidij na tehniških visokih šolan. Nezadostno znanje na. šib absolventov moremo ovreči tudi z odličnimi uspehi »relojetohnJkov na tehnikov na tehniških fakultetah v ijio^ematvu. Navedel bi lahko tudi raoBna druga dejstva, ki dokazujejo zmotnost naših absoi. priredUo Pod avojim okriljem praktičen kuharski tečaj za svoje članstvo, s te>m bi s svoje strami doprineslo dokaz rat/u. mevanju sodobnih potreb, č!anstvu pa mnogo koristi Baš zato je bila kuharska razstava pri >Jelonu« tem pomombnejša, ker adje se ie prodalo no 2.— Din kg. nesortirano pa po 1 20 D:n. Po situ.icii-skem poročilu so se vrSfle Molitve Za predsednika ie bil iTVoljen '.! Pcćn'k Ivrn. za podpredsednika Pe^errtcl Ml^a, za tninikn Cluk Franio. za bls^ajnikfl Revi Ivan, Od borniki: Vodenov Ivan B*aj Martin. Bur_ ke1jc Leonold. Kar1 " \- Iv^n. Revzorj^: Pepelniak Franc, in Malico .Tož^*. nele&'tT Sotler Franc in Srnongic rVIojzii, C!da\. lisTcem talentu in prisebnost5 je pričakovati, da bo fMSTsta našT r»Pokončevanje sadnih iu aolrnjactnih zajeda cev in oskrba sadnega drevja, nož vrtnic in lepoličnega grmičevja po saditvi«, je naziv zanimivega predavanja, kji sra bo imel priznani *trokovnjak na tem področju g. Lenard Gvido v nedeljo ob 9. v Društvenem domu. Vabimo sadjarje našega območja, da se predavanja zanesljivo udeleže, kakor tudi občnega zbora SVD, ker so na dnevnem redu vol#ve novega odfbora. Clami SVD se obenem naprošajo, da porarv-najo svoje obveznosti do podružn-ice. — Proračunska seja škofjeloške občine bo v petek ob 17. v mestni hi^i. Na dnevnem redu je ob o tiski proračun, p "o račun ubožne-ga sklad.i, sprejem dveh stražnikov v občinsko S5luXbo in rešitev raznih prošenj- Novi prorarun predvideva kritje % do^lao Je tako kruto žaWl b vii Škofjeloški policaj Lojze Žužek. Naša javnost je sprejela odmerjeno mu kazen z odabmatve-niem is to 'pni bolj. ker v kroniki pretepov ne ponm*mo primera, ki bi bfl po svoji okfittnsati in bfsasresosfl ?rs; od t'ko»vemu s i nt! Rudolfu Alilinu iz T»2a *e nekdo med tem. ko je sedel lastnik v goatilni pri MaRku v Poljanah, odpeljal koio. Ko4o so s;o**r pozno:e na^li. kar pa storilca seve C s bo opros»!:,o rfa ne b; moral pred sodi;ft?e. _ V nbJ^vanjn ? obla«tmi bodite do^fnini-' NVlt ^tranVa |e zelo ne!jub*»zn^vo sprefela nb?'n^'Pr/a kontrolnega o^ana ko ie pnšel k nje! z-radi trosaHine. Za občinski odlbor lovanje v ujpratvi podjetja, MislU je, dta je za to v veliki meri usposobi jesL Oživel je z najntx>ijsirni nameni. Svoje, ck> s!ej v brezdelju minevajoče ure bo krnel zapolnjene s koristnim in zanimivim poklicem, sam bo zasledoval porast svojega imetja. Ta začetna vnema se pa v praksi ni povsem obnesla. Zal mu je bilo, očital si je lenobo in jez#o ga. je, da se kaže svojemu družabniku mlačnega in nesposobnega. Marte! sam je prihajal ob osmih in delal je vztrajno, to.airne ves dan ni zapustil, bil je strog in energičen ravnatelj. Lefeburc je visoko centi Martela, s izveš tn ion od>t enkom respekta te ce*o strahu. V njegovi navzočnosti je hrt1 kar nekam plah ki si ni u/pal kazati v občevanju z njim odikrite prisrr?nos»ti, ki je bila v temelju njegrovega značaja. Včasih so ga obhaia.M dvomn . . . AM je bil Martel zares tako brez vseh napak? Lefebure ie Tv^ldrnai' z grbavo v rvign-vor na spoštljivi pozdrav pisarniškega sluge, odprl je vrata in vstorft v sobo, opremljeno strogo v zeleni in črni barvi. Tu sta bili dve r.'salni mizi. Sna čisto nova, večinoma nezasederna, je pripadala Lefeburu, ki jc detlal tu redki kdaj. Druga pisalna miza je pripadala Marte in, ka je sedel ta trenutek kakor vedno za njo in pregledoval račune. Martel je obrnil k Lefeburu svoj resni, s črno, korektno pristriženo, že nekoliko osivelo brado obrobljeni obraz. — Dober dan, dragi Martel, — je de-jafl Lefebure, prizadeva toč si ne pokazati svoje zadrege. — Opravičiti se moram. z~ 7or»pt prihajam prepozno. — Kaj še, nikakor ne, drafii mol Lefebure. -— je odapovort! Martel htod.no. '— Saj vendar n.:ste dolžni pnhajr.ti toono in jaz prav lahko opravim de!o sam. Lefebure % sedel potrt k svo^i pisarn' mi«jf. si prizma/l cigareto vzert v roko sveženi na s^troi pliMilh T"©to\*. "lih nr» hitro pre^ed^T m a npftnros*no 'ijManO-^ovtVino ah' iz navdpAen-fca vedri- d<»i?.l m^dnopit rWu . .. V«isfc M/v^V ;m-* v SivHen*u svoie rv*n* .. . Toda novf*4te mi, aH ste HfHHiuli 0 tam kar s-m vam novedal vč*»rai? — Da, O tem bova ie govoril a, — je bo udeležil, se bo smatralo, da »ogiala s sklepom, o čemer 6e bo obravnavalo, — Smučarji nikakor ne morajo priti na svoj račun, kor je tako muhaato vreme. Sedaj sneži, pa zopet dežuje in tako imamu danes prav dedno brozgo. Pa saj zima se je komaj začela in v višjih legah jc pa snega za smuko već ko dovolj. Naše gledališče DRAMA Petek, 20. decembra: zaprto Sobota, 21. decembra: Frak ali Od krojaoka do ministra. Red C. Nedelja, 22. decembra: Ob 15. uri Direkto Campa. Izven. Globoko znižane cone od 20 Din navzdol. Ob 20. uri Otroci. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdoL OPERA Petek, 2o. decembra: zaprto. Sobota. 21. decembra: Šaloma Premiera. Irven. Nedelja. 22. decembra: Ob 15. uri Od bajke do bajke. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri Trubadur Gostovanje tenorista dr. Adriena. Javen. Znižane cene. Ponedeljek, 23. decembra: aaprto. * »PreSrnentani aradc je naslov nove ott rete, v kateri igrajo glavne vloge: ga. Ko-gejeva, g. PeČek in g. Zupan. Prva izvedba bo Oa praznik 25. t. m. zvečer. Pripravljata premiero kapelnik Neffat in režiser Go-iovin, Iz Višnje gore — Premestitev priljubljenega orožnika. Premeščen je tukajšnji orožniSki narednik g. Andrej Manfreda iz Višnje gore v Ste-panjo vaa. Skoro polnih 6 let je služboval pri nas. Kot vesten, značajen in nepristran* ski orožnik je bil splošno priljubljen. Seveda pa se povsod najdejo tudi ljudje, ki hodijo svoja pota in mečejo polena pod noge vsakomur, kdor ne trobi v njihov rog. In tem ljudem je bil tudi naš Manfreda ves ča» trn v peti. V&ako priliko so porabili, da bi ga očrnili, pa se jim ni posrečilo. Odhajajočega orožnika bomo težko pogrešali. