NARAVA SLOVENIJE V ečji od newyorškega Central Parka in lon- donskega Hyde Parka se na severozaho- dnem delu Ljubljane razprostira Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Obsega mestni park Tivoli ter gozdni prostor Rožnika, Šišenskega hriba in Koseškega boršta s skupno površino 459 ha. Območje je bilo kot naravna znamenitost zavarova- no že leta 1984 v želji po ohranjanju naravne dediš- čine in krajinske identitete sredi mestnega okolja. Leta 2015 je Mestna občina Ljubljana pripravila nov odlok, v katerega je zapisala, da naj se na območju ohranjajo številne naravne vrednote, velika biotska raznovrstnost in krajinska pestrost. Od leta 2018 znotraj JP VOKA SNAGA deluje Služba Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki opravlja varstvene, strokovne, nadzorne in upravljavske naloge v Krajin- skem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. ZANIMIVA ZGODOVINA OBMOČJA Širše območje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je prvič omenjeno v povezavi z vodo- vodom, zgrajenim v 2. stoletju, ki je izpod Šišenske- ga hriba oskrboval rimsko Emono. Na pobočjih Rožnika so že v 15. stoletju uspevali sadovnjaki, vinogradi in gozd. Sredi 15. stoletja je na vrhu Rožnika stala bolnišnica za gobavce, predvidoma na istem mestu je bila zgrajena cerkev, kamor so meščani hodili na božjo pot in svež zrak. Zametki mestnega parka Tivoli so bili vrtovi ob gradu Podturn (sedanjem Tivolskem gradu) in ob gradu Leopoldsruhe (sedanjem Cekinovem gradu). Pot, ki je park pod Cekinovim gradom povezovala s Zoisovimi vrtovi v središču mesta in jo je tu in tam spremljal drevored, je bila iztočnica za načrtovanje Lattermannovih drevoredov. Ti so bili na pobudo mestne uprave zasajeni leta 1814, kar je bilo ključno za nastanek javnega mestnega parka. Park Tivoli je med letoma 1921 in 1939 preuredil znameniti arhitekt Jože Plečnik, ki je zasnoval ZAKLADI SREDI MESTA KRAJINSKI PARK TIVOLI, ROŽNIK IN ŠIŠENSKI HRIB / / Mateja Nose Marolt; JP VOKA SNAGA, Služba Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib Območje se je v preteklosti v zavest Ljubljančanov zasidralo kot nepozidani mestni prostor za sprostitev in rekreacijo in tako ostaja tudi danes. foto: Artinfoto.si Debla starih listavcev v parku Tivoli so življenjski prostor zavarovane vrste hrošča puščavnika (Osmoderma eremita). Tu najdemo eno največjih populacij v Sloveniji. Varujemo tako vrsto kot njen življenjski prostor. foto: Luka Šparl Območje Tivolija, Rožnika, Šišenskega hriba in Koseškega boršta je pomembno tako z vidika varstva naravnih vrednot in krajinskih značilnos- ti kot z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti. Mozaični preplet ohranjenih ekosistemov nadgra- juje več kot 2800 različnih vrst živih organizmov, med njimi tudi številne redke in ogrožene. Svet ptic 02, junij 2021 18 široko sprehajališče v osrednjem delu parka kot na- vezavo na mestno središče. Sprehajališče se konča pred stopniščem pod Tivolskim gradom in nosi ime po slovenskem impresionističnem slikarju Rihardu Jakopiču. Danes je sprehajališče znano tudi po raz- stavah fotografij velikega formata, ki so na prostem na ogled vse dni v letu. Gričevnati del Krajinskega parka je v 19. stoletju v celoti prerasel gozd. Postopoma se je območje za- sidralo v zavest Ljubljančanov kot nepozidan mestni prostor za sprostitev in rekreacijo in tako ostaja tudi danes. NARAVA MESTU ZA DOBRO MEŠČANOV Ohranjena območja narave in druge zelene površi- ne v Ljubljani dajejo izjemne možnosti za kakovo- stno preživljanje prostega časa. Stik z naravo blaži siceršnje stresno življenje in delo, zato so socialne funkcije tega območja, še posebej rekreacijska, izjemno pomembne. Na vzhodnem delu se območje začne z mestnim parkom Tivoli in nadaljuje v gričevnat gozdni prostor s številnimi vrhovi in dolinami. Na zahodni strani gričevje prehaja v uravnan nižinski svet Koseškega boršta in Za Mošenico, kjer se nižinski gozd prepleta z obdelovalnimi površinami. Območje zaključujeta Koseški bajer in Pot spominov in tovarištva. Obiskovalci v Krajinski park Tivoli, Rožnik in Ši- šenski hrib prihajamo z različnimi nameni in pri- čakovanji. Pomembno je, da smo ob našem početju v parku obzirni do narave, drugih obiskovalcev, la- stnikov zemljišč ter ljudi, ki v parku živijo ali delajo. tere so bile zabeležene v preletu ali na zimovanju, kot npr. čižek (Spinus spinus), ki je pogost prezimo- valec v krajinskem parku. V decembru 2020 smo se na Koseškem bajerju spopadli s posebnim izzivom – pojavom ptičje gripe. V dveh tednih so poginili trije labodi – odrasla samica in dva mladiča. Na podlagi strokovnega mnenja Nacionalnega referenčnega laboratorija za aviarno influenco Veterinarske fakultete v Ljubljani, s katerim so priporočili omejitev gibanja za preprečevanje širjenja viroze, je poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Ljubljana odredil prepoved dostopa nepoobla- ščenim osebam h Koseškemu bajerju. Obala bajerja in nekatere bližnje poti so bile tako zaprte za obiskovalce. V času, ko smo bili tudi sicer deležni številnih omejitev zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom, je bila zapora te priljubljene rekreativne in sprostitvene točke poseben izziv. Naravovarstveni nadzorniki smo v času zapore vsakodnevno opravljali nadzor območja – poleg spremljanja stanja preostalih ptic smo opravili številne po- govore z obiskovalci, saj je bilo razumevanje razlogov za zaporo in izogibanje območju pomemben dejavnik za preprečevanje širjenja okužb na bajerju in morebitnemu prenosu ptičje gripe na druge lokacije. Pri nadzoru so sodelovali tudi mestni redarji in inšpektorji MU MOL ter policisti Policijske postaje Šiška. V sodelovanju z DOPPS-om vsako leto opravimo pregled in čiščenje gnezdilnic na območju parka. Poškodovane oziroma dotrajane gnezdilnice zamenjamo z novimi. BOGASTVO NARAVE V PRESTOLNICI Ob inventarizaciji ptic leta 2005 je bilo na območju popisanih 60 gnezdilk, vse skupaj pa je bilo na območju popisanih 99 vrst ptic. Najpogosteje se pojavljajo velike sinice (Parus major), ščinkavci (Fringilla coelebs), kosi (Turdus merula), taščice (Erithacus rubecula), škorci (Sturnus vulgaris), črno- glavke (Sylvia atricapilla), brglezi (Sitta europaea), sivi muharji (Muscicapa striata), domači vrabci (Passer domesticus) in vrbji kovački (Phylloscopus collybita). Poleg gnezdilk se na območju pojavlja še več vrst, za katere gnezditev ni bila potrjena. Neka- Na območju Koseškega bajerja že več let gnezdi labod grbec (Cygnus olor). A gnezdenje v urbanem okolju prinaša mnogo izzivov. Labodji par je leta 2019 vzgojil dva mladiča, čeprav se jih je izvalilo šest. V letu 2020 je zraslo šest mladičev, vsi so bili poleti v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Prirodoslovnim muzejem Slovenije tudi obročkani. Poleg ptic smo na območju s popisi in spremljanji stanj zabeležili več kot 