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo sreče, želimo pa, da bi bil zadovoljen on in prebivalci kraja, kjer bo služboval. odgovoril Lefebure kar najhiadneje je mogeL Slo je za to, da bi dal Se potreben kapital za razširjenje podjetja, kar K bilo potrebno zaradi večjega prometa. Lef* bure se je v bistvu strinjal s tem, boda videč, da ga Martel prerašča, je okleval s trdi:Tlim odgovorom . . . Imel je v rokah moč: denar. Čeprav je bil napram svojemu družabniku vedno prijazen, za-Upijta Ln širokogruden, mu je vendar ho-tei pokazati, to svojo premoč. — Govorim v vašem k*kor v svojem mteresn. — je pripomnil Marte! fniho. — No dvomim, — je dota* Ty*»febure vzvišeno in Izogfcejoče. Lef e burne je znova vze1 v roke na "^roj >v%aaaa ^iste ln iZoji. Položaj naše tekstilno industrije je postal zelo kritičen. Da se najde izhod iz njega je bila danes sklicana v Beogradu posebna konferenca. Tekstilna industrija želi. da se nujno reši vprašanje dobave že naročenega prediva na ^oškoslovaškem. — Diplomirani >o bili na juridični faltu U teti univerze v Ljubljani gg. Marko Pajnič. Dragan Preuirou. Kamilo Wildinan, Janez Milčinski in Emil Ceferiu vsi iz Ljubljane, Drago Za I ar i;' Borovnice, Karel Kirn iz Preserja. Zdra^ko Flis iz Litije in Maks Virnik z .le/errkega. Čestitamo! — Levite zagrebškim smučarjem, ki se hodijo smučat, no da bi se prej naučili, bore nekdo y današnjih zagrebških "Novostih«. Za božične praznike pravi, se todo razkropili Številni zagrohSki smučarji po lepih smuŠkih terenih, največ- seveda po Sloveniji. Zadnje čase je postala velika moda napotiti se do Planico. Kranjske gore, Bohinja itd. Z novimi smučmi in v pisanih dresih paradirajo taki smučarji okrog planinskih koč- in hotelov, ne da bj se bili prej povohali teren in se seznanili z najosnovnejšimi pojmi smučanja z minimalno tehniko, ki je brezpogojno potrebna vsakemu smučarju. Naučimo se najprej smučati, potem pa pojdimo smučat v Alpe. To seveda ne velja samo za zagrebške, temveč za vse smučarje« sploh. Jho zaitiiiflitc* ugodne priložnosti In naročite za božično številko »Slovenskega Naroda44 takoj svoj oglas, ker izide za praznike naš list v posebno pestri in povečani nakladi. Uspeh tudi najmanjšega in-serata je torej zajamčen« Oglase sprejema uprava do 23* decembra do 18. ure — Prometne ve^ti. Zveza za tujski prelet nam sporoča: S 14. decembrom Je ustavljen ves železniški promet na progi JSkoplje—Djevdjeuja, ter na progi Solun— Djevdjelija. Ravnotako je ustavljen železniški i>i>jniet tu*ii na progri Skoplje—Dje.. nera: HanrL Zaradi poškodbe železniškega mostu izjnod Masnede in Zelanda (Dan. 6ka) bodo kurzni in spalni vozovi meM Nemčijo !n Kopenhagenom vozili do na-dalJega .samo -do postaje Orehoved. S 17. doceon-bnfln je ukinjen promet s parni kom na progi Beosrai—Smederovo—Dubravi, oa—Banatska Palanka Z iatjan -in eno je bilo ukinjeno tud-1 pristajanje potniških parnikov v Vtnfti Ukinjen Je promet iz ietmškega pamika na progi BeogrM-Slan kamen—Titel — Silno neurje na Primorju. Včeraj ponoči je divjalo v Hrvatskem Primorju. Gorskem Kotoru in Dalmaein strahovito n^ur je. Burja je bila hko močna da je podi« rala drevje fn telefonske droge Ve? tele fon«k« promet 7 Zacrrehom je bj] pretrgan §koda je zelo velika (!*tsvlt*n ie bil telefonski promet na obeh progah med Zagre- bom in ?u§akom. nadalje na Pr°gi nied Zagrebon) in Crikvenico. med Zagrebom in Šibenikom ter med Zagrebom in Splitom. Celo vlaki §0 imeli manjše zamude. — Smučarji v Avstrijo- Na podlagi tu. rtstičnlh dogovorov med Jugoslavijo to Avstrijo priredi »Putnik« za BoSlč ialet z vlakom v razne kraje Avstrije (Inner krem=. Tunacber H oho, HeMlganblut). Odhol iz Ljubljane 24. decembra t brto. vlakom ob 9.47 Informacije in prijave prt Putniku v T^Jub!i.ani DANES ob HS uri Z. K. D« film senzacija it džungle in živalstva) RANCO in drugo Sloni, tigri, levi. udavi, opice — >Kmetij»ko vprašanje Vilke Ljubljane. Pod gornjim naslovom je 12. t. m. oibjavil g. L»p Anton presojo mojega pod i-stkm na«lovcan priobčeoega članka, katerega prva polovic« jo i-zšla v S. it. revije vKronika tCm enakih meat-f. Za dame« na zadostuje moja izjava, da je v 3. St. omenjene revije priobčen zgolj polov ie* Qo jega celotnega o'-'-nka Prva polovica i-zva-janj g. Lapa, pa zadeva področje, ki v mo jem članku, v 3. št. »K&onike slovenskih mest«, sploh Še nI obdelano. >0dgovor* omenjenega gospoda Aato sploh ni nikak odgovor. Po prlobčitvi mojega celotega Članka pa bom prav rad obširno odgovoril. Ing. agr. Lojze PrezelJ. — Zemljevid Julijskih Alp je tedalo Slovensko planinsko društvo v četrti, ponovno popravljeni izdaji. Po-sebno važno je^ da 60 vrisana tudi zimska pota za smučarje planince. Zemljevid je izdelal znan! planinec g. {(nadele Alojzij. Zemljevidi 80 na razpolago v pisarni 9PD, Ljubljana Aleksandrova cesta 4. — Pred glavno skupščino Jugoslovanskih savezov ženskih športov. V nedeljo bo v Zagrebu glavna skupščina jugo&lo-venskih eavezov ženskih aportov aH bazena savcuov. Za skupščino vlada velike zanimanje posebno v mestih, kjer je ha~ zena ra/zvita. Zadnje čase 6e je mnogo govorno o prenosu tega saveza v slavonski Brod, v Zagrebu je pa moćna struja proti tej nameri. — Rekrutl ljubljanskega vojnega okrožja, ki so pozvani v ka/der 27. decembra t 1., »e obvp&čajo, rfca je vpokMcni termin spremenjen na 2-9. decembra 193f>. Tega dne naj s« zanesljivo prijavijo komandj vojnega okrožja toono ob 8. 2e »prejete Pozive naj pro; ^arići v uer ventskem t.rez,u Je Stanoje Ctknnović v sredo v prepiru ubil svojega očeta Jovana Stari je bil vdovec pa Se je pred leti oženil z mladini dekletom. S*n je bil tudi oženjen in z mač eno se nteta razume.] a začeli &o se domači prepiri in končno j€ prJšio do t:-ageđije> — NeSTeče. žrtev poledice Je pDsta včeraj 72-leLni dalavec Framce Koren iz Most, Na cesti je padel In se poškodoval na g^lavi. — V mestni plimami se je tažje ponesreči.! 19-l©tni kurjač FVanCe Goirtiner, ki ga je vinta udarila po glavi. — Tretjj žrtev nesreče je postaj 19-letni mehanik Mirko Camemik, ki se Je pri karair.bolu z avtomc-bilsjrtn poškodovaJ na glavi. — 20-letni e-L-uga Alojzij Hočevar je na cesti Padel i(n ei zlomU desnico Iz Ljubljane -4) Ribji trg je bl>l dame* tako- dobro založen kakor se spodobi za te pos-tne da; pred prazniki. Prodajalci s0 se založili z več vreta.mi boljših morskiib rib, čeprav je to posebno težko poz'-nni, ko je slab ribo-lov Pred prazniki je pa tudi veČjd 0djem rib pri ribarskih zadrugah, zato moraimo biti hvaležni našim proiajalcean da nisu dvignili eem. Nekoliko manjše ' (rožnate) trlilje so prodajald po 56 Din kg. Najdražji je bil morski list, in sicer p0 42 Din. Na prodaj je od0 tudi nekaj tuna, ki «0 ga prodajali po 40 Nin. že dolgo ni bilo na trgu zobat ca, ki »o ga danes prodajali po 36 Dim. Lignje eo bile Po 27 Din, torej nekoliko cenejše, oslici po 28 Din kakor navadno. BaJo je tudi nekaj lepih jegulj po 30 Din. Prav lep je bil tudi rbuin (riboni) Po 32 Din Donavska postrv ali Sili (ki ni pi"ePoveda.na zdaj prodajati in kupovati ka. kor potočne postrvi) je po 26 Din. Sarde. taoe so prodajali kakor navadno po 14 Din. Mrtve ščuke So bile po H do 16 Din kg Cene so bile torej v sp'ošnero nizke. — Praktična darila ia boži?, kakor športne srajce, razno dam«ko in močko perilo, samoveznice. rokavice nogavice, šale i. t. d Vam nudi v dobri kvaliteti in po nizkih cenah M PTRNAT Sv Petra c. 22. in Poljanska c. 1. (Pegrlezen). —lj Regulacij Ljubljanice bodo nada ljevadi prihodnji mesec. Če jijn bo vreme nekoliko bo.!] naklonjeno kakor JUn Je bilo doslej. Z.^aj je voda jeval; kako*- prej Zar^.^i kopneee?^ sr irtn^lu titdf vryia n*» bo *nk< h'tro uns'i'R Pre^* a" atel bo p* konec vre m«;nc-V*ti muh fo v T*inb'i«»nief bo''o ?opp' ^obM' mn^-^i d^avci k' tak. te^kn čakajo, t* se delo zopet aace4o Nogavice in rokavice vieh vrst, damske, moške in otroške ima trpežne in v veliki izbiri tvrdka Miloš Karnicnik. Stari trg 8. —i J Jugostovenako-bolgaraka liga trna Jo-e v i ob 20. sejo v vogalni eotn restavracije »Zvezda« in prosi, da ee te saje zanea. ijnvo u«d>ieie novotzvoljeai odborniki Gospodinje Mak Vam zmelje na modernem električnem mlina tvrđka IVAN KRIVIC, Frančiškanska al. Isto-tam dobite tudi prvovrstni ho-landsld mak. —ij Za boticne praznika sta darovala g, in ga. Ivo iu Ana Suaara 300.- Din w mestne reveže, brezposelne in uboge otroke. &rčna hvala, in mmogo po«noma:-cev-—-Ij Božični koncert b0 v nedeljo <*ne 2s2. t. m. o*> Vi9. zvečer v HiPbadovi pevski dvorani kot XVI. intimni koncert Glasbene Matice lju.bL>aaske. Opozso-jaono na to prireditev ter vljudno vabimo. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din So v pretiprodaji v knjigami GJae4>ene Matice. —Ij L*p0 je, če ptički p«jo! Pr*vo »Pomladansko rajanje p Lic ko v bo za boždčne praznike od 25. do 29. dec. 1935 na ženske*" oddelku učiteljske šole na Reslje^i cesti št 10 v Ljtfbijani, kjer bo raastava Čistokrvnih barskih kanarčkov. Razstavljenih bo med zebnjom preko 350 najfinejših pevcev, da bo veliki pritličen razred na učiteljišču pravi ptičji paradiž. Razstavo priredi Društv0 za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljuto!jan!. Cisti donos razstave Je nam en j ea za prenrano ptic pod mlrlfan nebom. KINO UNION Tel. 22-21 DANES GOLGOTA NajtriumfaLnejši svetopisemski Nad 4000 sodelujočih. Režija: Julie Duvivier PREDPRODAJA od 11—12.30 in od 15. ure dalje. —ij Pojasnilo k vl0mu pri Desi. Včeraj -ino poročali, da je Po-ioija pojssnMa drzen vlom pri Desi. Aretiran pa ni bil brez-PoSe'ni mehanik Ivan C, temveč brezposelni trgovski pomočnik Jo*e 6. —4j Najlepšo božično darilo je a-bon-ma v ljub';j\ainskem Narodnem gledališču. Cene «o nizke in novi abonentje dobe Še 25 predstav v tekoči sezoni. —rlj Občina Vič. Vse vojaške cibve^nike. ki še niso prejeli vojaških knjižic, ki so jih izgH'bUi pozivamo, da se .Tia1ka?:ie'e do 10 januarja 1936. zglasijo v tuk. občinskem uradu. S seboj prinesite vse fojgtte HBt tne. Iz Celja —c Dečkov trg je v^s v božičnih drevescih. Občina je letos premestila prodajo božičnih lirevesc s SlomiškoVeSa na Dečkov trg. Kupčija je prav povoljma. Mestuo tržno na*iz<>r^ivo v sjmisiu naredbe banske uprave iz 1. 1932. glenie Sečnje in prodaje božičnih drevesc vsak da.u kontrolira izvor in pro:!.ajo božičnih drvesc. —c Nesreća pri igrar.ju> V Bi^ez^iu pri Vitanju s: je dveletna posestnikova hčer. ka Marta Oprešnikcva v ponedeljek doma pri igri zlomila levo roko. Otrok ee sira v i v celjs«ki bolnici. —c Na dnevnem redu Seje mestnega sveta, ki bo v petek 20. t. tn. ob 18.. .m poročila odborov. ker ]e velcf Um nad —C rtov pwivuive. V ucx;e-,jo jts pti 4i>-ietna žena ru .niskega paznika Štefa.nt. ja Vebrovn b Zabukovce pri Žalcu na poledenelih tiph tako nesrečno, da si je zlomila levo nc&o. Po^esrečeinko so prepolja. li v celjsko bolnico. —c V celjski bolnici 60 umrli: v torek 33-.otna posesu^kova žena Antonija Si-monč'čeva, v sredo 14 meisecev s- KremžuT iz Podrup-s pri §t Janž.u na Dolenjskem in v četrtek Marija Rebovorva, hišnica pri trgovcu g. Wetrenu v Celju V Liscah je umarla v are. do 67-lotna občinska reva Frančiška špa-lin-jova* ELITNI KINO MATICA TelpTott -1 -554 ___ Danes teiko pričakovana premiera najaktualnejsejra