2800 vrst organizmov, med njimi tudi številne redke in ogrožene. Na območju je bilo popisanih več kot 700 različnih rastlinskih vrst, 500 vrst metuljev, več kot 1250 vrst gliv, 110 vrst hroščev, 50 vrst pajkov, 45 vrst kačjih pas- tirjev, 25 vrst sesalcev (od tega 9 vrst netopirjev), 11 vrst plazilcev in 11 vrst dvoživk ter 2 vrsti rakov. Naravni spomenik Pod Turnom je klasično nahajališče EVROPSKE GOMOLJČICE (Pseudostellaria europaea). To drobno in nežno rastlino je tu odkril in leta 1762 prvič opisal avstrijski naravoslovec Franc Ksaver Wulfen. foto: Luka Šparl Pozorno oko v naravnem rezervatu Mali Rožnik lahko ugleda OKROGLOLISTNO ROSIKO (Drosera rotundifolia). foto: Luka Šparl LABOD GRBEC (Cygnus olor) gnezdi ob Koseškem bajerju. foto: Artinfoto.si Svet ptic 02, junij 2021 19 Poleg ptic so v mestnem parku Tivoli zelo priljubljene tudi NAVADNE VEVERICE (Sciurus vulgaris). foto: Dušan Šipek V TIČISTANU imajo ptice veliko skrivališč, za lažje gnezdenje je postavljeno večje število gnezdilnic. foto: Artinfoto.si V delu Krajinskega parka, ki ga imenujemo Tičistan, se ljudje že od nekdaj srečujejo s pticami in veveri- cami, jih hranijo ter opazujejo. Tako je spontano nastalo tudi poimenovanje tega območja. Območje leži med Tivolskim in Cekinovim gradom. Ptice so postale do ljudi zaupljive in marsikdaj lahko vidimo, kako potrpežljivim obiskovalcem sedejo na roko. Ptice imajo tu veliko skrivališč, zaradi lažjega gnezdenja pa je tu postavljena še mreža primernih gnezdilnic. foto: David Kunc IZ ZBIRK PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA SLOVENIJE Belorepec / / Al Vrezec Nekatere najdbe mrtvih ptic dvignejo tako v stroki kot v javnosti več prahu. Takšna je bila tudi najdba mrtvega odraslega belorepca (Haliaeetus albicilla) maja leta 1997 v bližini Koprivnika na Kočevskem. Ptica je imela odstreljeno zgornjo polovico kljuna, zato je med ornitologi takrat toliko bolj završalo, saj je bil orel najden nedaleč od takrat edinega znanega slovenskega gnezda pri Kočevski Reki. Šlo je namreč za odraslega samca, kar je še povečevalo domnevo, da gre za samca gnezdečega para. Vendar je tamkajšnji par tistega leta uspešno gnezdil. Po veterinarskem pregledu kadavra se je izkazalo, da je ptica poginila od lakote, bila je namreč povsem shirana. S poškodovanim kljunom se orel ni mogel prehranjevati, zelo verjetno pa je, da je k nam priletel od drugod, morda s Hrvaške. Verjetno se je skušal hraniti na mrhoviščih za medvede, a očitno je bil neuspešen. Ptico je v muzej prevzel takratni kustos Janez Gregori, preparat pa je kot študijski meh, ki je danes shranjen v muzejski zbirki pod številko 3006, prepariral Vilijem Žgavec. Primerek je sicer le eden izmed dokazov nezakonitega lova na velike ujede v Sloveniji, ki so shranjeni v zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Poleg ustreljenega belorepca so iz zadnjih 30 let takšni še planinski orel, beloglavi jastreb in sokol selec. Narava v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Ši- šenski hrib je res izjemna. S hvaležnostjo do pred- nikov, ki so jo ohranili takšno, kot jo lahko občudu- jemo danes, moramo nadaljevati z iskanjem pravega ravnovesja med varovanjem in dejavnostmi, da jo bodo lahko opazovali in uživali tudi naši zanamci. Več informacij o Krajinskem parku je na spletni strani www.kp-trsh.si, aktualno dogajanje pa lahko spremljate tudi na Facebook in Instagram profilu Svet ptic 02, junij 2021 20