velefilma sezone. Afrika v plamenu. Afrika vstaja. _ . BOSA M IB O je senzacija za staro in mlado. Sodeluje »lavni Črnski bariton PAVEL KOBESON in lepa mulatka NINA MAE. Predprodaj« vstopnic od 11-V, 13. Predstave ob 4., f* in 9 % uri. F K K M I t. K M KINO —c Celje brez elektriko. Jufcnl *neg, ki je zapadel v sredo. Je okrGg 21.30 poškodovati falski dsJjnovod. Zarad,i tega je bn tok prekinjen ob pol 3. zjutraj. V času. ko rri bilo toka, so uslužbenci mestne e.ektrarne namestili na u^cah zasilne sve-tMke Sneg Je turiđ potrgal več anten. —ć ZglasKev mladeničev, rojenih I. 1916., 1917. in 1918. Mestno poglavarstvo v Celju ra«gLasa: Na Poi/h prietojnoet, -da se zaradi vpisa v vojaško evidenco takoj zglase pri vojaškem referentu na mestnem poglavarstvu v sobi št. 6 med uradnimi uramd od 9. do 12. dopoldne. Mladeniči mc»ra»o pil-nesti s seboJ sledeče dokumente: 1) l*r?t-ui Ust; 2) domovnico; 3) družin-?ko Po*o (stara velja le, Če pristojinl župni u,rad po. tndi, da je ostalo družinsko stanje neizpr,--menjeno); 4) zadnje šolsko ta učno spri-čevatlo; 5) vojaške knj&ice in u veren j a starejših olanov družine; 6) mladeniči, roj. L 191«. In 1917., potrdilo o cvoječasni vojaški prijavi. Odsotne im obo'eile ms'a-dieniče morajo po obstoječih zakonskih prediptslh prijaviti nj!h starši, bratje, sestre, stano- in đelodajailcl. Nevedciost o razglasu ne opravičuje in ee bo proti vsakemu, ki se pravočasno ne bi ox*zval temu pozivu, najstrožje postopalo. Rok prijave je do 15. januarja 1936. —c FllateMstično društvo »Celje* je bilo ustanovljeno v torek z-večer na ustanovnem občnem zboru v hotelu »Pošti«. Izvoljen je bil naslednji odbor: predse-'nik frizerski mojster g. Franc Kranjc, pod-preds^dik dentist g. Kmanuel Hoppc, tajnik FreIMh. blagajnik g. Rojnik. Iz Pfufa — Prva «eJa noveg"a občinrskcga sveti se je vršila v ponedeljek v mestni posvetovalnici pod predsedstvom g. dr. Retmea Alojziji, ki je tudi zaprisegel novi občinski svet. Navzoč je bil tudi areaki načelnik g. dr. Vidic kot zaatopnik bana% katerega je predsednik pozdrava. Ob&ttS&J srvet je odposlal udanoatne brzojavke Nj. Ved. kralju Pctru n.t rnin^.trsikeniu predsedniku g. dr. Stojađmoviću^ notranjemu ministru g. dr. Korošcu in banu g. dr. Nattučenu. Predsednik je ime) na obMn-skcga svetnike daljši nagovor v k-ter^m je zdasti naglašal da mora občinski svet delovati le v slogi in pravičnosti v dobrobit meščanstva pri čemer ne sme poznati ne strankarskih in ne naro Skrabl Heleno, ž-no kolarja iz Cermožičev je prišlo do prepira radi nekih polen I sosedom. Med prepirom pa jo je taOgd su-nii s polenom v trebuh tako mo?no, da se jc morala napotiti v ptujrko bolnico. _ Proračun sres^ega ce^tnega odbora Ptuj za leto 193o'37 jc razgmjen v uradnih prostorih cestnega odbori do 5. januarja 1936. Pn račun izkazu> Din 2.149.2S7 potrebščin. Din 1.749.752 pa dohodkov. Primanjkljaj v znesku Din 399.535 pa se bo krii s 10% src?ko cestno dokJado. Iz Kamnika — Divjega pra*ira je ustrelil pred dO v Kaninh*ti niainei lo\ec Pranee oi-oič. Lx>vci že mnogo iel ne po.nnijo. da u, h.i v Kaium-Š»kjj tMrtrid uslreljcu dn-ji prašič. Zatl,.j*> taiko svsršao so ustreiiij pred Meuii leti pn bojiatevi elektrarni. lJadia je v ka^al in kai" po asrmaB bregovih ka*iaui ii» me_,a il M se je ustavila pri grabijah navl iinrbnuo elektrarne, kjer so j« iiaaužbeao alsasarasaM Otlreafli l rj.olve.rjem. !l..zl;ka je sedaj samo ta, da prejme lovec Praoe« Uržič nagrado, medtem ko sin bila jovea. ki ^ia pred leti ue»treiiia merjasoa. kaziiova«wi rad, m1-dovaijene posesti orožja, d kalerim c»ta žival ub:la. — Smešno sicer — toda vendar res-a; ^no. _ Avtobusno podjetje 4Vregrin« ikuh je preskrbok) novo ugodnost. Kd.ir se \n*\)e v Ljubljano z avtobusom, lahko |obq kupon, m tkaten.m ima psnasaa m ° ■ pofaaaUi pr vstopnini v kinu vl'nion. — Zini-ka sezona le ž.< \ posnesj raz-nnahn. Vsako -soboto i.n nedeljo tidloM as> broj smuča»rjev, k: prihajajo v Kamni'k. da ix>lij:e v na-^e planine, zlasti m VeaikO planino. — Marsikdo b si ra«l pr voščil tud smučarviki raj na M en in 1 planini, kjer so neprimerno lepši sanuAki tereni, ugolm■ eMiežne razmere i.n laijri doslof). kot na N'.diko p-Ianino. Vendar si tega. tako LjubljančatnJ, kfltoof tudi Kamničajnj ne moremo privoščiti, radi neugOiine aviobus-ne ziveze & Tuhijijfin. Avtobus nihaja namreč ob sobotah ob 1«^. prfhaja pa v KamnTik setle v ponenleljek ob 8. r.jutraj, ko mora že skoraj sleherni nastopiti evojo s>!užbo. — Zato bi bilo potrebno, da bn kamniška avtobusna po listja organiziratla ob sobotah Ui nedeljah aitobus.no »vezo z Menimo plan:no. odnosno Tuhi,niein Upravčeno pričakujemo, da se bo to v najkrojSeim fta<*u z^olilo. Ce tesra ne morejo avtobusna podjetja, pa naj vsaj naš acrUni športni tclmb pf(BITIUlj Inicijativo, dn odkrijemo wnuČaT-jem doslej ?e tako malo znane smudke kna-sole Meniine planine. MALI OGLASI ceseda 0.50 para, davek Dir 3.—, beseda 1 Din, davek a Din, preklici £a plamene nagovore glede malin glasov je treba priložiti cnamKo — Popustov za mala :>gla*e oe priznamo RAzno Beseda 50 par davek 3 - Dto Najmanjai aseaek 8 Din VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO. Božiček, oblici B. Rangusa, Kranj. Lepa darila" ure, zlatnina, bleikrislal jedilni pribor itd. PUMBBNO VELIKO IZBIRO cenenih Hubertu^ pla^čev in lepo krojenih zimskih lukenj do bite pri Presk»rju Sv Petra c 14 4/L K*\ aRn a sTRITa« v>ah *ri**t Koncert -»alon^ki irkt* VINO ZA PRAZNIKE Hvar belo 8— vi«ko ?rno?>.—, fviček lp.— -ilvanec 10.— f^Iičnrj vina rum. I'ker?e toči vin-k«* kl^l MorK'intfer. Pe* tra cesta 4H n« dvorišču io59 Želja vsake dame je lepa frizura. Najboljše Vas postrežemo v novootvorjenem salonu „FANČI" Kongresni trg 3, vogal VVol-fove ulice Slovenske plost-e ialiive, kuplet', petje a godbo, harni« alxe itd. 2e od Din 90.- prodaja MORSKE RIBE Danes v veliki izbiri: škampi z majonezo, orade, barboni, brancini, kalamari. rižota iz škampov. Vina prvovrstna, specijalno viški opolo. Cenjenim gostom se priporoča GAJEV HRAM — LJUBLJANSKI DVOR M. Cepič DOPISI Najmanisi sneae* 8 Din Beseda v» par iavek S.- Din >?tn.|o ldrfm. orobim na i*«tem kraju ob \filQ v ned »Po «557 Samo naše domače praške dtevtlni gostje OPERNE KLETI priznavajo odlične kvalitete dalmatinskih vin, katere točim po najnižji božični ceni. Danes In vse naaled-nje dni velika izbira najboljših svežih morskih rib prepravljenih na poljuben način. LFVKA LOZie Ljubljana, Gledališka ulica 2 Velik razmah smučarstva na Gorenjskem ) GZSP, tečaji v klasični in alpski kombinaciji, Številne smučarske postojanke Jesenice. 19. decembr.i Letos suio o pj'avem času dobili preeej Aaogsi. V doiimah ga je okoli četrt metra, v sredogorju nad pol, na vrbovih Karavank. na Pokljuki ti na vieoki planot' Konme po en meter in več. — Take idealne zime že dolgo nismo i medi. Snega je zaenkrat skoraj dovolj za vežbanje y smučanju, toda teikmovaloi si sra žele toliko kot ga je zapadlo v tistih starih in dobrih Časih, ko so ga de-kwcd na cestah in zeJozrrškiih progah rezali na kose in ga metali preko visokih snežnin nasipov v *»trran in pn tem za-shižili lope de- Taka rima 9e nam obeta tudi leitos, čeTirtvv nse prva pošiljdca snega ne prepričuje o tem. Pa naj ga zapade še toliko, na cestah in procah ne bo krnialceiv emeera, pač pa na ti-aoSe smučarjev, ki bodo kot rine v vodri švi-gadi po etrmiih cestah, vi-sokih eoreikih pobočjih in klancih. Po Gorenjskem je skoraj vse na diJcah. Poseg inteLigentnin starejših gospodov in dam vidiš kmetske wi delavske fante in vse je razgri bano. vpe veselo in aaVavo. pni sod se sVši vedela sovorica, smeh, petje in vr isk. Zima je najlepši letni čas, če je bela. Snežena in mrzla je osobito lepa visoko gori v planinah, kjer sije ziimsko sonce, kjor ie vsako drevo in srm v beflr svailiovski obleki in je gorska pokrajina taflco lepa. da ie ni mogoče opisati i. Zimsko športne organ;Bacije so na Gorenjskem že na gosto razpreden*" in Štejejo na tisoče ptripadniikov Na čelu vsega tega gntbanja stoji pa Gorenjski znimsko-sporfeni podsa-vez ,:n smučarski odsek Sokolske ?njpe Krani. Oera'TOo se dela na tem poliju v dveh različnih smereh, ni nobenega hudega trenja. Vse delo gre po vnaprej določenem na-ortu m so vse pomembnejše prirediti v* tailoo raTjpo'ejene, da pridejo tem moSneje do veljave. VrčMe se bodo po naslednjem vtrstnem redu: I>ne 26. decembra ineciikloibski tek na 18 km pniiredi SK Jezersko. I>ne 20. decembra Podzvezi.no prvenstvo v «»m»iTikti na Pus*em *t»v1u v izvedb; SK B*re<- Rj v,. l>ne 6. januarja meV-vlutbs^e tfkaikabie tekme v Zaki na Rledu m pocbBvesftne mladinske sVi kalne tekme v zven z otvoritvijo mflad^n--•\" -',■• \:\'<-ioe na Jesenicah Klubski dan «c < > leiovam ;f tu m-ladinskejra sumcarHcega o l «Va 18 u 19. januarja: Tefcme /. • o1 ensivo v kom^n-evji J5^^ v Ma-ib-.rn **♦» iaiKOTJa: Podvez ino p^ven^vo v smu-~V '> ]:l:'i na čnifm * rhn v e/(ved%i A'pSK (; >-«.ri i.,M..r;.,: \fYdrnske klasične kovribi-n:,:.:.;f> v Mo_*stran"i. 23. *^h-iiaria mr«l(klubske tekme v smuikn na Črnem vrhu. med klubske tekme v st afetri em teku 4 krait 8 km in medklubske skakalne tekme v II. razredu, obe v Mojstrani ter mladinsko prvenstvo v alfpski kombinacija ma trnem vrha. 19- marca med klubska tekma v smuskah l;,kLh na Rože i v izvedbi jeseniške Skale. Od 14. do 23. decembra bo na planini Rožci sanŠaai tečaj za najbolsje tekmovaflce v smuških likih in smuku. Tečai vodi zmani prvak Franc Harer iz Avstrije, kri je že lansko leto vezbn.l na5p prvake za tekmo »v alp-■*kii kombinaciii. Tečajnikov je okoM 15. med njimi po eden član >Goireuica« :n ^Bnat-*bva<. ostali: so člani jeseniške »Sikaflec, ki je kale naidtT*zneis> smnč^rie. med niimi CiHla PraMka in Huberta Hemra. ki sta razred za»e. Isfožaspo se vrši na Poki i mk i tečaj za r?im.n: e tekmrwa"c*° v k"asn*Vn: loonvbina-i raji. Tečaj vorlredno s porastom smuČairstva in srrm-5ikih p"Tireditev s>p pr**rebrio nrimemo grade tudii planinska smuča irska zavetišča. Poleg že poprei obstojenfo planiinsfain hotelov, domov nn ko?? so s; kJnibi TjerndiVi v zadnjih lerJh eeio ^Tsto rKrn-^niri planincih »itai^b. a tudi cikrririmnih ^unčarskiih BVvelSS. T^>ko :ma SK Sfcaia smučko kočo na Porcr'. Bratstvo 'ko?V> na Pustem rovhi. Alp SK Goreniec k.o'Vi Tia ČVnetn vrhu. S^Vol na JavonTinJoi feoen na Bm&ir pJavrini. SK" Tr>lav. Bled Vočo GraViVi rftanaiiii iw PoHtafat. SK T>m-»e-Mo.;st.t*a,na IroSo M o1? a VI je SK R^mmie ikočo v D',^(t: SP^ Krami-oka 'nvra ;mea svtvo kočo v K.rni"1 SPD T>ovie-Mo}-r^iiPFta eNfcrlwSe k^-n .v Krmi. PođiviSnlca f;r*r> v Srednr vaft? ?ima ko?^> na PlatH*lri k^a tu in niradi '"^"^.•an^en pisfiPfifiicđ dom riM,,-? ^arrorm Savice. Skala ima kočo na planini Vogel, ki ie pr'leplieno ka-sr*v"tine po-♦o:aT>l.*p v rdaTi;t^a,b nafrr-arv'ila rfronai \t. m'^. TVeoa ie V'V> mirwvm voilip, vi^FaitnnflM. h|p#> lrn;luka ;ny tnd? denannih žrtev pr«<«w-memTfVov, ored"^ «o z^sIp v o'st^'ti na??b "v>ra ttf>ne stavb**, ki e*> v SasI "»rad''tel i**T" in '1-Timkojnčik se je 9. oktobra na vožnja z avtomobilom preh'tedftiL Dan kasneje je legel v posteljo, s katere ni več vctaL Juan Vicente (iomez se je rodJl leta 1859. kot sn posestnika v San Anioni u del Ta-cliira. Leta 18t>2. je etapiil v d»ržavno službo in se seznanil h taik ratnim guverner jem države Tacbira. Caprianom Oastsno, ki je po amagovriti revoluciji leta 1899. postad diktator Venezuele, a Gomez j-e postaj guverner zveznega distrikta Gairaoas, pozmeje pa pod-predsednrk države in vrliOMu' poveljn»ik armade. Bil je izredno odločen mož, nepodkupljiv in zve*.! in zaradi teh lastnos*i se je kmalu priljubil prebi-vai! stvu. Bod j ko je naraščala njego\>j priljubljenost in slava, boli je temnela Oasfcrovn zveada. kajti Ua se je skušal obd rzati na po rs ju samo z na-«»1 jem- Ko je Castro feta 1908. odpotovali v Evropo, so ga uporniki v njegovi odsotnosti odstavili in kongres je Gomeza soglasno izvolSl najprej za provizornega. leto dni noaneie pa za stalnega predsednika Venezuele. Gomez je kmalu pokazad, da je weden tesa zaupanja, fokažaj se je za izvrstnega državnika, politika in d»i»plomafra. Med ave-ton^no vojno je znal na spreten naan očuvati nervtrabaoet svoje države. TemeJjito je pre-nredil notranjo upravo Venezuele, reompa-nizirad finance in pobiranje dajvkov ter t»k» znižaj dtadgorve Vensauaas, ki so leta 1909. znašali &e 232 miilijonov boiivarjev, aa polovico do leta 1923., a leta 1031. je bila Venezuf'a edina držav« na svetu, ka je bila brez dolgov. K temu je mnogo pripomogao | naravno bogastvo dežele, ki je polna bogatih petrolejskih vrelcev. Gomez je dal te vrelce v ekspioaitacijo ameriškim in angleškim družbam, vendar je gledal, da so bili v prvi vrsti državnri interesi varovani. Posre čik) se mru je tudi na spreten nado z ustavami leta 1921. in 1925. omejiti samostojnost posamezniih držav in postal je dejanska ustvariitelj zveznih držav Venezuele. V priznanje njegovih zasfcug spa je kongres tudi v lotih 1915. in 1922., pozneje pa rudri leta 1929. soglasno izvolri aa predsednika republike. V maju 1929. je pa resignii-ral na predsedniško mesto in obdržal le vrhovno pojveljsrvo armade, ki je imela od-looi-len vpliv na politiko. Predsednik republike je postal dr. Juan Bap1,;sta. ki ga je pa revoiun ijonarna burja le*ta 1931. odpi-hah». na kar ]e spet Gon^ez prevzel kranrilo d-ržave. Niegova smrt pomeni hu/1 udarec ca republiko in že zdaj se čuje jo gasmi, da bo na«=»tala za njegovo nasledstvo hn«da borba. V splošnem računaio. da bo vodstvo dirfeive rov er'eno vojnemu m "m istru Lnnezu Contre-rasu. ki ima armado za seboj. Pokojni Gomo? ie zajnasHI oferog 90 otrok, od kr»tsrih so najstarejši že v 50. letu, naj-mla'Si pa se otroci. E1en njesrovin sinov ie bil neka i rasa podir»redsedn *k republ-Tlk^ in pozneje rxv-il*?:n;ik v Parizu. Najibrž na n**> vsi 7«ikonski. Kolonijalne vojne so drage Italijanski pohod v Abesinijo je napotil strokovnjake na polju narodnega gospodarstva, da so začeli razmišljati o tem, kako drage so kolonivjlre vojne. Do zanimivih podatkov ie priše' znani francoski gospodarski strokovni k RV srd l.evenson. On je izračunal dd ie morala šketi Francija leta 1830 za okupaoijo Alm 400.^.000 frankov. Najdražja ko-oniialna vojna je bila angleško-burska leta V&J&, za katero so mobilizirali 300.0(X) mož. Celih 28 milijard frankov je morala plačati 'Anglije, da je ukrotila ponosen burski narod, ki mu jc pa po izgubljeni vojni za neodvisnost angleška vlada priznala dokaj široko samoupravo. Italija je postavila leta 1396 v Abesmiji na bojno polje 50.000 mož. Pohod v Tri polis leta 1911 je zahteval trikrat toliko vojakov. Iz državne blagajne je šlo zanj 6 milijard frankov. Sedanja itelijansko- abesinska vojna prekaša po obsegu priprav ter mobilizacij-i človeških in tehničnih sil vse prejšnje kolonijalne vojne. Italijanska armada v Afriki šteje nad 300.000 mož in njena p«reskrba stane dnevno najmanj 30.000.000 lir. Če računamo še postranske izdatke za to vojno, vidimo, da »tane Italijo vojna z Abesinijo mesečno eno milijardo ali pa še vet Ker je pa Bo samo za vojne priprave okrog 5 milijard, bo Italija še dolgo po sklenitvi miru čutila gospodarske posledice svojega pohoda v Abesinijo. Izgubljene miljarde se namreč v narodnem gospodarstvu ne dajo hitro nadomestiti, kakor misldjo tisti, ki vidijo pred eeboj sarno slavo in pa»rade. Komitas Vartapet umrl V pariškem sanatoriju je umri nedavno najuglednejši armenski glasbeni teoretik, znanstvenik in skladatelj Komitas Vartapet. star 66 let Z njim je legla v grob markantna osebnost armenskega glasbeno znanstvenega življenja. Pokojni je proučil in komentiral prastare armenske cerkvene in narodne pesmi, ki so Se v polni meri ohranile svoj značaj. Ne samo, da je bil odličen glasbeni strokovnjak, bil je tudi edinstven interpret in propagator armenske narodne glasbe in pesmi. Po njegovi zaslugi le armenska glasbena umetnost zaslovela v glasbenem sveta Ori j en ta, Evrope in Afrike. Komitas Vartapet je užival sloves ne samo med svojim narodom, temveč tudi v tujini. Pokojni profesor Sevcik. ki je imel v svoji soli več učencev iz Orijenta. je zelo pohvalno govoril o velikem delu pokojnega armenskega mojstra. Med svetovno vojna so Komitasa Vartapeta in njegove rojake kruto preganjali Turki. Od tega je zblaznel in je skoraj 18 let živel v Pariškem sanatoriju, toda vse zdravljenje je bilo zaman. Njegova najvažnejša dela so >Hav Knar«. (Armenska lira), »Hay gelčuk er-ker« (Armenske narodne pesmi) tudi v nemščini pod naslovom Armeniens Dorflie-derc Doslej je izšlo okrog 7 zvezkov del pokojnega armenskega skladatelja. gkoda psa# Bactakovaiec Afrike je imel kuibarja. za-moroa. Nekega dne mu je poginil zvesti Pes. Ponoči je slišal, kako kuhar joka, in vprašaj ga je, zakaj. — H-odo md je, ker je Pe« pogtoal, — Je odgovoril kuhar. — K*d sd ga krnel tako rad? — Ne, toda Icdo mi bo sedaj pomagal ttuvti vase kro&afke? Dokler je bil p ©s živ-mi Jih ni bilo treba ndkodi pomivati. Prelat Tomo Zupan 96 letnik ▼ LjutsjaaH. List je priporočilo cek) prosvetno ministrstvo. Vsebina božične Stevu-je zelo pestra: VVinkler Venčeslav: Luc — R_ Katalinič Jeretov: Ime. — Oaka' LfjuOijana, 'Mj. decembra. Jutri na 'dan sv. Tomaža bo na svojem prijaznem gra^jču na Okroglem* ki lež: nad penečo se Satvo, slavil prelat g. Tomo Zupan, častni meščan Ljuibljane in pranja ter stevilniti nacionalnih društev in bivg* dolgoletni vzorni prv©mestnik družbe sv. Cirila in Metoia. 96-letnico rojstva. Jubilantu, ki je kljub visoki starosti duševno svež in tudi telesno se dokaj krePak, k rojstnemu rmevu na&e iskrene čestitke z željo, da bi nam ga ohranila uFoda do skrajnih meja človeškega življenja. Premiera „Salome" Ljubljana, 20. decembra Pri jutrišnji premieri nastopi v naslovni vlogi »Šaloma« naSa priljubljena primadona ga. Zlata Gjungjenceva. Tudi ostale vloge so v eni naSih najmočnejših zasedb, ki jih izvajajo gg. Marčec, Kogejeva, Primo* iič, GostiČ, Golobov* Rus. Simončič. Jare, Banovec, Zupan. Janko, Perko. Petrovčift, Sekula, Arčon in Frelih. Opero dirigira in režira g. Niko Strikof. kar nam je zadosten dokaz, da bo v vsakem pogledu podana odlično kakor do sedaj vsa njegova dela. Iz Maribora _ Z davčne oprave. Vsa podjetja, poslovanja (trgovska, industrijska in obrtna) ter vsi samostojni poklici, ki o zavezani pri-dobnini so dolžni v svrho odmere pridob-nine za leto 1936 vložiti v roku od 1. do 31. januarja 1936 napovedi o Čistem dohodku, doseženem v poslovnem, davčnemu leto 1936 predidočemu letu. V istem roku so dolžni intelektualci, davčni zavezanci splošnega prometnega davka, ki njihov skupni letni promet po oceni davčnega odbora za preteklo leto ni znašal več kot Din 300.000 in ostali zavezanci splošnega davka kakor tudi skupnega davka, na poslovni promet, vložiti skupaj z davčnimi napovedmi pri-dobnine tudi posebne napovedi o poslovnem prometu, opravljenem v preteklem letu. — vse osebe, ki imajo dohodke od pre* moženjskih predmetov in pravic, so dolžne te dohodke napovedati v roku od 1. do 31. januarja 1936 Rentnina se plača od premoženjskih predmetov in pravic, ki niso zavezani zemljarinj. hišnemu davku, pridobnini, niti službenemu, niti uslužbenskemu davku. — >Razoric. Pravkar je izšla božična številka med odraslo mladino tako priljubljenega mesečnika >Razoric, ki jih izdaja »Udruženje jugoslovenskega učiteljstva me* ščanskih šol. sekcija za dravsko banovino svetno ministrstvi ke Hudales: Ugrabljeni bogovi. — Maksim spari: Nekaj o na>ih kmečkih skrinjah. Pavel Kunaver: VViliam Shakespeare. D. M. Filip Višnji*. — JL B.: 1. deceniher 1985. — Ob 100 letnici ilirskega i>okrota. -Drago Humek: Električna svetilka na sto jalu. — Pavel Kunaver: Skrivnostna poln Ljubljanice. —- Slavko Veseli?: Ju^oslovi'ii >ke znamke. — Petkovšek Anton: Božična ' noč. _ Božo Račič: Rožični in velikonočni prtički. — Crni diamant: Življenje rudarja v Trbovljah. — Kako bi urejevali »Ra-zore<. Fakin Anton: Vraže. — Drobiž: Miki Maus, Šaljivi slikar. — Brzine v sportu Za Salo. Tanjša kot ženski las, Čuda tehni* ka. _ Krščeni dihurji. V noči na Četrtek so se neznani tatovi spravili nad pitane kokoši posestnice Terezije Puncrartnlkove v Ho tinji vasi. Iz zaklenjenega kurnika je izginilo 30 najlepših kokosi. Ta-tvina je prijavljena pohciji. — Varujte »e vlomilcev. Pri preddeliv. cu Ivanu Bedraču v Vinarski ulici se je preteklo nož zglasil drzni vlomilec. V spalnici jo prebrskal vse omare in izginil v noć s svežnjem obleke in perila Hodrač je >>\Uo dovan za BTJO0, dinarjev. — Mirko Jelarin med Marihorfani. Vkj mariborska javnost je pozdravila odločit«^ g. KlssiČa, ki je angažiral v Veliki kavarni odhčnega in pri nas tako priljabljenegi konferencierja. opernega pevca ln humori sta &• Mirka JelaČina iz Ljublane. sai so po nadih kavarnah nastopali povečini le tujci. G. Jelarin si je znal s svojim zdravim humorjem, šegavim in vedrim nasto« pom namah osvojiti obiskovalce Velike kavarne. Kako tudi ne, saj ve \?ak večer povedati toliko novih in duhovitih dovtipov. zna tako svojevrstno, zabavno napovedovati program in 8 svojim toplim krasnoharv« nim tenorjem zadivlja vse poslušalce. Ka* kor nedavno na modni reviji v Mariboru in Ljubljani, se krog njegovih občudovalcev in prijateljev veča iz večera v večer. V Mariboru bo g. Mirko JelaČin do januarja 1936. — Revija mariborskih šahistov. \ soboto L m. bo v Gamtrinovi dvorani zanimiva šahovska bitka med priznanimi mariborskim šahistom g. Ivanom Lešnikom in mnogimi lahisti is Maribora, Slovenske Bistri« ce, F rama. Ruš in drugod. G. Lešnik bo s svojo prvo tako širokopotezno simultanko dokazal, da jc res mariborski šahovski mojster. SimuKanke se bodo udeležile tudi zastopnice ženskega šahovskega sveta. Z« to šahovsko prireditev v kada v Maribora m okolici veliko zanimanje. — Premiera Rostandov« Crodejank* t prologom >V*e*t< ho v ^jAnto. 21. t. m. m red B. Pfeatelj Mamice Rostanri je v »Vesti« podsgsi gJoboko v rane, ki jih je zase. kau svetovna vojna v milijone roda ar I>rwn»a je €»a najbr^jfttfc t tovranni tttere-tnrn, pimuom. s pesaie>kian amoflom, ^ pa tam odrsko prav očkikovtta,. >Ve*t« Je na. Atuoanad l^bljanstri reatoer C Deo^vSe kot gost. Zasedba: v mukali vesti zvijajoči *e Francoz Marcel je NaJcnst, nemaki profe •ar HcJMierlin, njegova V*** ki Arur^lk. M jnm je Marcel ubil v vojska ataa. oc. •ento«, so P. Kovic, Kjnftjev* ki lUMber Ker^sva, fnancosict dniiovnlk je Oo^iiek knJlgaroAr Froiactritejb Koint«, aMIrkOR pa Gortnskova. — Okoliško obči na tvo c^osarjazno aa Vestc Vojno dramo, ki zavzema v tovrstni dramski literaturi radi velike literarne, etične, pa tudi odrske vrednosti, eno prvih mest Premi** ra bo v soboto, a. t. m za red B. JI Sobota, 21. decembra 1&.00: Kar irez prestanka plosce poje! — 12.46: Vresnenaka napoved ^ poročUa.— 12.00: Napoved časa, obvestila. — 11.15. j Kar ©rez prestanka plo6ce pojo- — 1-4.00 Vremeinako poročilo, borzni tečaji - 18.00 Na delopnst! (raddjaki orkester). — IS.40. Pereča zunanje politična vprašanja (£. dr. Alojzij Kuhar). — 13.00: Napor*yf es-sa, vremenska napoved, poročila, objarva sporedta. — 10.30: Nac ura: Btaknp Ivan Antunovič preporoditelj bačkiii btinjevaca (Milivoje Kneživič) ia Beograda. — 20.00 Za krajši zimski večer (pester spored). Sođel Reč, g*. Rsikuča Ciril, sestre Srta- Mani radijske draonske tružin^i. vodi g. prof. Niko Karel. 22.00: Napoved časa, poročna, BpoT&L — 22.16: Romantične opere (radii jek I orkester). Uon Feuchtn>agner: 111 Zid Suss Ko man Za temi besedami se love samo ck>rnjšl.avci in lenuhi, ki bi radi več žrli in manj delali. Čermi prav za prav ves ta krik? Tristo vragov, saj je tudi on dober protestant, pa mu še nihče m* delal niti najmanjših ovir! Vsak Človek lahko hodi v cerkev, kadar in kakor hoče, in gospodje z viožki na plaščh — tako je nazival prelate in pridigarje — delajo dovolj trušča, ne da bi vrh vojvoda in njegov kabinet pri tem ovirala. Svet je kaj enostaven. Imeti ie treba samo malo dobre volje, človek mora biti veren in pošten, zlasti pa ohraniti poslušnost od boga danemu vladarju. Čudno ie bilo. da ie b**l von ftoder navzKc vsem tem m-zorom, kljnb svojemu intimnemu prijateljstvu do vojvode in vorjVlnemu položa;u v katoliškem načrtu med ljudstvom dokaj priljubljen. Njegove grobe, vsakdani šale so šle od ust do ust m o njem so krožile anekdote, ki so fffj sprejemali ljud:e s po- hvalnim smehom in kd so pričale o neko-Kko robati dobrodušnosti. Kakor se včasih zgodi, je ljudstvo brez vseh vidreh razlogov obsulo z vsemi svojima simpatijami tega robatega moža n;zkega 6ela trdih ust in grobega, hreščečega glasu, ks ie stalno skrival svoje gr6> roke v rokavicah. Bil je zares najpopuTam^iS vojak v Stuttgartu. Samo niegovi priljubljenosti se je bilo treba zahvaliti, da ukaz o orožnih vajah mestnega konjeniškega zbora ni dvignil ogorčenja. Med tem je živeT vsak kotiček mesta v mučni napetosti. Vrhovna cerkvena oblast >e odredila teden pokore in molitve Mnogo ljudi se je zaobljubilo. Ob nedeljah so se gnetli pred oltarjem in silili k obhajVlu tako. da so moral* biti cerkve razsvetlene n^zno v noč. V svoji tesnob-' in strahu e meščanstvo sklenilo poslati k vojvod" novo deputacijo, da bi mu resno, toda z vso pokorščino, ki pristoja podanikom, tolmačila pomisleke in ugovore proti femu. kar se je pripravlialo. Da bi Knrh Al k-^ndm ne razdraž'li. niso noslal" k njemu članov parlamentarnega odbora, ker b; b:l že ob pogledu na n'e pobesnel, temveč so iz- brali tri tihe, dostojne meščane visoko spoštovane zaradi njihove poštenosti in odkritosrčnosti. Le-tri so odpotovali v Ludwigsburg, k.er je vjvoda nadziral oboroževanje. Predno so vstopili v grad so zavili v krčmo, kjer so si privoščili zakusko in čašo vina. Prvi ;e dejal: To je skromna podkrepitev pred tem težkim korakom. — Ce je vojvodova misel tako mračna, kakor je danes nebo, je dejal drugi, se bojim, da nam ne posoe solnce. — Zgodri se volja božja, je pripomni"! tretji. Pred vrati dvorane, kier jih je vojvoda sprejel, je čepel zamorec Otman Slišal je srdit, osoren vojvodov glas: Krivo-verci, morila, izdajala! Potem teptanje z nogami, ki je naenkrat utfhnrilo. K°r je zagledal vračajoče se može, najpre^ dva. za niima pa Še tretjega. Videl ie dob-o kako so prestrašeni in presene5:ni. Zrl je za njimi s svojimi velikimi rujavimi očmi. z ž-ivalsk'rrr očmi. ter se smehl'°l skrivnostno in tiho Mož*'e so hiteli doli po stopnicah, skočili so v čnVa:oXn k^črjo in se hitro odpeljal' Med vozno mso spregovorili besed"c^. Samo enkrat je izgovoril na;stareiš: dasno in v zadregi mol'tev: »Gospod Sabaoth! Kličemo k tebi iz globin, pošlji nam pomoč s svo.ih gora!« V Stuttgartu je čakalo mnogo ljudi na po-vratek deputacije. Ko so pa zagledali obraze treh mož, so se razkrorPi pove-šenih glav in težkr'h src. Cisto drugače kakor vojvodska dežela so protestirala proti naklepom katoličanov svobodni mesta. Zlasti v Esslingenu so Karla Aleksandra javno zasmehovali in zaničevali. Tam je bila večja kolonija izseljencev iz vojvodine, zafiran'h. po krivici oropanih in izgnanih tudi. Johann Kraus se je bil zatekel v Fssb'ozen. tam :e preb;val mlad" Michael Koppenhoper in prastari Kr'štof \dam SchertHn, ki ga ie samo mržna še držala na nogah. Nihovo razjedajo"« sovraštvo, oolno nganja. ie odmevalo iz strupenih, nlamtecrh govorov. Vojvodov! privrženci so se v strahu žanra!-' doma Več skozi mesto rotiroč:h katol:čanov so do knn* pretepli. fTk^peditn ga svetnika Fis'-hera. bivšega komornega fiškala, ^eta Sofi e Rsrfierv»ve HJ\-s^ Sifsov^ liubice. ki se je mudil v mestu po trgov-sk'h opravkih. <=o h<>tel; e^sMnšk1 --^č-n-sk; s»novi lip'afi V kHBmi kier s^no-val. so dvigniri silen hrušč in trušč. Le z največjim trudom je mogla mestna straža zaščititi debeluhastega, drhtečega moža, ki ni imel nr'tii toliko časa, da bi se bil pošteno oblekel. Komaj so ga spravili za mesto. Do škandala in javnega konflikta z vojvodo je prišlo v nedel o ob koncu tedna pokore in moBtvi Pr^njo noč -« naredilo nekaj mladeničev dva slamnata moža» ki naj bi predstavljala vojvodo in žida. Privezali so ju na sramotni oder, spodaj so pa pritrdili zasmehu oče naprise. Mestna PoPđja se je delala, kakor da tega r*e vioV in n; Hm bramla. V nedelio so prebivalci mesta od sivolasega starcn do zadn>^° fantiča ves dan ogledovali slamnata mo2*1, se smejali, posmehoval', kričali, žvvga'i in se držali za trebuhe od smeha Proti večeru so napravili grmado, slamnnta moža so svečano privezafl na njo. neka' s)ik. predstavl:ajočih Karla Aleksandra kako naskakue na čelu helebardnikov Beograd, so namazali z blatom in postavili okrog slamnaHh mož. potem so pa med nosmehuiočim obredom vse *kupai zažgali. Ko so začeli ognjeni jeziki Fzari slamnata moža. ie Inid^tvo <^d radosti zaplesalo in zaploskalo Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno da Kamo« Fran Jezersek - Za opravo m inseratru dej Usta Oton Chnatot. — Vsi t Ljubi jam.